VEVČE, 25. OKTOBRA 1964
ST. 10 — LETO III.
GLASILO DELOVNIH KOLEKTIVOV TOVARN CELULOZE, PAPIRJA IN KARTONA VEVCE-MEDVODE IN KOLIČEVO
Spomenik padlim borcem in talcem, ki so bili nekdaj elani kolektiva, je vsako leto na dan mrtvih lepo okrašen. Spomin nanje nam vsem je zelo drag
Potrebna je večja aktivnost
KOLIČEVO, OKTOBRA. — Na
zadnjem zasedanju delavskega sveta so izvolili novega člana Občinske skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Domžale. Polovici članov te skupnosti je namreč pretekel mandat, zaradi tega so v delovnih organizacijah, katerih članom je potekel mandat, izvedli volitve za nove predstavnike te skupnosti.
Pred volitvami je dosedanji član te skupnosti podal poročilo o delu skupnosti v pretekli mandatni dobi. Iz poročila je bilo razvidno delo te skupnosti in problematika, ki jo rešuje ta skupščinski organ.
Leto 1962 je pomembna obletnica v službi socialnega zavarovanja. Takrat je namreč poteklo 10 let, ko je bilo uvedeno družbeno samoupravljanje tudi v socialnem zavaroranju.
Socialno zavarovanje delovnih
ljudi je prav v preteklem obdobju doseglo pomembne uspehe. V tem razdobju nista bili urejeni le organizacija in financiranje socialnega zavarovanja v skladu z našim takratnim družbenim razvojem, ampak tudi posamezne panoge zavarovanja, kot zdrav-
stveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje ter otroški dodatek. Razširjen je bil tudi krog zavarovanih oseb, hkrati pa tudi njihove pravice.
V letu 1962 sprejeta zakona o organizaciji in financiranju so-(Nadaljevanje na 4. str.)
STANOVANJA, STANOVANJA...
VEVČE, V OKTOBRU 1964. —
Na III. redni seji DS obrata Vevče so med drugim spet razpravljali o stanju stanovanjskega fonda in kritični potrebi po stanovanjih. Ugotovili so, da težave zaradi pomanjkanja stanovanj postajajo vedno večje. Začele so se že ob graditvi IV. PS. Tedaj je bil dograjen tudi prvi samski dom, ki je delno omilil stanovanjsko stisko, vendar pa je potreba po stanovanjih naraščala vzporedno z novimi investicijami, ki so zahtevale vedno več ljudi. Ta zahtevek se je še povečal ob uvedbi IV. izmene in do skrajnosti stopnjeval pri začetku dela v 42-urnem delovnem tednu. Z izboljšavo in porastom proizvodnje, ki je zahtevala tudi delno povečanje delovne sile — stalež v Vevčah je že prekoračil 1000 delavcev — je potreba po stanovanjih narastla do maksimuma. Za hitro zapolnitev delovnih mest ni bilo mogoče dobiti ljudi iz neposredne okolice, ampak so na delo prihajali delavci iz vseh krajev Slovenije in tudi iz drugih republik. Upoštevati je treba tudi fluktuacijo, čeprav je bila minimalna in pa odhajanje starejših delavcev v pokoj. Potreb Po stanovanjih ni mogla rešiti niti pospešena zadružna gradnja, niti gradnja novega bloka, kar predstavlja v zadnjem času 76 novih stanovanj. Torej je le treba današnje stanje stanovanjske stiske v Vevčah gledati skozi prizmo stanja v preteklih letih glede na to, da so nove investicije in Povečanje staleža rastle hitreje kot pa graditev stanovanj.
Pri sprejemu novih ljudi je pač slišati, da ima vsak novinec stanovanjsko vprašanje rešeno, že v prvem ali drugem letu pa zahteva stanovanje, ker je med tem časom bival le zasilno pri okoliških kmetih in podobno. Precej zaposlenih ima razmeroma slaba in pretesna stanovanja, vedno več Pa je samcev v domovih, ki so se med tem časom poročili in nujno potrebujejo družinska stanovanja. Upoštevati je tudi treba Prenatrpanost v samskih domovih, saj je njihova kapaciteta 100 ležišč, trenutno pa imamo tam kar 163 stanovalcev. Pojavlja se tudi vprašanje novih papirničar-iev, ki bodo letošnje oziroma dru-
go leto končali poklicno šolo. Tudi tem bo nujno pripraviti za prvo silo samska stanovanja, pozneje pa bo treba misliti na družinska.
Poseben problem je tudi gradnja nove trgovine, ki pa po svoji lokaciji zahteva rušenje hiše Vevče 64. Na eni od prejšnjih sej ODS je bil pač že sprejet sklep za izselitev iz te hiše, vendar pa je stanje tako, da tega sklepa ne bo mogoče realizirati toliko časa, dokler ne bodo rešena druga stanovanjska vprašanja. Pravilnik o dodelitvi stanovanj sicer funkcionira, vendar nastopi včasih pin-mer, ko je treba preko njega, kar pa ni v skladu s sklepi. Zato so nujne nekatere spremembe pravilnika, o čemer je že sklepala stanovanjska komisija.
V teku je akcija za graditev samskega doma z 200 ležišči. Ta bi bil lahko dograjen v enem letu in pol. S to gradnjo bi omogočili dosedanjim stanovalcem samskih domov primernejša bivališča, sedanje prostore starih samskih domov pa bi lahko predelali v družinska stanovanja. 2e spomladi prihodnjega leta bo IV. grupa zadružne gradnje sprostila 8 tovarniških stanovanj. Slišati je tudi o dogovarjanju, da bi se podjetje vključilo v gradnjo stanovanjskih hiš, kjer bi sodelovalo podjetje, potrošnik in občinski stanovanjski sklad.
Če se bodo vsi ti načrti in prizadevanja uresničili, bo v naslednjem letu le mogoče omiliti najhujše stanovanjske težave.
Večtisočglava množica posluša govor tovariša Mihe Marinka
Proslava 30. obletnice IV. pokrajinske konference KPJ za Slovenijo v Goričanah
GORIČANE, OKTOBRA. — Na
zgodovinskem kraju pred gradom v Goričanah se je v nedeljo 27. IX. zbrala večtisočglava množica na glavno proslavo 30. obletnice IV. pokrajinske partijske konfe-
rence KPJ za Slovenijo. Proslave so se udeležili številni visoki gostje, med njimi: Edvard Kardelj, Boris Kraigher, Ivan Maček, Sergej Kraigher, Stane Kavčič, Vida Tomšič, Boris Ziherl in drugi številni gostje.
Zbranim je spregovoril sekretar CK KPS Miha Marinko, ki je v svojem govoru poudaril velik pomen konference, ker je dokazala organizacijsko in moralnopolitično okrepitev partijskih vrst v Sloveniji. Delo mladih komunistov na čelu s tov. Edvardom Kardeljem in Borisom Kidričem je pomenilo ponovno združitev ostankov partijske organizacije in ponovno zvezo partijskih vrst ter odločen boj proti sektaštvu ter izolaciji partijske organizacije od množic.
Partijska organizacija se je po tej konferenci okrepila, začela dvigati ter se postavila na čelo širokih ljudskih množic ter dočakala pripravljena na naloge, ki jih je opravila med NOB.
Na glavni proslavi so sodelovali: Invalidski pevski zbor, godba na pihala iz PE Papirnica Vevče in gledališki igralec Saša Miklavc. Po govoru so udeleženci proslave poslali pozdravno brzojavko tov. Titu, ki se je udeležencem proslave opravičil, da se ni mogel zaradi zaposlenosti udeležiti slavja. Proslavo je zaključil Invalidski pevski zbor z »Internacionalo«, nato pa so si gostje in udeleženci proslave ogledali prenovljeni grad ter spominsko sobo konference in izvenevropsko etnografsko zbirko, ki jo je pripravil Slovenski etnografski muzej.
-JL-
Visoki gostje na proslavi v Goričanah
Članice EE 1600 se rade pogovorijo, kako bodo delale, da bo efekt dela čim boljši. Predlogi in sklepi niso
nikdar brezplodni
Iz sklepov, priporočil in ugotovitev samoupravnih organov
VEVČE, V OKTOBRU 1964 — Na predlog tehničnega sektorja je ODS Vevče sklenil, da naj bi se eventualno slabo opravljena dela pri vzdrževanju strojev, ali namerno povzročene škode in podobno obračunavale obojestransko, tako da bi zaradi teh dejstev ne trpeli samo stroji, ampak tudi prizadete ekonomske enote. Zmanjšana proizvodnja ob takih primerih naj ne gre v
breme osebja proizvodnih enot, ki pri tem niso nič krivi. Tehnični sektor bo do prihodnje seje pripravil zadevni predlog, ki ga bo ODS obravnaval.
Nabavna služba ima velike težave, posebno pa je kritična nabava premoga, aluminijevega sulfata in kaolina. Obiskali smo nekatere rudnike in dobili nekaj lepih obljub. Vendar pa bo potrebno nabaviti
okoli 500 ton premoga iz Madžarske, za kar bodo potrebna devizna sredstva.
Na Gospodarski zbornici je bil sestanek zaradi preskrbe z lesom za prihodnje leto. S tem. da bo poraba lesa prihodnje leto nekoliko večja — tovarne bodo delale s polno zmogljivostjo — bo pač treba imeti stalno zvezo z dobavitelji, vendar ni strahu, da ob sedanjih cenah ne bi dobili zadostne količine lesa.
S finsko firmo Metex je bilo dogovorjeno, da nam bo preskrbela možnost prakse celuloznih in papirnih strokovnjakov na Finskem. ODS je sklenil, da naj bi se te enomesečne prakse udeležili: inž. Kogej za celulozo, delovodja Bogovič za papir v prvem roku, v drugem roku pa bi določili še dva pa-pirničarja.
Tovarišu Vladimiru Buhu, varnostnemu tehniku proizvodne enote Medvode, je bil odobren študij na Višji varnostni šoli v Kranju.
Ker se je število štipendistov za papirniško in druge stroke že približalo planiranemu številu, so samoupravni organi sklenili, da naj prihodnje pri sprejemanju novih štipendistov upoštevamo pripadnost podjetju, to je, dajemo prednost otrokom članov kolektiva in socialno šibkim dijakom, ki so pokazali pri predhodnem študiju boljše uspehe.
mesec
Goo 5oo	J ao 2oo
tar)
GIBANJE PROIZVODNJE V MESECU SEPTEMBRU 1964 VE VČE -MED VODE
	Plan	Opravljeno
Papir		. . 100	120,8
Celuloza v obratu Medvode	. . 100	109,7
Pinotan		. . 100	88,1
Lesovina		. . 100	88,4
Na zelo visoko proizvodnjo je vplival ugoden proizvodni program (offset papirji) in nizki zastoji, ki so znatno pod poprečjem prejšnjih mesecev.
Nizka, čeprav nekoliko višja proizvodnja od dosežene proizvodnje preteklih mesecev je proizvodnja lesovine, kar pa lahko opravičujemo s pomanjkanjem energije.
Tudi proizvodnja celuloze je bila izredno visoka, rekordna, kar pa je v glavnem posledica minimalnih zastojev v kuhariji.
POROČILO O PROIZVODNJI ZA MESEC SEPTEMBER PAPIRNICA KOLIČEVO
Bruto proizvodnja	Plan za september	Doseženo v septembru	Komulativa letna v V*
Papirni stroj I .	.	.	. . 100	101,2	76,2
Papirni stroj II .	.	.	. . 100	102,8	80,0
Kartonski stroj I .	.	. . 100	112,0	72,9
Kartonski stroj II . .	. . 100	96,7	72,3
Lepenčni stroji . .	.	. . 100	98,5	64,4
Skupaj 		. . 100	100,6	72,6
Neto proizvodnja			
Papir		. . 100	122,8	67,5
Karton		. . 100	66,1	77,0
Lepenka 		. . 100	105,2	77,0
Skupaj 		. . 100	76,8	75,5
Tabela bruto proizvodnje nam kaže opravitev operativnega plana proizvodnje za mesec september, v katerem je bila planirana nižja proizvodnja glede na to, da smo v tem mesecu opravili redne letne reparature strojev. Te so trajale na treh strojih 14 dni. Zaradi nižje proizvodnje v tem mesecu je letna kumulativna proizvodnja padla pod planirano 9-mesečno poprečno proizvodnjo. V prihodnjih mesecih predvidevamo izravnavo s planom.
Neto proizvodnjo izkazujemo oziroma primerjamo glede na ustrezno število dvanajstin letnega plana, pri čemer pa ne upoštevamo izpada proizvodnje zaradi remonta. Posledica take primerjave je neizpolnitev plana neto proizvodnje, kar je v zgornji tabeli razvidno pri kartonu. Pri papirju in lepenki smo proizvodnjo v dnevih reparatur nadomestili z dodelavo zalog nedovršene proizvodnje.
Reorganizacija v EE 1600 - ročni dodelavi papirja
VEVČE, V OKTOBRU 1964. —
Ze v prejšnji številki »Našega dela« je bilo omenjeno, da je bil do nedavnega oddelek ročne dodelave papirja ozko grlo v proizvodnji papirja. Niti povečano število nadur ali povečan napor pri delu nista dala rešitve. Zahteve po nadurnem delu so bile težko realizirane, saj so v oddelku zaposlene same ženske-matere, ki imajo po delu v tovarni še mnogo opravkov doma, zato so le težko ostajale v tovarni tudi popoldne. Tudi pogoji dela niso posebno dobri. Delo je precej zahtevno, zaradi velike potrebe po izdelavi, česar so se vse članice tega ožjega kolektiva vedno zavedale. Tempo dela je hiter, kljub veliki dvorani pa je za povečano proizvodnjo prostor še vedno pretesen. Še vedno ni v prostoru klimatske naprave, o kateri se je že toliko govorilo v tehničnem sektorju in na sejah organov samoupravljanja. To nedvomno škoduje kvaliteti izdelanega papirja, še bolj pa vpliva na utrujenost delavk in posredno tudi na njihovo zdravje.
Da bi se delo ob danih pogojih čim kvalitetneje odvijalo, obenem pa dosegala čim večja proizvodnost, je bilo nujno uvesti nekatere spremembe pri načinu dela. Že lansko leto je bil ob sodelovanju vodstva EE in analitskega oddelka izdelan predlog za nov način zavijanja. Izčrpne podatke o tem je analitskemu oddelku dala EE sama, kar je služilo za nadaljnjo analizo. Ta analiza je bila izdelana natančno in je upoštevala primerjave med starim in novim načinom dela zavijalcev papirja. Že tu se je pokazal prihranek, ne glede na kvaliteto dela, 5810 din pri eni toni papirja. Bistvo tega prihranka je prehod iz embaliranja v bale na embaliranje v palete, kjer so znižani stroški materiala, zlasti pa skrajšan čas za zavitje ene utežne enote papirja.
Zanimiv je tudi izračun prihranka pri ovojnem papirju:
Pri embaliranju v bale je potrebno za eno balo 1,5 kg ovojnega papirja za zunanjo embalažo. Če predpostavimo, da gre 60 °/o naše proizvodnje v tiskarne, za ca. 16.000 bal porabimo 201.600 kilogramov ovojnega papirja, to pa predstavlja 26,963.000 din (134.400 X 133.743).
Pri novem načinu embaliranja v palete pa odpade celotni strošek ovojnega papirja za zunanjo embalažo.
Tovarna lahko namesto 200 ton ovojnega papirja za zunanjo embalažo izdela 200 ton tiskovnega ali pisalnega papirja in s tem poveča svojo blagovno proizvodnjo za ca. 50 milijonov.
Po novem načinu prihranimo tudi prostor v skladišču, s katerim smo vedno na tesnem.
Do sedaj smo skladiščili bale tako, da smo jih naložili po 5 v višino na roko. Torej pri formatu A 1 je na ca. 0,5 m2 skladiščnega prostora uskladiščimo ca. 625 kg papirja.
Po novem načinu embaliranja pa z viličarjem lahko uskladiščimo po dve paleti ali ca. 1300 kilogramov na ca. 0,5 m2. To kaže
na še enkrat boljše izkoriščanje skladiščnega prostora.
Pri nakladanju palet na kamione s pomočjo viličarjev smo tudi ogromno prihranili na času. Saj smo zmanjšali čas nakladanja desettonskega kamiona za 4 delovne ure.
Pri tem načinu dela so pač nastopile nekatere težave s kupci, ki se bodo morali tudi orientirati po načinu novega embaliranja. Vendar to ne predstavlja nepremostljivih težav, saj posebno inozemski kupci že soglašajo s takšno embalažo, obenem pa je naš papir na domačem trgu zelo iskan.
Enako kot način dela pri končnem embaliranju je bila uvedena tudi sprememba pri načinu prebiranja in štetja papirja, natančneje, oboje smo združili v en postopek. Zato je bilo nujno, da smo popravili tudi predpise norm in da smo prešli na delo v drugo izmeno. Efekt dela je bil znatno večji, materialni uspeh, OD pa so narastli, kar je razumljivo ugodno vplivalo na dobro razpoloženje vseh zaposlenih v oddelku.
Ker so bile vsestranske priprave dobro organizirane in ker je bila analiza temeljita, je druga izmena dobro pripravljena stekla v najlepšem redu. Tu gre priznanje celotnemu kolektivu sor-tirne dvorane, ki je bila za nov način dela veliko bolj sprejemljiva, kot pred leti osebje ožje proizvodnje ob izvedbi četrte izmene, danes pa se le lahko pohvalijo z dobrimi rezultati in s tem v zvezi z dobrimi osebnimi prejemki.
Druga izmena v sortirnici teče torej dobro. Tudi ženam — materam je poskrbljeno za njihove otroke, saj DID tudi popoldan zanje skrbi. Z novo organizacijo dela so odpadle številne nadure, ki so bile v breme vsem ženam, kajti priznati moramo, da je delovna nadura v sortirnici res delovna, zlasti če jo primerjamo z nadurami v nekaterih drugih oddelkih.
Zniževanje stroškov v ročni dodelavi vpliva na celoten kolektiv in bi bilo prav, da bi to spoznale tudi druge ekonomske enote, ter z izboljšanjem načina dela, zmanjšanjem zastojev in ureditvijo delovnih odnosov začele proizvajati bolje in ceneje, kot je to dosegla EE 1600.
Tudi glede discipline je lahko ta enota za zgled drugim. Prihajanje na delo in z dela, kakor tudi odmori, so do minute točni. Na oglasni deski zamudnikov še ni bilo zaslediti člana EE 1600. Medsebojni odnosi so dobri. Zato ni prav nič čudno, če je storilnost velika, še manj pa je čudno, če je bila vrednost točke tolikšna, da je bil zaslužek pri 42-urnem delovnem tednu dvojen. Zato gre celotni papirni dvorani vse priznanje in bi bilo umestneje posnemanje prizadevnosti, kot spotikanje ob vrednosti točke, ki je utemeljena s storilnostjo.
Kot je slišati, si bodo še prizadevali izboljšati vse faze dela in delovne postopke, kar bo nedvomno v korist njim samim in delovni skupnosti.	E. S.
VEVČE MEDVODE v diagramih
tan
>nQSQC
1^«o	tla« lloo looo looo 'too 'k** Ifa«
ta')
mesec
boaa lAoo Z6o* Z4oo ZZoo 22oo 2Wi Utaa ftuo baoa To/p
Zoo 5oo Aoo	boo
Delo upravnega odbora
KOLIČEVO, OKTOBRA 1964. —
Z novo izvolitvijo samoupravnih organov in s tem v zvezi novega upravnega odbora se je ta takoj intenzivno vključil v tok problemov, ki se pojavljajo v naši tovarni na področju upravljanja. Predčasno je centralni delavski svet potrdil nov tarifni pravilnik. Ko je kadrovski oddelek razposlal odločbo o razporedu na delovnih mestih, so bile upravnemu odboru tudi izročene prve pritožbe. Vse pritožbe smo posamično obravnavali ter potrdili upravičenost oziroma zavrnili neupravičenost. Napake smo popravili, medtem ko nekaterim pritožbam nismo mogli ugoditi. Nekateri člani kolektiva so brez krivde, če imajo ustrezno kvalifikacijo, ni pa zanje delovnega mesta. Neupravičene so bile pritožbe članov, ki so zahtevali višjo uvrstitev, nimajo pa zahtevane kvalifikacije. Nekaj prošenj smo odstopili tarifnim komisijam ekonomskih enot.
V zvezi z uvedbo paletiranja v transportni službi so odpadle razne vmesne faze dela. Ti pojavi pa zahtevajo uvedbo novih norm, ker se je z uvedbo mehanizacije povečala storilnost. Efekt je jasen: ali opravimo z manjšim številom zaposlenih isto delo ali z isto posadko opravimo več, pri tem pa so ljudje trajno fizično manj obremenjeni. Vsak pameten ekonomist se bo ogrel za zadnjo varianto, ker s tem pospešujemo delovni in gospodarski napredek na enem področju.
Zaradi uvedbe slončka v transportu sortiranih kartonov so tudi tam odpadli ročni prevozi, pri čemer se sortirka laže posveti sortiranju, s tem v zvezi so bili sprejeti tudi novi normativi.
Potreba po kadrih je sprožila razpis štipendij, na katerega so interesenti poslali prošnje. Upravni odbor je ugodil vsem prošnjam interesentov, ki so izpolnjevali pogoje razpisa. Predvsem pa je razpravljal tudi o kvaliteti in disciplini posameznikov ter o interesu, ki ga čutijo do podjetja, to lastnost pa jim vsekakor lahko privzgojijo starši, ki so že dalj časa v podjetju. Podjetje ne izključuje možnosti štipendiranja sposobnih kandidatov iz daljne okolice, če le imajo interes ostati v podjetju, ne pa, da jim po končanem šolanju ugasne zanimanje do podjetja, ki je dajalo štipendijo in postanejo profesionalni nomadi. Skrb povzroča slab odziv kandidatov v osnovni stroki, to je v papirniški in kemiji.
Že poslovna poročila so obravnavala izredno pozitivni pokazatelj, ki je nastal z uvedbo 42-urnega delovnega tedna. Število nadur se je zmanjšalo za 85 odstotkov, s tem se je pri istem efektu dvignila storilnost. V Prejšnjih letih je nadurno delo v času generalnega remonta znatno naraslo. Po trezni presoji je upravni odbor sprejel določilo za opravitev del generalnega remonta po novem sistemu, kar je dalo rezultat: za 80% manj opravlje-
nih nadur v letu 1964 kot v primerjavi z letom 1963.
Bistveno nagrajevanje, kot nadurno delo, je tudi 75 % dodatek za nedeljsko delo, za katerega je upravni odbor predlagal znižanje na 50%. Centralna tarifna komisija je ta predlog odbila. Tej odločitvi tudi upravni odbor nadalje ni ugovarjal, ker smatra, da je težišče rekreacije delovnega človeka še v nedelji, za kar so pa tisti, ki delajo ob nedeljah, prikrajšani. Nadaljnji družbeni razvoj pa bo sčasoma tudi druge tedenske dneve rehabilitiral kot rekreacijsko enakovredne. Upravni odbor je tudi sprejel sklep za pomoč v obliki posojila sosednji tovarni »Vata«, ki se bori s težavami v lastni oskrbi s paro. Predlog za materialno pomoč pri elektrifikaciji oddaljenih zaselkov in hiš v Moravski dolini, ki so bile zatočišče med NOB, je bil tudi soglasno sprejet.
Obeta se še mnogo dela, želja pa je, da bi bil novoizvoljeni, mlad upravni odbor kos svoji nalogi.	NB
Pogled na del zaloge lesa v Medvodah s kislinskih stolpov, to je z višine 41—42 metrov
Gradnje v papirnici Količevo
KOLIČEVO, OKTOBRA 1964. — Poslovna zgradba: Minilo je leto dni, odkar so delavci SGP Projekt iz Kranja pričeli z deli pri gradnji poslovne zgradbe na Količevem. Dela so potekala skoraj brez večjih zastojev, manjšim pa je bil včasih vzrok trenutno pomanjkanje kakega gradbenega materiala.
Zgradba je v glavnem dovršena in pokrita. V notranjosti so pričeli že z dovršitvenimi deli tj. z zidanjem predelnih sten, vzidavo vratnih podbojev in grobimi ometi. Tudi okna s parapeti že montirajo. Ko bodo parapeti še obloženi s strešno lepenko in ravnimi salonitnimi ploščami ter okna zasteklena, bo zgradba s strani gradbenikov v glavnem končana. Še pred tem časom bi lahko pri-
čeli z delom drugi obrtniki, ker pa so že sedaj nekateri zaprosili za prestavitev roka pričetka del, lahko računamo, da se bodo do-vršitvena in obrtniška dela zavlekla.
Poleg dovršitvenih del pa bo zgradbo potrebno še opremiti s primerno opremo, katere dobavo bo potrebno uskladiti z dokončanjem drugih del. Lahko računamo, da bo zgradba v prihodnjem letu poleti vseljiva.
Remiza za Diesel vlačilec: V
začetku oktobra je pričel SGP Projekt Kranj z gradnjo zgradbe za garažiranje Diesel vlačilca med tovarniškimi odstavnimi tiri in odcepom tira do novega skladišča papirnih odpadkov in to zunaj sedanje ograje. Zgradba bo zida-
brali najugodnejšega izvajalca, tj. Remontno podjetje iz Domžal, ki je gradilo že prejšnje tri šestorč-
ke. Tako bomo četku oktobra v
še šest stanovanj.
pridobili v za-prihodnjem letu
Generalni remont 1964
Medvode — Izgled novega dela tovarne, to je priprava kisline, sorta-%te in belilnice, je zanimiv in privlačen. Vendar pa sta sortacija in oelilnica le polovično opremljeni z opremo, stroji in napravami. Drugi del dobave opreme pa je, vsaj za sedaj, v perspektivi
ssiilli
Medvode — Staro skladišče pirita je sedaj obnovljeno in preurejeno. En del tega objekta služi kot skladišče šamotne opeke in podobnega gradbenega materiala. V drugem, večjem delu. pa so nameščene lesene kadi oddelka pinotana (V. B.)
na in bo v njej prostor za stari in novi vlačilec, za delovno mizo ter omaro za nadomestne dele in orodje. Objekt bo 17 m dolg in 7 m širok.
Objekt bi moral biti usposobljen za garažiranje do letošnje zime.
Stanovanjska izgradnja: V mesecu oktobru bo dokončan šestor-ček v Radomljah. Tako bo podjetje pridobilo šest družinskih stanovanj in s tem bo stanovanjski problem spet nekoliko zmanjšan. Šestorček je istega tipa kot že dva obstoječa, ob katerih stoji. V pritličju, v I. in II. nadstropju sta po dve stanovanji, eno dvosobno in eno trisobno, z vsemi pritiklinami. V kleti so shrambe, prostor za drva in premog ter skupna pralnica, sušilnica in kolesarnica.
Na istem zemljišču bo zgrajen še četrti šestorček, za katerega smo po predpisanem postopku že iz-
KOLICEVO, OKTOBRA 1964. —
Oborožena z doslednim operativnim planom je naša tehnična služba stopila v generalni remont tovarne, ki je trajal od 1. do 14. septembra. Že v avgustu je bil opravljen letni remont na hidro-centrali I. Duplica, ki je bil v redu opravljen, ni pa uspel organizacijsko, za kar so krivi nedisciplinirani posamezniki. Remont v hidrocentrali Duplica tudi potegne za seboj remont oddelka za lepenko, ki po porabi električne energije lahko sledi proizvodnji kilovatov v hidrocentrali — Duplica. Ta delitev generalnega remonta je le posledica dobrohotnega pristanka naše tehnične službe, da ustrežemo željam tovarne »Titan«, Kamnik in »Stol« Duplica, čigar planiranja remontov zaenkrat še ni bilo mogoče uskladiti. Dejstvo je, da pri nas izpade enotedenska proizvodnja lepenke, da pa so zaposleni iz oddelka za lepenko v času generalnega remonta cele tovarne, koristni in potrebni na drugih delovnih mestih. Že pred začetkom remonta, pravočasno naročeni in v lastnih delavnicah pripravljeni rezervni in nadomestni deli so bili zagotovilo, da se bo v strojni delavnici razširilo ozko grlo stročnic in drugih obdelovalnih strojev, ki so redno polno zasedeni.
Kot vedno po starem načinu se remont odvija na treh področjih: v kalorični centrali, v osnovni proizvodnji in v vzdrževalnih delavnicah in objektih.
Osebje v kalorični centrali opravlja remonte samo ob pomoči dela posadke proizvodnje. Letos smo odprli oba kotla. Starejši kotel »Moller« je po 30 letih obratovanja pričel puščati, ta-
ko da je nadaljnje redno obratovanje tega kotla ostalo le še vprašanje časa. Proizvodno osebje je svoje stroje in objekte temeljito očistilo, čeprav v mnogo krajšem času kot preteklo leto.
Priporočila upravnega odbora po zmanjšanju števila nadur so sprožila plazove ugovorov, da tako ne bo šlo in da vsa popravila ne bodo opravljena. Treba je vedeti le eno, da moramo med remontom popravljati in oskrbovati le tisto, kar ni mogoče storiti in popraviti med rednim obratovanjem. Za vsa druga dela, sistematične preglede in obnavljanja, popravila in zamenjave pa je treba tabelarično zbrati in jih opraviti periodično, npr. vsak teden ali vsak mesec, izdatno pa tudi izkoristiti delne zastoje proizvodnih strojev. Zato je bilo nujno zavreči staro miselnost, da moramo med generalnimi repa-raturami prav vse popraviti. Strojni deli in naprave imajo pač različno dobo trajanja, med remontom pa se redno odkrijejo tudi nepredvidene okvare, ki jih je nujno potrebno odpraviti.
Težnja po avtomatski prisotnosti zaposlenih v tovarni in s tem tiha želja po čimveč opravljenih nadur posameznikov je bila velika, ker so osnovne tarifne postavke po sprejetju novega tarifnega pravilnika znatno narasle in ker je tudi nadura v tem mnogo bolje plačana. Zato je bilo nadurno delo posebej planirano in opravljeno le tam, kjer je bilo ogroženo nadaljevanje in dovrši-tev del v osnovni proizvodnji. Število opravljenih ur in nadur ter primerjave z lanskim letom dovolj zgovorno prikazuje priložena tabela.
Hidrocentrala I.................
Elektro vzdrževanje.............
Strojno vzdrževanje.............
Kalorična centrala in oskrba vode
Leto	1963	Leto 1964	
ure	nadure	ure	nadure
816	99	816	—
1.040	658	1.488	62
5.421	2.145	4.332	1.364
4.488	2.242	5.419	622
1.280	455	1.000	—
7.178	3.314	8.162	16
21.075	9.976	23.706	2.024
31.051
25.930
Ob splošnem razumevanju je tendenca za večjo storilnost med generalnimi reparaturami popolnoma uspela. Vsako področje dela je
dalo svoj prispevek in uspeh ni izostal. Dokaz temu so prav tako kot druga leta, docela opravljena vsa predvidena remontna delaNB
Potrebna je večja aktivnost
Del priprave kisline — prostor za nakladanje piritnih izgorkov v Medvodah. Prah, ki se dviga pri nakladanju, predvsem škodljivo vpliva na bližnjo okoliško vegetacijo. Mogoče bi bila situacija boljša, če bi bil vagon, v katerega se nakladajo izgorki, v zaprtem prostoru
(Nadaljevanje s 1. str.) cialnega zavarovanja ter o zdravstvenem zavarovanju pa pomenita nov korak k še napredneje organiziranemu socialnemu zavarovanju. Novi zakon bistveno spreminja odnose in odgovornost zavarovancev, delovnih organizacij, komun in drugih zainteresiranih družbeno-političnih organizacij do skladov socialnega zavarovanja. Nov način financiranja socialnega zavarovanja naj bi čimbolj zainteresiral zavarovance in delovne organizacije za stroške socialnega zavarovanja, zlasti zdravstvenega zavarovanja in uskladil politiko zdravstvenega zavarovanja z interesi in materialnimi možnostmi komun.
S tem namenom je bilo v mesecu oktobru 1962 ustanovljenih na območju bivšega okrajnega zavoda za socialno zavarovanje deset komunalnih skupnosti socialnega zavarovanja.
Naša skupnost socialnega zavarovanja obsega zavarovance in njihove družinske člane z območja občine Domžale in šteje 9830 aktivnih zavarovancev-delavcev, 2224 upokojencev in invalidov ter 9083 družinskih članov, skupaj torej 21.137 zavarovanih oseb.
Izvoljena skupščina naše komunalne skupnosti šteje 35 članov ter ima kot družbeni organ komunalne skupnosti socialnega zavarovanja po veljavnih predpisih precejšnje pristojnosti in odgovornosti pred družbo in zavarovanci, ki jih zastopa.
Delo skupščine obsega:
—	določanje programov dejavnosti socialnega zavarovanja in ukrepov za zboljšanje varstva zavarovancev v okviru skupnosti in politiko uporabe njenih skladov;
-— izdajanje splošnih aktov o zavarovanju in izvajanju zavarovanja;
—	določanje stopnje osnovnega in dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje in delitev na sklade;
Ne le količina, tudi kvaliteta naj vpliva na nagrajevanje
(II. redna seja delavskega sveta poslovne enote Celuloza Medvode)
VOLITVE NOVEGA ČLANA OBČINSKE SKUPŠČINE KOMUNALNE SKUPNOSTI SOCIALNEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV DOMŽALE
•—■ sklepanje o finančnem načrtu in zaključnem računu skladov skupnosti;
—	odločanje o zagotovitvi dopolnilnih sredstev in kritju primanjkljaja, ki nastanejo v poslovanju skladov;
—	odločanje o sodelovanju z drugimi skupnostmi, organi in organizacijami;
—	odločanje o osnovah in dajanje smernic za vzpostavitev pravilnih razmerij z zdravstvenimi zavodi in zdravstveno službo na območju skupnosti itd.
Prvoizvoljena skupščina skupnosti si je prizadevala, da bi čim-prej uveljavila načela novega sistema socialnega zavarovanja v praksi in čimbolj uskladila potrebe na področju zdravstvenega zavarovanja z dejanskimi možnostmi sklada. S tem namenom je na svojih 10 zasedanjih razpravljala o številnih problemih, ki neposredno vplivajo na trošenje sredstev in sprejela nekatere temeljne splošne akte za svoje zakonito poslovanje, poslovanje sklada in komunalnega zavoda za socialno zavarovanje, ki po sklepih in smernicah naše in drugih skupnosti izvaja zdravstveno zavarovanje.
Med drugim je:
—	sprejela sklep o razdelitvi presežka in rezervnih sredstev sklada zdravstvenega zavarovanja bivšega okrajnega zavoda za socialno zavarovanje. Od teh sredstev je naš sklad glede na število zavarovancev prejel iz računa presežka 13,938.486 din, za sklad rezerve pa 32,278.288 din. Omenjeni presežek je zavod po priporočilu skupščin posodil občinskemu investicijskemu skladu za zdravstvo Domžale za opremo Zdravstvenega doma Domžale, rezervna sredstva pa naložil v banki;
ga programa razpravljala tudi o številnih drugih problemih, ki zadevajo zdravstveno varstvo zavarovanih oseb. Tako o vzrokih naraščanja bolniškega staleža in ukrepih, ki naj bi preprečili morebitno izkoriščanje ugodnosti, ki jih v najširših oblikah nudi zdravstveno zavarovanje, o nesrečah pri delu in o higiensko-tehničnem varstvu, ki kljub velikim vlaganjem delovnih organizacij za varstvene ukrepe pri delu ne rodi želenih sadov. Tudi razprave o rehabilitaciji in zaposlovanju delovnih invalidov so pokazale, da so tudi na tem področju številni problemi, ki jih skupščina komunalne skupnosti ne bo mogla rešiti brez večjega razumevanja delovnih organizacij in drugih zainteresiranih organov in organizacij.
Na dnevnem redu skupščinskih zasedanj so bila tudi nekatera druga vprašanja, kakor predpisovanje in potrošnja zdravil, ki je zlasti v letošnjem letu v stalnem porastu, o vlogi in delu zdravstvenega centra, od katerega pričakuje skupščina in zavod večjo strokovno pomoč in sodelovanje pri reševanju številnih nerešenih problemov v organizaciji in delu zdravstvene službe ter več temeljitih analiz o zdravstvenem stanju zavarovanih oseb, na podlagi katerih naj bi samoupravni organi zavarovancev bolj smotrno razporejali sredstva za čim učinkovitejšo zdravstveno varstvo.
Skupščina je v okviru svoje pristojnosti sprejela sklep o znesku podpore za opremo otroka in ga v zadnjih dveh letih povečala od 8000 na 15.000 dinarjev, sklep o potnih stroških in dnevnicah zavarovancev in sklep o višini pogrebnin za umrle zavarovane osebe. Z ustreznim sklepom je priznala tudi režijski dodatek komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje za devet komunalnih skupnosti v skladu z njihovimi sklepi in smernicami.
Skupščina in njeni organi so si prizadevali, da bi čim tesneje sodelovali z ustreznimi organi občinske skupščine in organi zdravstvene službe na območju občine, zavedajoč se, da je mogoče le s skupnimi prizadevanji izboljšati zdravstveno varstvo na območju skupnosti.
MEDVODE, OKTOBRA. — Delavski svet poslovne enote je na drugi redni seji obravnaval poročilo o proizvodnji v III. tromesečju letošnjega leta, ki ga ie podal vodja proizvodnih obratov inž. Franc Mlakar. Proizvodnja je bila v tem tromesečju zadovoljiva, saj je bilo proizvedeno skupno 4,491.374 kg celuloze. Pri stalnih naporih za izboljšanje kvalitete so sicer bili doseženi lepi rezultati, s katerimi pa še ne moremo biti zadovoljni. Delavski svet se je strinjal, da se uvede nagrajevanje po kvaliteti v poslovni enoti v vseh ekonomskih enotah, razen v EE »Pinotan«. Na podlagi podrobnejšega zasledovanja ter analiz kvalitete celuloze je bilo ugotovljeno, da trenutno še ni takih pogojev, da bi v poslovni enoti 100 %> proizvajali I a beljeno celulozo. Na osnovi internih normativov kvalitete se zato tolerira 15 °/o proizvodnje sekunde beljene celuloze. Kolikor pa bi bilo proizvedene več celuloze II. kvalitete, se od te prekoračene količine odbije 25%) osebnih dohodkov po enoti proizvoda za I a beljeno celulozo v EE »celuloza« in v EE »uprava in vzdrževanje«. S tem, da bodo osebni dohodki vezani tudi na kvaliteto celuloze, bomo dosegli neposredni interes slehernega zaposlenega v omenjenih ekonomskih enotah, da prispeva svoj delež k boljši kvaliteti. Istočasno pa se bo seveda povečala odgovornost pred kolektivom tistih delavcev, ki lahko neposredno vplivajo na boljšo kvaliteto celuloze.
V obratu pinotan je nekoliko padla proizvodnja in s tem seveda tudi osebni dohodki. Delavski svet je menil, da je v tej enoti potrebno posvetiti večjo skrb vzdrževanju naprav, predvsem pa dvigniti proizvodnjo in tudi pro-
ta enota praktično ni mogla sestajati zaradi izmenskega dela ter majhnega števila zaposlenih v enoti.
Delavski svet je razpravljal tudi o investicijskem vzdrževanju. Iz poročil je razvidno, da bodo planirana sredstva močno prekoračena, kar je bilo potrebno spričo nujnih del pri vzdrževanju tehnoloških naprav ter tovarniških objektov.
Po poročilu o finančnem uspehu
I.	polletja so člani DS obravnavali ter sprejeli še nekatere korekture Pravilnika o zaščitnih sredstvih. Nato pa je DS razpravljal o Pravilniku o delovnih razmerjih. Pri obravnavi osnutka so bile sprejete pripombe, da je treba pri izrednih dopustih upoštevati tudi udeležence NOB.
Medvode — Na fotografiji se vidi del izžemalnega stroja. Na steni v ozadju pa je zastarel, vendar še dober transmisijski sistem. Verjetno je tovrstnih transmisijskih prenosov le bol j malo še v uporabi
duktivnost, zato naj se čimprej pristopi k zmanjšanju števila zaposlenih, za kar obstajajo objektivne možnosti. Ceniki za enoto proizvoda pa ostanejo neizpreme-njeni.
Poleg omenjenega sklepa v zvezi z EE »pinotan« je delavski svet sklenil, da se EE »energija« vključi v EE »celuloza«, s katero je funkcionalno v tehnološkem procesu najbolj povezana. Za to enoto trenutno ni pogojev, da bi imela svoje lastne cenike za enoto proizvoda proizvedene energije (pare in elektrike). Na drugi strani so določene težave pri izposojanju delovne sile, posebno takrat, ko pride do večjih okvar pri dovozu premoga v kotlarno. Tudi delavsko upravljanje v tej enoti ni prišlo do veljave, saj se
—	sprejela je program svoje dejavnosti za leti 1963 in 1964, ki vsebuje načela financiranja in izvajanja zdravstvenega zavarovanja, o rehabilitaciji in zaposlovanju delovnih invalidov, o sodelovanju delovnih organizacij pri izvajanju zdravstvenega zavarovanja in osnovne smernice za delo komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje;
—	obravnavala in sprejela je pravilnik o uveljavljanju zdravstvenega varstva, ki vsebuje pravice in dolžnosti zavarovanih oseb, ko se poslužujejo zdravstvenega varstva; o pravilniku je skupščina letos ponovno razpravljala in ga dopolnila ter uskladila s pravilniki drugih komunalnih skupnosti;
—	sprejela je finančni načrt sklada zdravstvenega zavarovanja za leti 1963 in 1964 in v okviru tega določila višino osnovne stopnje za zdravstveno zavarovanje, sklep o pogojih in načinu predpisovanja dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje, sklep o sodelovanju delovnih organizacij pri izvajanju zdravstvenega zavarovanja.
Pri razporejanju sredstev za zdravstveno varstvo se je zavzela za čimširšo preventivno zdravstveno varstvo, ki ji zdravstvena služba še vedno posveča premajhno skrb;
—- sklepala je o zaključnem računu sklada zdravstvenega zavarovanja za leto 1963 in sprejela poslovno poročilo zavoda;
—	sprejela je načela za sklepanje pogodb in način plačevanja zdravstvenih storitev zdravstvenim zavodom.
Da bi čim uspešneje upravljala s sredstvi zdravstvenega zavarovanja, je skupščina v okviru svojega vnaprej sprejetega delovne-
Iz finančnega poročila je bilo razvidno, da je Komunalna skupnost Domžale poslovno leto 1963 zaključila s presežkom v višini 19,827.000 din in da je 50 °/o presežka vložila v rezervo sklada zdravstvenega zavarovanja, 50 °/o, pa je zavod po sklepu upravnega odbora zavoda naložil v banko kot namensko naložbo za investicije v zdravstveni službi. Osemmesečna realizacija finančnega načrta za leto 1964 pa izkazuje primanjkljaj v višini 25,421.000 dinarjev. Daši finančni načrt za leto 1964 predvideva, da bodo izdatki sklada v celoti za 25 0/o višji kakor prejšnje leto, beležimo pri nekaterih vrstah izdatkov izreden porast in s tem prekoračitev planiranih izdatkov. Tako so planirani izdatki za to obdobje med drugimi pri bolnišničnem zdravljenju preseženi za 1,3 %>, pri zdravilih za ca. 20 °/o, pri zobni protetiki za 27 °/o, ortopedskih pripomočkih za ca. 8°/o, pri nadomestilih zaradi nezmožnosti za delo (bolniški stalež) za ca. 9 "Z«, pri drugih izdatkih pa za ca. 5 °/o. Glede na tako stanje je skupščina komunalne skupnosti v avgustu sprejela rebalans finančnega načrta sklada, v katerem predvidevajo primanjkljaj ca. 21 milijonov dinarjev.
Poročilu je sledila živahna razprava med člani delavskega sveta. Med drugim so sklenili, da morajo izvoljeni člani komunalne skupnosti iz našega podjetja redno poročati na sejah DS o delu komunalne skupnosti socialnega zavarovanja in jih seznanjati s problematiko te skupnosti.
Po končani razpravi so bile izvedene volitve. Za novega člana Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Domžale je bil iz naših vrst izvoljen tov. Janez Kosmač!
Izobraževanje papirničarjev 98,9% : 82,9%
Prispevek iz šolskega centra
Medvode — Fotografija kaže del starega obrata naše poslovne enote. Poleg tega pa je lepo viden odtok industrijskih voda v kanal. To je stalen, čeprav včasih neopravičen, kamen spotike. Zadeva se sicer postopno izboljšuje, verjetno pa bo sedimentacijski bazen precejšen pripomoček pri tem (V. B.)
W
Sola za papirničarje
VEVČE, OKTOBRA — Na straneh našega časopisa lahko večkrat prebiramo članke, v katerih pisci poročajo o uspehu izobraževanja odraslih v tovarnah. Ta zavze-tnost za izobraževanje in poročanje o njem sta vsekakor pohvale vredna, ker polagoma le utirata pot izobrazbi do slehernega človeka in hkrati pripravljata ljudi, da so jo voljni sprejemati. Prav ta zadnji učinek na ljudi je v sedanjem razvoju naše države in družbenih teženj gotovo najpomembnejši, ker je najtežje pripraviti ljudi do tega, da bi se hoteli aktivno vključiti v izobrazbeni proces. Posebno velja to še za našo industrijo, ki v izobraževanju svojih kadrov nima kdove kakšne tradicije. Pravzaprav si upam trditi, da je še sploh nima. saj nekoliko sistematičneje urejamo to vprašanje komaj borih 15 let, ki sicer časovno predstavljajo neko obdobje, vsebinsko pa več kriz kot pa normalnega dela na tako obširnem in tako zahtevnem Področju. Krize smo preživljali pač zato, ker so bila med nami vedno tako ekstremno deljena mnenja o potrebi izobraževanja kadrov, da smo hkrati vpili eni da, drugi ne. Sedaj polagoma spoznavamo, da to vprašanje ni pogojeno z našimi mišljenji in željami, marveč z razvojem tehnike, gospodarstva in družbe nasploh. Torej nas zakonitosti razvoja sodobnega sveta nujno potiskajo v ta proces in ne naše osebne odločitve. Prav spoznanje te nujnosti pa je človeku neposredni motiv za to, da se izobražuje. Prepričan sem, da »Naše delo« marsikateremu članu naših kolektivov utira pot do takih in podobnih spoznanj in upam, da bo tudi ta sestavek nekoliko prispeval k uresničenju te težnje — nujnosti.
Vsem odraslim delavcem, ki so se že vključili v šolo za odrasle, ali se mogoče nameravajo vključiti, hočem dati vsaj nekoliko moralne opore — poguma, da bi v tem vztrajali in si pridobili vsaj osnovni poklic papirničarja ali celulozarja. To delo pa bom verjetno najbolje opravil tako, da vam posredujem uspehe šole za odrasle, ki jih je dosegla s svojim petletnim delom. Zaradi boljše nazornosti jih bom primerjal kar z uspehi redne šole.
Prvi zaključni izpiti za odrasle so bili v Ceršaku, julija 1962. leta. To je bil pravzaprav preizkusni kamen. Zato smo vsi — kandidati, predavatelji in izpitna komisija nestrpno čakali rezultatov. Priznam, da smo bili v začetku zelo zaskrbljeni zaradi uspehov, ker je potekal pouk v veliko lažjih razmerah kot na redni šoli. Vendar so se nam obrazi razvedrili že po pismenem delu izpitov, ker so kandidati pokazali, da izredno obvladajo predelano snov. Se bolj pa so to potrdili na ustnih izpitih in dosegli končni uspeh:
odlični.......................7
prav dobri....................8
dobri.........................8
zadostni......................1
nezadostni..................  1
Od 25 prijavljenih je izpite opravilo z uspehom 24 kandidatov, le eden pa je imel popravni izpit. V odstotku je bilo pozitivnih 95,82 odstotkov, negativnih Va samo 4,18 odstotka. Za primerjavo si oglejmo dosežen uspeh na zaključnih izpitih kandidatov redne šole.
odUčni...................... 2
prav dobri...................6
dobri.......................14
zadostni.....................3
nezadostni..................12
Od 37 jih je torej izdelalo samo 25 ali 67,57 %. S tega delovnega področja sta se razšli šola za odrasle : redna šola z rezultatom 95,82 % : 67,57 % v korist Prve.
V naslednjem 1963. letu je na šoli za odrasle absolviralo v Količevem in Belišču 49 učencev. Vsi so se prijavili k zaključnemu izpitu in še izboljšali uspeh iz prejšnjega leta:
odlični.....................11
prav dobri..................17
dobri.......................14
zadostni.....................7
Izpit so izdelali kar vsi in dosegli 100 % uspeh. Tokrat se je popravil tudi uspeh redne šole in so učenci naravnost »jurišali« na to, da bi prehiteli odrasle, vendar so morali popustiti in se zadovoljiti z naslednjim uspehom:
odlični......................3
prav dobri..................28
dobri.......................37
zadostni....................13
nezadostni...................6
Končni uspeh je bil sicer zelo dober, saj so opravili zaključni izpit s 93,1 % uspehom, vendar so »bitko« izgubili.
Vsekakor je treba posebej poudariti to leto, in to ne samo zaradi doseženega uspeha kandidatov na izpitih, ki so res daleč nad poprečjem, temveč tudi zaradi največjega števila absolventov, odkar šola obstaja. Bilo jih je 136 — nedvomno velik prispevek šolskega centra tiska in papirja k izboljšanju kadrovske strukture v industriji papirja.
Letošnje šolsko leto pa smo zaključili takole:
odlični ...	4	2
prav dobri .	.	9	5
dobri ....	3	11
zadostni ...	1	2
nezadostni . .	—	8
Končni izid uspeha v odstotkih je 100 % : 71,43 % zopet v korist odraslih. Globalni rezultat vseh treh generacij pa je 98,9 % : 82,9 odstotka za odrasle.
Vsekakor bi bilo vredno narediti še primerjalno analizo po strukturi ocen. Vendar to ni moj namen, ker to lahhko naredi iz navedenih podatkov vsakdo sam. Želim vas samo opozoriti na to z enim samim prispevkom: v šoli za odrasle je bilo od 91 kandidatov kar 22 odličnih, v redni šoli pa komaj 7 od 152 učencev.
Pričujoči podatki so zelo nazoren dokaz za to, da odrasli veliko bolj vztrajno in resno študirajo ter dosegajo znatno boljše uspehe od svojih mlajših sošolcev. Posebno je vredno podčrtati to dejstvo še zato, ker so odrasli v rednem
delovnem odnosu in nimajo v tovarnah zaradi študija skoraj nobenih olajšav, kar znatno otežko-ča njihovo učenje.
Kaj bi lahko povzeli iz teh dejstev? Mislim, da veliko zaupanja v napredek, razvoj samega sebe, če se le hočemo nekoliko potruditi in osebno vključiti v ta proces. Potem pa še to, da imajo prav vsi tisti, ki trdijo, da se je potrebno učiti vse življenje. Zato še bolj razvijajmo šolo za odrasle in ji omogočimo, da bo svoje delo stopnjevala tudi v kvaliteti na višjo raven.
Vajenci kovinarske šole se bodo izobraževali po novem načinu
VEVČE, OKTOBER — Na šolskem centru kovinarjev je bil v začetku oktobra sestanek zastopnikov podjetij z upravo zavoda. Razpravljali so o načinu šolanja kovinarskih vajencev.
Medtem ko so da sedaj vajenci opravljali praktičen pouk v podjetju 9 mesecev, teoretično pa so se v šoli usposabljali tri mesece, bodo v bodoče prvi letniki prebili v šoli 7 mesecev in le ostali čas v podjetju. Ta reforma je bila uveljavljena na podlagi analiz in proučevanja vajencev po Republiškem zavodu za izobraževanje. V tem času se bodo vajenci v šoli usposabljali teoretično in praktično. Pri praktičnih vajah gre za strokovno izvedbo programa, kjer naj si učenec oz. vajenec pridobi v prvem letniku osnovne prijeme iz piljenja, brušenja, vrtanja, merjenja, spoznavanja orodij itd. Pri teoretičnem pouku pa bodo vzgajali v realnih predmetih ob uporabi pravilnega jezika in potrebnega znanja z družbenoekonomskega področja. Vzrokov za reorganizacijo pouka je več, v glavnem pa prednjači namen za boljšo vzgojo in doseganje večje strokovnosti ob dejstvu, da so vajenci z nekaterih podjetij imeli le skromno možnost za izvrševanje programa, ki jim ga je predpisovala šola. V drugem letniku se bo ta pouk še poglobil, medtem ko bo specializacija, tj. vrsta dela, ki ga morajo opraviti v posameznem podjetju, prišla na vrsto šele tretje leto, vendar bi tudi za to delo vsak vajanec dobil program iz šole.
Vsekakor je po mnenju šole, pa tudi po mnenju udeležencev sestanka, tj. zastopnikov podjetij, ta način dosti boljši in smotrnejši. Zato je pričakovati tudi večji uspeh in strokovno znanje vajencev kovinske stroke.
KOLIČEVO, OKTOBRA — Šolski center tiska in papirja je odprl v našem podjetju razred industrijske papirniške šole za odrasle. Šolanje v tem razredu bo trajalo dve leti. Dijaki, ki uspešno končajo to šolo, dobijo spričevalo o končani industrijski papirni šoli, ki bo imelo javno veljavo.
Podoben razred je že bil v našem podjetju s to razliko, da je strokovni del trajal samo eno leto, šlo pa je za več poklicev hkrati. V sedanjem razredu so vpisani v glavnem samo izdelovalci papirja in kartona. To pa zato, ker je v proizvodnji papirja in kartona največje pomanjkanje strokovnih delavcev, s tem pa je dana možnost tudi hitrejšega napredovanja.
Razlogov za podaljšanje šolanja od enega na dve leti je bilo več. Glavni pa je povečanje števila učnih ur za te vrste šol. Šolski center tiska in papirja namreč ne pristane več na enoletno šolo, oz. zahteva, da slušatelji opravijo minimalno število učnih ur, ker v nasprotnem primeru ne morejo izdati splošno veljavna spričevala. V naših razmerah pa ni možno obvladati program v enem letu, ker bi slušatelji morali biti v šoli najmanj 4-krat tedensko po 5 ur. To pa je glede na težave v proizvodnji in pomanjkanja prostorov nemogoče. Zato smo se strinjali z 2-letnim šolanjem. To bo lažje tudi za slušatelje, saj je snov tako porazdeljena, da bodo nekaj predmetov že v prvem letu v celoti absolvirali, nekaj predmetov pa bo na novo uvedenih šele v drugem letu šolanja.
Pogoj za vpis v šolo za odrasle je bil uspešno končana osnovna šola (8 razredov) ali tej enaka šola ter napolnjenih 17 let starosti. Te pogoje je izpolnjevalo več delavcev kot smo jih lahko sprejeli v razred. Zato smo se odločili, da vzamemo predvsem tiste, ki razen tega, da izpolnjujejo vse pogoje, imajo še nekaj let delovne
prakse. Tako je sedaj vpisanih 22 učencev, ki bodo imeli trikrat na teden (ponedeljek, torek, sreda) po 4 ure predavanja iz tehnologije, strojeslovja, osnove elektrotehnike, merjenja in regulacije, strokovnega računstva in HTV. Druge predmete, ki jih predvideva program, bomo uvedli v drugem letu šolanja.
Našim šolarjem želimo, da uspešno končajo strokovno šolo.
—M—
Nesreče v septembru
KOLIČEVO, OKTOBRA 1964 — V mesecu septembru smo imeli na Količevem generalne reparature in smo predvidevali, da bodo nesreče pri delu pogostejše, kot -pri rednem obratovanju. V času reparatur je mnogo več žarišč in pogojev za nesreče kot v normalnem obratovanju;. Vendar pa se ni zgodilo nič takega, kot smo predvidevali. V veliko zadovoljstvo smo ob koncu 14-dnevnih reparatur ugotovili, da ni bilo niti ene nesreče, kjer bi bila potrebna zdravniška pomoč. 2e smo pričakovali, da bo en mesec v tem letu minil brez nesreče, toda če ne pride do nesreče drugače, jo povzročijo nekateri neodgovorni delavci pri igračkanju in medsebojnem nagajanju. Pa poglejmo, kako se je ta nesreča zgodila.
Miha Glužič, delavec v skladišču gotovega blaga, je s sodelavci vozil z »rudlom« bale papirja in kartona na avto, ki so ga nakladali za odvoz. Pri tem so drug drugemu nagajali, kar se to pri tem delu večkrat dogaja in so bile že nesreče zaradi tega. Kako in kdo je nesrečo zakrivil, bo ugotavljala disciplinska komisija v podjetju, ker pa zdaj za povzročeno nesrečo nihče ne prizna krivde. Dejstvo pa je, da je ponesrečeni poškodovan in je že 14 dni v bolniškem staležu, ker mu je sodelavec, kot trdi sam, vrgel balo na noge. 2e tako v letošnjem letu beležimo po_ rast nesreč, pa se dogajajo še na ta način samo, da za mnoge ne zvemo, ker o tem delavci raje molčijo. Verjetno iz »solidarnosti«. Ne vedo .pa, da gre denar iz žepov vseh zaposlenih v podjetju.	HEK
.Gačah
VPIS V ŠOLSKEM LETU 1964/65: redna šola 179 učencev, šola za odrasle 115 učencev. Na risbi so vrisane tovarne celuloze in papirja, katerih poklicne delavce izobražuje Šolski center tiska in papirja v
Ljubljani
Letna mladinska konferenca
KOLIČEVO, OKTOBRA 1964. —
V popolno zasedeni sindikalni sobi je imela organizacija ZMS Papirnice Količevo, dne 24. IX. 1964 svojo letno konferenco, ki je bila zelo dobro pripravljena. Konferenci sta prisostvovala tudi zastopnika občinskega in okrajnega komiteta ZMS.
Iz danega poročila je bilo razvidno, da je imel mladinski odbor 12 rednih in 3 izredne seje. Na teh sejah so obravnavali prehod na 42-urni tednik, 7-letni perspektivni plan podjetja, osnutek statuta, pravilnik o delitvi osebnih dohodkov oziroma doda-datek na službena leta, volitve samoupravnih organov, izobraževanje, izlete in še druga važnejša vprašanja. V poročilu je bila obravnavana tudi kadrovska problematika, saj šteje mladinski aktiv okoli 200 članov. Ker precejšnja večina članov kolektiva, med njimi tudi mladi delavci, slabo poznajo delitev čistega in osebnega dohodka, je mladinska organizacija priredila predavanja z naslovom: »Formiranje in delitev čistega dohodka«, ki se ga je udeležilo lepo število mladincev in mladink, ki so z zanimanjem sledili izvajanju predavatelja. Pri obravnavi in tolmačenju osnutka statuta je mladinski aktiv sodeloval ter organiziral več razprav. Na posamezne člene osnutka statuta so dajali mladinci zelo konkretne pripombe oziroma dopolnila.
Mladina se je udeležila vseh seminarjev, ki jih je organiziral občinski komite ZMS Domžale, dva mladinca pa sta obiskala večerno politično šolo ter jo tudi uspešno končala. Tudi na področju izobraževanja lahko govorimo, da ima mladina dobre uspehe, saj razne šole obiskuje 47 mladincev. Iz tega je razvidno, da bomo rešili kadrovsko vprašanje le, če bomo še vnaprej vsestransko podpirali sposobne delavce, ki se želijo izobraževati in s tem tudi napredovati.
Poročilo je obravnavalo tudi delo mladincev v samoupravnih organih in volitve teh organov. Pri predlaganju kandidatov za organe samoupravljanja je mladina predlagala najboljše mladince, člane kolektiva, ki bodo zastopali interese mladih in aktivno razpravljali o problemih podjetja. V organe samoupravljanja so bili izvoljeni in sicer: 3 mladinci v upravni odbor, v centralnem delavskem svetu so 3 mladinci in v delavskih svetih ekonomskih enot 5 mladincev. Za te mladince bo organiziran seminar, na katerem bo obravnavana tematika s področja samoupravljanja. Klub mladih proizvajalcev in proizvodne konference pa bodo tista oblika dela, s katero se bo mladina uveljavljala v samoupravnih organih.
V	poročilu je bila zajeta tudi disciplina mladine. Kršilcev delovne discipline — mladincev je bilo skupno kaznovanih 34. Tudi temu vprašanju bo moral novi mladinski odbor posvetiti več pozornosti.
V	poročilu je bilo omenjeno tudi nekaj rezultatov, ki so jih dosegli športniki-mladinci. Ob priliki ekskurzij so imeli tudi razna športna tekmovanja. Igralci namiznega tenisa so na shodu mladine občine Domžale dosegli II. mesto, na občinskem sindikalnem prvenstvu pa so mladinci zasedli odlično I. mesto v kegljanju. Mladina se je med letom resno pripravljala za papirniške športne igre SRS, ki pa so žal letos odpadle. Odbor je tudi ugotovil, da se kažejo najboljši rezultati pri panogah, kjer so mladinci čez celo leto redno trenirali.
V	okviru spoznavanja sosednih podjetij, da bi se seznanili z njihovimi proizvodnimi procesi, so mladinci obiskali podjetje STOL Kamnik, TITAN Kamnik, Združeno kemično industrijo, Domžale, razen tega pa še študentski klub Domžale. Z mladinci omenjenih podjetij so imeli razne pogovore o delavskem samoupravljanju in o drugih vprašanjih, ki jih rešujejo posamezni mladinski aktivi. Ce je bilo izvedljivo,
so imeli z njimi tudi športna srečanja.
Iz podanega poročila je bilo razvidno, da mladina aktivno sodeluje tudi v družbeno-političnih organizacijah v podjetju. V članstvo LT je vključenih 48 mladincev. Izpite za šoferje amaterje je opravilo 42 mladincev. Fotoamaterji imajo na razpolago temnico, kjer lahko razvijajo slike. (Žal, vse premalo svojih slik objavljajo v »Našem delu«.) Na pobudo mladinske organizacije je bilo ustanovljeno v podjetju planinsko društvo, ki dela v okviru programa PDS Domžale. V odboru so v večini mladinci in vodje posameznih sekcij so iz vrst mladine. Ta organizacija ima že lepe uspehe. Organizirana je bila delovna akcija na Veliki planini, markirana planinska pota in organizirana dva izleta na Golico in v Logarsko dolino. Mladinci-planinci so v dveh ekipah prehodili pot od Vrat čez Triglav, Sedmera jezera in Bohinj ter večkrat organizirali izlete na Veliko planino.	,
Po poročilu, ki je obravnavalo — razen zgoraj navedenega — še proizvodne uspehe podjetja, produktivnost, vprašanje izvoza, težav v zvezi z nabavo surovin, delitev čistega in osebnega dohodka, se je razvila zelo plodna razprava.
Udeleženci konference so iz svojih vrst izvolili novi mladinski odbor, ki ga sestavljajo:
1.	Karol Dimc,
2.	Marjan Kotnik.
3.	Anica Hiršman,
4.	Draga Kožar,
5.	Janez Kosmač,
6.	Janez Majhenič,
7.	Franc Novak III.,
8.	Veronika Osolnik,
9.	Milena Pančur,
10.	Marko Poljanšek,
11.	Marija Rožič.
Nadzorni odbor:
1.	Janez Cerar,
2.	Marko Bevk,
3.	Marinka Gerčar.
Na tej konferenci so člani iz svoje srede izvolili 8 najboljših mladincev, ki bodo našo organizacijo ZMS zastopali na občinski konferenci v Domžalah. Kot dele-
ODPOVEDI V III. EKONOMSKI ENOTI
KOLIČEVO, OKTOBRA — Komisija za sprejem in odpoved delovnih razmerij v III. EE je na svoji seji dne 30. 9. 1964 sprejela sklep o odpovedi delovnega razmerja trem delavcem svoje enote. Vsem trem odpoved poteče 15. 11. 1964. Razlog za odpoved delovnega razmerja je bil večkratno neopravičeno izostajanje z dela ter prihod na delo v pijanem stanju.
gati za občinsko konferenco so bili izvoljeni:
1.	Karol Dimc,
2.	Marjan Kotnik,
3.	Milena Pančur,
4.	Marko Poljanšek,
5.	Janez Majhenič,
6.	Janez Kosmač,
7.	Drago Kožar,
8.	Marija Gerčar.
Novemu mladinskemu odboru želimo mnogo uspehov v njegovem nadaljnjem delu.
Dva jubilanta
VEVČE, OKTOBRA — V tem mesecu sta slavila svoj življenjski jubilej dva ugledna sodelavca.
Tovariš Aleksander Martelanc je izpolnil 60 let. Neprekinjeno vestno delo v komercialnem oddelku od leta 1929 mu je dalo pečat dobrega strokovnjaka, ki je uspešno vodil prodajo naših izdelkov. Se vedno je čil in zdrav ter dober delovni tovariš in svetovalec mlajšim sodelavcem.
Vodja EE 1803 Edi Tomažič pa ‘slavi svojo 50-letnico. Ze od leta 1945 je pri nas. Aktivnemu delavcu v družbeno-političnih in drugih organizacijah, kakor tudi stalnemu sodelavcu v samoupravnih organih gre vse naše priznanje.
Obema jubilantoma iskreno čestitajo in želijo še veliko uspehov njihovi sodelavci.
Kovinarska šola za odrasle
VEVČE, V OKTOBRU 1964. —
V obeh naših obratih, morda pa tudi v papirnici Količevo, je nekaj pomožnih delavcev v kovinarski delavnici, ki si zaradi objektivnih vzrokov niso mogli pridobiti strokovne kvalifikacije.
Marsikdo od njih bi bil sposoben in bi si želel pridobiti poklic.
V ta namen bo verjetno že letos osnovana večerna šola za odrasle iz 7 osnovnih kovinarskih poklicev (orodjar, strugar, ključavničar itd.). Namen šole je dati
Za nemoten potek pri razkladanju lesa na lesnem prostoru skrbijo skupine razkladalcev lesa, od katerih ena je tu na fotografiji. Delo samo je fizično precej naporno. Težave pa so še večje v hladnem in deževnem obdobju
V laboratoriju v Medvodah opravljajo vrsto kemičnih preizkusov, katerih osnovni namen je nadzor in pomoč pri naporih za dosego čim boljše kvalitete celuloze
Ludvik Rošelj
Majda Luštrik
Anica Tehovnik
Leopold Kogovšek
Po treh letih napornega študija, ki so ga morali vzdržati poleg svoje redne zaposlitve, so končno prispeli na cilj. Dne 27. septembra so diplomirali na oddelku za odrasle Ekonomske srednje šole: Anica Tehovnik — likvidator v nabavi lesa, Majda Luštrik — administratorka splošne službe, Ludvik Rošelj — knjigovodja EE in Leopold Kogovšek — materialni knjigovodja. Pri diplomskem izpitu so dosegli lepe uspehe in sicer: 3 prav dobro oceno in 1 dobro oceno. Vsi so zaposleni na takih delovnih mestih, da jim bo pridobljeno strokovno znanje ogromno koristilo pri njihovem delu. Vsem
iskreno čestitamo!
priučenim delavcem teoretično znanje. Kot smo zvedeli, bo šola trajala 2 leti, trikrat tedensko s po 3 šolske ure. Skupno je predvideno 590 učnih ur in to v vseh letih 540 ur predavanj in 60 ur vaj in meritev. Stroški za vsak letnik bodo znašali 33.000 din in 9500 din za zaključni izpit. Stroški gredo v breme posameznika, perspektivnim in marljivim delavcem pa lahko stroške, po pravilniku o izobraževanju, povrne podjetje.
Pogoj za vpis v to šolo je 3-let-na delovna doba na enem izmed kovinarskih delovnih mest in pa vsaj 6 razredov osnovne šole.
Vsebina predavanj bo usmerjena na strokovno stran. Le najnujnejše se bo treba naučiti tudi iz slovenščine in družbenoekonomskega znanja.
Počitniška
praksa
KOLIČEVO, OKTOBRA — Letos sem že tretje leto opravljala počitniško prakso v Papirnici Količevo. To podjetje me namreč štipendira na Ekonomski srednji šoli. Delala sem redno po dva meseca in se v glavnem zadrževala v enem oddelku. Z delom tistega oddelka sem se v tem času dobro seznanila, toda celotnega pregleda poslovanja podjetja pa nisem imela do letos. Letos pa je naša šola uvedla počitniško prakso v mesecu septembru, to je že v okviru pouka, ker meni, da bo mesec zamujene šole močno odtehtalo delo v podjetjih, kamor nas je poslala na prakso. Naloga, ki nam jo je dala šola, zahteva vsakodnevno spremembo delovnega mesta tako, da bi se res seznanili s celotnim poslovanjem podjetja in dobili pregled nad delom v podjetju. S šolsko razlago ni mogoče tako prikazati poslovanja podjetja, kakor se lahko izvede v praksi.
Delo sem pričela v obračunskem oddelku in nato potovala preko komerciale, kadrovske službe in analitike v računovodstvo. Na tej tritedenski poti sem se res seznanila s stvarmi, ki so nam jih prej teoretično razložili v šoli. Pri tem gre velika zahvala kadrovskemu in drugim oddelkom, ki so do moje prakse imeli veliko razumevanje. Organizirali so, da sem dnevno res delala na drugem delovnem mestu in sem delo povsod imela dobro razloženo: Zdi se mi, da sem od te prakse, ki je trajala tri tedne, več odnesla, kakor vsa prejšnja leta, ko sem delala po dva meseca. Prej sem vedela samo za tisto delo, ki sem ga opravljala, nisem pa vedela za povezanost tega dela z drugimi deli v podjetju in sploh ne za druga dela, saj so praktikante večji del porabili le za nadomeščanje uslužbencev v času letnega dopusta. Marsikje posameznik od take prakse ni nič odnesel. Jaz tega sicer ne morem reči, saj mi je prejšnje delo močno olajšalo sedanjo prakso. V enem dnevu oziroma v osmih urah na posameznem delovnem mestu ne moreš vsega obdelati, če pa že imaš nekoliko izkušenj iz prejšnje prakse, to samo dopolniš in ti to delo ne povzroča velikih težav.
Zato sem zelo zadovoljna s tako prakso in želim, da bi bila v vsakem šolskem letu.	MF
HHi W
i S AH
KEGLJANJE
Kegljaški turnir za »Nagrado Litostroja«
KOLIČEVO. Čeprav šahovska sezona še ni na višku, je bilo v zadnjem času mnogo šahovskih dogodkov, ki so pritegnili pozornost šahistov.
Na kratko bomo preleteli naj-zanimivejše:
V Sovjetski zvezi so se zbrale najboljše šahistke sveta, med njimi tri Jugoslovanke, Lazareviče-va, Nedeljkovičeva in Jovanovičeva, na turnirju za svetovno prvenstvo. Zmagovalka tega turnirja ima pravico izzvati sedanjo svetovno prvakinjo Rusinjo Nono Gaprindašvilijevo. Ves čas turnirja je sigurno vodila naša predstavnica Lazarevičeva, čeprav si je sovjetski ženski šahovski sek-stet močno prizadeval, da jo izpodrine z vrha tabele. Ko je uspešno in srečno prebrodila najhujše prepreke, je v zadnji partiji proti Američanki Gresserjevi, ki je bila vseskozi med poslednjimi, nepričakovano popolnoma popustila, izgubila partijo in s tem dovolila, da sta jo dve sovjetski igralki dohiteli. Tako čaka zdaj Lazarevičevo še troboj z Rusinjama in šele zmagovalka tega troboja se bo prihodnje leto pomerila s sedanjo prvakinjo za naslov najboljše šahistke sveta.
Na Bledu je bil od 18. do 20. septembra velik mednarodni šahovski festival, ki so se ga udeležile ekipe Zah. Nemčije, Avstrije, Češkoslovaške, Italije in Jugoslavije. Okoli 60 ekip je bilo po moči razvrščenih v tri skupine. V prvi, najmočnejši, je nastopila tudi ekipa Domžale I, v drugi pa Domžale II. Prva ekipa Domžal je dosegla odličen uspeh z osvojitvijo IV. mesta. Pred Domžal-čani so se uvrstili samo SK Mladost iz Zagreba, ŠK Valjevo in SK Maribor, za seboj pa so pustili vrsto odličnih ekip. Med drugim so z rezultatom 3:1 premagali moštvo slovenskega prvaka Maribor, za katerega so nastopili Puc, Krivec, Crepinšek, Malešič in Žagar. Domžalčani so igrali v Postavi: Ivačič, Vavpetič, Plahutnik in Lorbek.
Tudi drugo moštvo, v postavi: Laznik, Zupančič, Bohorič in Skok, se je kljub močni konkurenci dobro odrezalo. V drugi skupini so se uvrstili na zelo dobro 8. mesto. Kot vidimo, sta za moštvi Domžal nastopila dva igralca Papirnice Količevo, Vavpetič in Laznik, ki sta tudi prispevala k uspehu Domžalčanov.
Ob tem naj pripomnimo, da nekateri šahisti Papirnice Količevo v zadnjem času precej nastopajo za barve domžalskega kluba. Cas bi bil, da se tudi v imenu Papirnice Količevo zopet pokažejo javnosti. V preteklosti smo se večkrat srečali s šahisti sorodnih ali bližnjih podjetij in prav bi bilo, da to spet obnovimo. Isto velja tudi za šahiste v Vevčah.
Danes smo vam pripravili šahovski problem, v katerem ima beli nalogo, da matira črnega v treh potezah na vse njegove obrambne možnosti.
Kegljaški klub »Litostroj« je s so-delovanjem sindikalne organizacije istega podjetja organiziral kegljaški turnir za »Nagrado Litostroja«. Tekmovanje je bilo na štiristeznem kegljišču Gradisa v Ljubljani in sicer v borbenih igrah. O plasmaju ekip je odločalo število podrtih kegljev iz dveh zaporednih nastopov. V eni ekipi je nastopilo !0 igralcev, moštvo pa je lahko po prvi igri naredilo tudi menj avo.
Na turnirju so bile zbrane skoraj vse najmočnejše ekipe Slovenije, poleg tega pa še ekipa Blektrostroja iz Zagreba. Tekmovanje je trajalo 3 dni, saj je bilo vseh nastopajočih ekip 24.
Moštvo »Papirnice« Količevo je nastopilo v nekoliko izpremenjeni postavi. Zaradi reparatur v podjetju nekateri kegljači niso bili prosti, zato je bilo nujno, da v moštvu Papirnice nastopijo 4 kegljači KK Domžale. Vzdušje pred nastopom v moštvu Papirnice ni bilo ravno najboljše, saj moštvo, razen nekaterih izjem ni treniralo. Toda 'borbenost skozi vso tekmo je odločila, kegljači so se zares zagrizli in kljub manjšim spodrsljajem je moštvo doseglo zares lep uspeh.
Papirnica je iz seta v set vodila ogorčeno borbo z ekipo Izolirke, ki je tekmovala na nasprotni stezi. Po prvih šestih setih je bila ekipa Izolirke pred Papirnico in to za 12 kegljev. V drugi igli pa se je moštvo Papirnice še bolj potrudilo in rezul_ tat ni izostal. 2e takoj v prvem setu je Papirnica dosegla 87 kegljev in tako prehitela Izolirko za 26 kegljev. V drugi igri je Papirnica kegljala zares odlično, razen v 6. setu, ko je dosegla rezultat 52 kegljev. To je bil tudi njen najslabši čas. Na koncu, ko so seštevali rezultate, je bilo razvidno, da je Papirnica prehitela Izolirko za 45 kegljev, obenem pa dosegla do tedaj najboljši rezultat na turnirju. Razpoloženje po tekmi je bilo bolj veselo, saj nihče ni pričakoval, da se
Črni
Upamo, da za naše šahiste ta problem ne bo predstavljal prehude preizkušnje. Kot spodbuda pri reševanju naj vam bo znana resnica, da brez žrtev ni zmage.
Za tri pravilne rešitve bodo izžrebane nagrade:
1.	1500 din,
2.	1000 din,
3.	500 din.
Rešitve pošljite najkasneje do 10. novembra na naslov: Vide Vavpetič, Papirnica Količevo, Domžale.
VV
bo tako izteklo. Počakati je bilo treba še en dan, da bi izvedeli kakšen bo končni rezultat turnirja. Naslednji dan so bile na vrsti ekipe, ki so vsaj na papirju močnejše od ekipe Papirnice. Toda pri kegljanju so krogle »okrogle«, tako da so naslednji dan samo 4 ekipe dosegle boljši rezultat od Papirnice.
Končni rezultati turnirja pa so naslednji: prvo mesto je osvojila ekipa KK Gradis-Ljubljana in to z odličnim rezultatom 862 podrtih kegljev. Za njim sledijo: Litostroj I in Slovan oba iz Ljubljane z rezultatom 859 oziroma 842 podrtih kegljev. Na 4. mestu je lanskoletni zmagovalec tega turnirja ekipa KK Elektrostroj iz Zagreba z rezultatom 819 podrtih kegljev. Samo 7 kegljev manj, torej 812 pa ima ekipa Papirnice, katera je zasedla odlično 5. mesto. Nato sledijo ekipe: KK Gorica 801, KK Pionir (N. Mesto) 793, KK Fužinar (Ravne na Kor.) 788, KK Izolirka (Ljubljana) 76? kegljev itd.
Zmagovalec je prejel prehodni pokal, šest prvoplasiranih ekip pa spominske plakete.
Ekipa »Papirnice« Količevo je nastopila v naslednji postavi:
Janez Lederer 57 podrtih kegljev, Ivo Sonc 90 podrtih kegljev,
Vanči Majhenič 74 podrtih kegljev, Stane Janežič 85 podrtih kegljev, Tone Volčini 83 podrtih kegljev, Janez Mežan 86 podrtih kegljev, Peter Župančič 93 podrtih kegljev, Andrej Vavpetič 65 podrtih kegljev, Adolf Šmid 112 podrtih kegljev, Stane Skok 67 podrtih kegljev. Kegljačem ekipe »Papirnice« čestitamo!
-ej
PRVI DVE TOČKI V PRVENSTVU
Količevo, oktobra. — Okrajna zveza za telesno kulturo, komisija za kegljanje je razpisala tekmovanje klubov ljubljanskega centra v borbenih partijah za leto 1964/65. Ekipa Papirnice Količevo nastopa v rdečem razredu, kjer tekmujejo še KK Rog (Ljubljana), Sava (Smlednik), Lek (Ljubljana), Ilirija (Ljubljana), Lokomotiva (Ljubljana), Ljubljana transport, Zvezda (Ljubljana) in Izolirka (Ljubljana).
Tekmuje se po tehničnem pravilniku ZKŠ Jugoslavije in sicer po točkovnem sistemu, vsak z vsakim.
V	I. kolu, ki je bilo na sporedu 2. 10., se je Papirnica pomerila z ekipo KK Lek in to na kegljišču Gradisa v Ljubljani. Zmagali so pa-pirničarji z rezultatom 357:288, torej z 69 keglji razlike.
Moštvo Papirnice je nastopilo v postavi:
Jakob Svetlin (34 podrtih kegljev), Vanči Majhenič (36), Jože Poljanšek (44), Ivo Sonc (53), Tone Volčini (28), Jakob Lukman (44), Janez Raj gel (45), Franc Pavli (18), Fric Majhenič (26) in Janez Mežan (33 podrtih kegljev).
V	letošnjem letu bo na sporedu še 7 tekem (to je jesenski del), spomladi pa bodo odigrane povratne tekme. O poteku tekmovanja bomo še poročali.
-ej
Iz albuma fotoamaterja


Počitniški dom v Novigradu — Pineta. Ta kraj je že dobil poluradni naziv »mala slovenska republika«. Na slikah: ve-ekcnd hišice, restavracija in plaža
Tovariš Ivo Sonc v partiji z Bračičem na spominskem turnirju Hering-Zupančič v Domžalah, o katerem smo poročali v prejšnji številki
Ob menjavi gostov je v domu precej živahno. Poleg prizorov pozdravljanja ob prihodu so tudi zanimivi prizori poslavljanja. Seveda pa je celotno vzdušje precej odvisno od vremenskih razmer in pa dodatne
»tekoče« prehrane
Disciplinska odgovornost
KOLIČEVO, OKTOBRA 1964. —
Delovna disciplina v podjetju obsega določene delovne dolžnosti in obveznosti, ki jih ima delavec med delom oziroma v zvezi z delom. Delovne dolžnosti in obveznosti so določene v zakonu o delovnih razmerjih, v drugih splošnih predpisih, v statutu in pravilniku podjetja; posebno v pravilniku o delovnih razmerjih ter v sporazumih o sklenitvi delovnega razmerja med delavcem in delovno organizacijo. Med najvažnejše dolžnosti spadajo predvsem (22. čl. statuta);
—	dolžnost delavca, da osebno in na svojo odgovornost opravlja delo v podjetju;
—	dolžnost delavca, da ravna z družbenim premoženjem s skrbnostjo dobrega gospodarja ter da vlaga vse svoje strokovno in osebno sposobnost v delo;
—	da se ravna po delovnem redu v podjetju ter po vseh varnostnih, strokovnih in drugih samoupravnih predpisih, ki se nanašajo na delo;
—	da je na delovnem mestu v tistem času, ki ga določa delovni razpored in da se ne oddaljuje z delovnega mesta brez dovoljenja predpostavljenega;
—	da v roku 24 ur obvesti podjetje v primeru, da iz kakršnega koli razloga ne more priti na delo ter druge dolžnosti, ki so naštete v zgoraj omenjenih aktih.
V primeru, da delavec ne opravlja svojih delovnih dolžnosti in obveznosti, tj., če krši splošne in interne predpise, je disciplinsko odgovoren pred pristojnim disciplinskim organom, ki mu za storjeno kršitev delovne discipline lahko izreče disciplinsko kazen. Disciplinske kazni so naštete v zakonu o delovnih razmerjih, čl. 254:	opomin, ukor,
strogi ukor, denarna kazen, ki lahko znaša največ 10°/o od mesečnega osebnega dohodka za dobo 3 mesecev, odstavitev s položaja in odpust iz gospodarske organizacije.
Za izrekanje disciplinskih kazni sta v podjetju pristojna direktor (113. čl. statuta) oziroma druga pooblaščena oseba ter disciplinska komisija. Direktor izreka kazni za lažje kršitve delovne discipline npr. neopravičen izostanek do 8 ur, izreče pa lahko naslednje kazni: opomin, ukor, strogi javni ukor in denarno kazen 5 °/o mesečnega osebnega dohodka za čas 1 meseca.
Disciplinska komisija izreka kazni za težje kršitve delovne discipline (čl. 251 ZDR), med katerimi navaja samo nekaj najbolj pogostih:
—	vsako dejanje oziroma opustitev, ki ovira oziroma onemogoča pravilno delovanje gospodarske organizacije,
—	povzročitev premoženjske škode gospodarski organizaciji z nemarnim ali nevestnim opravljanjem svoje dolžnosti,
—	opustitev ukrepov za varnost delavcev ali zaupanih stvari ter premajhna skrb za take ukrepe,
—	neupoštevanje ukrepov za higiensko in tehnično varnost pri delu,
—	neopravičena oziroma nedovoljena odklonitev opravitve de-
Člani kolektiva in obisk gledališč
VEVČE, V OKTOBRU 1964. —
Obisk predstav v naših gledališčih je postal že tradicija. Tako je bilo članom kolektiva proti malenkostnemu prispevku tudi letos podeljenih 100 abonmajskih kart in to po 33. za vsako gledališče: mestno, dramsko in operno. Na predstave bo vozil tovarniški avtobus. Povpraševanje po kartah je bilo letos izredno veliko, zlasti za dramsko gledališče. Vsekakor je pohvalno, da se z vsakim letom javlja vedno več ljudi iz proizvodnje, ki se zanimajo za to Vrsto kulturne dejavnosti. Kot smo brali v razpisu, so predstave izbrane iz del svetovne in domače literature in bodo obiskovalcem nudile veliko kulturne vzgoje in užitka.
lovnih nalogov, ki jih izdajajo pristojni organi gospodarske organizacije oziroma nadrejeni voditelj,
—	prihod na delo v pijanem stanju ter pijanost med delom,
—	neopravičen izostanek z dela več kot 8 ur (80. čl. pravilnika o delovnih razmerjih),
—	povzročanje nereda ali pretepa v gospodarski organizaciji.
Kazni, ki jih disciplinska komisija izreka za opisane težje kršitve delovne discipline, so denarna kazen, odstavitev s položaja ter odpust iz gospodarske organizacije.
V našem podjetju imamo uvedeno decentralizacijo samoupravljanja po ekonomskih enotah in v skladu s tem nimamo enotne disciplinske komisije za celotno podjetje, temveč ima vsaka ekonomska enota svojo disciplinsko komisijo. Da pa bi bila zagotovljena enotnost izrekanja disciplinskih kazni — za enako kršitev ob enaki krivdi ista kazen — je predsednik oziroma namestnik predsednika disciplinske komisije enoten za vse podjetje. Predsednika in namestnika predsednika disciplinske komisije izvoli iz vrst svojih članov delavski svet podjetja. Sveti posameznih ekonomskih enot izvolijo v disciplinsko komisijo enega člana in njegovega namestnika, drugega člana in njegovega namestnika pa imenuje sindikalni pododbor ekonomske enote. Disciplinska komisija je torej sestavljena iz treh članov: predsednika in dveh članov. Namestniki sodijo samo v primerih, kadar je član komisije s kršilcem delovne discipline v sorodstvu, če je njegov posvojenec, če mu je podrejen na delovnem mestu oziroma če se podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o ne-pristranosti člana disciplinske komisije (prijatelj). To je določeno v 6. členu poslovnika o postopku pri izrekanju disciplinskih kazni.
Pri odmeri kazni mora organ, ki jo izreka, ugotoviti predvsem ali je delavec kršil delovno disciplino namerno ali iz malomarnosti. Namerna kršitev delovne discipline, za katero se izrekajo strožje kazni, obstaja takrat, ko se je kršilec zavedal svojega dejanja ter se zavedal, da lahko zaradi tega nastane posledica (npr. delavec pride na delo vinjen) ali pa se je zavedal, da zaradi njegove storitve lahko nastane prepovedana posledica, pa je privolil, da posledica nastane (npr. delavec pride trezen na delo, toda med delom pije alkohol v manjših količinah, pri tem se ne namerava napiti, čeprav ve, da se tako lahko napije). Kršitev delovne discipline iz malomarnosti obstaja takrat, ko delavec predvideva možnost nastopanja prepovedane posledice zaradi njegovega ravnanja, toda lahkomiselno misli, da posledica ne bo nastopila oziroma, da jo bo lahko odklonil. (Npr.: vratar proti predpisom zapusti vhodna vrata, misleč, da v tem času ne bo nihče prišel v podjetje, pa kljub temu nekdo pride in opravi tatvino. Za kršitve delovne discipline iz malomarnosti se izrekajo lažje kazni. V primeru, ko ni ne namere in ne malomarnosti, tudi ni disciplinske odgovornosti.
Omenili smo že, da izrekata z zakonom določene kazni direktor in disciplinska komisija. Kazen se lahko izreče samo po predpisanem disciplinskem postopku, ki je. urejen v zakonu o delovnih razmerjih, pravilniku o delovnih razmerjih, poslovniku o postopku pri izrekanju disciplinskih kazni v'tistih primerih, ko ni točno preciziran postopek, pa je treba uporabljati zakon o kazenskem postopku.
Disciplinski postopek začne direktor oziroma'pooblaščena oseba (preddelavec, mojster, vratar itd.). Začne ga tako, da odda prijavo disciplinskega prekrška v sekretariatu podjetja (čl. 13 poslovnika). Na osnovi prijave opravi odgovorna oseba (sekretar) zaslišanje kršilca delovne discipline. O zaslišanju se piše zapisnik, ki ga zasliševalec in zaslišani pod-
pišeta. Na podlagi tako deloma ali popolnoma ugotovljenega dejanskega stanja se ugotovi, ali gre za lažjo oziroma za težjo kršitev delovne discipline ter ugotovi organ, ki je pristojen za odločanje o disciplinski zadevi. O kršitvi delovne discipline se odloči z disciplinsko odločbo, ki mora vsebovati predvsem splošne podatke o organu, ki je kazen izrekel, podatke o kršilcu delovne discipline, izrek o krivdi, izrek o kazni, obrazložitev in pouk o pritožbi.
Disciplinska komisija izreka disciplinske kazni po opravljeni javni disciplinski obravnavi. Obravnava se opravi po točno predpisanem postopku, v katerem mora biti kršilcu discipline omogočeno, da se brani proti obtožbam.
Disciplinska komisija v podjetju lahko odloča kot prvostopni in kot drugostopni organ. V primerih težjih kršitev delovne discipline odloča disciplinska komisija na prvi stopnji, kot drugostopni organ pa odloča takrat, ko rešuje o pritožbi zoper odločbo, ki jo je izdal direktor. Zoper odločbe, ki jih je izrekla disciplinska komisija na prvi stopnji, odloča disciplinsko sodišče pri občinski skupščini. V pritožbenem postopku je treba predvsem upoštevati roke. Drugostopni organ lahko odločbo razveljavi in sam odloči oziroma razveljavi odločbo in vrne zadevo v ponovno odločanje, lahko pa pritožbo zavrne in potrdi odločbo disciplinske komisije.
Kratka analiza kršitev delovne discipline v našem podjetju nam pokaže, da je bilo do oktobra meseca letošnjega leta 73 kršitev delovne discipline, kar pomeni, da je poprečno vsak 7. član našega podjetja tako ali drugače kršil delovno disciplino. Število kršitev delovne discipline je v primerjavi z drugimi podjetji relativno zelo visoko. Največ disciplinskih prekrškov odpade na neopravičene izostanke (47, pri čemer imajo nekateri delavci 3 in več neopravičenih izostankov). Na drugem mestu so kršitve delovne discipline zaradi prihoda na delo v pijanem stanju oziroma opija-njenje med delom (5), namerno oziroma iz malomarnosti je bila škoda povzročena 4-krat, obsta- c jajo trije primeri tatvine, 4 primeri zapustitve delovnega mesta med delovnim časom ter 10 drugih kršitev. Neopravičeni izostanki so se glede na prvo polletje lanskega leta v letošnjem prvem polletju povečali za 185,4 °/o! Vzrok je iskati predvsem v dejstvu, da je bil ukinjen 56. čl. pravilnika o razdeljevanju osebnih dohodkov, ki je določal, da delavec, ki je v posameznem mesecu neopravičeno izostal z dela več kot 4 ure, nima (izgubi) v mesecu izostanka pravico do osebnega dohodka po enoti proizvoda, kar je v nekaterih mesecih znašalo tudi več kot 12.000. Ko je bil citirani čl. ukinjen, se je število neopravičenih izostankov nenadoma zelo povečalo.
Ker pa so neopravičeni izostanki najnevarnejše in najpogostejše kršitve delovne discipline, ki lahko povzroče podjetju občutno materialno škodo, je delavski svet podjetja na svojem 16. zasedanju dne 16. XI. i963 sprejel sklep o spremembi 80. čl. pravilnika o delovnih razmerjih, ki sedaj določa, da so neopravičeni izostanki z dela težje kršitve delovne discipline, za katere izreka kazni disciplinska komisija. Za prvi neopravičeni izostanek lahko izreče disciplinska komisija denarno kazen v višini 10 %> mesečnega dohodka za čas 1 meseca, za drugi neopravičeni izostanek lahko traja denarna kazen 2 meseca, za tretji neopravičeni izostanek 3 mesece, za četrti neopravičeni izostanek v koledarskem letu lahko izreče odpust iz gospodarske organizacije. Kljub tako strogim določilom se neopravičeni izostanki še v naprej redno pojavljajo. Največ tovrstnih kršitev napravijo tisti člani kolektiva, ki so najmanj časa v podjetju. Torej tisti, ki so s podjetjem še slabo povezani in jim je pravzaprav vseeno, kje
IZ OBRATA MEDVODE
V	mesecu septembru 1964 so se zaposlili:
Florijan Luštrek, strojni ključavničar
Bgidij Bradeško, strojni ključavničar
Ivan Srnec, nakladalec lesa in ža-manja,
Alojz Mihovec, pleskar Slavko Remškar, razkladalec surovin
Edo Zupan, prebiralec Vlado Stevanovič, nakladalec lesa in žamanja
Alojz Rajgl, razkladalec surovin
V	septembru so odšli:
Ivan Mundar, v JLA Ibrahim Duzelič, v JLA Vukašin Lutovac, v JLA Husein Prošič, v JLA Ivanka Košenina, v poizkusnem roku
Franjo Perkovič, v JLA Pavle Rupar, v JLA Husein Avdič, v JLA Edvard Turnšek, samovoljno Jože Knific, lastna odpoved, Zuhdija Velagič, odpoved podjetja Jusuf Handanagič, odpoved podjetja
Miralim Ičanovič, odpoved podjetja
IZ OBRATA VEVČE
Prišli v mesecu septembru 1964:
Tatjana Kocjančič, razna pomožna dela
Marjan Trentelj, paznik PS Teodor Plazer, ključavničar I.
Jože Pašalič, nanosilec ing. v Janez Hribar, vodja rekonstrukcije I. PS
Mugorel Manču, pomožni delavec Olga Mrak, blagajničarka v okrepčevalnici
Anton Smrekar, nanosilec Pavel Končar, nanosilec Jože Mahkovic, nakladalec Dragoljub Vasilič, nanosilec Ivan Bratun, paznik PS Zorka Vidic, razna pomožna dela Milena Kačar, pomožni knjigovodja Drago Lorbek, nanosilec Franc Kralj, I. pomočnik Vilibald Kopecky, praktikant v proizvodnji
Franc Štefančič, nanosilec Andrej Pirkmaier, praktikant v proizvodnji
Nikola Kladušan, nanosilec Stanislav Skubic, paznik PS ing. Branko Ocvirk, praktikant v proizvodnji
Stane Rački, nanosilec Alojz Žgajnar, nanosilec Ivan Krašovec, sušilec papirja Janez Pavlič, II. pomočnik
Odšli v mesecu septembru 1964:
Stane Ozanič, odšel v JLA Franc Frlan, odšel na lastno željo Tehvid Grošič, odšel v JLA Ismet Hus kič, odšel v JLA Anton Ulčar, odšel v JLA Alojz Vrtačič, odšel v JLA Radomir Marinovič, odšel na lastno željo
delajo. Za storjene kršitve je bilo izrečenih največ denarnih kazni. Opozoriti moramo še nato, da je izredno težko pravilno izvajati splošne in interne predpise, ki se nanašajo na delovno disciplino, predvsem zato, ker mnoge kršitve delovne discipline niso prijavljene in jih torej predpostavljeni tolerirajo. V nekaterih organizacijskih enotah podjetja dosledno prijavljajo vse kršilce delovne discipline, drugod pa ne, kar ima za posledico opravičeno nezadovoljstvo in kritike.
Če kršilec delovne discipline ni prijavljen, se proti njemu ne more uvesti disciplinski postopek, torej odpade možnost enotnega in doslednega izvajanja delovne discipline v podjetju. Treba bi bilo ostrožiti odgovornost predpostavljenih, ker tudi nejavljanje disciplinskih prekrškov predstavlja kršitev delovne discipline.
Sedanja disciplinska komisija še ni začela z delom, čeprav je mnogo zadev, o katerih bo morala v prihodnjih dneh odločiti. Da bi bilo komisiji omogočeno pravilno delovanje, namerava strokovna služba organizirati kratek informativni tečaj, na katerem bodo člani seznanjeni z osnovnimi določbami predpisov, ki se nanašajo na delovno disciplino, ter bodo istočasno tudi praktično usposobljeni za vodenje disciplinskega postopka. „„
Pavel Jančar, odšel v JLA Stane Močnik, odšel v JLA Janez Lampelj, odšel v JLA Husein Tovič, odšel v JLA Matija Mahkovec, odšel v JLA Bojan Trtnik, odšel v JLA Franc Štrubelj, odšel v JLA Janez Jaklič, neopr. izostal 7 dni Prane Švare, odšel v JLA Jože Teršar, odšel na lastno željo Miljenko Klobučar, disciplinsko odstranjen
Vladimir Lešnjak, odšel v JLA Prane Pavšič, upokojen Terezija Marolt upokojena Tonca Trtnik, st. upokojena Vladimir Šmigoc, odšel v šolo Džuro Kosi, odšel na lastno željo
Rodili so se:
Rafaelu Jakošu, sin Milan Antonu Mataku, sin Marko Danijelu Vidrgarju, hči Maja Čestitamo!
Poročili so se:
Anton Troha in Ruža Setar Milovan Cvetkovič in Radmila Lje-pojevič
Stane Zajc in Justina Štefančič Čestitamo!
Iz papirnice Količevo
V mesecu septembru so se zaposlili:
Nikolaj Volkar, pomočnik pri preč. rezilcu
Božo Limoni, ključavničar IV. Marjan Jasenc, vnašalec v Hy Alojz Nemec, razkladalec surovin Anton Cerar, čistilec KS II. in nanosilec izmeta
Štefan Pavlič, pomočnik mlinarja PS I.
Franc Kržan, pazilec sita PS U. Stanislav Vesel, delavec na hol. KS I.
Ivan Slevec, snemalec lesovine Franc Capuder, snemalec lesovine Anton Smrekar, razkladalec surovin
Franc Kveder, razkladalec surovin Franc Divjak, razkladalec surovin Ciril Nakrst, pazilec sita PS II. Stjepan Bistro vic, razkladalec surovin
Franc Pirc, razkladalec surovin Silvo Škornik, čistilec KS II. in no_ silec izmeta
Janko Lavrič, inštalater Vili.
Janez Čretnik, ključavničar VIII. Jože Markovšek, razkladalec surovin
Rudolf Hribar, razkladalec surovin Alojz Luteršek, delavec na holand-cih K SI.
Franc Jeras, razkladalec surovin Anton Narobe, pomočnik in mazač PS I.
Franc Barle, delavec na holandcih KS I.
V mesecu septembru so odšli:
Janez Pavlič, pazilec sita KS I.
Leopold Seiko, vnašalec v Hy
Slavko Lipovšek, razkladalec surovin
Jože Prašnikar, pakar bal in zvitkov
Aleksander Pondelk, pomočnik pri prečnem rezilcu
Franc Jeretina, pomočnik pri preč. rezilcu in prev. KS II.
Janez Kovačič, ključavničar
Viktor Klemenc, razkladalec surovin
Marjan Trobec, laborant
Štefan Božič, dovoz in odvoz lepenke
Alojz Urbanija, I. pom. preč. rez. KS II.
Janez Grintal, H. pom. in mazač PS II.
Franc Strehar, čistilec KS II in nosilec odpadkov
Gojko Gojkovič, pomočnik mlin. za zg. plast KS H.
Peter Potočnik, pazilec sita
Peter Baloh, razkladalec surovin
Rojstva:
Ivanu in Julijani Ravnikar se je rodil sin Zvonko.
Janezu in Pavli Jasenc se je rodila hči Irena
Čestitamo!
_«DEL0_
Glasilo delovnih kolektivov Tovarne celuloze in papirja Vevče-Medvode in Papirnice Količevo. — Izdajata delavska sveta omenjenih tovarn. — Izhaja vsak mesec. — Odgovorni urednik Stane Robida. — Uredniški odbor: Ivan Bogovič, Janez Gašperin, Milan Korošec, Jože Lejko, Ljubo Milič, Tone Novak in Stane Skok. — Uredil Danilo Domanjko (Delavska enotnost). — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani