kras« je b ila snovno bolj enotna, pač pa reg ionalno bolj pes tra : žepi te r ra rosse na V ereorju , m edsebo jna p rim e rja v a k rašk ih k an jonov v francosk ih P irene jih , v p liv s tru k tu re n a n as tan e k in razvoj k rašk eg a p o v ršja v Dolo­ m itih , prarvilna s tru k tu ra in n as tan ek velik ih k ra šk ih ob lik v K an ta b r ij- sk ih gorah, p o lja in n a riv n e s tru k tu re v B e tijsk ih K ord ilje rah , vp liv lito - logije na razvoj ve lik ih k ra šk ih oblik v m aroškem V isokem A tlasu te r k ras in s tru k tu ra v A nti-A tlasu , p rim e rja v a1 izv irov v pogorju L ibanon, odnos k ras — s tru k tu ra v tro p sk em okolju na p rim e rih z M adagaskarja in k ras v an h id ritih v a rg en tin sk ih A ndih. Poleg nekatterih sp lošn ih in n iti ne p reveč nov ih ugo tov itev (da so n. p r. vse več je k rašk e ob like v D olom itih vezane n a geološko s tru k tu ro ) v n ek a te rih p rispevk ih , im a večina p rispevkov zak ljučke p o d p rte često z obiln im i in na tan čn im i re z u lta ti analiz,, k a r je lahko zanim ivo in ko ristno za p rim erjav o z rez u lta ti n aš ih p reučevan j. Taki, so p redvsem rez u lta ti a n a ­ liz p ren ik a jo če vode v zvezi z rač u n an je m po tencia lne agresivnosti, m in e­ ra lo šk e analize te rre rosse in s tru k tu rn e k a r te špansk ih k ra šk ih polj. Delo je vsekako r v redno naše pozornosti, še posebej, k e r je m a rs ik a te ri p rispevek lahko v pom oč p reu čev an ju našega gorskega in visokogorskega k rasa in pa:, k e r je zb ran ih skupaj v eni k n jig i to liko p risp ev k o v s podobno in razm erom a ozko usm erjeno vsebieo. A ndre j K ran jc A ntonia Buček, Oldrich M ikulik, Valuation of the N egative Effects of Economic A ctivities on the Environm ent of the Model Region of Liberec. S tud ia G eographica 57, B rno 1977, s. 109. D elo čehoslovaških raziskovalcev oko lja p red s ta v lja sin te tičen p rikaz p rob lem atike človekovega oko lja na p rim e ru vzorčne reg ije L iberec. R az­ p rav a je re z u lta t več le tnega dela v o k v iru kom isije za ekonom sko in n e ­ ekonom sko ocen jevan je vp livov č loveka n a o k o lje p ri SEV -u, in p red s ta v lja uspešen poskus tesnega in te rd isc ip lin iran eg a dela. K lju b p o u d arjen em u p rak tičn em u znača ju dela im a raz p ra v a tu d i teoretično^m etodo lošk i po­ m en. G re nam reč za p rak tičen p re izkus m a tričn e1 obdelave v p o k ra jin i, k je r im ajo nase lja in in d u s tr ija n a jv eč ji n eg a tiv n i vp liv n a človekovo okolje. A v to rja u p o ra b lja ta te rm in sistem okolja , k i ga sestav lja podsistem n arav n eg a okoljai (relief, p rs t, zrak, voda, v egetacija) in podsistem t im. socio-ekonom skega okolja (preb ivalstvo , naselja , km etijs tvo , gozdarstvo, vodno gospodarstvo, in d u strija , p rom et in re k rea c ija ) . Podobno> k o t p ri osta lih o b jav ljen ih š tu d ijah čehoslovašk ih kolegov je p ri m a tričn i obdelav i v o sp red ju preg led in m edsebo jna p r im e rja v a raz ličn ih n eg a tiv n ih vplivov n a človekovo! okolje. N avedeni so dejavn ik i, k i povzročajo negativni, vpliv , n jih o v a oznaka te r raven,, obseg in u k rep i g lede p rep reč ev an ja n eg a tiv n e­ ga delovanja . Z a določevanje n aveden ih postavk je vze ta ska la p e tih v re d ­ nosti, k i om ogoča p rim e rja v o d e lovan ja raz ličn ih dejavn ikov . R azum ljivo je, da se določeni su b jek tiv n o sti v o cen jevan ju vp liva nekega d e jav n ik a ni dalo popolnom a izogniti, k lju b pod robnejši ana litsk i obdelav i in sodelova­ n ju strokovn jakov raz ličn ih strok. Z lasti je težavno do ločevanje pom ena n ega tivnega v p liv a s sta lišča človekovega okolja k o t celote. Težko je do­ kazati, da je na p rim er pom en d e lo v an ja k m e tijs tv a s p re tira n o uporabo u m etn ih gno jil tak šen , k o t sp rem em ba re lie fa z odlagališči t rd ih snovi. O pisanim p o m an jk ljivostim se ni m ogoče izogniti, saj lahko p rav vsem m e­ todam , k i te h ta jo pom en raz ličn im dejavnikom , očitam o določeno: su b je k ­ tivnost. R azp rava je je d rn a ta in jasna, b rez p re tira n e g a p o n av ljan ja m etodo ­ lošk ih izhodišč, bogata s tabela ričn im i, g rafičn im i in k a rto g ra fsk im i p r i ­ kazi. M etodologija raz isk o v an ja u rb an iz iran ih in industrijsko^ raz v ite jš ih reg ij je dobrodošel in dragocen pripom oček tu d i p ri p ro u čev an ju n e g a tiv ­ n ih vp livov na človekovo okolje v podobn ih m odeln ih pod ročjih v Ju g o ­ slaviji. D ušan P lu t Q uantitative M odelle in der Geographie und Raumplanung. B rem er B e iträge zu r G eographie und R aum planung, 1978-1. V nem ški geografiji se le počasi u v e ljav lja jo sodobne k v an tita tiv n o - m atem atične m etode. Zdi: se, da je b ila g lavni razlog za povečano zan im a­ n je za k v an tita tiv n e m etode p o treb a po uporab i ta k ih m etod v p ro s to r­ skem načrto v an ju . To je še to liko bolj razum ljivo in logično če vem o, da v nem ški geografiji, m očno p rev lad u je op isna m etoda. K lju b vsem dobrim lastn o stim pa ta metoda, ne zadovo lju je reg iona ln ih p lanerjev , ki m orajo pri svojem delu pojatve tu d i k v an tific ira ti. Z aosta jan je za »m atem atizacijo« v geografiji- skuša del geografov om iliti s p r ire ja n je m strokovn ih srečan j, na k a te r ih p red s tav lja jo u p o rab n o st posam eznih m etod v geografsk ih p rouče­ van jih . Z anim ivo je tud i, da so nosilci »kvantifikacije« nova geografska središča, podobno ko t v n ek a te rih d ru g ih državah . V p red stav ljen em zbor­ n ik u so o b jav ljen i re fe ra ti s sim pozija o uporabi k v a n tita tiv n ih m odelov v d ružben i g eo g ra fiji in p rosto rskem n ač rto v an ju , ki. je bil 1. 1977 v B rem nu. V sebina re fe ra to v je zelo pestra . D elim o jih lahko na dva dela: na m an jši del, k a te r ih vsebina' je v sk ladu z naslovom zb o rn ika in na večino, ki o b ravnavajo posam ezne geografske p roblem e b rez upo rabe k v a n tita tiv ­ n ih m etod. M ed začetno skup ino p rispevkov ob ravnava prv i modelni, p ristop k analizi, sim ulaciji in prognozi stohastičn ih procesov. Analiza' stohastičn ih procesov, ki se sp rem in ja jo s časom iin prostorom , je sicer velikega pom ena za p ro sto rsk a p roučevan ja , v en d a r dosedan je m etode še niso p rinesle želje- mih uspehov, posebno še p ri p rognoziran ju . A v to rja J. N i p p e r in V. S t r e i t sta predstavila: š tiri celovite p rosto rsko-časovne m odele, k a te rim sta dodala štev ilne opom be glede n jihove uporabnosti. D rugi p rispevek se u k v a r ja z vedno sodobno in v jed ro geografije se­ gajočo p rob lem atiko reg ionalizacije. M. M. F i s c h e r se je om ejil n a teo ­ re tsk e in m etodološke p rob lem e reg ionalne taksonom ije. Vse em pirične znan stv en e s tro k e u p o rab lja jo osnove taksonom ije , v geografiji pa je ta up o rab a posebej povezana z reg ionalizacijo . P ri uporabil taksonom sk ih m etod je p o treb n o p red m et p ro u čev an ja sp rem en iti v fo rm alno obliko, to je v m atem atičen ozirom a logičen jezik. Posebno P o ljak i so m očno razvili te m etode, od zahodn ih geografov pa jih razv ija z lasti B. J. L. B e r r y . S taksonom skim ii m etodam i skušam o reševati dva problem a: določevati stop - i jo podobnosti e lem entov in n jihovo h ie ra rh ičn o razpored itev . E. G i e s e an a liz ira in p rilag a ja teo rijo o odvisnosti iz rabe zem lje od oddaljenosti od trga ; ki jo je oblikoval Alonso, n a m estne razm ere . Teo­ rija , ki sloni na ekonom skih k a teg o rijah , prav i, da se cena blagu povečuje 7 o d d aljev an jem od trga . Na te j osnovi: sloni tud i m odel A 1 o n s a, ki do­ loču je sto p n jo povečanja cene in pragove gospodarske učinkovitosti. P ri p r ila g a ja n ju m odela za-, p ro u čev an je odvisnosti cene s tanovan j od središča m esta G i e s e u go tav lja , da im a m odel v rs to pom an jk ljivosti. E m pirična raz iskava je pokazala, dat se p rilag o jen m odel p rib ližu je de janskem u s ta ­ n ju le toliko, da1 p o tr ju je 1 osnovno sm er m odela. V p reo sta lih re fe ra tih je p o udarek na teo re tsk ih v p raša n jih in na raz ­ re še v an ju posam eznih geografsk ih problem ov. I. S c h i l l i n g - K a 1 e t s c h p red s ta v lja n e k a te re te o rije po larizac ij- skega razv o ja nac iona ln ih u rb a n ih sistem ov. Avtorica, podaja n a jp re j izho­ d išča te o rije po larizacije , n a to pa p red sta v lja koncep t francoske šole o m e­ stih k o t razv o jn ih polih, koncep t sred iščnega razvoja, spoznan ja teo rije o razvo ju aglom eracij, teo rijo razv o jn ih osi in značilnosti vloge m est v re ­ g ionalnem razvoju .