Ameriška Domovina ,; ' ■.'■i • No. 211 AMERICAN IN SRtRtT K>R€1GN IN LANGUAGC ONLY ffatiwaal and InternatlMial CircKlattra CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, NOVEMBER 2, 1959 SLOVCNIAN MORNING N€W$PAJ>titt ŠTEV. LVin.—VOL. LVm. Primanikljaj v plaiilni SKORO DVA DNI ČAKAL V RAZBITINAH NA RESITLV Ztlružene državi so se zavze- Od 27 oseb, ki so bile v letalu Piedmont Airlines, le za svobodnejšo trjovi- ko se je 2ruylo v petek 2ve£er v Blue Ridge Mountains, je ostal živ le 33 let stari Phil Brad- Novi grobovi Albin “Beany” Modic Zgodaj včeraj je nenadno u-mrl 48 let stari v Clevelandu rojen Albin Modic na svojem j RAZGOVORI 0 STAVKI OD DANES V - WASHINGTON no in pozvale gospodarsko trdne države, naj jim od-, odvzamejo del bremena pri podpiranju gospodarsko nerazvitih držav. dan. ley. Na rešitev je moral čakati dve noči in en j ta in Patricio. Bil je sin pokoj-bilo ! ne§a Johna, ki je umrl 1. 1918 in 'pokojne Ksroline, ki je premi-nula^v avgustu 1958. Bil je brat pok. Mary Bela j > pok. Johna, pok. Franka (Ernie) Haddock, Josepha, lastnika znane {lomu na 5932 Wilson Mills Rd. Razgovori o končanju stavke v jeklarski industriji Zaposlen je bil v Clark Contro- ’ “ * ~ - - -- ... .. — .. ler Co. kot “press operator” Za- Iz Clevelanda in okolice ' WAYNESBORO, Va. — Ko v petek zvečer ni TOKIO, Jap. — Tu zboruje te letala DC-3 v Charlottesville, kamor bi moralo priti po le-^ni organizacija GATT (Splo- talskemu redu, je bilo jasno, da se je zgodila nesreča. Iskalen sporazum o carinskih tari- nje se je začelo takoj, toda razvaline letala so odkrili šele ah in trgovini). Bila je usta- včeraj dopoldne v Blue Ridge Mountains. Vzelo je še ne-^ovijena že pred precej leti z kaj ur, da se je reševalcem posrečilo prodreti do samih raz-aamenom, da pregovori drža- vadn, ki so jih odkrili iz helikoptra. Ko so reševalci prispe-Ve, naj znižujejo uvozne carine H na mesto nesreče, so med ruševinami odkrili še živega 33 m omejujejo vse administrativ- let starega potnika Phil Bradleya, ki se ni mogel rešiti s svo-ovire, ki motijo mednaroden jega sedeža, ker je imel zlomljeni obe nogi. Braziljske klavnice frgovski promet. Na letošnjem zborovanju se bo organizacija mora1 a pečati ^ajboij s primanjkljajem v na- ■ L A ■ I N plačilni bilanci, ki znaša oko- VZ6!d \ GbfČŠl VOjSKc! ^ $4 bilijone. Prišli smo v pri-: _______ ^anjkljaj iz dveh razlogov. Uvedeno nad/ orstvo ccn je rn\n \r n .. . .. Oblasti preiskujejo vzroke nesreče, pa bo menda vzelo kar več tednov, predno upajo priti do kakega uspeha. co rojstva. Čestitamo in ji želimo še mnogo let zdravja in za- Preživeli Bradley je pravil nove2ia pogreb, zavoda na E 62 časnikarjem, da je v.del letala; St v^cerkev sv. Paskala Bailon-ki so krožila čisto nizko nad skega na Wilson M)lls Rd ob T 1 TN O J ’ I 1 r" •-» 1 /T/-»■» r/-v/-<• Slov. dem. klub v Euclidu— w 1 ^ » .'j i« »i i.v »• "i Slo;vr. demokratski klub v Eu- se vlečejo počasi dalje, ne da bi se približali spo- r , , . „ / . razumu. Doslej so se vršili v Pittsburghu, da- pcsebno izjavo na katero opo_ nes so preneseni v prestolnico. — Zvezno vr- zarjamo euclidske volivce! hovno sodišče je zavrnilo zahtevo vlade, da Rojstni dan-proglasi odločitev sodnika O prekinitvi stavke Mrs. Frances Grill, 22050 Ivan za takoj izvršljivo. O tem se bo začela jutri Ave., bo obhajala jutri 75-letni-šele razprava. . PITTSBURGH, Pa. — Pogajanja med predstavniki dovoljstva! Modi- jeklarn in unijo so bila v soboto prekinjena in se bodo na- Jutri volitve— ceve gostilne na oglu St Clair ^aljevala danes, toda ne več tod, ampak V Washingtonu. Do-I Jutri so občinske volitve. Ne Ave. in E. 62 St., Anne Milavec Se ni PosreČ‘'° poti k sporazumu, Čeprav Sta pozabimo na svojo državljansko Anthonya, Carolyn in Josephine P,rimeru Kaiserjeve jeklarske družbe sledili še dve drugi, 'dolžnost in pojdimo volit! Vo- McDonneT (v Beverly Hills ^!avna jeklarska podjetja nočejo popustiti. Conrad Coo- Nmo po svoji najboljši vednosti per, ki zastopa jeklarne, je dejal, da unija še vedno zahte- z vidika splošne koristi! va zvišanje plač, ki bi. pospeševalo inflacijo in zatrjeval, da Praznuje— jeklarske družbe ne bodo popustile. Jeklarne računajo, da : Mrs. Antonija Sepec s 379 E. bo vrhovno sodišče potrdilo ustavnost Taft-Hartleyevega 165 St. praznuje v krogu svoje zakona in priznalo, da štrajk ogroža varnost dežele in na- družine danes svoj rojstni dan. rodno zdravje ter tako poslalo stavkujoče zopet na delo čestitamo! Calif.). Bil je član Eagles, Aerie No. 222. ter Presv. Imena fare sv. Paskala. Pogreb bo v sredo ob devetih dop. iz Grdi- . • • j . u v c učilu naf/ursivo cen je .. . , ~ . sivega na »»noun ivuns na. ot P dp.ramo tujino z darovi v do- 0.5ilo 0 b č U t n o po-, ^!m’ pa ni1sj° 'sl^a a nJeSovega , desetih, nato na All Souls poko ____n..._________•__ ...7_! kričanj a ali videla nieaoveea 7. -,-w. arjih in z dolgoročnimi posoji-na drugi strani pa ne morejo razviti našega izvoza, ker hmogo držav še zmeraj ovira Uvoz našega blaga. Svoje dni emo take ovire še manjkanje govejega mesa : rljanJa na trgu. Vlada dala naj- mah£'njfl večje klavnice v obrat vojski. RIO DE JANEIRO, Brazil. razumeli, kajti takrat je ves Vlada je ukazala armadi, naj ^vet tožil o “pomanjkanju do- prevzame devet največj h klav-aiiev ’ in j.h torej ni mogel raz- nic z vsemi zalogami, in žitvino ^etavati za manj potreben u- ter poskrbi, da bo prebivalstvo y°2 iz Amerike. Danes je polo- dobilo za prehrano potrebno 2ai drugačen. Države, ki smo goveje meso. Štiri od velikih Th podpirali, so poslale gospo- klavnic so tuja lastnina: Swift, arcko že tako močne, da jim Armour, Wilson in Anglo. (°larjev več ne manjka; zato Nezadovoljstvo s položažjem dJ° lahko našim izvoznikom oskrbe z govedino se je pojavile prilike, da prodajajo naše lo v preteklem juliju, ko se je jJago na njihovih domačih tr- prvič pojavilo pomanjkanje v Uh- Te države bi dalje začele prestolnici Rio de Janeiro in v adi lahko podpirati gospodar- Sao Paulo, obeh največjih me-a ° zaostale v Aziji in Afriki, stih velikanske dežeie. Za knt-Aa ne bi bilo treba, da ravno je rednih potreb potrebuje vsa-merika nosi vsa bremena ta- ko teh mest dnevno okoli 450 ve§a podpiranja. j ton govedine, na trg jo je pri- . na prvih sejah GATTa se bajalo komaj četrtino tega in v Pokazalo, da imajo vse dr- pred vsemi prodajalnami so se Ve’ hi sodelujejo v tej organi- pojavile dolge kače kupcev, ki Č^ Jb dosti razumevanja za so čakali ure in ure, da so zve-ase stališče. Kako bodo to ra- deli, da je mesa zmanjkalo. Wmevanje prenesle na domačo aarmsko in devizno politiko, to bcm0 šele videli. ali videla njegovega pališče’ Včeraj so spravili vse pone- “MS smo fudi tukaj!” Klavnice trdijo, da ne morejo kupovati.živine po od vlade določeni ceni in prodajati me-| so po določenih cenah brez izgube. živinorejci trdijo, da po CT r - ! od vlade določenih cenah ne češ], ELAND, O. Znana je morejo prodajati živine, ker da Ven uZelja’ da 80 P°VSOd Zra' se njeno števil° zaradi P°-k - kjer mislijo, da bi jim to manjkanja krme že tako zni- . J KonstUo. Ta želja se je pri- žalo pod ob,čajno povprečje. tudi čeških komunistov. | Po tvladni dolodbi je cena fun-£ “ha j skl industrij alec Cyrus ta povprečne govedine 35c, na hu °n ^ dobro zaPisan v Krem- črni borzi pa stane trikrat toli-j,a ’ tovariš Hruščev ga smatra ko. Vlada jč hotela zaseči klav-je lSV°jega prijatelja. Kot tak nice že pred enim mesecem, pa VesVlSoko cenjen za železno za- je to opustila na posredovanje k s°- Dobro bi bilo, da ve tudi poslanikov Združenih držav in o čeških komunistih. Zato Velike Britanije. Če? je sedanji politični voditelj ------o vsaj za 80 dni. Ob koncu razgovorov preteklo soboto je predsednik unije ! McDonald dejal, da je bila to Michael Georg« Vargo zopet ena “vaja v brezpiodno-srečence v mrtvašnico, med tem V nedel^° Je n£magloma pre- sti” več, nato pa je trdil, da jek- ko je bil preživeli Bradley pre- "llnuI na SV;iem domu za srcno larne računajo bolj na Taft-ian u hniniSr.;«« i kapjo 63 let stari Michael Hartley zakon kot sredstvo za George Vargo z 19504 Mochican končanje stavke kot na razgo-Ave., rojen v Clevelandu. Tu vore, ki bi naj privedli po spo-zapušča soprogo Anno, sinova razuma med družbami in delav-Victorja in Georgea, hčer Mrs. stvom. Dolores Kocin, 6 vnukov, brata Zastopnik jeklarn Cooper je Amerika bo znova preskušala A-bombe peljan v bolnišnico. -----------------o Laoški kralj umrl Seja— Jutri ob 7:30 ima Podr. št. 14 SŽZ sejo v AJC na Recher Avb. Krasen uspeh Glasbene Matice— Glasbena Matica je včeraj pc-Združene države bodo zače- P°^dne podala opero Trubadur le Znova preskušati atom- režijsko in pevsko dosti dogna-ske in vodikove bombe, če no- Polna dvorana je predstavi ne bodo Sovjeti skoro pri- pazljivo sledila in navdušeno Stali na dogovor O konča- ploskala. Podrobnejše poročilo njil vseh takih preskusov, bo objavljeno v četrtek. Iz bolnišnice— Mrs. Ivanka Oberstar z 6204 WASHINGTON, D. C. — ........_ «... - M j,0, „t. ro v ,. j v ■ ho v sredo zjutraj iz Mary A. Taft-Hartleyey zakon “ni sred- Združene države imajo namen ‘'“s' I''anka 03eistai z 620 vojno v" Aziji je preteklo Svetek pogreb, zavoda na 478 E. etvo 2a pogajanje, ampak je po-1 spremeniti svoje sedanje »tali- “ j'jTjK™ snbnln imirl i 152 St. v cerkev Sv'. Paula- na moc za varstvo splošne javne see v pogledu preskušanja a- - — --- koristi, kadar je ta resno ogro- tomskega orožja. Pred en!m le- tom so preskuse končale v upanju, da bo mogoče tekom ene- j Chardon Rd., potem pa na Ali LUANG PRABANG, Laos. — Souls pokopališče. 1 zena- V soboto je umrl 74 let stari in bolehni kralj Sisavang Vong, ki je vladal malo državico vse od 1. 1904. Nasledil ga je 52 let sta- deju il princ Savang Vathana. 'stara Mrs. Matilda Kranz z Laos je bil v zadnjih mese- ]9()06 Mohawk Ave., rojena na cm v očeh javnosti, ker Matilda Kranz i VTiovno sodišče bo razprav- Nenadoma se je zgrudila IjtUo jutri WASHINGTON, D. C. la iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. mrtva, zadeta od srčne kapi, pri v Hough Bakery 74 let -Zvezno vrhovno sodišče, na katerega se je vlada obrnila, da bi takoj potrdilo izvršbo odločitve nižjega sodišča za prekinitev jeklarskega IKE ZDRAV! ga leta doseči s Sovjetijo sporazum o tem [vprašanju in dokončno opustiti vse preskuse. Ker se pogajanja v Ženevi o petek v Walter Reed vojaško tem vprašanju nikamor ne pre- bolnišmco na natančen pregled, maknejo in Sovjeti še vedno Ko je bil ta v soboto končan, so WASHINGTON, D. C. — j Predsednik Eisenhower je šel v tam začela znova državljanska 4VedS^em’ °jk?fT J6«?”813 V jeklarskega štrajka v smislu odklanjajo vsako učinkovito zdravniki izjavili, da je predsed- vojna, ko sta Sev. Vietnam in J3161’3 yictorja ^jnova ^N-Hartleyevega zakona, je to j mednarodno nadzorstvo, so za- nik popolnoma zdrav in za svo- rdeča Kitajska oboiožili in iz- Rdwarda in Rova Nelsona v Ka- vezbah komunistične nezado- ... , v ,T.1J , „ liforniji, hčer Mrs. Mildred Ha- v Floridi, pastorka Vic- voljneže, ki so spomladi pobegnili iz Laosa v Sev. Vietnam. U- , . , . pomike je Sev. Vietnam podprl torja lKranz ml” paS^rkl S' delno tudi z lastnimi vojaškimi Jenny Kosmerl in Mrs- Rose enotami, prav posebno pa z vo- Nrenik, 14 vnukov in 7 pia-jaškimi svetovalci. Varnostni vnukov. Pogreb bo v sredo posvet Združenih narodov je zato poldne ob dveh iz Mary A. S ve poslal tja posebno komisijo preiskat položaj. Smrt starega kralja ne bo bistveno vplivala na tok dogajanj, ker je princ Vathana dejansko že nekaj časa vršil vse vladarske posle. tek pogreb, zavoda na 478 E 152 St. na Lakeview pokopališče. Jh komunistov Novotny na- Laška kršč. - dem. stran-Sv - 'tas';norocno lepo p'smo, °jemu poslaniku Uročil Ružeku pa ^ , naj odnese pismo oseb- jn jz Washingtona v Cleveland Sa izroči Eatonu. ka se srečno izmotala iz težavne krize FLORENCA, It. — Laška politična javnost se je bala, da bo Sh^Se bdo °Pravljeno kot se klščansko-demokratska stranka h^obi, časnikarji so pa bili na vSV0jem kongresu v Florenci j.0?r°®eni> da o tem pišejo in po- Pr3Na v hudo krizo in da se bo tda okrasijo s primernimi fo- m(3rda celo razcepila v levico in desnico. Na kongresu so se pa I levičarji, ki jih vodi Fanfani in i desničarji, ki jih vodi v imenu ministrskega predsednika Seg-f niJa generalni tajnik stranke Vremenski Moro, odlikovali v nenavadni gcafijami. Torej “mi smo tu-1 Ukaj”! Mikojan pojde v Mehiko MOSKVA, ZSSR.— Prvi podpredsednik sovjetske vlade znani Anastaz Mikojan se bo koncem meseca podal v Mehiko, kjer bo otvorjena sovjetska razdava znanosti, tehnike in kulture. Mikolan bo navzoč pri otvoritvi te razstave 22. novembra v Mexico City. Sovjetskemu proračunu se novi duh ne pozna MOSKVA, ZSSR. — Iz pro-; x ________ račun, ki ga je Hruščev dal j nija je gnala ves spor do najviš-predložiti vrhovnemu Sovjetu jega sodišča, od katerega zavisi in ki bo tako gotovo odobren končna odločitev, kot amen v očenašu, se jasno Vi- zahtevo zavrnilo in objavilo, da bo jutri zaslišalo predstavnike vlade in unijske odvetnike. S tem se utegne odločitev zavleči še za nekaj dni. Unija trdi, da je Taft-Hartle-yev zakon v nasprotju z zvezno ustavo, ker dejansko prepoveduje stavko, ki jo ustava dovoljuje, je torej neveljaven. Poleg tega osporavajo unijski odvetniki, da bi jeklarska stavka v sedanjem trenutku ogrožala varnost dežele in javno zdravje. Obe nižji zvezni sodišči sta dali zvezni vladi prav, toda u- di, da se ga ni nič prijelo od tega, kar je Nikita govoril in obljubljal v Ameriki. Bedeli Smith resno bolan WASHINGTON, D. C—Gen. — Kansas je na četrtem mestu med državami Unije v pridobivanju soli. prerok pravi: podporo pri glasovanjih tv parlamentu. Za kulisami je bilo pa , ---------------—menda dogovorjeno med obema i zmernosti svojih govorov in iz- skupinama, da bo Segni kmalu jav- ^obnovil svojo vlado in spravil J Pri volitvah glavnega odbo- vanjo nekaj Fanfanijevih pri-ra so desničarji dobili 60% gla- Stašev. Tako sestavljena vlada : sov, levičarji pa 40%. Desniča- bo razdeljena v dve krili in ji rji so pa morali napraviti levi- bo vedno grozila kriza. Pravijo, „ ” „ ■ ! , i • vvrionilNUrruiN, u. V proračunu je levjr.del Be(]eil Smi v datkov se zmeraj odmerjen t62* ■ , . j, druge svetovne vojne načelnik ki industriji, kar pomeni, da be , ..... , a > ;1 _ glavnega stana pri Eisenhower- civilni konsument dobil za svo- . . ju, je dobil pljučnico in je res- je potrebe še zmeraj zelo malo industrijskega blaga. Vojaški proračun so vsaj v številkah pustili nespremenjen, da se bo lahko reklo, da so v Moskvi vsi vneti za “mirno sožitje.” Toda kdo 've, kaj se vse skriva za o- no bolan v Walter Reed vojaški bolnišnici. —o- čeli v vladnih krogih tod pre- ja leta zelo trden, da pa ima mišljevati, če le ne bi kazalo kronični bronhia1ni katar, preskuse obnoviti. Pri tem mi- i Zdravniki so predsedniku sve-slijo na poskuse globoko pod tovali, naj gre, kadar ima le pri-zemljo, pri katerih ni nevarno- ložno.t, v kraj s suho in toplo sti, da bi se povečala radioak- klimo, tivnost ozračja. j ----o---- h [»MOfEJšESESTI CHICAGO, 111. — Železniške družbe, ki se pogajajo z unijami železničarjev za novo pogodbo, so predložile šest bistvenih sprememb v obratovalnem redu, ki jih stanejo letno okoli pol bilijona dolarjev izdatkov, ne da bi bile potrebne. svoje vojaške poveljnike PARIZ, Fr. — De Gaullovo j gand, ki je tudi dobro znan iz druge svetovne vojne. De Gaulle je moral sedaj proti generalom kar javno nastopiti. Povedal jima je preko 1a11 i v, (vojnega ministra, da se ne spo- , |dobi, da se mešala v politiko in je živalski vrt priredil posebno'da naj ^ 0|)a politiko o Alžiriji odobrava sicer velika večina francoskega naroda, odnosno se ji ne protivi ker je že sita alžirijske držav- I Ijanske vojne, toda desničarji,! civilni in vojaški, se z njo ne morejo sprijazniti. Jedro odpo- WASHINGTON, D.C. — Zvezna ra proti De Gaullovi politiki je, komisija je napovedala, da v visokih vojaških krogih, tako | bo o nat,zirala oglaševa_ da ima. De Gaulle težavo, da do-1 . ”, bi za svojo armado pripravne ’ "° “'T™-"’ k‘ da f f- komandante. Zadnje ledne sta T “,ln',en' skraj,“ prevzela vodstvo nezadovoljnih IWT.? , generalov edini živeči francoski 'VASHINGTON, D.C. — 1 red-maršal Jum in general Wey- Nesporazum V Birminghamu na KQO ve, Kaj se vs^ za u- - ; ^ % i aa naj rajse molčita. Oba po- stalimi proračunskimi postav- s‘lv.ie za prihod redke antilope,1 veljnika sta toliko patrijotična kami. Ali ne vsebujejo morda ki So i° narc>čili iz Afrike. Slav- jn disciplinirana, da bosta ubo-tudi vojaških izdatkov? ,je ie bil° odpovedano, ko je an- gaia. spor med nezadovoljnimi Vsekakor ni brez pomena, da tilopa dospela odrta in razse- poveljniki in De Gaullom je pa so v proračunu povečali izdat- kana' na štiri dele — v ledu. na ta način samo zaglajen. V ke za “znanstveno raziskava-j ~ javnosti ga ne bo, tlel bo pod vanje” za 15% na več kot 32 bi- ta še naprej dajali prednost te- političnim pepelom. To samo lijona rubljev. Proračun je do- žki in vojni industriji kakor tu-'po sebi ni nič nevarnega, dokler kaz, da v Moskvi še ne mislijo di taki proizvodnji, ki bo reži- 'je De Gaulle na vladi. Kaj jgCSg — r« uayiaviu ievi- wv> vvviiiv/ --—*•«*• j. »avjju, K.az, ua v iviustvvi a- ne iuj&uju ui Laiki jiiuiivuujiji, k.i uo rezi- je ue Vjaune na vladi Kaj b Večin v . carjem dosti koncesij, med dru- da so voditelji stranke mislili1 spremeniti smeri svoje gospo- mu dala možnost, da s primer- bilo, ako bi ga nategoma zmanj- b°- Nal°!ria °'b^a^no ve^r°v' Sirr> Wdi to, da ne bodo dajali na, kongresu tudi na to, in da darske politike in da bodo na no politiko v svoji zunanji tr- kalo, o tem premišljuje marsi-teihper 6 avanie snega. Najvišja monarhistom in novim fašistom . bo prihodnjo vlado sestavil nek ' račun nizkega življenjskega govini podpre cilje sodobnega kateri Francoz, ki se še briga latura 43, najnižja 30. nobenih koncesij za njihovo | zmeren pristaš Fanfanija. j standarda domačega konsumen-_ komunizma po vsem svetu. I za politiko. TakTi pa ni preveč sednik Eisenhower je pisal Hruščevu, da rdeča Kitajska resno ogroža pomirjenje med Za.hodom in Vzhodom. Hruščev je odgovoril, da je Kitajska opravičena zahtevati For-mozo in da jo Sovjetija pri tem podpira. Je pa' pripravljena na razgovore s Čangkaj-škom, če se umaknejo Ameri-kanci s Formoze. To zahtevo so odklonili tako na Formozi kot v Washingtonu. NEW DELPHI, Ind. — Nehru je izjavil na velikem zborovanju Kongresne stranke, da Indija ne bo dovoljevala kršitev svojih meja od strani rdeče Kitajske češ: “Kina je lahko velika dežela, toda tudi Indija ni majhna. Mi nismo slabi, mi nismo prestrašeni! Ameriška Domovina » *1 » »#»<- % ■% — »«« > vt» 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec Naročnina: Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4-00 for 3 months Canada and Foreign Countries : $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 211 Mon., Nov. 2, 1959 Jeklarne in jeklarski štrajk Ameriške peklarne lahko naredijo letno okoli 150 milijonov ton jekla, v resnici pa svoje zmogljivosti nikoli ne izrabijo popolnoma. Obsedaj so v najboljših letih producirale okoli 120 milijonov ton, to so bila leta konjunkture. Kadar torej slišimo poročila, da izrabljajo jeklarne 80% svoje zmogljivosti, lahko zaključimo, da smo v dobi konjunkture. Na drugi strani lahko tudi naredimo zaključek, da bi jeklarne lahko pokrile letno potrebo po jeklu, ako bi bile v obratu samo okoli 9 mesecev. Zmogljivost zadnjih treh mesecev je torej samo rezerva za stalno naraščanje našega gospodarstva. Pri tem ni treba nikoli pozabiti, da od zaposlenosti jeklarn zavisi stanje našega gospodarstva. Kadar jeklarne ne obratujejo, konjunktura drči v krizo. To doživljamo ravno današnje dni. V jeklarski industriji je samo 12 velikih kompanij, ki proizvajajo okoli 88% vsega jekla. Ostalih je sicer po številu veliko, toda na narodno produkcijo jekla njihova zmogljivost nima nobenega vpliva. Ni pa vseh 12 kompanij enako velikih. Tri so med njimi, ki producirajo nad 60% vsega jekla, to so U. S. Steel, Betlehem Steel in Republic Steel. Ostalih devet proizvaja samo nekaj nad 20%. Jeklarska industrija sloni torej dejansko na treh velikih kompanijah, ki so merodajne na domačem trgu za jeklo in jeklene izdelke. Jeklarski delavci so vsi organizirani v eni uniji, ki ima toliko podružnic, kolikor imajo vse jeklarne obratov. Skupno število organiziranih jeklarjev je nekaj čez 500,000. Jeklarska unija sklepa mezdne pogodbe z vsako kompanijo posebej. Z malimi kompanijami je na primer že poleti obnovila mejzdne pogodbe. Ostalo je odprto samo še vprašanje pogodb z 12 velikimi kompanijami. Te kompanije bodo sklenile z unijo vsaka svojo pogodbo, samo pogajanja za pogodbo so skupna. Pamet bi rekla, da naj bi se kompanije združile v posebno zvezo, ki naj bi se pogajala z unijo. Jeklarne tega ne morejo narediti, ker je taka zveza prepovedana po zakonu proti trustom. Zveza bi namreč lahko ne samo sklepala pogodbo z unijo, ampak se tudi dogovarjala o cenah, dobavah, plačilnih pogojih, razdelitvi trga, nastopala bi torej kot pravi trust. Zato je po zakonu tako združevanje podjetij prepovedano. Vse to mora imeti človek pred očmi, kadar bere o mezdnih pogajanjih med unijo in jeklarnami. Do sedaj smo tolmačili novice o štrajku predvsem s stališča jeklarske unije. Da bodo bralci poznali problem od obeh strani, ga hočemo grobo naslikati tudi, kakršen je v očeh jeklarn. 1. Ko so jeklarne začele pogajanja o novi mezdni pogodbi z unijo, so bile zelo samozavestne. Vse je govorilo v njihov prid. Jeklarska unija, odnosno njeni člani še niso preboleli lanske brezposelnosti, ki je izvirala iz gospodarske krize 1957-1958. Linijsko gibanje samo je zgubljalo na ugledu pod poraznimi ugotovitvami McClellanovega senatnega pododbora, ki je razkrival temno plat delovanja nekaterih velikih unij. jeklarne so se na drugi sJrani že dolgo dogovarjale na skupno taktiko pri pogajanjih, strnile svoje vrste, si zagotovile podpore ostalih velikih industrijskih podjetij in napravile trden sklep, da od svojega stališča ne bodo popustile, pa naj pride do štrajka in naj štrajk traja še tako dolgo. Na njihovi strani ni bil samo velik del časopisja in javnega mnenja, tudi v administraciji sami so našle dosti simpatij. V simpatijah federalne administracije se niso motile. Poleti je še celo sam predsednik Eisenhower dal parkrat take izjave, ki so jih jeklarne lahko tolmačile v svojo korist, na primer njegovo izjavo, da komisija za ugotavljanje dejanskega položaja sploh ni potrebna. Tolmačile so tudi predsednikovo izjavo, da nove mezde ne smejo roditi novih višjih cen za jeklo, kot dokaz, da je administracija na njihovi strani, ker so tudi one pobijale povišanje mezd v znamenju boja proti inflaciji, češ višje mezde pomenijo višje cene, višje cene pa inflacijo. Končno so jeklarne dobro založile svoje odjemalce z jeklom, tako da je bilo tem vse eno, ali bo prišlo do štrajka ali ne. Vse to je dajalo jeklarnam upanje, da bodo delavsko unijo v doglednem času “zmlele,” zato so. stavile take zahteve, kot do sedaj še nikoli. Hotele so kratkomalo brisati iz mezdne pogodbe dogovor o delovnem redu in draginjsko klavzulo. Pa so se pošteno urezale. Razvoj je šel čisto drugo pot, kot so pričakovale. II. Po več kot trimesečnem štrajku se je pokazalo, da se je unija vedno bolj zagrizla v svoje nepopustljivo stališče o delovnem redu in draginjski klavzuli in da jo delavstvo podpira na celi črti. Solidarno je unijsko vodstvo in solidarni so delavci z njim. jim ni toliko za večje mezde in obrobne dodatke kot za pridobljene pravice v delovnem redu in v draginjski klavzuli. Radi njih so pripravljeni na štrajk v nedogled. To stališče je jeklarne precej presenetilo, razoča- ralo in plrizadelo. Niso mislile, da bodo kaj takega dočaka- sv. Vidu. To pa ni mogoče že iz j Znano je, da so ‘pevci” najboljši je v Jugoslaviji okoli 50 ranjen le. Zmagovite samozavesti je bilo konec. Jgklarne vedo,'razloga, ker smo preveč odda-da unija ne bo kapitulirala, kar je bilo njihovo glavno upa-;ljeni. Ako bi se mogli Collin-nje še v letošnjem juliju. Na drugi strani se je pokazalo, da so zaloge jekla začele zgodaj in hitro pojemati. Že začetkom oktobra so odjemalci jekla začeli tarnati in odpuščati delavce, ker so morali ustaviti svoje obrate radi pomanjkanj jekla. Začeli so tudi pritiskati na jeklarne, naj začno proizvodnjo in končajo štrajk. Nepričakovano hitro se je začelo tudi spreminjati javno mnenje. Ni bilo več tako na strani jeklarn. Začelo je dobivati vtis, da taktika jeklarn ni bilo ravno posrečena, da stališče jeklarn temelji v mnogih točkah bolj na mislih po željah kot na stvarnem stanju, da je nepopustljivost jeklarn glavni razlog, zakaj še ni prišlo do kompromisa. (Dalje jutri.) BESEDA IZ NARODA I Rojaki iz Stare Loke -cerkev na Fari vas prosi! Chicago, IH. — Ali se še spomnite mogočne cerkve na Fari, ki se ponosno dviga nad Staro Loko? Gotovo še slišite mogočno zvonenje iz njenih lin in tako pritrkovanje, kakor ga nikjer drugod niste slišali. Takrat ste bili veseli in ponosni, da spadate pod starološki zvon. Mogočna in prostrana je ta cerkev — poleti smo se v njej ohladili, pozimi pa tudi malo zmrzovali. Res napolnili smo jo samo o Vseh svetih, ko smo prižgali sveče in prinesli cvetje na grobove svojih prednikov. Med zadnjo vojno je bila tudi mnogokrat nabito polna, kajti ljudje so hodili celo iz Selške in Poljanske doline v njo iskat tolažbe in moči, ker doma niso imeli duhovnikov. Zgodovina nam pripoveduje, da je župnija v Stari Loki ena naj starejših na Gorenjskem. Škofja Loka, obe dolini, ravnina do Kranja, vse je spadalo pod “Faro.” Stara cerkev je bila premajhna, zidali so to novo, prostorno in mogočno. Koliko so naši dedje žrtvovali zanjo v denarju in delu! Vsaka hiša je imela svoj davek za cerkev. Čas mineva in cerkev je postala zanemarjena in zapuščena. Okupacija in čas rpo njej sta naredila svoje. Duhovščina razkropljena, farovž in kaplani j a v rokah tujih ljudi (še danes stanuje starološki gospod v eni sami -sobi pri Koroščku, ker mu ne dajo pravice do farovža), lastniki farani so raj še hodili mimo domače cerkve k maši v Loko. In to do lanskega leta. Prišel je pa na faro za župnika (naslov dekana ima zaslužen gospod v drugi župniji) ljubitelj vsega, kar je staro in lepo in se je z vso vnemo in praznih rok vrgel na delo. Nekateri so ga podprli, drugi godrnjali. Vsa napeljava elektrike pod omet, sijajna razsvetljava vse cerkve, prenovljenje glavnega oltarja sv. Jurija in stranskega Marije Mogočne s krasnim edinstvenim kipom, moderno preslikanje prej res prazne cerkve, presta- župnik na Fari bo pa v svojih molitvah za farane vključil tudi j Tvoje ime in Tvoje zadeve in (prošnje vse Tvoje družine. Vsi iskreno pozdravljeni! Valentin Kalan, 39 E. Howard St. Girard, Ohio. Jože Bernik, 850 Argyle, Apt. 206 Chicago 40, 111. Anton Gaber 2215 So. Wood St„ Chicago 8, 111. Slomškova proslava v Oollinwoodu Cleveland, O. — Slovenska šola v Collinwoodu priredi v deljo, 8. novembra 1959, ob treh popoldne Slomškovo proslavo. Kdor se udeležuje prireditev naših slovenskih društev in organizacij lahko opaža, da proslave niso tako obiskane, kot morda kake druge prireditve. Pa tudi ne tako, kot si prireditelji proslav žele. Na drugi strani, pa društva, kljub slabše' mu obisku proslave še vedno prirejajo. Tako na eni strani občinstvo morda misli, da so proslave nepotrebne, ali pa, da na njih ne bode imelo nobene koristi. Ko so pa nekateri poskusili v proslavo prirediti dram. prestavo, pa zopet ni šlo, ker pač tak način proslave ni običajen. Kaj torej, proslave opustiti? Ni mogoče! Vsak kulturen naroc prireja proslave bodisi v spomin važnega dogodka ali pa v spomin zaslužnemu rojaku. Letos praznujemo Slovenci stoletnico, kar je škof Anton Martin Slomšek prenesel sedež lavantinske škofije iz št. Andraža v Maribor, Za razvoj škofije je bilo to velikega pomena. Velikega pomena je bila ta premestitev tudi v narodnem oziru, ker je lavantinska škofija na novem sedežu pridobila slovenske kraje severno od Drave, ki bi verjetno, če bi ne bil izvršen prenos škofijskega sedeža v Maribor leta 1919, ko go še po drugi svetovni vojni razmejevali kraji med Avstrijo in Slovenijo vse do Drave ostalo pod A> strijo, kar bi Slovenijo močno vitev starih pomembnih na- prizadelo. grobnih spomenikov v cerkev. Na drugi strani je pa škof Kdor sedaj vstopi v to hišo bo- Slomšek naš svetniški kandidat, žjo, se mu vzdigne iz grla glas Za njegovo kanonizacijo je vse začudenja in v srce stopi veselje in ponos. “Prifarci” zopet vedo, kje je njihova cerkev. Mnogo je narejenega, čaka pa še poštena prekritev strehe in beljenj zunanjih stn. Stroški so bili ogromni, naši sorodniki in znanci doma so veliko dali. Sedaj se pa njihove oči in misli obračajo z vsem zaupanjem na nas Prifarce .v Ameriki. Kajne, da bomo dali vsak po svojih močeh! Pokažimo, da še mislimo na svojo domačo cerkev in da jo bcmo podprli v potrebi. Kadar nam bodo pisali naši domači o lepoti cerkve na Fari, bomo ponosni, da je zraven tudi naš delež. Dragi rojak, Prifarec, v Združenih državah in v Kanadi — staronaseljenec ali novonaselje-nec — pošlji svoj dar enemu izmed podpisanih, čimprej. Radi bi poslali denar domov do zime. Vsa imena darovalcev bomo objavili v tem časopisu. Gospod gradivo že zbrano. Slomšek je bil pa tudi velik vzgojitelj in narodni buditelj. Za tedanjo mladino je bila prav tako nevarnost, da pozabi svoj materin jezik, kakor je za našo današnjo, ki živi izven Slovenije raztresena po svetu. Nezavedno in nehvaležno bi bilo, ako bi se ob priliki stoletnice prenosa škofijskega sedeža v Maribor tega dogodka ne spomnili. A kako naj se ga spomnimo? Ne gre drugače kot s proslavo. Tudi v domovini in Slovenci po svetu, so slovesno proslavili ta tako važen dogodek za Slovence. Tudi naši rojaki pri sv. Vidu so priredili lepo proslavo v čast Slomšku. Če nočemo torej zaostajati moramo tudi mi proslaviti ta dogodek. Nekateri mislijo, da bi se morali v kulturnem oziru Slovenci v Clevelandu združiti in osredotočiti svoje kulturno delo pri woodski Slovenci združiti s faro sv. Vida, potem bi gotovo ne zidali svoje cerkve v tem delu mesta. Z ustanovit jo fare je bilo ustanovljeno versko sredi«) šče, kateremu je seveda naravno sledilo še kulturno z gradnjo SND doma na Holmes Ave. Kakor je doma vsaka fara imela svoj prosvetni dom, tako hočemo tudi mi poleg svoje farne cerkve gojiti tudi kulturno življenje v prosvetnem dru štvu in Slovenski šoli. Popolnoma druga zadeva pa je obisk kulturnih prireditev na obeh straneh^ Vsaj večje pri' reditve niso na obeh straneh istočasno, tako, da lahko prihajamo drug k drugemu na kulturne prireditve. Seveda, koliko dejansko prihajamo je drugo vprašanje. Gotovo bi ne bilo prav, ako bi eni ah drugi drugje iskali zabave, ako prireja ena ali druga stran kako kulturno prireditev. Na programu naše Slomškove proslave bo akademija, po njej pa družabni večer s plesom Navzočim bodo oddani tudi trije lepi dobitki: prenosni televizij ski aparat, moderen gramofon in moška zapestna ura. Zdravko Novak. ljudje na svetu! Tudi istric se je udeležil ženitovanjskega slav-; Ija in je v mogočni cerkvi sv. Jožefa med poročnimi obredi in med sv. mašo nebeško lepo prepeval. ' Gostija ali ženitovanjska poje- cev, ki so v sanatorijih in okrevališčih. Poleg1 teh je tudi 84 alžirskih študentov v Beogradu. Imajo štipendije in sicer v znesku 15,000 dinarjev mesečno po osebi, ter brezplačno stanovanje in hrano. Tudi ti študentje ¥ese!a poroka slovenskega para v Jolielu Joliet, 111. — Pravijo, da še na nobeni ohceti ni bilo tako lepo, kakor na Čepon-Kaluzovi v Jo-lietu. Slovesnost se je vršila soboto 10. oktobra. Poročni o-bredi so bili v slovenski cerkvi sv. Jožefa; obrede je izvršil Rt. Rev. Msgr. M. Butala. Kdo sta pa bila nevesta in ženin? Kdo vendar! Saj vsak ve: Čeponova Julka je imenitno in nazorno igrala nevesto, ulogo ženina pa je prepričevalno izvajal Anton Kaluža: To je bil par, ki mu je Bog sam namenil usodo: Od zdaj naprej bosta'ostala skupaj dokler vaju smrt ne loči. Nevesta Julka je iz znane če-ponove družine v Jolietu. Njen ata je Finance Čepon, ki je ob koncu druge svetovne vojne zapustil domovino, šel je skozi težave avstrijskih taborišč in je nazadnje prišel v Ameriko ter se je nastanil v ameriškem sloven skem Rimu — y Jolietu. Prid no je delal, varčeval, družino domov podpiral in čakal prilike, da dobi za seboj svojo dobro ženo Francko ter tri otroke: Julko Franceta in Janeza. Dolgo je čakal oče svoje družine in še bolj nestrpno je čakala družina na snidenje z atom. Leta 1955 je bilo vse pripravljeno: ata je kupil hišo in družina je vzela slovo od prelepe Ljubgojne horjulski fari in je prišla v to deželo. Julka je bila takrat še zelo mlada, toda piske so čivkale, Julka pa je rastla. Za Julko je začel gledati fant od fare Tone Kaluža, ki si je zabil v glavo, da ne bo prej srečen, dokler ne popelje Julke pred oltar. In zmagal je. Ženin Tone je doma iz Jelšan pri Postojni ali pri Ilirski Bistrici. Do leta 1953 je okušal, kakšen raj, kakšria nebesa so vstvarili komunisti v naši domo. vini: tak raj, da ga ne mara nihče. Pred šestimi leti je zapustil Jelšane ter je zbežal v Italijo, kjer ni več rdeče zvezde in kmalu je začel delati na to, da pride v Ameriko. Od daleč je čutil neki magnet, ki ga je vlekel prav v Joliet, kamor je prišel eno leto za Julko, ki mu je kmalu nadomestila starše, brate in sestre, ki jih je Tone pustil doma, seveda svojih dragih pa tudi zdaj ne bo pozabil. Povedati je treba, da ima nevesta tu v Ameriki strica duhovnika: to je dr. Ludvik Čepon, ki deluje kot profesor v St. Vincent College v Latrobe, Pa. Gospod je priznan znanstvenik, zelo priljubljen profesor, poleg vsega tega pa je izvrsten pevec, ki “peti mu vse je na sveti.” dina se je vršila v soboto zvečer ,0 Wvči borci in se poleg uni. v srbski dvorani sv. Jurija v J°-1 verzitetnega študija ukvarjajo Letu, kjer se je zbralo ogromno tudi z vojaškimi vežbamL število ženitovanjskih gostov in svatov ne samo iz domačega Jo- V Kalinoviku; (blizu Sara-j jeva) je grupa 102 političnih emigrantov, pristašev FNL (O-svobodilnega gibanja). Dejan- lieta, temveč tudi iz Chicaga, Waukegana, Milwaukeeja in še od drugod. O slovesnosti ve , , , , -i rp , -i i sko so to oficirji, ki jih je vlada vsak le eno povedati: Tako lepo! , J ’ , , je bilo, da še nikoli tako. |Ferhat Abasa P°slalanaiz- Po ženitovanjskih slovesnostih ' obrazbo v Jugoslavijo. Ni točno sta Julka in Tone naredila medeno potovanje v Pennsylvani-jo, kjer sta obiskala strica dr. Ludvika. Ko sta se vrnila, sta se naselila v svoji lastni hiši, ki sta jo kupila in lepo uredila že pred poroko. Novemu zakonskemu paru vso srečo in ves blagoslov na novo pot življenja! Prijatelj obeh družin. Hotel na iailis Cleveland, O. — O tem, ali naj mesto da v najem del znanega parka Mali v sredi mesta za znano, kaj je pravzaprav glavni namen te skupine. Prebivalstvo zemlje Zbornik Združenih narodov za leto 1958 prinaša številke o stanju prebivalstva na zemlji. Vseh ljudi našteje 2,795 milijonov. Povprečni prirastek je od leta 1950 pa 1.6 odstotkov na leto. Največji del človeštva prebiva v Aziji. Tam je 1,556 milijonov prebivalstva, pa ni všteta Sovjetska zveza, glede katere točni podatki niso dosegljivi. To pomeni da v Azij prebiva skoro 56 odstotkov vsega človeštva. Tam zgraditev hotela ali ne, je na-j je tudi letni prirastek višji stala ostra debata. Nekateri se izjavljajo za, drugi prav tako vstrajno proti. Ko se je nedavno oglasil v u-radu ing. L. Drašler, član mestne vlade, smo mu stavili nekaj vprašanj o tem predlogu. Ing. Drašler je dejal: To bo v 20 letih prvi novi veliki hotel v Clevelandu, ki bo zaposlil tisoč oseb, vsaj toliko pa jih bo imelo delo pri njegovi gradnji. Ta je preračunana na 20 milijonov, od česar bo šlo samo za plače graditeljev $7,000,-000. Novi. hotel bo izdal letno od 1.8 odstotka. V Evropi je 414 milijonov ljudi, letni prirastek pa je .najnižji na svetu — 0.7 odstotkov. V zadnjih štirih le-|tih je število prebivalstva pa-j dlo samo v vzhodni Nemčiji, j vzhodnem Berlinu in na Ir-jskem. Umrljivost novorojenčkov je najnižja na Nizozemskem, švedskem in v Avstraliji. Žalostna statistika dunajskega časopisa Dunajski dnevnik “Neuer Kurier” je nedavno posvetil svoj uvodnik žalostni zadevi, dva do tri milijone za plače svo- ki vedno bolj vznemirja dunaj-jih uslužbencev, toliko bo pa po- gke družine Nad 500 dunajskih rabil tudi za hrano in pijačo deklet je že izginilo pQ zloglas_ gostov. Vse to bo prišlo v prid'nih hišah-in haremih v Liba. mestu m podjetjem v njem. I ' • v. L TT , f : ,v , . . .nonu, ah pa plešejo po nočnih Ves ta denar bo prišel iz pri- , ... ... , ., , , • X- - .5 lokalih libanonskih mest. vatnih rok m tisoči gostov ho- 0 , , , , , , , , , .... S pretvezo, da bodo obiskale tela bodo potrosili.nove milijo- , . , ne vsako leto! n0e kraJe’ Jlh zvlti tr§0VC1 Pr . . i , • • + , n-.. ^ | parlamentu, ker bi verjetno raz e itve po rocij. Zato je ^la v^odov.a|a avsjrjjskj ZUnanji povedka nejasnost v tem oziru in ]itiki Toda QŽji parlamentarni s tem zvezana velika nevarnost'^ kateremu je Korošec po_ 23 x.-i°V!fnCr •• aSn° Je 0’ ,^a vedal željo predsednika vlade, in pomemben Hoetzendorf, poznejši šef avstrijskega generalnega štaba. Ker so trializem imeli pogoste stike s Francem Ferdinandom, je javnost mislila, da je tudi on pristaš trializ-ma. Razne variante trialistič-nih načrtov so vedno dosledno moje mišljenje: Jugoslavija je tu; živimo v Jugoslaviji in že- so bili Avstrijci zelo močno in-teresirani na tem prehodu do morja. Slovenski politiki so v je odklonil prošnjo. Nihče ni pričakoval tolikšne- tej dobi neprestano poudarjali §a odmeva,. kot ga je Majska potrebo naslonitve na Hrvate, da bi skupno s Hrvati šli v katerokoli novo kombinacijo. Ob začetku vojne, pravi Korošec, smo se pogosto sestajali z italijanskimi zastopniki, posebno s socialističnimi iz Trsta in Tirolske. Ker so ti govorili o velikih načrtih, ki naj bi jih imel laški generalni štab glede deklaracija imela pri dvigu zanimanja za jugoslovansko idejo. Ko je prišel na prestol Karel, je poklical delegacijo južnoslovanskih poslancev in jim dejal, naj mu povedo vse, kar mislijo in lahko vedno pridejo k njemu, kadar jih je volja. Velika razlika v primeri z ravnanjem Franca Ferdinanda, pri katerem je bil Korošec le enkrat, da bi se poleg Azije, ki drvi na saJ Je dostop zelo kompli-poti zbliževanja in poleg Afri- ctean. Karel jih je prosil, da bi ke, kjer se vare posamezne uni- podpirali vladno politiko; pri-je narodov in držav, mogla Ev- Pravljen 3e kda zamenjati ropa ostajati omejena na svoj Clam-Martinica z drugim pred-začarani krog sporov in ljubo- sodnikom, s katerim bi bili za-sumjj dovolj ni tudi Slovenci in Hrva- seveda bil tu. Korošec je odpotoval v Švico. t Tam je doživel prva velika raz-^mo v tej državi ostati; želimo očaranja. S Pašičeve strani ni v tej državi delati, da jo od bilo sodelovanja, da bi dosegli znotraj preuredimo tako, da tu-pri zaveznikih priznanje Jugo-^i Slovenci dobimo v tej državi slovanskega odbora in potem mesto pod soncem. Mislimo in mogli staviti pogoje premirja, upamo, da bomo v tej državi Tako je prišlo do tega, da je našli zedinjenje s Slovenci, ki srbski zastopnik Vesnič pristal žive v tujini, na Koroškem in na versajsko premirje in potrdil v Italiji.” Vkljub vsemu je danes Evropa še vedno tisto, kar je bila nekoč Atika za ves tedanji Sredozemski svet. Še vedno je Ev- ti. Ponudil jim je tudi, da jim da poljedelsko ministrstvo. Poslednji sprejem pri Karlu je imel Korošec v Badenu av- laško zasedbo, 'določeno v Londonskem paktu. Po dolgih pogajanjih je prišlo v Ženevi do sporazuma s Pašičem in imenovana je bila prva vlada. Toda to je bil hotelski sporazum: nastal je v hotelu, in tam tudi izginil. Vlado so sestavili 8. novembra. Ko so Korošec' in ostali zastopniki južnoslovanskih poslancev 13. novembra prišli v Pariz, so šli takoj k francoskemu zunanjemu ministru Pichonu in mu J. A. This is Illyria* Tak naslov je dal angleški avtor, Maurice Watling, knjigi svojih spominov iz potovanja po Gorenjski. Knjiga je izšla lansko leto v Angliji. V bistvu je to le zbirka spominov avtorjevega hribolazenja v Julijskih Alpah. Svojo turo po gorenjskem kotu je začel v Podkorenu, v kraju, ki Hum- povedali, da so dosegli spora- ' 8a je njegov rojak Sir zum s srbsko vlado in sestavili P^rey Davy imenoval za ene-novo vlado. On pa jim je dejal: £a najlepših v Evropi; sam je “Vem, kaj ste storili. Toda to tam živel okoh dvaJset let; več ne velja!” Vsi so se spogle-J Knjiga je zanimiva za tiste-dali, a francoski zunanji mini- £a> ki pozna naš alpski svet, ster je nadaljeval: “Včeraj 12. čeprav ne pove nič novega, novembra sta bila pri meni Ves- Zanimiva je le v toliko, da clonic in Pašič in mi sporočila, da[vek vidi, kako gleda na nai^e je krfska vlada podala ostavko navada življenja v hribih tu- ropa neke vrste duhovna poso- gusta ali septembra. Cesar je da vsega sveta. Ko že zaostaja apeliral na verski motiv, da bi v tehnični in gospodarski civili- se Slovenci in Hrvati odločili za J----- ------r------ _ . a ■ t ” zaciji, jo svet še mora ohranjati Avstrijo in ne Jugoslavijo. Ko- in zaradi tega ženevski spora- iec- Seveda ima knjiga pre- in vpoštevati — in če je vsaj rošec mu je dejal, da jih cesar,zum nič več ne velja.” Tedaj so ceJ banalnosti, a mejijo^ze na še nekaj logike v tej drveči do- ni nikdar poslušal, posebno ne bili na Krfu Stojan Protič. Mar-bi, potem bo to vodstvo Evrope tedaj, ko so mu svetovali, naj se ko Djuričič in Trifunovič, ki so moralo biti priznano in vpošte- reši Czernina. Glede poslednje- j odklonili ženevski sporazum iz vano vsaj še nekaj generacij/ga mu je Karel dal prav. Vpra-(razlogov, da pomeni nezaupa- Karla Velikega v devetem sto- dilo mnogo lepih in koristnih Idtjuj. Krščanski oz;., katoliški svet Evrope bi naj bil glavni steber za bodočo enotno Evropo- — Ko je po 1. 1848 začel Marx z internacionalno komu- dogovorov, ki bodo mogli biti zgled za tisto, kako se naj s pravo mero strpnosti in modrosti pripravlja pravo zedinjenje. Nikakor ne bo mogoče misliti, Toda to bo mogoče le, če se o- šal je Korošca, če je res mogoče, hrani ta duhovna sila Evropa in da bi ga (cesarja) zapustili. ne samo ohrani, ampak tudi Korošec je dejal: “Iz položaja krepi in bogati. Sicer je vsebina se vidi, da so računi že jasni.” in veličina sklicanja svetovne- Cesar si je pokril obraz z roga koncila čisto drugje, vendar ,kami in pričel ječati. “Počasi je za ves zunanji svet prav ideja sem odstranil, ker sem videl, papeža Janeza XXIII. o razgo- (da ne govori več,” je dejal Ko-vorih med vzhodom in zahodom rošec. postavljena prav v središče vse | Z zunanjimi ministri je bilo sodobne problematike člove- te^ko, če že ne nemogloče govo-e(tva. (riti: Berchtold je bil cinik, a In razgovor med vzhodom in Burian marmor, ki ni želel ve-zahodom: res velik moment liko govoriti.V Avstriji se je le ravno za Slovane in s tem tudi zunanji minister zanimal za zu-za Slovence, ko se bo krepila nanjo politiko; z nobenim dru-ideja edinosti, ki more najbolj gim ni bilo mogoče razpravljati, okrepiti misel zedinjene Evro- Dobro je poznalo zunanjo polipe. Poleg Slovanov Pa so zlasti tiko visoko plemstvo, ki je ve-v zadnjih desetletjih tudi v liko potovalo in imelo dobre Nemčiji imeli bogata duhovna zveze v tujini; toda h tem Iju-središča, kjer so študirali pro- dem nihče ni imel dostopa. Prve bleme, ki so razdvojili krščan- informacije iz tujine so omogo-stvo nekoč na dvoje. Seveda ves čili Slovenci, ki so bili v službi ta problem propade, ako bi mu v dvorni knjižnici na Dunaju, kdo dajal samo političen pomen. Med njimi je bil dr. Prijatelj, Gre za rešitev duhovne edino- ki je veliko pomagal v tem ozi-sti Evrope, zakladov, ki so nam ru. Mnogo informacij so dobili vsem v Evropi skupni- ti naši politiki od čeških diplo- neumnost kar se prevodov tiče. Tako je avtor skušal prevajati geografska imena na an-I gleški jezik: Nova Gorica -! prevod: New Highlands; Pla- nje do Srbije in pa žalitev za . Tr . _ ,, Pašiča-državnika. Ti so podali nma na ^ra;,u; Farm on the ostavko. Vedeli so, da tako težišče dogodkov prenesejo iz tujine domov. V “Narodno viječe” v Zagrebu so vstopili koalicio-naši in vodstvo je prešlo od dr. Korošca na Pribičeviča. Srbi so dobro vedeli, da iz Ženeve ne Slovenska trgovska mornarica Frontier; Staničeva koča: Living Room itd. Posebno krepko novico je pogruntal glede Bohinjskega jezera. Piše, da je na vsaki strani jezera ena cerkev; St. Damion za pravo-!slavne, ki predstavljajo 36% prebivalstva in na drugi strani St. John za katoličane, ki predstavljajo 47% prebivalstva. Kat se pa pesmi tiče, je pa prevod tako slab, da je smisel originala tako spremenjen, da človek misli, da je del druge Podjetje “Splošna plovba” v Piranu ima sedaj 12 prekomorskih ladij. Tri ladje po pesmi. tako pesem Kam (Pre-8,200 ton so letos kupili v Bel- šeren) ali pa Zupančičeva Na giji. Dali so jim Imena Bled, Bohinj in Bovec. Na Japonskem so kupili 16,0(10 tonsko ladjo in jo imenovali Piran. V lastni ladjedelnici gradi podjetje štiri motorne nosilce, ki bodo imeli po 12,700 ton nosilnosti in enega, ki bo nosil 18,500 ton. Dali so jim imena Korotan, Trbovlje, Zrenja-nin in Bela Krajina. otoku. ♦Maurice Watling: This is Illyria; Black Earth and Rainbow Waters. Ilfracombe: Arthur H. Stock-well Ltd., 1958, 285 p. — V Novi Škotski v Kanadi ni kraja, ki bi bil od morja od-Jdaljen več kot 35 milj. DR. IVAN AHČIN: 50CIJALNA EKONOMIJA Spomini Jugoslovana iz drage svetovne vojne Kdor si postavi za nalogo, kot dr. Ahčin, da piše za Slovence učbenik ali celo priročnik, naleti redno na skoraj nepremostljivi pregraji: majhen narod in pomanjkanje splošne izobrazbe. Majhen narod nima dosti pisateljev za vse strokovne sodobne vede. Kar jih je, morajo svojo stroko podajati za ozek krog bralcev, ki gre navadno samo v tisoče, kar je še dobro. Pri takem položaju ne more obdelati svojega predmeta tako poučno kot je na primer podan krščanski nauk v malem, potem velikem katekizmu in končno v zgodbah sv. pisma. Mora vse zgostiti v eno razpravo. Pa ne samo to. Njegova knjiga mora obenem služiti tudi kot priročnik za vse tiste, ki so v predmetu vsaj deloma doma. Iz vsake take razprave nastane končno vkljub drugačni nameri pisatelja skoraj preveč zgoščeno podajanje materiala. V tem trenutku se uveljavlja druga pregraja: splošno po- manjkanje splošhe izobrazbe. Splošna izobrazba, kot smo je nekdaj poznali, je začela propadati po prvi svetovni vojni in propadla z zadnjimi maturami 1. 1940. Od takrat je ni več, je pa prav posebno potrebna pri takem predmetu kot je socijal-na ekonomija. Saj je ta veda v glavnem odsev vsakokrat vladajočih ideologij in svetovnih nazorov. Kdor jo hoče razumeti, mora razumeti tudi ideološka o-zadja posameznih gospodarskih sistemov. V ta1 namen bi mu morali biti znani vsaj osnovni pojmi vsake ideologije; le redki so bralci, ki imajo take vrste splošno izobrazbo. In jih bo zmeraj manj, kajti splošna izobrazba postaja vedno bolj enostranska, se premika od duhovnih k prirodnim vedam in ne pozna med njimi starega ravnovesja. Ako presojamo knjigo dr. Ahčina s tega vidika, moramo reči, de se je resno trudil, da združi v svoji razpravi vse vrline učbenika in priročnika, da pa se mu je ta cilj posrečil le deloma. Preobsežen je materijal za tako obširno vedo in preveč je moralo biti radi tega zgoščeno podajanje tvarine. Gori omenjene pregrade bi namreč svetovale, da bi bila prva dva dela knjige obširnejša, kajti razlagata anatomijo soci-jalne ekonomije. Kdor bi jo hotel podati le v jedrnatem slogu, mora nehote rabiti veliko strokovnih izrazov, ki jih razume samo bralec s široko splošno izobrazbo. Da bi bila oba prva dela napisana bolj poljudno-, bi se lahko dala skrajšati ostala dva dela razprave. Vsebujeta mnogokrat podrobnosti, ki bi se dale omejiti kar pod črto z navedbo vira, ki v njem najde potrebno razlago tisti, ki se za podrobnosti zanima. Tako bi se v prvem delu lahko obravnavali obširnejše 'taki problemi kot odnosi med proizvodnjo in potrošnjo. Kakor kdo postavlja eno ali drugo na prvo mesto, pa vidi vso socijal-no ekonomijo v drugačni luči. Kdor smatra človeka samo drobec družbe, bo hitro podlegel nevarnosti, da se zagleda v proizvodnjo in jo postavi na prvo mesto, kot je to storilo nešteto liberalnih in socijalističnih šol. Kdor vidi v človeku predvsem potrošnika, ki daje pobudo proizvodnji, gleda na ekonomijo z ravrto nasprotnega stališča. Podrobnejše bi bilo treba razložiti razliko med pojmoma denar in kapital. Le malokdo pozna razliko, tudi med tistimi, ki urejajo denarne in kapitalne zadeve, zato imajo toliko infla-cij, kreditnih kriz itd. Nekaj močnejše bi bilo treba podčrtati razliko med gospodarnostjo in podjetnostjo. Podjetnost je za vsak gospodarski sistem važnejša od gospodarnosti. Nima vsakdo obeh lastnosti, po pravilu je med ljudmi več gospodarnosti kot podjetnosti, kar je prirodno; ljudje s stalnimi dohodki morajo biti gospodarni, ker imajo vedno več potreb kot dohodkov za kritje potreb, na drugi strani pa ni njihov položaj v gospodarskem sistemu tak, da bi jim dajal priliko za razvijanje podjetnosti. Opozoriti je treba na razliko med željami in potrebami. Krog želja je veliko večji, krog potreb manjši, merodajne v gospodarstvu pa le potrebe; te gonijo človeka, da se trudi za zboljšanje svojega gospodarskega položaja- Tretje poglavje, ki obravnava; zgodovino gospodarskih naukov, skuša obseči tudi celo vrsto podrobnosti, ki so sicer va|ne za poznavanje vsega predmeta, vendar stavijo na bralce velike zahteve po poznavanju zgodovine kot take. Kakor so te podrobnosti značilne in zanimive, bi vendarle spadale pod črto. Sodobni svet nima žalibože nobenega pravega zanimanja več za zgodovinska dogajanja, je čisto zadovoljen, ako jih pozna, samo v osnovah; boji se vsakih podrobnosti, ki bi mu oteževale spomin in razum. Torej: “non multa, sed multum”. Četrto poglavje o gospodarskih sestavih spada med najboljše, posebno dobro je podana slika o komunizmu, nekaj manj o kapitalizmu. Definicij o enem in drugem je na stotine, dobro je, da se avtor ni vezal na nobeno. Tako si je ohranil možnost svobodne presoje. Morda, bi bilo dobro, da bi v njej nekoliko bolj počrtal pomen avtarkije. Dokler je ni bilo do zadnjega četrtletja preteklega stoletja, smo res lahko govorili o početku in razvoju kapitalizma kot takega. Ustvarjanje •carinskih področij pod vplivom avtarkije je razbilo kapitalizem na toliko vrst, kolikor imamo carinskih področij. V osnovi so si vse enake, v odločilnih podrobnostih so močno razlikujejo, tako da imamo danes že celo vrsto “kapitalizmov”. Zanimivo je, da gre podobnemu razvoju nasproti tudi komunizem. Dokler je bil ves komunizem za eno' carinsko mejo1, je bil enoten; ko pa je po zadnji svetovni vojni vsaka komunistična država, začela po svoje izvajati monopol v svoji zunanji trgovini, je bila s tem prisiljena, da skuša urediti svoj gospodarski sistem tako, da ta ostane sicer v bistvu še zmeraj komunistične narave, v resnici pa gre svojo “pot v socijalizem”. Tako imamo sedaj že tri vrste komunističnega gospodarstva, rusko, kitajsko in jugoslovansko, poljsko jim je že za petami. Nagibi za tako presnavljanje lokalnih komunističnih gospodarskih sistemov so različni, se ravnajo po času in potrebah. Jugoslavijo goni na primer sedaj na posebno pot v socijalizem njen stalni primanjkljaj v plačilni bilanci. Avtor posveča končno precej pozornosti stanovskemu redu in se vnema za stanovsko reformo sodobne družbe. Prostora mu je najbrže zmanjkalo, da bi dal podroben odgovor na, vprašanje, kaj naj bo danes pravzaprav stan. Še v preteklem stoletju smo to dobro vedeli, danes je postal pojem nejasen, kajti osnova stanu, to je stanovska zavest, je začela izginjati in odstopati svoje mesto skupinskim interesom. Poleg tega izginjajo počasi posamezni stanovi kot na primer obrt in se pretvarjajo v priveske drugim stanovom. Še celo kmetijstvo, v kolikor dela samo za trg, odnosno za industrijo! Kmet dobavlja tovarnami sladkorno repo kot dobavlja njegov gorski tovariš les velikim industrijam. Oba sta že bolj vključena v industrijo kot v poljedelstvo, kar se posebno lepo vidi v Ameriki. Kdor torej misli na stanovsko ureditev sedanje družbe, se mora opreti na to, kar naj bi bili danes stanovi, in ne na to, kar so bili nekdaj ali so morda , še zmeraj v nekaterih gospodarsko bolj zaostalih državah. Kot vsak avtor je tudi dr. Ahčin pisal svojo knjigo pod vplivom okolja, ki je v njem živel. Osnovo je verjetno že ustvaril v Italiji, do konca dognal jo je v Argentini, to se čuti iz; knjige. Ako bi jo bil končal v Evropi, bi bila v marsičem dru- Hri^ščeva vlada je poleti predlagala vladam Francije, Grčije, Italije, Turčije, Velike Britanije in Združenih držav, naj na Balkanu ne bo nobenih naprav, skladišč ali preizkuševa-lišč atomskega orožja, naj v tem delu, Evrope nobena država nima nikakega atomskega orožja in nikake naprave za njegovo proizvodnjo in uporabo. Vse države so sovjetski predlog odklonile. Združene države so odklonitev takole utemeljile: “Državno tajništvo je sprejelo sovjetsko noto, ki predlaga naj v balkansko-jadranskern področju ne bo nikakega atomskega orožja. Isti predlog je sovjetska vlada poslala tudi Italiji, Turčiji, Franciji in Združenemu kraljestvu. Te države so neposredno prizadete in bodo kot doslej same odločale o takih predlogih. V smislu svojih izročil kot neodvisne države, bodo presojale, koliko so taki predlogi koristni za njihovo lastno varnost. Ta predlog zadene tudi celokupno Severno-atlantsko o-brambno zvezo. Predlog je podoben drugim sovjetskim predlogom, ki gredo za tem, da bi postopoma onemogočili zapadnim državam o-brambo pred napadom. Zato so predsedniki vlad Severnoatlantske obrambne zveze izjavili dne 19. decembra 1957: “Sovjetski voditelji, ki onemogočajo splošno razorožitev, so jasno povedali, da so vpeljali v sovjetske oborožene sile najmodernejše in najbolj uničevalne vrste orožja, vključivši atomske izstrelke vseh vrst. Po sovjetskem stališču naj bi se vse evropske države, izvzemši Sovjetsko zvezo, ne da bi čakale na dogovor o splošni razorožitvi, odpovedale pravici uporabe a-tomskega orožja in se zanašale ;samo na orožje predatomske dobe.” Glede predloga naj bi Sovjetska zveza skupno z drugimi velikimi silami jamčila nedotakljivost tega področja, po-vdarjamo, da je v listini Združenih narodov tako jamstvo u-gotovljeno in določeno v dovolj-ni meri. Na žalost nas uči skušnja, ki je nihče ne sme pozabiti, da je obrambna moč, zgrajena in urejena v okviru vzajemne organizacije o obrambi, še vedno bistveni garant mira vse dotlej, dokler ne dobimo splošne razorožitve s potrebnim nadzorstvom. Sovjetski predlog ima nekatere pomanjkljivosti, ki so značilne tudi za druge sovjetske predloge o poljubno omejenih prizadevanjih uporabe modernega orožja- Nič se ne peča z osnovnim vprašanjem, nič z vprašanjem stalne proizvodnje in kopičenja nuklearnega orožja, nič ne omenja osnovnih virov oblasti, pravice in moči sprožiti, začeti napad z nuklearnim orožjem. Očividno je, da raznovrstnost orožja, ki' ga ima na razpolago ZSSR, onemogoča vsak predlog, ki naj bi izločil atomsko orožje z balkanskega polotoka. Vsak tak predlog gačna; ako bi jo bil pisal v severni Ameriki, bi bila drugačna. Enako usodo doživi tudi vsak ocenjevalec. Ocenjevalec iz Amerike, gleda na vsebino knjige drugače kot ocenjevalec iz Evrope ali celo izza železne zavese., Kot ni mogoče zadeti nepristranskega obravnavanja materije, ni mogoče zadeti nepristranske ocene. Vkljub vsemu temu je pa Ah-činova knjiga pravo zlato za vse tiste žalibofte že bolj redke Slovence, ki jim je socijalna ekonomija še pri srcu. In jim bo še dolga desetletja, kajti take knjige se ne rodijo vsakih deset let. I. A. nesmiseln. Varnost svobodnih narodov v tem področju je zadeta in ta je njihova prva skrb. Saj je vendar sam predsednik sovjetske vlade ‘rekel nedavno v svojem govoru v Albaniji, da lahko rakete izstreljene iz Sovjetske zveze uničijo vse baze atmoskega orožja Severnoatlantske obrambne zveze v Italiji, Grčiji in Turčiji. Vse to moramo upoštevati, poleg tega pa Združene države ne morejo smatrati takega predloga resnim, saj je vendar sovjetska vlada sama priznala, da ni nobenih sredstev, ki bi stvarno jamčila vsem prizadetim, da se prepoved atomskega: orožja na gotovem področju resnično izvršuje. Vsi zapadni narodi resno upajo, da se bodo nadaljevala pogajanja o splošni razorožitvi in da bodo rodila uspeh. Upajo, da se bo dobila osnova, poštena in resna osnova, za razorožitev pod vzjamenim nadzorstvom, ki bo zmanjšala sedanjo oboroževalno tekmo in nevarnost, ki preti od atomskega orožja. Dokler pa taki napori ne ob-rode sadu in dokler sovjetska zveza nadaljuje s kopičenjem svojega modernega orožja, ne morejo svobodni narodi odstopiti od svojih pravic in ne morejo zanemariti svoje dolžnosti, da store vse, kar morejo, za svojo obrambo.” Ti razlogi, ki jih naše državno tajništvo navaja za balkansko področje, vsebujejo v glavnem politiko za vse podobne slučaje. V enem stavku je mogoče označiti politiko Združenih držav takole: Dokler sovjetska zveza ne prizna nobene mednarodne kontrole nad svojo produkcijo in uporabo atomskega orožja, dotlej si nobena sila na svetu ne more vezati rok, dotlej se oboroževalna tekma mora nadaljevati. Razorožitev je nujno potrebna vsem narodom, Sovjetski zvezi prav tako, kot zapadnim silam. Zapadni narodi so pripravljeni na razorožitev pod mednarodnim nadzorstvom. Sovjetska zveza naj nadzorstvo sprejme in človeštvo bo rešeno sedanje napetosti in grozne nevarnosti napada z atomskim orožjem- ----—o------ Prebivalstvo Albanije “Anuari statistikor i republi-kes popullore te Shqiperise”. ki je izšel preteklo leto v Tirani, poroča, dai je imela Albanija 1957. leta 1,462,100 prebivalcev, medtem ko je leta 1946 prebivalstvo znašalo le 1431,-800. Glavno mesto Tirana je na-rastlo od 59,950 v letu 1945 na 108,183 v letu 1955. ____—o------ Proračun Zdr. narodov Za leto 1959 znaša proračun Združenih narodov 61.5 milijonov. Ameriške Združene države prispevajo 20 milijonov, kar je 32.5 odstotkov. Sovjetska zveza daje 15.9 odstotkov, 51.6 odstotkov pa oH-države-članice. Pred kratkim je prišel prvi izvod sicer že nič več “nove” knjige. Napisal jo je dr. Branko čubrilovič. Zanimiva je knjiga v toliko, ker popisuje medvojna leta emigrantskih politikov’Jugoslavije, in zajema vso dobo od bega iz Jugoslavije do povratka v Beograd s Subašičevo vlado. To je knjiga spominov Branka čubriloviča, bosanskega prvaka Srpske zemljoradničke stranke, kakor jih je želel napisati v letu 1945. Ne da bi začel z obnavljanjem vsebine knjige, bi se le ozrl na par potez emigrantskega delovanja, ki človeka dirnejo. Politične grupe v emigraciji so se v precejšnji meri obnašale kot agenti tujih sil in ne kot predstavniki in borilci za politične Interese jugoslovanskih narodov. Kot avtor sam priznava, je hodil poročat sovjetskim ambasadorjem o debatah na sejah jugoslovanske vlade. Prav tako je pri sovjetskih diplomatskih predstavnikih intrigiral proti jugoslovanskim politikom, ki mu niso bili po godu. In nekateri drugi jugoslovanski politiki so na isti način hodili na angleška in le deloma na ameriška predstavništva poročat in sprejemat navodila. Kot je veljalo za francosko politično emigracijo: ničesar se naučili, ničesar razumeli in ničesar pozabili, tako je veljajo še v povečani meri za jugoslovansko emigracijo, ki je razpihovala medsebojna nasprotstva in zgubljala izpred oči glavno nalogo, ki naj bi jo v emigraciji izvrševali. Gangsterski politikant je brez čuta odgovornosti, brez smisla za resno in sistematična delo. Niti niso imeli volje in razumevanja strašnega položaja, v katerem so živeli ljudje pod okupacijo, da bi povedali, kaj naj bi bila bodočnost. Klike povsod in zabijanje denarja in časa. Vlada je dala tudi denar za propagando v korist Jugoslavije. Začetna vsota dana odboru v New Yorku je znašala 100,000 dolarjev. Vsega so izdali par brošuric, ki prav gotovo niso mogle niti malo predstaviti kakršnihkoli resnih načrtov jugoslovanskih narodov. Ut aliquid fieri videatur! Človek bi pričakoval, da bi se resno lotili dela in predstavili svetovni javnosti Španija se vključuje v zapadno Evropo Španija je postala član ev-rqpske ekonomske kooperacije. Postala je osemnajsti član te zapadno evropske gospodarske zveze. Da bo lažje priredila svoje finance in gospodarstvo in ga vključila v skupnost, je dobila takoj 100 milijonov dolarjev od same zveize, Zdr. države so preskrbele v isti namen 200 milijonov dolarjev, mednarodni monetarni fond pa 75 milijonov. Španska vlada je izjavila: “Prišel je čas, da preusmerimo našo gospodarsko politiko, da bi špansko gospodarstvo stavili v isto vrsto z gospodarstvi ostalih držav zapadnega sveta. Predsednik Evropske ekonomske kooperacije je slavil sklep in sprejem: “To je dan izredne važnosti za našo organizacijo. Skušnja zadnjih enajstih let je pokazala, da evropske države moremo veliko prispevati k o-krepitvi svobodnega sveta, če stalno sodelujemo. Uči nas, da živimo v medsebojna odvisnosti in si moremo zagotoviti zanesljivo stalnost le v skupnosti. Danes smo to sodelovanje znatno razširili, španska vlada je ' napravila zgodovinsko odločitev ih kot predsednik pozdravljam Španijo v trenotku, ko sprejema v naši zvezi mesto kot popolni, enakopravni član zveze.” naše bistvene probleme — posebno kar se tiče mednarodnih odnosov —^ na resen in dokumentiran način, da bi bilo vsaj nekaj prepričevalnosti. Izgleda, da niti niso znali brati svetovne politike in jo razumeti ter tako informirati ljudi doma. Živeli so v svetu, ki so ga sami projecirali iz svojih želja in s tem sami sebe in okolico navduševali. Tako je šel svet mimo in ostali so presenečeni. Težko je razumeti tako vse tiste, ki so šli nazaj v ko-brezglavost, ki je končno zajela munističen svet kot tiste, ki so ostali v emigraciji. Vojna leta niso dala niti ne pregleda niti ne ambicije, da bi zgradili vsaj tisti idealen svet, za katerega so se včasih na radijskih oddajah navduševali. Zato je padec toliko hujši, ker niso bili navezani niti na svoj svet želja niti ne na svet političnih dejstev. Povsod so bili tujci in zgleda, da so tujci ostali. Tako je deloval duh vidovdanske ustave, ustvarjal in širil svet frustracije, iz katerega je rastlo zlo in politična dekadenca. In ta svet ne more roditi nič dobrega. In tako vidimo, da Grol, ki je zastopal v vladi velesrbsko stališče, končno klecne in se pridruži komunistični federativni Jugoslaviji, medtem ko ni hotel slišati o federalizmu, ko je bil še v Londonu. L’eloge de la folie! * Dr. Branko Čubrilovič, Zapisi iz tudjine. Sarajevo: Samozaložba, 1946, 252 p. ------o------- Smisel države Dr. Vladko Maček, predsednik Hrvatske seljačke stranke, je v časopisu “Hrvatska Riječ”, ki je glasilo hrvatskih delavcev v svobodni Evropi, napisal članek o smislu države. Ta kratki, pa globoki članek je namenjen ,hrvatskim izseljencem, toda njegova vsebina velja za vse ljudi, tudi za nas Slovence. Zato želimo povzeti glavne misli iz tega članka za naše bralce. Dr. Maček pravi, da večkrat slišimo trditev in večkrat beremo naslednjo izjavo hrvatskih emigrantov: “Predvsem suverena hrvatska država, vse drugo je manj važno.” In dr- Maček nadaljuje: Razumljivo je, da naši ljudje zahtevajo svojo suvereno državo, ni pa razumljiva glomja trditev in zato bom poskušal pokazati smisel države in njeno vlogo v narodnem življenju. Predniki današnjih državljanov Združenih držav Severne Amerike so tedaj, ko so se odločili, da se odcepijo od svoje materne države Velike Britanije, izdali “Izjavo o neodvisnosti”. Ta izjava vsebuje naslednje ideje, ki bi jih moral imeti pred očmi vsakdo, ki se hoče resnično boriti za svobodo svojega naroda: 1) Vsi ljudje so po rojstvu enaki. Zato je dal Bog ljudem določene pravice, katerih nihče nikdar vzeti ne more. Med glavne pravice spadajo: pravica do življenja, pravica do svobode in pravica biti srečen. 2) V namenu, da se te pravice zavarujejo in ohranijo, ustanavljajo ljudje države in postavljajo sebi vlade. Te vlade imajo vso oblast od ljudi, ki so jih postavili. Tem ljudem, ki so ljubili svobodo, kakor se vidi iz gornjega, ni niti na kraj pameti padlo boriti se “predvsem za državo”, ampak so postavili kot prvo zahtevo pravico človeka, a država je samo sredstvo, ki naj . zavaruje in ohrani ljudske pravice-To in samo to je pravilno pojmovanje svobodne narodne države. Kajti kaj hočem z državo, pa naj se ona imenuje “neod- visna” ali “republika”, pa naj v njej plapolajo hrvatske zastave, bodisi čiste, bodisi s prišitim “U” ali rdečo zvezdo, ako mi niso v tej državi zavarovane najosnovnejše pravice; ako me more kdorkoli brez vsake odgovornosti sredi noči vreči iz postelje in odpeljati v taborišče ali pa že po nekaj korakih za hišo ustreliti kot psa. Ne bratje! Jaz take države nočem, pa naj ima še tako zveneče ime, pa je tudi ne bo maral nihče, ki ima vsaj malo zdravega razuma in košček poštenega srca. Da, tudi mi hočemo državo, toda državo, ki temelji na načelih velikega Washingtona in Jeffersona in na načelih naših velikih učiteljev Antona in Stje-pana Radiča. — To so bistvene misli iz članka dr. Vladka Mačka. K tem mislim moremo dodati samo to, da veljajo v polni meri tudi za nas Slovence. Tudi mi hočemo svobodno slovensko državo, v kateri naj bodo za varnimi mejami združeni vsi Slovenci, naseljeni na strnjenem slovenskem ozemlju in v kateri naj bodo zavarovane vse človeške pravice in pravo človeško dostojanstvo in v kateri bosta vladala pravičnost in ljubezen. To so temelji za slovensko državo. Sm. R. V domovini umrla Sredi oktobra je v Ljubljani umrl dr- Josip Hubad, načelnik oddelka pri banski upravi v Ljubljani. Pokojnik je bil blaga, plemenita oseba, eden najodličnejših upravnih uradnikov, kar smo jih imeli Slovenci med dvema vojskama. Posebno so ga spoštovali župani in drugi zastopniki samoupravnih ustanov, ki jim je pri vsaki priliki pomagal pri reševanju upravno političnih in gospodarskih vprašanj. Pokojni dr. Hubad je bil zlasti znan kot desna roka zavratno umorjenega bana dr. Marka Natlačena. Po vojni je živel v revnih razmerah, ker so ga komunisti najpreje upokojili skoro brez pokojnine, potem mu pa nakazali pokojnino za komaj tretjino njegovih službenih let. Daši je bil vse življenje upravni uradnik, so ga smatrali za svojega političnega političnega nasprotnika in je moral trpeti, ker je bil znan kot somišljenik krščanske demokracije in odločno katoliški človek. Užaloščeni vdovi in družini naše globoko sožalje, možu pa naša hvaležnost, blag spomin-Njegova duša naj uživa večno plačilo pri Bogu. Na Reki je že lani 14. decembra umrl dr. Ivo Perovič* bivši kraljevski namestnik. Pogrej je bil veliki župan v SpU' tu in ban v Zagrebu. Odlikoval se je kot temeljit pravdnik in koncilijanten javni delavec-Komunisti so ga vrgli v ječo, kjer je moral preživeti zadnja leta svojega življenja. Izpustili so ga komaj nekaj mesecev pred smrtjo. Že pred njim je umrl drugi kraljevski namestnik dr. Radenko Stankovič, ki je bil tudi žrtev komunističnega preganjanja. Od kraljevskih namestnikov je živ še samo princ Pavle Karadjor-djevič, ki živi v Parizu. P°d njegovim vodstvom so se kraljevski namestniki trudili, da bi v Jugoslaviji uvedli normal' ne politične razmere in demokratične ustanove. Izvedli s° sporazum s Hrvati, pripravlja' li so demokratični volilni zakon in z vsemi močmi skušali rešiti državo (pred vojno. Nji' hove napore je prekinila nora in katastrofalna vstaja neo4' govornih; častnikov 27: maTCU 1941. Slovenci smo v dobi kraljevskih namestnikov dobd1 vrnjene mnoge prosvetne usta' nove, razširili in utrdili avto' nomijo Slovenije. ---------o—<------ Predlog Hruščeva glede Balkana odklonjen je'pade na druge Fr- MILčINS|KI: Mladih zanikarnežev lastni životopisi . Potem sem se pa podal k Sv. Lovrencu nad Mariborom. Tam sein spet našel hitro dobro slu-tam sem krmil krave in ^eiTl jim tudi zmirom lagal, da Dom šel enkrat domov po posel-6ke bukvice, šel pa nisem, tako so me imeli tri mesece brez VlSega poročila. Bil sem pri Te-^eziji N. Potem sem šel enkrat V kraj, pa nisem šel več nazaj . sem se zmerom klatil naprej Proti Koroški in prišel sem v P- Dravograd, tamkaj sem !'zel enemu hlapcu uro iz poste-^e- Potem sem šel v Sloveniji ^radec k Filipu R. Tamkaj Sem bil samo eden teden in sem zaradi tega, ker je bil stra-n° siten. In potem sem šel na-Zai črez Planine ter sem med Potom tisto uro prodal; dobil ?eri1 zanjo 8 kron. Potem sem ei na vlak ter sem se peljal v Pribor, iz Maribora pa na tuj! tam sem se klatil okoli in Pladnje sem vzel eni kmetici ranilne bukve ter sem tudi e-Pe§a fanta natolkel. Vzel sem tudi pri drugem . Pletu ^ krone in ta me je do-1 v veži ter je šel z menoj po °rožnika. Orožnika sva sreča- a na cesti in orožnik me je po-m peljal na sodnijo. Tam sem snst dni na preiskavi, potem s° rne obsodili na osem dni. Ko lO1*1 odslužil kazen, so me pe- ljali rlišč ^ dni sem i v Maribor na okrajno so-e, tam sem bil na preiskavi in potem so izvedeli, da Ijali Jaz vzel uro ter so me pe- v Slovenji Gradec, tam bil io dni na preiskavi, za dni so me pa potem obsodili. ^ eni so me dali v šupcimer de: seni čakal na šup eden te-11> potem so me poslali v Ma-10°r, iz Maribora v Rogatec, 2 Pogatca pa na občino St. Šel 111 ^em kP tri ure ter sem 118 Slatino. Tam sem preno-, In drugi dan naprej in sem ^°dil tri dni do Štor, to je pred-nja postaja Celjska. Tam-aJ sem našel ob cesti eno leži-Ve na trati in ob strani ležišča k ludi ležala listnica z dvema ^kovcema, eden po 50 kron, ^ugi po 20 kron. Jaz sem hi-^ 0 Pobral in spravil v žep, po-^111 sem šel v Celje in sem si obleko, črevlje, klobuk, ]j^Co in potem sem se odpe- v Ljubljano. Prišel sem v Jano 24. IX. 1909. In sem Piubb s sPal v hotelu. Drugo jutro Ce Se sPet odpeljal na Jeseni-^ V Jesenicah sem prestopil tor sem se peljal v Gorico. VJak V Se porici sem pustil kofer in M v rPrst- V Trst sem pri-Pol Sel sem tako eno in v Ure iz Gorice, tam sem pri-'n d0----- , Cesta ceste, ko gre ena, glavna 13 ba na Trst, ena je pa majh- t gr°^aj- Jaz ga vprašam, kam - e’ rekel je v Trst. Jaz mu ^ v-xxci J V. J-'C* maju ^ ’ a lahko samo en voz pelja. 111 je ravno peljal en kmet z volom krompir v Trst na ^im ern: “Jaz tudi grem v Trst,’: VQz®a Prosim, če smem sesti na Rekel je, da smem, če mu kel ^ krajcarjev. Jaz sem redo ' ^ k°m že dal. Ko prideva skrb°^ V vas Trosek, tam pre-kmet hlev za vola in za ba pPos^e^j- Jaz kmetu potem Oj- r°seku rečem, da nimam pa ^etlarja. Imel sem ga še, Pa ^arno velikega, 20 K skupaj, h ^isem upal dati zamenja-ročjj61. Sern se bal, da bi me iz-tak 2andarjem, — ko bi imel si antek 20 kron skupaj, bi kra^°Vo mislili, da sem jih u-hra^e^’ j sz sem jih pa imel pri-b^šei6116 od Lstih, k0 sem jih ZaraU§i ^an 36 Pa poijeva že ^la^t V >Frst’ tak° ^a sva ze FUk'0 ^ U1^ zJutraj v Trstu. trk P kupi kmet nama za zaj-ka\- • kojg? Ve m kruha. Jaz sem pa 5ti 'f.^kel, da grem v Trst k 1 Tb imam v Trstu, ter tudi mislil, da je Trst manjše mesto, da jih bom že 1 našel. Pa jih iščem in izprašu-^ jem cel predpoldan in jih ne ' najdem, ker nič pravega adre-J sa ne vem. Zato sem se vrnil popoldne iz mesta ter sem šel zopet nazaj na Prosek, pa po drugi poti. Denarja pa še zmerom nisem zamenjal. Lačen sem že bil ter noč je že prihajala. Grem k eni gostilni ter se ponudim za pastirja in rekel sem, da sem iz Gorice doma in da sem hodil v II. razred realke in sem pobegnil. Tam so mi dali večerjo in tudi poskrbeli zame do Gorice. Drug' dan ob 11. uri so me Opravili v vlak ter tudi plačali i vlak in naročili kondukterju, ' da naj pazi, da ne bom šel prej iz vlaka, ko v Gorici. In res sem izstopil v Gorici ter sem vzel spet v Gorici karto do Jesenic — tukaj sem šele zamenjal s strahom tistih 20 kron — v Jesenicah pa do Ljubljane. Tukaj v Ljubljani mi je dal eden fant dva trakova z napisom “Danica.” Potem mi je že zmanjkalo denarja in sem gledal, kje bi ga dobil, ter sem šel na hotel in sem ukradel iz o-marice 20 kron.” Sodnik ga je obsodil za tri mesece v zaprtje; to kazen je prestal v vzgajališču Salezijancev, ki so ga kmalu spoznali in točno označili kot “tiho vodo.” Po prestani kazni bi bil moral priti v štajersko deželno pjoboljševalnico. Ali prosil je tako goreče in obljubljal po-boljšanje tako zatrdno; da se je storil z njim še zadnji poizkus v svobodi, črevljar C. blizu Ljubljane ga je vzel v uk in še danes ne more prehvaliti njegove izredne sposobnosti: rojen črevljar, tako je sukal dreto in vtikal ščetino. Ali dobri naklepi so držali le 14 dni, potem je našel mojster pri njem sumljivo blago, medene pipe, ki jih je fantič že po gostilnah ponujal na prodaj; zagrozil mu je z orožniki — in fant je izginil. Njegova sled je vedla najprej proti Dolenjski. Pri Zatičini je prenočil v kmetski hiši in ko je gostoljubni kmet drugo jutro odprl miznico, je manjkalo 20 kron, o fantu pa ne duha več ne sluha. — ičrez dva dni se je pojavil doma ob vznožju, zelenega Pohorja, z lažmi zahteval od matere denarja, in ko ga ni dobil, se je hotel obesiti. Po tem junaškem činu jo je pobrigal naprej od vasi do vasi, po stranskih poti, za ploti in mejami, ogibajoč se orožnikom. Kradel je, kjer in kar se je dalo, dokler se ni slednjič ujel in prišel za 3 mesece v ječo in za poldrugo leto v poboljševalnico. BERAČEK Dvanajst let star, šibek, bled deček s suhim obrazom, živimi očmi, z zaceljenim obrunkom pod desnim očesom od starega udarca s kozarcem — udaril ga je bil oče . . . Očetu je leva noga odrezana, zato prosjači z lajno, se rad napije in ima potem sitnosti z javnimi stražami in s sodišči. Mati hodi svoja pota in ima spremljevalca . . .; prodaja kapice, pa tudi berači. Imata kajžo, pa redkokdaj stanuje kdo notri. 11 let star, je šel deček za bratom v Celje, toda ni tam o-stal, ampak je hodil iz kraja v kraj, od kmeta do kmeta, 'malo služil, malo kradel, spotoma beračil, pa tudi že vedel in znal oe oglašati pri županstvih za podporo na račun domovinske občine. (Dalje prihodnjič.) NOVEMBER 9 5 9 M T W I F S 2 3 4 5 6 7 8 9 10 II 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 KOLEDAR društvenih prireditev NOVEMBER 8. — Slovenska šola v Collin-woodu priredi Slomškovo proslavo v šolski dvorani. 14.—Društvo Slovenec št. 1 SDZ priredi v SND na, St. Clair Ave. ples. 14.—Združeni igralci bodo ponovili opereto “Mežnar jeva Lizka” v novi dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob osmih zvečer. 20. -21.-22. Letni “puranski festival fare sv. Vida v novi dvorani. 21. — Korotan priredi ples v Slovenskem domu na Hblmes Ave. ob osmih zvečer. 22. — AJC na Recher Ave. proslavi svojo 40-letnico z banketom. Začetek ob petih popoldne. 26. — Mladinski odsek “Lilije” j priredi pisan večer. 29. — Pevski zbor PLANINA priredi v Slovenskem domu na 5050 Stanley Ave svoj jesenski koncert. Pričetek ob -4. uri popoldne. 29.—Slovenski oder poda ob 3. pop. v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. igro “Namišljeni bolnik”. DECEMBER 6. — Pevski zbor Slovan priredi v AJC na Recher Ave. ob štirih popoldne koncert. 6. — Dramatsko društvo LILIJA priredi Miklavževo opereto v Slov. domu na, Holmes Ave. JANUAR 10. — Dramatsko društvo LILIJA poda igro “Srenja” v Slov. domu na Holmes Ave. 23. — Društvo Ložka dolina priredi ples v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 30. — Dramatsko društvo LILIJA priredi domačo zabavo v Slov. domu na Holmes Ave. FEBRUAR spremljal na slovesnost. Ko se je že skoraj umirajoč zahvalil svojim staršem, govoril je tudi takrat s starši le slo-6.—Plesna, skupina KRES poda j vensko, z brati in sestrami je v dvorani sv. Vida spored 1 govoril angleško, razen s sestro narodnih in umetnih plesov. I redovnico; z njo je govoril tudi Igral bo Tonklijev orkester, slovensko in jo je kot vedno šel v Sheboygan proti nasvetu je poučeval na domačem bogo- mu dva sošolca pokojnega: zdravnika, hotel je biti na slo- ‘ slovju. Bil je upravitelj lista P- Andrej Svete OEM in p. vesnosti zlate poroke svojih'Ava Maria in urednik Kole- Alojzij Madic OEM- Zadnji je staršev. Obrede zlatega jubileja darja. Kot upravitelj lista je u- imel tudi pogrebni govor, je p. Ciril sam opravil in sicer stanovil tudi lemontsko franči- I Med sorodniki sta bila pred-v slovenskem jeziku. Rekli smo škansko tiskarno in je nekaj let vsem žalostna, pa vdana oče in mu: “Manj truda te bo stalo, j list Ave Maria in Koledar sam' mati pokojnega ter vsi bratje če napraviš vse v angleškem tiskal. Končno je postal profe-! m sestre z družinami, tako da jeziku, ko smo videli, kako je sor na St. Francis Academy na je bilo njih število okrog 50. bil že proti koncu' svojih moči, deklilšiki višji šoli v Joliet, lili-1 Duhovnikov je bilo 60 ter pa je odgovoril: “Ata in mama nois. Tu je več let izredno plo-i veliko število redovnih sester iz sta bila pred 50. leti poročena dovito deloval in je predaval raznih samostanov. Med duhov-v slovenskem, jeziku, tudi zlata Tilozolijo še letošnje poletje, j niki so bili razumljivo najlepše poroka se mora vrtMti v istem Kar izpred katedra je moral v j zastopani duhovni sobrat j e jeziku.” Jubilejne poročne maše bolnišnico, ki se je iz nje vrnil frančiškani. Iz oddaljenega Cle-pač ni mogel sam opraviti, zato, mrtev. , velanda je prišlo pet slovenskih je naprosil p. Jožefa, ki ga jej Pokojni p. Ciril je bil tudi duhovnikov. Videli smo tudi več let med tem tajnik Bara- jmno£° prijateljev pokojnega in 20. — Korotan priredi predpust- doma, klioal le za “Micko”; toni ples v Slovenskem domu j rej, ko se je staršem zahvalil, v Collinwoodu. | potem je začel pridigati in pre- 27. —- bevski zbor Triglav ima j davati kot v cerkvi ali pa v v Slov. domu na Denison Ave. , šoli. To je delal z izredno živah-veselico z maškerado. jnostjo; mahal je z rokama, pri- „ 28.—Dramatsko društvo LILIJA ^rjeva'1 in zmajeval z glavo, priredi v Slovenskem domu j večkrat se je izredno zadovoljna Holmes Ave. “PUSTO- i n° nasmejal med govorom:. Par-VANJE”. APRIL 3.—Slovenski oder bo podal Začetek ob treh krat se je utrudil in je rekel “Amen”, pa je zopet in zopet začel. Jedro teh njegovih pridig in predavanj pa je bilo: “Lju-vehki dvorani pri Sv. Vidu j bite Bog,a iz vsega srca! Pre. versko^dramo JV^ ČASU ODI- ma^0 ga ljubimo.” Pa nikar naj nihče ne misli, da je bila ta pridiga kratka! Trajala je skoraj SKANJA: popoldne. 10. — Glasbena Matica priredi celih deset ur. Vsi iz okolice Spomladanski koncert v Slo-, bolniške sobe so hodili to zani-venskem narodnem domu na mivo pridigo poslušat. Poslu-St. Clairju. šalci so se morali smejati in tudi jokati. Ko se je p. Ciril ves mo- dvorani pri sv. Vidu. 24 - Korotan priredi svoj vsa- _ od poučevanja in ni koletm koncert v novi solski i . „ ... . I gel vec govoriti na glas, je samo i še šepetal, z rokama pa je vedno (še kazal, da pridiga. Toda Vzorna smrt duhovnika ''Amen”ie rekeI-vrkrat Zad' prisia ata in mamct. starše je nje ure svojega življenja pa je T , Tu a •-i -o , takoj spoznal. “Pridi mama, da ,^ar naprej ponavljal: “Moj Je- Lemont, 111. - Amenske Brez-! Ti izkažem svojo ljubeKn, Ti Moj Jezus, u- je: Rev. p. Cini Šircelj OFM. si biia najboljša mati na svetu smiljenje!" V soboto, na Mari- je umrl v soboto 17. oktobra' in zdaj vem, da sem te premalo jin ban, malo pred peto uro malo pred 5. uro zvečer. Imel j ljubil, ko si toliko za nas otroKe ZVečer je še enkrat rekel precej je dolgo ter hudo bolezen: raka j žrtvovala. Najlepša hvala! Ma- krepko “Amen!” in je izdihnil na želodcu. Popolnoma mu je ima, ali ljubiš Boga? Ali upaš v dušo. bolezen izpila vse moči, izse-1 njega?” je vprašal umirajoči sala mu vse mišice, da zadnje dni skoraj ni bil več za spoznati- Obiskov seveda ni smel in ni mogel sprejemati. Le sobrat j e iz Lemonta smo ga za kratko obiskovali — najbolj sin svojo mater. “Seveda verujem in upam v Boga,” je odgovorila mati. Potem je umirajoči sin duhovnik poklical k sebi očeta ter ga je pretresljivo i V ponedeljek popoldne so ga mrtvega pripeljali k Mariji Pomagaj v Lemont ter so ga pred milostnim oltarjem položili na mrtvaški oder. Življenjska pdt p. Cirila je bila približno sledeča: Rojen je bil v Sheboygan, nagovoril: “Ata, za vse se ti iz vztrajen je bil p. Jožef Čag:’an, | srca zahvalim, posebno pa zato, ki se mu je bolnik na zadnje' da si me dal študirat, da sem ganljivo zahvalil z besedami in j lahko postal duhovnik. Dobrega Wis., 26. februarja 1913. Ljud-z bratskim poljubom. Potem pa ; očeta ima naša družina!” Ata sko šolo je obiskoval v domači sorodniki so imeli dostop do je premagalo in je začel krče-1 fari sv. Cirila in Metoda v She-bolniške postelje. j vito jokati. ]boygan. V red sv. Frančiška je V četrtek zvečer je p. Jožef! Kako je p. Ciril svoje starše ^ vstopil septembra leta 1930 v poklical starše po telefonu: ljubil in spoštoval, je pokazal s “Pridite, če hočete p. Cirila vi- Item, ko je še letos 15. avgusta IZJAVA Slovenski demokratski klub v Euclidu, O., izjavlja sledeče: Zadnje čase, posebno pred občinskimi volitvami, sc nekateri rojaki zlorabljali ime kluba v dopisih in oglasih s tem, da so v njegovem imenu pozivali k volitvi kandidatov, za katere se klub ni nikoli izjavil in jim ne mara dati nobene podpore. To počenjanje ni samo nezakonito, ampak je tudi vredno vsega obsojanja, ker s tsm zavaja poštene slovenske volivce. V Euclidu je samo en demokratski klub, ki deluje na temelju od države potrjenih pravil, vse ostalo je zloraba imena. V imenu kluba se oglašajo ljudje, ki niso niti njegovi člani. Slovenski demokratski klub se je izjavil in podpira samo COALITION PARTY z KENNETH J. SIMS-om na čelu. Na tej listi kandidirata tudi naša slovenska rojaka MAX GERL in TONY J. ŠUŠTARŠIČ! Glasujte jutri, 3. novembra, za COALITION PARTY, volite edina SLOVENSKA kandidata v mestni svet. SLOVENSKI DEMOKRATSKI KLUB V EUCLIDU Lemontu, kjer je napravil tudi svoje slovesne redovne obljube 10. septembra 1934. V mašnika je bil posvečen maja 1937. Po končanih študijah ;ga je komi-sariatno vodstvo poslalo v Washington, D.C., na višji študij, kjer je tudi doktoriral. Pozneje go ve Zveze, kjer je plodonosno deloval in ga v Marquette, Mich., vsi Baragovi delavci dobro poznajo. Povedati je še treba, da je bil pokojni iz mnogoštevilne Šir-eeljnove družine. V družini je bilo 12 otrok: tri hčerke in devet sinov. To je prva smrt v družini, zato je za vse člane družine tako bridka ločitev, posebno pa za starše. Ena sestra je stopila v samostan v Lemontu in je učiteljica. Ravno zdaj deluje na šoli sv- Jurija v So. Chicago, Illinois. Drugi bratje in sestre so vsi poročeni in pokojni p. Ciril je krstil že kakih 40 svojih nečakov in nečakinj. Šircelj nova družina je tako znana, da ima v Sheboygan-u celo svojo ulico “Šircelj Drive” imenovano. Oče in mati pokojnega sta Notranjca iz fare Trnovo pri Ilirski Bistrici- Pogreb p. Cirila se je vršil v sredo dopoldne ob 10. uri. Navzoča sta bila dva škofa: Odposlanec chicaške škofije Most Rev. Dillinger, ki je opravil tudi Libero po sv- maši. Prišel pa je tudi jolietski škof Most Rev. McNamara, v katerega škofiji je pokojni več let poučeval. Škofa dr. Rožmana je zastopal Rev. Julij Slapšak; sam radi bolezni ni mogel priti na pogreb. Navzoč je bil tudi jolietski generalni vikar Rt. Rev. Msgr. Romeo Blanchette. In s pomožnim škofom je prišel njegov o-sebni tajnik, tudi Monsignor. Razumljivo je bil tudi pri pogrebu Msgr. Rt. Rev. M. Butala. Sv. mašo zadušnico je opravil ob asistenci komisar p. Benedikt Hoge OEM; asistirala sta družine od blizu in daleč. Med sv- mašo je prepeval koralno mašo zbor duhovnih sobratov frančiškanov. Pokopan je bil p. Ciril na samostanskem pokopališču pokopališču pod lemontskim, jezerom. R. I. P. P. O. MAJHEN VARUH — Eno leto starega C ar ola Martina v Fairlavon, N. J., čuva mali mehikanski psiček, ki tehta komaj poldrugi funt, pa je sicer silno glasen, če se mu približajo tujci. V blag spomin OSME OBLETNICE ODKAR NAS JE ZA VEDNO ZAPUSTILA NAŠA PRELJUBLJENA IN NIKDAR POZABLJENA SOPROGA IN MATI Antonija Fidel ki je za vedno zatisnila svoje blage oči I. novembra 1951 Leta osem so že minila, odkar Te več med nami ni, žalostna so naša srca . . . solze nam zalivajo oči. Tvoje roke, ki dobrega toliko storile, utrujene sedaj mirno počivajo, k Bogu naše prošnje se dvigajo, da srečna si zdaj nad zvezdami. Saj ne mine nikdar dan, da ne bili bi v duhu tam, kjer zdaj počiva Tvoje truplo, kjer Tvoj dom je zdaj hladan. Luč nebeška vedno Ti sije, v mislih med nami si vsak čas, počivaj mirno, blaga duša, in pri Bogu prosi za nas. Žalujoči ostali: ANTON, soprog ANTHONY J., JAMES J., in LOUIS J., sinovi JOSEPHINE por. SIDLEY, ROSE, in MARY, hčere TOMMY FIDEL, vnuk MARY JO SIDLEY, vnukinja Unionville, Ohio. 2. nov. 1959. Asfaltirana cesta Ljubljana-Maribor končana V prvi polovici oktobra so slovesno odprli novo asfaltirano cesto čez Trojanski klanec, ki povezuje Ljubljano preko Domžal in Celja z Mariborom.. Cesta je široka 7 m in po njej lahko vozijo z neomejeno brzino. Zadnji odsek, ki so ga asfaltirali preteklo poletje, je dolg 22 km. Cesta Ljubljana-Maribor je del mednarodne ceste, ki veže Dunaj preko Gradca in Ljubljane s Trstom in severno Italijo, pa tudi z Reko in Jadranom ter preko Zagreba na Balkan in dalje v Azijo. Sedaj se je mogoče peljati iz Dunaja vse do Trsta po lepi asfaltirani cesti, prav tako iz Italije ali Avstrije preko Ljubljane v Zagreb in dalje v Beograd. Ženske dobijo delo Delo za žensko Išče se kuharska pomočnica, mora razumeti angleško. Od 1:00 pop. do 8:00 zvečer. SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214 (X) USU OGLASI Hiša naprodaj V Euclid lastnik prodaja zidan bugalow, 4 sobe, predeljenat klet, lot 40x140, Wz garaža, podstrešje in druge posebnosti. Kličite IV 1-7147. —(30, 2, 3, 5, 6 nov) Stenovanje se odda Oddajo se štiri sobe s kopalnico, na novo dekorirano. Vprašajte na 1052 E. 62 St. (215) Stanovanje v najem Petsobni apartment z dvemi spalnicami in polno kopalnico se odda Vse zelo čisto. Vprašajte pri Olga Slapnik cvetličarni na 6026 St. Clair Ave. ali kličite IV 1-4888. (211) Naprodaj Gostilna D-5 in prenovljeno poslopje, 2 stanovanji. Lepa o-koiica. Za več pojasnila pišite na Box 234, American Home Publishing Co., 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. -(215) Sobe se odda Lepe 3 sobe se oddajo v najem. Na razpolago 1. novembra. Kličite po 4. uri HE 1-8661. (29, 2, 4 nov) PrijatePs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamina First Aid Supplies Voeal St Clair Ave in E. 68 St ČE HOČETE . . . prodati eii kupiti po*e»tvo d trgovino, obrnit« ms do n&a JUS. GLOBOKAR 986 E. 74th St. HE l-6fOI štaierski.meščan-voiii Hendei- sje j— na, pa nikoli skopuha Pravnfal- -- " ka!” Opat se jezno zadere v kme- p HANDEL MAZZETTI | Junakinja iz Štajra 1 s illvere- “Kaj imaš od stare vere nesrečnež, ti bi zaradi proklete-potem enajst zamolklih. Cez ga mamona volil kriVOverca. Ko Amžo sem je prihajalo kakor boš šel 0 Veliki noči k spove. ropot in žvenketanje orožja. 'di naj te Spovednik da na suho Opat pravi: “Sedaj se zbira- ter naj te zapodi, __ pojdi Ka. jo v mestni hiši. Sedaj je ura, rek se ne dotaknem nobene Bog pomagaj! Pojdiva do- kapijjce” in jezno mukata, da je grozno mov!” I q . • ‘“Oče,” odgovori prior in po- vrb loži svojo gorko na opatovo hladno roko, “Vi ste še tešč od svete maše sem; dovohte mi, v mestu, kjer je dvojna ye- Ijali kozle ... Ti si navihan . . . stopi za trenutek k svojemu ne- papeško stranko, pa sedaj jirn ra. Stori, kar hočeš, vedno u- morda pa misliš tudi name?” čaku k oknu. dej, njegov sin! še ni bila ura. “Dobro pazi K3 streliš kozla.” j mrmra rdečebradi Bertold, ki Visoko na konju jaha pred red, vrli dečko,” pravi stari “Da, da, mnogo, jih je že v v svoji ohlapni paradni obleki mostno hišo. Vsa mestna kom- Hendei ter izpod košatih obrvi Štsjru streljalo kozle, pa te- zastavlja celo okno. panija zre na junaka, ki mu vi- z dopadajenjem gleda na svo- mu ni kriva dvojna vera!” pra-! “'Pa glej, tam doli je tvoj hra cel g°zd peres na široko- j ega prvorojenca, vi s porednim pogledom Joa- sin! Kako junaško jaha okoli krajnem klobuku, ki se mu sve- Pred lepim jezdecem stop3 him Hendei. j in kakor jastreb gleda okoli in ^ na strani krasni Pamberski sem in tja gospa ter vodi za ro- Počasi je stopal sredi med pazi, da kdo ne vpije: “Živio me^ in mu na levk strani prsi ko malo deklico. Kar zamah!]3 Ne, gospod, sem stare prave sve)-ovajcj po ggjjj gorj jn doli.! Hendei!” Lepe deklice mečejo zar3 srebrn panter. Js pajčolanom proti oknu ter ! Ne vidi se mu da si beli lase 1 °či nanj, pa kaj se meni on zal Za njim vihra, od vetra ma-! zvonko zavpije: “J‘oahind | ta: “Če bi koza imela denar, bi Si-li novove- J$ ji ti gospa rekel rec?” S? Kmet se poredno namuza in | pravi: ženska na vozu skoči po konci, mali otroci zakriče; mož, ki je otopal poleg voza, vleče za uzdo vola, ka se besno ustavljata, in bije po njih: Hi, he, ho — toda vola bodeta proti njemu mu, zaradi volitve, ki naj mu po obstoječih postavah podeli najvišjo oblast. “Brat, praviš: mnogi so stre- to, saj ga je cesarica in kralji- jan, štajerski prapor in plapo-ca tako lepo pogledala.” J la svilnata deželna zastava. Je “Se junaško drži, je-li vse v kakor krnski vitez sv. Florjan, ki redu?” pravi stari Hendei ter odmevalo daleč naokoli. Pa glej! Deklica (Štefana, glavna junakinja te povesti) skoči pred vola in v hipu je, kakor bi bil zapel srebrn zvon, pri-zvenel njen čisti glas čez Ani-žo: “No, lisec, rjavec, kaj pa delata!” in videlo se je, kako pleše po mogočnih volovskih hrbtih zelena vejica, kako ss je dvignila urna roka, ki je po enkrat udarila po penečih se gobcih. Ta vejica je kakor čarobna palica, ta roka je čarobna roka. Mukanje volov utihne. Glej, že povešata vola glavi in mirno stopata naprej po cestnem prahu. Zopet sedi mirno žena na vozu, pomirili so se tudi otroci. Še enkrat skoraj nagajivo pri-zveni čez reko dekličin srebrni gias črnim menihom na ušesi: “Vidiš, kako lepo gre,” in v trenutku izginejo kakor sanja živali, voz, možje in deklica v temnem jelovju. ‘“Glej, ta si je znala pomagati,” se smehlja opat. “Bal sem se že, da naotane volovska bitka. Divja vola sta šla za mlado roko kakor krotka jagnjeta; hotel bi, da bi divji štajer tako šel za našo, žal, staro roko, katere edino orožje je pastirska palica.” Cez reko sem so bile' štajerske cerkvene ure, trikrat zaporedoma po štiri zvonki udarci, sem; prosim, da Vam prinesem vina.” In stopil je v hišo. V kratkem času se je prikazal prepasan z modrim predpasnikom na pragu prosti kmet, lastnik kmetije, ter je ponudil opatu v kameni-tem vrču požirek mošta, blagoslovi!” postavil s tako silo na klop, da, sta zahreščala vrč na klop. Nato je odkorakal proti Garstenu, obraz mu je žarel svete jeze. Prior Karel je stopal za njim in vzdihoval: I “Ti si štajerski škof, ti si štajerski škof,” pa tako tiho, da ga opat ni mogel slišati. ! V malo posveovalnico mestne hiše v štajru je stopilo dva-hajst mestnih svetovalcev. No- (UT , ! sij o črne, širokoobrobljene pla- ' Lepa hvala, odvrne opat, šče; ob bokih se jim blišbs kra_ napravi znamenje svetega kri- gni meči) pod resnimi obrazij ki za na vrčem, ki ga ne=,e k u- pb okrožujejo črne in plave bra-smm, pa ga zopet odmakne ter de; se b!este brabantske č:pke. motreč kmeta, ki ga pozna le Ravnokar so se _ tako je v na videz - brat je prejšnjega gta;jru navada _ v veliki dvo_ lastnika m se je pred kratkim rani odpoVedali svojim častem, sem preselil spregovori: |Na prošnjo, naj jih še obdrže, so anes so v mestu Štajer ob- po stari navadi odgovorili: cinske volitve; kmet. kdo, mis- TOP A M-FM VALUE! '% • 7 tubes plus rectifier • fi'/r-inch G-E Dynapower speaker • Continuous tone control; Vernier tuning 9f> 4»* warranty on both parts and labor OBliK FURNITURE COMPANY 6612 St. Clair Avenue HE 1-2978 Christmas Lay-Away Plan! ____________ EAGLE STAMPS varuje ognja; pa res varuje Štajer pred zalego, pred jezo krivovercev, ki komaj čakajo, da bi udarili na katoličane, na DR. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Ave., vhod na E. 62 St-Uradne ure: 9:30 zj. do 7 zv. Prijave nepotrebne Nad North American banko CXXXrZXXXXXXXXIXXXXIXXXXXZXXXXIXIIXIXXZZXIZIXZIXXXZX^, CHICAGO, ILL. HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPER FOR RECTORY MATURE - RELIABLE REFERENCES HUDSON 3-1234 (211, SUBURBAN REAL ESTATE FOR SALE ADDISON — 3 bedroom brick tri-ievel, wall to wall carpeting; finished basement; screens and storms, awnings; patio, 2% car garage, landscaped. Low taxes. Neear shopping and schools. TErrace 4-3414 evenings. (213) GLEN ELLYN — By Owner 508 Longfellow Drive Sti room gleam.ng white ranch on 75x179 lot. Panneled family living room with huge fireplace. Attached 2 car garage. Modest down payment. BRown'ng9-5577. (212) LOMBARD — 2 bdrm. Face brick ranch on beautiful wooded S0x230 lot. 2 car a.t. garage, gas heat, aluminum windows stone fireplace, Florida rm., 100-plus wiring, full high and dry bsmt., oak floors, cer. tile bath. Walking dist. to everything. Priced for immed. sale. Im-med. occupancy. By owner. Call — MAyfair 7-1253 evenings or Sunday. (212) liš, da bo izvoljen in koga bi I volil ti, če bi bil štajerski ms-l ščan?” Kmet odgovori: j “Ne poznam gospodov, tujec sem tukaj. Ne poznam Pravn-faika, ne poznam Hende’na. Šc nisem dolgo na kmetiji. Pijte, prečautiti!” Opat je gledal v vrč, kakor bi se bal, da je strup notri. i Kmet je počasi nadaljeval: ‘“Ljudje pa pripovedujejo o “Ostanemo pri svoji besedi.” Na čelu jim je župan. Med tem volijo vohlci v veliki dvorani pred starim sodnikom izmed odstopivših na novo šest svetovalcev. Tudi oni, ki so odstopili, volijo šest svetov-valcev v notranji svet, taka je prastara navada v štajru. Nato se voli novi sodnik, ki ga vse željno pričakuje. Posvetovalnica je zelo majhna. Nekateri gospodje so se u-sedli na hrastove stole, okra- Urama in zialarna REHBERG'S lastnik Srečko Gaser Župan mesia Euclid, 0., KENNETH J. SIMS, pravi: “Najboljše jamstvo za davkoplačevalce je dobra in poštena administracija ter dobro, zmožno in složno zastopstvo v mestni zbornici”. MESTO EUCLID IMA TO SEDAJ IN ZASLUŽI, DA SE TO ZASTOPSTVO PONOVNO POVRNE V MESTNO HIŠO. Na polit čno združeni glasovnici (Coalition) kandidirata dva zavedna, zmožna in poštena Slovenca, ki sta v preteklosti pokazala vso odličnost v mestni zbornici. 2§22( Euclid Ava. fe!.:WH3-[025 Hendelnu, da plačuje svoje delavce vsako soboto z lepimi de- šene 2 anSeli- ki nosij° sadeže v narci, okoli dvesto delavcev košarah- Dru^ stopijo k velikim ateklenim oknom ter zro doli na mestni trg. V gostih tru- VELIKA IZBIRA MOŠKIH IN ŽENSKIH ZAPESTNIH UR - POROČNIH IN ZAROČNIH PRSTANOV ^ TER RAZNIH DARIL ima. Pravnfalkovi ljudje pa letajo po mestu in beračijo za par krajcarjev, svoji hčeri pa je dal Garantirano popravilo ur vseh vrst! mah prihaja ljudstvo sem in na za doto Šest srajc in šestdeset trg,u nastaja šumenie in vrve' Odprto vsak petek do devetih zvečer goldinarjev. Mislim, da je to dovolj grdo za bogatega moža m jaz bi, primojduha, če bi bil CHICAGO, ILL nje, kakor bi rojilo tisoč panjev. Rdečebradi Bertold Hendei se je prijel za ščetinasto brado, jo privil k altastemu jopiču ter rekel: “No, sedaj je enkrat konec, to me veseli. Sedaj sem vendar enkrat prost te šare. Za-roi, pri Bogu, sedaj se mi bo OPEN HOUSE 1:30 - 4:30 p.m. — dobro godilo. Moram se še ože-Both locations: 3517 So. 59 Ct, 3404 So. 60th Ct. 3 bdrm, brier homes. Many Extras. Call Bob M. Adams. TOwnhall 3-5941. Steinke Realty, 5041 W. 31st St., OLym-pic 2-0134. [ . i ;» MAX GERL REAL ESTATE FOR SALE niti, oseminpetdeset let imam na hrbtu, zadnji čas je že.” Konrad Travnar, strasten krivoverec, meni: “Kjer je sobice, je pač tudi MUST SELL — ILLNESS. — By' senca- Res Pa je> da §'re P° Pa’ owner. Income prop. IV2 sitory! ------------ ------ - frame, 5 rooms down, 4 up. Oil heat. 61st and Wood. Near schools, churches, transp., shopping. Sac. at $13,400. PRospect 6-7820. WISCONSIN BOHNER’S LAKE, Burlington, Wis. — Semi - completed 4 room house on beautiful lot. Basement. Well already dug. Selling as sacrifice for quick sale, at reasonable offer. SPring 7-5232. (213) OAK PARK For sale by owner. 6 room stucco bungalow, 5 bedruoms, includes 2 large bdrms. on 2nd floor, ho: water oil heat, 1 car garage with overhead door. Immediate possession. — 1137 Clarence. (212) HELP WANTED — FEMALE BUSINESS OPPORTUNITY VALET SHOP — Vicinity Belmont and Broadway, in 122 unit apartment hotel. Established year-round business. Opportunity for fine tailor. No reasonable offer refused. For immediate sale. BOuIevard 8-2254. _______________________(212) SCHOOL SUPPLY STORE with 4 room apartment in rear Near two schools. Only $1,100 includes stock. Call LAkeview 5-9889 before 8 p.m. (213) 2 — ANESTHETISTS REGISTERED For Newly Constructed Anesthesia and Surgery Dept. Departmenit • SALARY OPEN • EXCELLENT WORKING CONDITIONS IN A PLEASANT GROWING COMMUNITY Please Write Or Phone TEMPLE 5-1131 H. J. SEMINGTON, Administrator TRINITY HOSPITAL MINOT NORTH DAKOTA __________________________(214) j TAVERN — or tavern with building — with 5 room flat. Also another building in rear. Located in Berwyn. Call GUnderson 4-9610 after 12-noon. (214) LIQUOR STORE and TAVERN — Far West side location. Established 10 years. Excellent business. Priced low for quick sale. Call EUclid 6-7267. (213) ANTHONY J. SUSTERSK (oiindlman-al-Large Councilman Ward 3 Napravite X pred njih imeni na volilni glasovnici v torek dne 3. novembra 1959 DOLŽNOST VAS VEŽE .. . VOL TE GOTOVO! Priporoča KAMPANJSKI ODBOR SLOV. SEKCIJE CXXZXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXZXXXXXXXXXXXX xrzs*: ZGREŠILA STA SE — Perky Jane Fonda, hčerka znanega filmskega igralca Henry a Fonda,, drži za svoj slamnik na letališču v New Yorku, kamor je pripotovala iz Los Angeles, med tem ko je njen oče komaj 10 minut preje prav z istega letališča odletel vi Los Angeles. Jane je ravno končala svojo prvo filmsko vlogo v filmu “Visoka, zgodba.” Obdržiie dobro vlado in ponovno izvolile Anthony J. Celebrezze ZA ŽUPANA |X] fiWYKOHY J, CELEBREZZE IN John F. Kovačič ZA (0UKCILMANA 23. VARDE IZVOLITE BLANCHE KRUPANSKY n soiiiio 1 Absolventka Western Re' serve University odvetni' ške šole. 1 Ima 11 let odvetniške prakse. 1 Asistentka državnega p. avdnika S1/-} leta. 1 Asistentka glavnega svetnika urada za delavske brezposelne podpore* približno 2 leti. OBDRŽITE SODNICO V MESTNEM SODIŠČU Se priporočamo 7A POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO FRANK KURE Lahko pišete na ta naslov: R. F. D. No. I, Route 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503 [x] mn f. KOVACic JOHN F. KOVAČIČ BOOSTERS GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St. . . . 17002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene