LU DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA »ELAN« BEGUNJE NA GORENJSKE nhoh oi iuCTInh Aja mesečno jj»: i EJA: P“'K: SUVKO KNAFELJ k^ijA: redakcijski ODBOB 15. H. ; UD*: 600 izvodov lila ob 'let ju S.K. (Po poslovnem poročilu) °b zaključku septembra imamo že dokaj čisto sliko o poslovanju podjetja, dasiravno smo karakteristično sezonsko pdojetje in je od ol-rtobra, novembra in decembra pričakovati še &ro letošnje realizacije - bodisi proizvodnje, ali prodaje. To so meseci, ki nam ^žejo največ. Prepričani smo, da imamo vse možnosti izvršiti v celem vse naše planske obveznosti, ki smo si jih sami postavili kot cilj za tekoče leto. Vendar nam nekatere postavke v 3/4 letni bilanci dajejo zaskrbujočo sliko, na primer: GIBANJE ZALOG (navajamo samo tiste, ki so bistvene) IvtATERIALL 30. IX. 1965 30. IX. 1966 VEČ , 1* Les ':v ’ . • 2• Barve, laki 3* Umetne snovi 5* Razni drugi materiali 25,7 milj.Sdin 30 " 73,6 » 266,6 " 191.2 milj.Sdin 44,6 » 145.3 " 306.4 " ' .'.V... 165,5 milj, 14.6 " 71.7 " 39.8 " o n 395,9 milj.Sdin 687,5 milj.Sdin 291,6 milj, G°rnje nam pokaže, da nam samo tri' od devetih vrst materialov bremenijo skoraj 250 milj, Sdin več zalog, kot lansko leto ob istem času. r' ■ i. M—1» Les; Od 165,5 milj skupnih viškov le-pa predstavlja zaloga hickory_a 212 m & 602.006 Sdin - Skupno 127,6 milj Sdin • ali 77 ?Sk napram vsem viškom pa predstavlja “H %m ^Ogo je vpraševanja in govorjenja o tem v podjetju. Zakaj? Prqv je da smo se končno Zaceli zanihati za vse kar bremeni naše go— sPodarstvo. Zakaj pa je potem toliko hicko— ^ lesa na zalogi? — Za leto 1966 je plan srriUci predvideval mnogo več smuči s hickoiy— kot pa so jih kupci potem fiksno naro— C1li. Dobava hickory i- merike pa traja v Najboljšem primeru 4 mesece. Tako smo ze se— Ptembra 1965 hickoiy naročili po predvideva-| ^ih (analizi prejšnjih let), dočim so kup— I s®uči fiksno naročali še v maju, J j J^ijUj juliju in celo avgustu letos,. .1 I | ■^ier;'-^e Pa 3e ladja s celotno količino že odplula v januarju in ni bilo več mogoče j . naročilo ustaviti, oz. zmanjšati. Pri nabavi pa je bila dosežena izredno povoljna, ; nizka cena. Gre za to, ali borno hickory lahko v letu 1967 porabili ali ne. Prvi okvirni plan smu— * : či 1967 bi v'najboljšem primeru obsorbiral cca 1/3 vse zaloge. Kaže, da so smuči s hiJ | ckoryem preživele. I j Ad.i- Višek lafcov 14,6 milj Sdin je v glavnem v Holmenkol laku, ki smo ga zavestno zaH I radi nujnosti začasno zamenjali s herbolom, zaradi hitrejšega sušenja. Holmenkol pa I I bomo porabili sedaj v nekaj mesecih. | Ad 3. Umetne snovi: Višek 71,7 milj, Sdin od lanskega leta v tem času pa je delno v [ , zalogah acryl plošč, tudi ozkih 81 mm, ki jih n:_sno znali koristno uporabiti za kraj— | j S* smuči, kar pa zdaj že teče. Ostali višek pa je po logiki tako visok, ker lansko le-l I to teh plošč sploh še nismo imeli. I i j j Zavedamo, se, da je opravičljivo imeti zaloge materialov "fišje kot lansko leto ob tem ! j času, saj je tudi naša proizvodnja večja, tedr. zavedeno se tudi to, da je teh viškov j preveč. Gornje^ obrazložitev naj. se ne smatra kot'poskus zagovarjanja stanja, pač pa ; j kot opozorilo za akcijo. ! 1 ; II. NEDOVRŠENA. PROIZVODNJA ( i i ---------- —-------------------- 30. IX. 1965 30. IX. 1966 VEČ I -..... J Nedovršena proizvodnja 164 milj.Sdin 296 milj.Sdin 132 milj*3din , Polizdelki 162 " 209 " 47 " ! — ■ ■ ■ — I j Nedovršene proizvodnje 296 milj. je rav— I no za 1 mesec naprej, saj vidimo, da je j bilo v oktobru iidelano 290 milj. goto-j vih izdelkov. I 'l Polizdelki pa so se v kovinski znižali J za 15 milj., v skladišču gotovih izdelkov j tudi za 5 milj., dočim so se v zalogi I frizov za smuči zvišali za 67 milj.Sdin. I ' I '... - ' ■ • .. III. GOTOVI IZDELKI ' Gotovi izdelki na zalogi nam izkazujejo v primerjavi z istim datumom v lanskem letu I za 436 milj. Sdin višjih zalog. To pa predvsem smuči iz nam že znanih razlogov zar-! kasnitve odprem, nadalje s tem v zvezi dur—al palic za 30 milj. Sdin, trg. blaga i za cca 30 milj. Sdin in nekaj drugih, kot reketi, rekviziti za vodni šport, itd. 2 iv. PROIZVODNJA PO PLANSKIH CENAH 30. IX. 1965 30. IX. 1966 1600 milj.Sdin 2000 milj.Sdin 125 $ tem nosijo bistveno povišanje lesene, predvsem pa metalne smuči, vrednosti enkrat več :kot lansko leto septembra, nadalje vodni šport • Več in reševalnih naprav - lestev (mnogo manj pa pasov). ! v- PRODUKTIVNOST IN OD katerih čolnov je po dvakrat 30. IX. 1965 30. IX. 1966 INDEKS 1* povprečno število zaposlenih 553 532 96,2 2» proizvodnja na zaposlenega 30.380 39.510 130,1 3» proizvodnja na zaposlenega po cenah v letu 1965 30.380 36.650 120,6 4« brutto osebni dohodki na zaposl. 8.611 11.011 127,9 5* netto osebni dohodek na zaposlenega 4.893 6.537 133,6 6. netto osebni dohodek na zaposlenega — povprečno na mesec • 551,2 755 . 137,0 1 ' J*- gibanje osebnih dohodkov - Povprečno netto OD na mesec 1965 1966 INDEKS januar 485,9 601,7 123,8 februar 638,6 686,4 107,5 marec 561,6 700,5 124,7 april 526,2 690,6 131,2 maj 497,1 789,1 158,7 junij 517,9 844,0 163,0 julij 540,8 764,0 141,3 avgust 576,2 868,0 150,6 September 615,7 855*0 138,9 Povprečno do IX. 551,2 755,0 137,0 - Z-L1* fakturirana prodaja po prodajnih cenah O! 3 30. IX. 1965 30. IX. 1966 1 INDEKS po vrsti prodaje s 1. gotovi proizvodi in storitve 12,901.010 13,832.778 107,2 2. trgovsko blago 318.900 296,975 93,1 3. material in odpadki 257.590 213.863 82,9 Skupaj t 13,477.500 14,343.616 106,4 ,R9, vrsti tržišča: 1. domači trg 5,390.320 4,690.356 87,0 2. izvoz 7,688.380 9,043,022 117,6 3. za lastne potrebe 398.800 610.237 152,9 Skupaj: 13,4771500 14,343.616 106,4 • VIII. CELOTNI DOHODEK IN-DELITEV • 30. IX. 1965 30. IX. 1966 INDEKS 1. Fakturirana prodaja od 1. I. do 30. IX. 13,477.500 14,343.616 106,4 2. Plačana prodaj a 11,582.860 9,757.304 84,2 3. Poslovni stroški 7,892.744 6,777.692 85,9 4. Dohodek in delitev 3,690.115 2,979.612 80,7 5. Osebni dohodki - netto 1,699.179 1,483.739 87,3 6. Osebni dohodkibrutto 2,876.700 2,340.283 81,4 7. Ostanek za sklade 861.807 639.329 74,2 Plačana realizacija je v letu 1966 nižja kot v letu 1965, zaradi tega$ ker'najemamo iz— | vozni kredit pri banki sami, na Jia kot doslej Slovenija les. S tom, da je prejšnja leta najemal izvozni kredit Slovenija les, so bile fakture za izvoz poravnane približno ^ 20 dni po odpremi. Sedaj, ko pa sicer dobimo kritje za odpreme za izvoz z izvoznim kre— | ditom, pa naša faktura ni plačana, dokler ne poravna fakture inozemski kupec in nato | nam naprej Slovenija les. j .............................. I Poslovni stroški v strukturi cene .so...porasli v razmerju do. leta 1965,kar je bilo v ob— j dobju po reformi tudi za pričakovati. Natančnejša analiza poslovnih stroskov pa bo po— | dana posebej. - . .. . _ Brutto osebni dohodki so v strukturi cene nižja postavka kot v letu 1965 kljub temu, da se netto osebni dohodki na zaposledega porasli za 37 % v letu 1966, v razmerju do leta 1965. Da osebni dohodki v strukturi cene niso narasli, je vzrok v znižanju prispevkov iz osebnih dohodkov po gospodarski reformi in pa dosežena- večja produktivnost za 20 /£. \\OKVIRNf PLAN 1967 Slavko Knafelj V teh dneh se oblikuje iz plana prodaje plan proizvodnje« Oboje pa izhaja iz na-sih kapacitet. Nekih dokončnih zaključkov še ni, tako da predlog še ni bil predložen organom upravljanja v diskusijo ln potrditev. Vendar je eno gotovo o Mladinskih smuči v dosedanji obliki ne bo Več, Vse bodo Jet robničene. Nadalje je d011 močan poudarek na metalne smuči in Pa na povečanje plastičnih smuči. Predvideva sej ^sta smuči meseč ^par let,par Lesene (Jet, obloge) HhOOO 120.000 Metalne 2.300 27.600 £Wtične_________________________250 3.000 Skupno 12.550 150.600 Gornji izračun izhaja izs 23 delovnih dni mesečno po 435 parov lesenih, 100 parov metalnih in 9 parov pla-^icnih smuči dnevno, izvoz se računajo 10-mesečne kapacitet ^e> t.j, lesenih 100,000 parov metalnih 23.000 n plastičnih 2.500 " Za domači trg pa november in december, t.j. lesenih 20.000 parov metalnih 4o600 " plastičnih 500 " •^a predlog pa se bo najbrž korigiral pri lesenih na 11 — 12.000 parov mesečno in Pri plastičnih na 400 - 600 parov mesečna Nekaj težav bo ob prehodu na nove izvedbe sniuČi, kot kombinacija les - plastika, Alkanizirani robniki, itd. I Z V 0 Z s Tako računa izvozj vrednost za 124.000 parov smuči l,'<;v.5-0 US $ za 30.000 parov dur-al p. 83.450 US $ za 13.000 kom hokej palic 12.350 US # in za 740 kom pl,čolnov 129.500 US # skupno 1,905.800 US g Za domače tržišče pa pokazateljev še ni— mamoo To so le prvi in grobi obrisi bodočih nalog, iti nas čakajo naslednje leto. Služijo naj nam le za orientacijo. Podobno pa bomo o tem spregovorili pri točnejši definiciji plana za leto 1967. Sajbic in Metka, telefon 31 Ker imata popravijalnica smuči in menza isto telefonsko številko, se včasih sli ■ x,i tudi taksen telefonski pogovor: - Ali imate Marker okovo? - Mešano ali s sirom? 5 E a/ PROBLEM JESENA PONOVNO OSPREDJU ing. Bojan Marinšek Že večkrat smo v našem listu pisali o težavah, v katere smo zašli zara^* di pomanjkanja osnovno surovine - jesena. Zlasti problematični sta biliL leti 1964 in 1965. Naše skladišča lesa, je bilo včasih popolnoma prazno in čestokrat je le iznajdljivost in prizadevnost naših nabavnih za les rešila tovarno r.Rsroojai, Še o nitrat na kratko osvetlimo zakaj je do tega prišlo. Vzhodnoevropsko države, predvsem Češka, Vzhodha Nemčija in poljska so začele 3 intenzivno izgradnjo industrije športnih artiklov. Čeprav imajo sorazmerno dovolj lastnega jesena (zlasti Češka), so močno pritisnile na jugoslovanski trge Zaradi tega je cena jesenovemu žaganemu lesu izredno visoko narasla. Razumljivo je bilo j da domači proizvajalci jesena, niso bili zainteresirani prodajati les domačim proizvajalcem, kar le-ti niso bili v stanju nuditi toliko zanj, kot vzhodnjaki. Vzrok take politike nabave surovine, je bil lahko dvojen: Ali so želeli za vsako ceno pridobiti konvertabilno tržišče ali pa so želeli z odvzemom surovine paralizirati konkurenčno moč naše industrije. Povdarili bi, da so bili njihovi proizvodi, narejeni iz našoga jesena, cenejši, kot lastne naše cene enakim proizvodom0 Za primer bi dal proizvodnjo sani. E— vropa zahteva letno cca fJOOsOOO kom sani a Naša držam bi v sedanjem star-nju lahko nudila cca 4Cc000 kom 1 no v vrednosti 150t000 dolarjev, če pa ne Li bilo vzhodne konkurence, pa bi da->es bili zmožni proizvesti preko 100.000 kom v vrednosti pol miljona dolarjev. Namesto tega pa Jugoslavija ne proda niti oneg-'. komada izven države, ker so jo Poljska, Vzh. Nemčija in Češka popolnoma izrinilo iz svetovnega trga. S tako nesolidno konkurenco so začeli tud:, s prodajo smuči, predvsem conejših - otroških n Naša predvidevanja, dt bodo primorani v kratkem času preiti na e— konom3ko gospodarjenje -■ (od sedanjo proizvodnje s tako zvano "plansko izgubo"), so se uresničile* Najpraj je odpadla Poljska in za njo še Vzh. Nemčija<> Ostala je šo Češka, Id je ;- ja: Sektor 2 zap.št.116 SZT 242-31->30 jesenovi hlodi netesuni sektor 6 zap.št.lll SZT 631-84-90 les za smuči in vesla, ter "'brugi obde.lan les LB IB Z drugimi besedami pove kratica II - liberalizacijo izvoza ali svobodi izvoz jesenovih hlodov ter lesa za smuči in vesla, Kako velika o t--varno st se skriva za tem, bomo skušali v kratkem nanizati v nadaljevanju tega članka. Najprej poglejmo zap* št. 116 - izvoz jesenovih hlodov. Poleg jesena Je pred označbo LB samo še nekaj nepomembnih drevesnih vrst* rse ost&-xe — glavce; kot bukev in hrast, se bodo izvažala s predhodno odobritvijo, to se pravi, imajo označbo "D". Tomu bi lahko rcklij v nekom Prenesenem smi; tu tudi kontigentiranjef Vsakemu laiku je razumljive, da bodo gozdna gospodarstva,, v želji po pridobitvi, čim večjo vsote deviz, skušala plasirati čim več jesenovih hlodov na inozemski trg, ker bodo pri drugih drevesnih vrstah kontrolirana oz. bodo imeli ve-"-zono roke z ozirom na postavko "D". Tako bo jesen tista drevesna vrs-k&j ki bo najbolj izpostavljena prodaji v inozemstvo,, Še prodne je pri« Slo do objave seznama v omenjenem Uradnem listu, so prizadeta podjetja “tor združenja posredovala komisiji dosti materiala^ Odgovor komisije Pa je bil skrajno nelogičen in neutemeljen: "Jesenovi blodi. o?drže označbo LB, ker je Jugoslavija bogata na jesenu in ga industrije, šport~ nih rekvizitov potrebuje izredno majhen dc-1 od colotue mase , Sedaj pa Poglejmo, koliko znaja v remiji ta "zelo majhen del"t Letni etat (posek) bo v naslednjih letih, ob najugodnejših pogojih znašal 58,000 hlodovine .letno, (Ta podatek so nam posredovali goz-baraki strokovnjaki Jugoslavije, ki prav gobovo niso zainteresirani Prikazati nižjo številko, kot v resnici ■ !) povprečen jugoslovanski izkoristek jesenove hlodovine je 59,2 'f»t kar znese od 53.000 lrP hlodovine 34,000 m3 žagauega lesa. j . to količine- odpade 86,43 % na neobro-kljene jesenove de3ke, kar znese 29-700 m’, Od slednjo mase pa nam je Praksa pokazala, da jo maksimalne 79 % ali 23.500 m?uporabijirih za Proizvodnjo športnih artiklov. Torej, pri normalnam poseku, lahko v naslednjih desetletjih .računamo z maksimalno količino 23.500 jesenovih desk uporabljivih za nas. 6e upoštevamo, da jugoslovanska industrija športnih artiklov potrebuje v sedanji, deloma okrnjeni proizvodnji, letno 12.000 mJ žaganega jesenovega lesa, pomoni to od mase 23-500 trP natanko 51,2 %. Analogno dejstvu, da iz 58,000 m-* hlodovino dobimo za nas uporabnih samo 23.500 nr desk, da za izdelave 12c1)00 m3 ^®sk rabimo 29.^00 m3 hlodovine. To se pravi, da že sedanja proizvodnja Športnih rekvizitov zahteva letno okoli 30->000 nP jesenove hlode--vino! Če je ta iznos res tako "majhen", lahko vsak, brez kakršnega koli poglabljanja z lahkoto presodi« \! Poleg tega, je bilo v zvezi s tem izneseno (s strani členov komisijo) prenekatero mišljenje, češ, da postavka "izvoz smuči" ne pomeni dosti za naše celotno gospodarstvo. Sledeči podatki tudi to mišljenje v pro_ cejšnji meri zavračajo. V letošnjem letu bo znašalo, vrednost jugoslovanskega izvoza športnih artiklov cca 2,2 milj. dolarjev« Ta iznos pa se lahko že v naslednjih letih, pri malenkostno večji porabi jesenas bistveno poveča« S sistematičnim razvojnim delom (gleda j tehnično m ekonomsko) na tem področju, se počasi preusmerjamo na proizvodnjo dro-žjih - kvalitetnejših smuči« Tudi tendenca svetovnega trga, se nagiba k v«-*"' •* ■ . : .> ostali trije proizvajalci iz SRH proiz vajajo v glavnem cenene (masivne) smuči (zlasti oba iz Delnic) in je prav zaradi tega možnost dviga letnega izkupička, za prodajo smuciy še toliko večja. V ilustracijo naj navedem, da znaša prispevek gospo** darstvu industrije smuči sosednje Avstrije blizu 20 miljo dolarjev in to ne zaradi toliko večje kvantitete, temveč ravno zaradi toliko (v povprečku na celotno maso gledano) boljše kvalitete smuči. To pornenij da proda Avstrija procontualno letno mnogo več dražjih in ranogo manj cenenih smuči kot Jugoslavija. Za zaključek te prve postavke (št. 116 — izvoz hlodovine jesona IB)n bi podal še naše zahteve in predloge, ki smo jih posredovali tudi že. odgovornim organom: Zaradi trditve posebne komisije, ki je sestavila "seznarr. blage"* za ka terega se določijo izvozni in uvozni pogoji; da "le majhen del jesena odpade na domačo proizvodnjo smuči" prcilagamor da delovna grupa (ko»» misija) prouči elaborat, katerega je izdelal Inštitut ''Elan" v letu 1965. Pri izdelavi elaborata so sodelovali gozdarski in lepnOv.in&ust~ rijski strokovnjaki, ne samo ' z SRS, temveč tudi. iz sosednih republik V kolikor komisija —straja pri svojih trditvah,, naj strokovno ovrže zbrane podatke v tem elaboratu \,ki so ravno nasprotovali mnenju komi<* sije). V slučaju, če tega ni v stanju narediti, avtomatično odpade u~ temeljenost njihovega predloga oz. sedaj že zakona o liberalizaciji izvoza jesenove hlodovine s V slednjem primeru bo komisija morala upoštevati dejstva, ter namesto LB pri izvoz'' predlagati "1/“- f \ Še bolj nerazumljiva pa je postavka št« 111 v 6<. sektorju, po kateri se liberalizmu* izvoz "lesa za smuči, vesla ter drugi obdelan les"o Tukaj sta možni samo dve variantii Ali gre za gobo nr.pako aii pa za rafinirano samovoljo posameznikov, ki skusajo s postavko prolisiču-fci oz o obiti za njih neugodne druge postavke. V seznamu, je namroc pod o---značbo "D" (to je omejen) izvoz hlodovine smreke, jelke in bukve 0 Iz prakso pa ve o. da se ta les uporablja pri izdelavi vesela Ta~to bi lahko v okviru postavke "lesa za izdelavo vesel1' prodajal gozdno gospodarske organizacije svobodno hlodovine omreke in bukve s ki je pa na drugem mestu isteg seznama podvržen kontroli, to je pod postav— . ko "D". Da je to naše sumničenje pravilno, nam dokazuje primer, ko so je na nas že obrnilo neko gozdno gospodarstvo s prošnjor da jim naj posredujemo naslove inozemskih firm, ki kupujejo smrekov ies za veslal (nadalje vonj e na strani-i2l) M m 8 z SK NAVIJE ing. Jože Osterman 1 m. ^ zadnji naši številki smo bralce sezna*-^li, da se je kot naš gost mudila v Slo— geniji:večja grupa skandinavskih trgovcev, so v glavnem prišli zaradi nukupa čol-n°v naše proizvodnje. njihovem odhodu smo dobili nekaj pisem 111 zahval, katere vam posredujemo; z dne 14. 9. 19- ^irma Sundswall Import AB nam piše: ^•hvaljujemo se Vam za čudovite dni, ki ®m° jih preživeli pri Vas. Z eno besedo ahko označimo to potovanje, da je bil to Y°lik posloven uspeh, predvsem pa tudi o— ®eben. Odlično ste prikazali vašo priprav— I 0enost in ste pri naših predstavnikih u-I stvarili zaupanje, tako, da bomo ta obisk | ® dolgo pomnili. Eden izmed naših zastop- | Jlk°v je delaj, da se je počutil kakor šo— I arČek na svojem prvsm šolskem izletu." I ! » Rolf Ginman iz Finske se nam je prav | a^o zahvalil s sledečim pismom: "Kr> | sem zopet doma na Finskem, bi se Vam | *ad ponovno prisrčno zahvalil za lepe dni j ln za vse kar sva pri Vas doživela z mojim ^ln°m Bengtom. Sva polna doživetij, tako, a se težko spominjava podrobnosti, poseb-110> ker je bilo vse tako lepo in dobro pri Pravij eno." Iz Švedske piše g. Floden, zastopnik firme Lundbol'gen iz Malmoja (ta gospod je bil tudi vodja oslotne švedske grupe): "Za vso prijaznost in gostoljubnost, ki ste jo izkazali naši švedski delegaciji iz Malmoja v času bivanja na Bledu, Begunjah, Portorožu in Kranjski gori, želim izraziti najprisrčnejšo zahvalo. Nismo spoznali samo vašo lesno industrija ampak smo tudi ugotovili s kakšno voljo se trudite, da bi izdelali kvalitetne izdelke za naše tržišče čolnov. Z velikim zanimanjem pričakujemo prve izpopolnjene vzorce čolnov, ki bodo-, po obljubah upamo, v 4 tednih pri nas. Lep pozdrav vsem vašim sodelavcem v imenu mojih sodelavcev! Vaš Floden." To so bile samo uvodne besede pisem, ki smo jih dobili. Sedaj pa bi iz pisem v kratkem povedali nekaj o poslovnih zadevah. Med poslovnimi zadevami pišejo iz Danske v glavnem samo zelo vspodbudno, kaj so že pokrenili na podlagi tega obiska in kako že razpravi j a<-jo, da bodo oktobra razstavljali čolne ter vodne in zimske smuči v Danski. Na to razstavo bodo povabili vse danske trgovce na drobno, tako, da jih seznanijo z našimi proizvodi. Glede prodaje na Švedskem pišejo, da bodo v pogledu propagande na razstavi, ki bo koncem maja leta 1967 v Malmoju razs— ' tavljali, sodelovali pa bodo na razstavi j tudi v Stocholmu. Nato pa bodo organizirali še lokalne razstave v različnih kra- j jih Švedske, V zvezi s temi razstavami pa bodo v časopisih Švedske objavljali o— j glase. 9 Točen načrt propagande pa bodo določili in nas o tem obvestili. Interesantno piše tudi kupec iz Danske, to je firma "Malamorine" in sicer to, da tiska sedaj pisemski papir in vizitke z marko "Elan". Nato pa bodo s temi papirji pisali na največje trgovine s športnimi potrebščinami Danske in jih informirali o naših izdelkih. Torej si obe-* tajo lepe posle. Sedaj pa na kratko zaključujem: Obisk skandinavskih kupcev je prinesel sledeče rezultate; podpisali smo sedaj pogodbo za 750 čolnov in sicer: (dobava do maja 1967) Čoln "Elan 011" 235 kom Čoln "Elan 013" 170 kom Čoln "Elan 015" 150 kom Čoln "Elan 013 M" 30 kom Čoln "Elan 012" 150 kom v vrednosti USA / 27.909 30.185 41.721 11.518 21.721 Skupno : 735 kom v vrednosti USA $ 133.054 ali 1,674.308 Ndin l m Milica Kapus PRI PROIZVODNJI SMUČI SO JAPONCI DOBRI UČENCI Smuči je na Japonskem uvedel leta 1910 avstrijski komandant Theodor von Ser-dr. Japonska voj sita ga je povabila tjakaj kot oficirja za vezo. z divizijo Takada; tu je ustar^ novil smučarski oddelek, da bi naučil ja*-ponske smučarje tehniko smučanja s pomočjo avstrijskih smučarjev. Istočasno pa je spodbudil japonskega mizarja Hiroshi Hitsuma, da je začel izdelovali smuči. Ta skromni poskus je bil kronan s takim uspehom, da se je mala delavnica sčasoma razvila v tovarno, kjer se je začela izdelava japonskih smuči. Hiroahl Mitsuma je še danes aktivna osebnost in v svoji branži zelo spoštovan; 'rodi Takada Ski Industiy, podružnico firme Kazama Ski Industry. o o tl JAPONSKI PROIZVAJALCI ŠPORTNIH ARTIKLOV OSTAJAJO "V POZORU": Tisti izmed japonskih proizvajalcev, ki so specializirani na zimsko-športne artikle, se sprašujejo, kje naj odkrijejo tržišče za svoje izdelke. Izvoz igra sicer magično vlogo, vendar ne more pokazati rezultatov od danes na jutri. Trenutno o-biskuje skupina japonskih strokovnjakov razne evropske centre v upanju, da bo ta*-'-" ko našla nova pota. Posebno jih privlači Ried Innkreis. Taborjenje na japonskem pa bo ostalo Še naprej v senci. Jčaktorji, zaradi katerih se je ta zvrst v Evropi razširila, pa v tej deželi sploh ne nastopajo. Čas, navar-de ljudi na počitnicah, posebno pa še običaji zavirajo razširjanje taborjenja. Za*-goreli obraz velja na primer tukaj za nekaj grdega in kot nemogoč za javnost. Zato so tereni za taborjenje na Japonskem praktično neznani. Ljudje so zadovoljni z lesenimi kočami brez stolov in miz, ker Sivijo na tleh. ______________________________ ing. Jože Osterman OSEBNI DOHODKI V MESECU AVGUSTU! 1 Po podatkih Zavoda SRS za statistiko so j Povprečni osebni dohodki v naši republik j ki v mesecu avgustu, to se pravi, da so ‘ bili izplačani v mesecu septembru, padli I Za 1 $ in znašajo 840 Ndin. Povprečje v [ stunem gospodarstvu je ostalo enako kakor t I Julija na 833 Ndin, v negospodarskih de- j javnostih pa je padlo zi 5 j i i ^fed gospodarskimi dejavnostmi so bili av- ; | Susta najvišji povprečni osebni dohodki J i v gozdarstvu - 1036 Ndin in so se v pri- i j javi z julijem zvišali kar za 26 V j i člrugih dejavnostih se povprečje giblje na j ; ali manj enaki ravni kakor meseca ju- | j lija. V višini povprečja pa je na drugem J | mestu promet z 945 Ndin (4 $ več), sledi j i 'tagovina z 931 Ndin, nato gostinstvo in j j turizem z znižanjem na 843 Ndin. I | j | Industrija, ki je del gospodarskih dejav- | ’ *■ j uosti je s povprečjem osebnih dohodkov J OBRAT , Ndin, kar pomeni znižanje za 1 $, še— ! ~ I e na 5. mestu v gospodarstvu. V višini | P°vprečja osebnih dohodkov v mesecu avgu- I j stu, pa si posamezne industrijske panoge j j (navajam samo glavne) sledijo takole: I ! največje je v elektroindustriji 1195 Ndin j ter ladjedelništvu 1079 Ndin | I ^ato grafična industrija, barvna metalur— I | ®ija, kemična industrija, in če smo odtad j' i ^i je zopet lesna industrija od pomemb— j j nih panog na zadnjem mestu s povprečjem | j ^82 Ndin, torej enako kot julija! I | I j ^dustriji sledi obrt, kjer se je povpre- J I cje osebnih dohodkov znižalo v primerja- | j ^ z julijem za 1 % na 782 Ndin, nato | I gradbeništva s povprečjem 774 Ndin, kme— | ! tijstvo z 752 Ndin. \ Ne bi navajali negospodarskih dejavnosti, j povemo pacamo to, da se je povprečje o— j sebnih dohodkov v teh dejavnostih, torej j v dejavnostih družbenih in državnih orgar- I nov znižalo za 14 v kulturni in soci- j alni dejavnosti pa samo 3 j ! Naše podjetje je v primerjavi z lesno in- ; dustrijo, s povprečjem 682 Ndin in kamor j spada pretežno primarna industrija, ki i- t ma po reformi daleč ugodnejši položaj, i- j me la v mesecu avgustu povprečje osebnih j dohodkov 858 Ndin. Vsekakor lahko trdimo, 1 da smo razen nekaj žagarskih obratov dalečj na Drveivt mestu po višini osebnih dohodkov.) O 'iv/ del OD OKTOBRA. DOSEŽENO IZPLAČANO SliUČARIJA (del dolga) 133 f. 128 % TELOVADNO ORODJE 123 % 121 % 2DVINS2I OBRAT 143 % 139 % SEDLARSKI OBRAT 141 % 137 % OBRAT PLASTIKE (dolguje) 90fr^l00'^' SKUPNO LESNI 130\$ 127 % PODJETJE 130 X 127 /o 11 Avgust Weithauser 3o SEJALI KOMISIJE ZA IZUME IN TEHNIČNE IZBOLJŠAVE I. Obravnava vloge tov. Janša Stankota Tehnična izboljšava tov. Janša Stankota je v tem, da je na dvoetažnih stiskalnicah zamenjal, oziroma dopolnil togo lesene modele s kovinskimi ruletami za stiskanj^ skozi katere je speljal toplovodne elemente za segrevanje stiskalnice, s čemer je odstranil električno uporno gretje, vsporedno pa je tudi zamenjal tiv do stiskanje z "mehkim" in s tem dosegel precejšnjo izpopolnitev na še vedno nedo-polnjenih stiskalnicah in tako z opisanimi dopolnitvami precej doprinesel k cenejši in boljši kvaliteti stiskanja. Komisija je v prisotnosti tov. Janša Stan kota prišla do jasnejših zaključkov, ki soj . 1. .Tov« Janša Stankotu se priznava samoiniciativna zamisel in vpeljava toplovodnega gretja stiskalnic. ' 2* Zamenjava, oziroma vpeljava kevinskih rulet s toplovodnimi pretoki je stvar tov..Janša po zamisli že speljanih lesenih rulet na enoetažni stiskalnici. 3’. Dopolnitev in vpeljava "mehkega" stiskanja (z blazinami) je n-.vno tako stvtr tov« Janša po zamisli in že preje podobno speljanim principom na enoetažni stiskalnici. 4. Na osnovi navedenih točk (1 - 3) bo komisija do prihodnjega zasedanja pripravila definitivni predlog za nagraditev. 5» Komisija je mnenja, da bi tov. Janša Stanko oz. njegov predpostavljeni mo— 12 ral dati prijavo na komisijo za izume in tehnične izboljšave v zvezi izde-ljjve modelov za lepljenje mladinskih smuči, s katerim se je naenkrat lahko zalepilo 4 kose oz. 2 para smuči na eni etaži dvoetažne stiskalnice in s tem dosegla nooporečna kvaliteta za. lepljenih smuči. 6. Nadalje jo komisija mnenja, da bi tv. Finžgar Miha?odnosno njegov nadrejeni moral vložiti vlogo za vpeljavo lesenih rulet na stiskalnice. II. Vloga tov. Petrovčič Jankota Tov. Petrovčič Janko je vložil dne 7. 10. 1966 vlogo o tehnični izboljšavi na delovnem mestu brušenja zakovic in vijakov na metalnih smučeh, ki je v tem, da predlaga, oz. je zamenjal ploščate pile za štirioglate in s tem dosegel pocenitev stroškov. Letno prihranjena vrednost znaša 520.800 Sdin, višina nagrade po pravilniku pa znaša 27.928 Sdin. Sklep: Komisija predlaga UO, da se tov. Petrovčič Jankotu izplača enkratila nagra-da v netto znesku 300 Ndin in to po preteku štirinajst-dnevnega javnega razglasa v “.Naši smučini". III. Ostalo 1. Nerešene so ostale še tri vloge, katere se zaradi pomanjkanja časa prenesejo na prihodnjo sejo. 2. Zanimivo 3i je ogle ati statistični podatek o gibanju števila izumov v nekaterih deželah., računajoč na milj. prebivalcev; Jugoslavija 40 ali 10 $ od povprečja SSSR 300 » 77 " Francija 380 " 98 " ZDA 420 " 108 « Japonska 450 " 116 " ZR Nemčija 740 »190 " (nadaljevanje na strani 21) ■rr: c' i vse člane kolektiva, da svoje vloge za izume in tehnične izboljšave naslavljajo na komisijo za i~ zume in tehnične izboljšave pri tovorni "Elan" Begunje in jih vlagajo v tajništvo podjetja. rolka< 'G Milica Kapus VEDNO VEČJE POVPRAŠEVANJE PO MODELU "R0-LLk^k LjucUje gesto sprašujejo, kdo izdeluje kotalke "Rolika”, ki se lahko uporabljajo na vseh terenih in katere imenujejo tudi poletne smuči". Še enkrat se torej vrača-k proizvodu, ki smo ga prvič omenili 2e pred dvema letoma in ki je sedaj na r&zpolago v treh različnih izvedbah; tip ^5, model, ki se zelo lahko usmerja in končno še tip 68, zelo poenostavljen gle-konstrukcije in zato tudi najcenejši, izdelek že nekaj časa uporabljajo različne smučarske ekipe za trening poleti, ^d posaemezniki n.pr. tudi svetovni smučarski prvak Ludwig beitner. Opravek V zadnji številki "Naše smučine" je na stjtani 14 pri objavi zapisnika 2 seje ko-m*-sije za izume in tehnične izboljšave, Ostala neljuba napaka in sicer piše: "Z .^°d©lavo dveh dvoetažnih stiskalnic znaša j Prihranjena vsota 2,499.744 Sdin, j NOVEMBER REPUBLIKE Pravilno 1,499,744 Sdin! (Op,Ur.) 13 Influenca-ali gripa je infekcijska bolezen, ki nam je po svojih pandemijah, ko se neko obolenje v kratkem času razširi po vsem svetu, znana že iz prejšnjih stoletij., vendar imamo prve natančnejše podatke' o taki pandemiji šele iz leta 1918. Takrat je bila.posebno v Španiji nevarna in so jo ljudje imenovali "Španska". Konec pandemije je bil leta 1922 in število njenih žrtev cenijo na 22 milj. V tako hudi obliki se gripa kasneje ni več pojavljala, vemo pa, da -tudi pandemija leta 1957/58 imenovana "azijska" ni bila nenevarna. Starejši ljudje so pogosto takoj po gripi zboleli za pljučnico, ki je bila ^a - od predhodne gripe in starosti izčrpan organizem - velikokrat usodna. Med posameznimi pandemijami se influenca 'v pojavlja v bolj: ali manj pravilnih časovnih razmakih in v obliki epidemij. Zadnji epidemiji pri nas sta bili leta 1961 in leta 1964. Napovedati naslednjo epidemijo leta 1967 bi bilo sicer malce smelo, vendar ne neupravičeno. Sprejemljivost za influenco je splošna. Bolezen se prenaša s kužnimi kapljicami. Bolnik je močno kužen, ko še nima znakov obolenja, je pa že inficiran z virusom. Vse te pogojuje eksplozivno širjenje epidemije . Influenca je obolenje, ki gre v korak s sodobnim sVetom. V nekaj urah jo človek lahko na drugem kontinentu. Isto velja za bolezen. Industrializacija zahteva vse več in večje'tovarne, kjer ni bolj primernega mesta za širjenje influence, tam, kjer je veliko ljudi v relativno majhnem prostoru. Zato je za dežele z visokim tehničnim nivojem, epidemija gripe vedno velik ekonomski udarec, ker pride do ogrom— '\ih izgub zaradi naglega zastoja v industriji, transportu, zdravsttu, itd., vsled A 'Q e> 7 nagle in velike obolelosti. Razumljivo je, da so znanstveniki iskali sredstvo, s katerim bi se lahko borili proti temu, za zdravje in socilano blagos-tanje tako škodljivemu obiolenju. In naš-.! li so ga v cepivu, ki so ga do sedaj v praksi že velikokrat uspešno uporabili. V ZDA so leta 1957 cepili 10 milj. ljudi in več kot 80 % cepljenih oseb ni jholelo. Nihče od ccpljenih ni umrl. Sploh pa nam ni treba iskati primerov v daljni Ameriki, ker rezultati doma dovolj zgovorno pokazujejo uspešnost vekcinacije (cepljenja) . V našem kolektivu bomo pričeli s cepljeh-jem v drugi polovici novembra in ceplje- J nje ponovili 2x in to v 14 dnevnih presledkih. Menim, da bi bilo dobro člane ko-^ lektiva seznaniti na kratko o tem, kaj jej to cepljenje (ali vakcinacija). Tisti, ki že nekaj vedo, naj mi tega pojasnila ne | zamerijo. Influenco povzročajo virusi, ki so še ve-j liko manjši od bakterij in jim z antibiotiki, ki so uspešni proti bakterija* ne m°reino do živega. Zato so znanstveniki m°rali poiskati drugačno orožje. Viruse, Povzročitelje influence gojijo (jajčni i ®m^riu) in jih s posebno metodo tako os-' le^^0’ ^ 116 moreJ° ve^ povzročiti obo— j . n3a, lahko pa v našem organizmu sproži-j ^v°rbo protiteles, ki nas varujejo j naravnim "zdravim" virusom. Ker In-j Uenco povzroča več tipov virusov, cepi— | ° 2 VHakim oslabljenim tipom posebej. VjL l 11110 "torej, da je le trikratno cepljenje i °§°j za uspešno zaščito. Ker tudi oslab— j J‘■••ni virusi včasih ohranijo nekaj "boje-| 1h" lastnosti, imajo nekateri reakcijo j 0 cepljenju, ki pa je v primerjavi s I ^ayim obolenjem tako minimalno in neško— | Oivo, da se nam zaradi nje resnično ni j teba cepljenju izogibati. | j i Pa k"*-* da bi so vsi z reakcijo ' Šn 8n glavobol, nizka temperatura, in splo j 0 Neugodje) oglasili v ambulanti, kor 1 Stlga°1° Primere zabeležiti in so to ka- j j^e^e dragoceni podatki za strokovnjake, , ^lijo izdelovati vse boljše in boljšo | ePivo. i.v Zanikam, da ne bom vesel, če se bo sto j vak^^k6111 številu odzvali predvideni 'ni vcndar vedite, da moj namen I ^ samo propaganden, ker ta skuša ve- | °^rat prepričati nas v nekaj mimo naše j ^ esti} jaz pf,, bi rad ravno obratno, da ^vestno spoznali potrebo po tej ob— v borbe za zdravje, podjetje in svoj ep. DSP DOTACIJ t/1966 /'V 's\’\ 'X- ( s \\\ V O *> A> N - i Za delo sindikalne podružnice in ostalih organizacij je DSP odobril dotacije za leto 1966 v sledeči višini: - sindikalni podružnici 7.500 Ndin - sindikalnemu športnemu društvu 16.800 Ndin - IGD "Elan" 3.400 Ndin » - mladinski organizaciji 1.100 Ndin - 00 ZKS 600 Ndin Skupno 29.400 Ndin Dotacije po gornji razdelitvi so odobrijo s tem, da se jjrekoračenih 9.400 Ndin od odobrenih dotacij (v višini 20.000 Ndin na prvem rednem zasedanju 17. 5. 1966) pokrije iz nerealiziranih ssneskov za letovanje in operno družbene prehrane. O POSEBNOSTI ZA ZGRADBO MODERNE SMUČKE Dr. W. Kuntara, kemik in navdušen smučar se že več desetletij ukvarja z razvojem ncvih materialov za izdelavo smuči. Ta pionir in predhodnik pri izdelavi kemijskih proizvodov za industrijo smuči je Bichlu na Zgornjem Bavarskem osnoval delavnico za produkcijo in znanstveno raziskovanje različnih materialov. Med temi naj omenimo samo polietilensko snov za drsno ploskev smuči "Polygliss", kot tudi "Cellofix", odporne celuloidne folije in "Polycell", za drsno ploskev smuči, zelo prožno in za mraz neobčutljivo snov. Zdanji proizvod dr. ICuntare je folija PS, ki je namenjena, da kmalu izpodrine nezgorljivi celuloid. Maj omenimo še specialna lepila, ki jih ra zvija ta raziskovalec in iznajditelj. 15 IK A • • Boža Mali STANJE DELOVNE SILE NA DAN 31. 10. 1966 V podjetju,z obratom družbene prehrane, je bilo skupno zaposlenih 573 delavcev, od tega? žensk 273 moških 300 V inštitutu pa je bilo skupno zaposlenih 14 delavcev, od tega: . ! žensk 3 moških 11 o . GIBANJE DELOVNE SILE V avgustu so se v podjetju na novo zaposlili sledeči delavci: JEŠE Nataša - uslužbenka v komercialnem oddelku, začasno; CIGALE Fortunat - mizar KV, v telovadnem orodju; TAVČAR Anton - mizar KV, v smučarskem obratu; FRLIC Pavel - varilec KV, v smučarskem obratu OKTOBRA LAVTAR Alojzija »■ delavka NIC v obratu plastika na Fortuni; POKLUKAR Jožef - delavec NK, v obratu plastika na Fortuni; ČUDEN Rozalija - delavka NK, v obratu plastika na Fortuni; ČERNE Marjan - delavec NK, v skladišču gotovih izdelkov; DIČIČ Boris •- uslužbenec, trgovski predstavnik v Zagrebu; PAINKEHER Anton - delavec NK, v smučarskem obratu; ŠUNKO Ivan - delavec NK, v smučarskem obratu; PISEK Drago - delavec NK, v smučarskem obratu; JAGODIC Vinko - do lavec NK, v skladišču gotovih izdelkov ^ zač. ZUPAN Zdravko — mizar KV, v smučarskem obratu; KLOBASA Ivan — delavec NK, v smučarskem obratu; .j : GROZETI Jože - delavec NK, v telovadnem orodju « začasno’; . ZUPAN Vojko - delavec NK, v telovadnem orodju - začasno! KUČIČ Franc - delavec NK, v obratu plastike na Fortuni; DERLING Zvonko - delavec NK v telovadnem orodju - začasno; TADIČ Branislav — delavec NK, v skladišču gotovih izdelkov - začasno. 16 Iz podjetja pa so odšli: KRISTAN Janez - zaposlen na delovnem mestu rezkanje smuči, po sporazumu v inozemstvo; PALOVŠNIK Ignac — zaposlen na delovnem mestu brušenje orodja - po sporazumu; ŠERUGA. Franc - zaposlen na delovnem mestu brušenje orodja — po sporazumu; ČESNIK Stanko — zaposlen na delovnem mestu skladiščnega delavca v skladišču gotovih izdelkov — pred potekom določenega časa. ing. J. Osterman y r p x . :& L J, 'Vi j v ; POROKE! i ! i I i Uročila sta sej BROJAN Marija in REŠTER Jože, oba zaposlena v smučarskem obro-: y tu. | stitamo! • ROJSTVA! R°diii so sej Kuplenik Ferdinandu - deček Poklukar Janezu — deček (■' i I \ ! \ ! I.....' W ^^MiNNNHfNMMNNNNMNNMHNMMMp Js % 'konkurenca I NA IvEDNARODNEk TRŽIŠČU SKOČI NARAŠČA ■S Iz avstrijskih uradnih, bančnih in pa go-I spodarskih krogov, prosredujemo sledečo I ve st: | i | | "Avstrijci so ugotovili, da konkurenca na | | mednarodnem tržišču smuči narašča. Pred— j I vsem jito zadaja skrbi dejstvo, da je od ! skupnega uvoza smuči za ZDA, ki se letno j | giblje med 800-000 do 1,000.000 parov, i kar 600.000 parov iz Japonske. Prav tako j pa se na mednarodnem tržišču močno uvel— j j javlja tudi Francija. I ' I Kljub tej konkurenci pa so avstrijske ; firmo za proizvodnjo smuči še vedno opti- j I mistično razpoložene, kajti proizvodnja I za sezono 1966/67 je bila v glavnem že v : naprej prodaja. ! -I 1 Lansko leto, to je v letu 1965, je prozz- i • vodn-e vrednost avstrijske industrije smu—j j či dosegla 249 milj. Sch (l Sch je 50 Sdir)! j Tu pa je 58 % odpadlo na izvoz (EGS 96 I milj. Sch, izvoz v ZDA pa 81 milj. Sch). J Domača potiošnja pa se je lansko leto po- j i večala kar za 30 %. Cene se v zadnjem času j | niso spremenile in kovinske smuči imajo že i j 7 let enako prodajno ceno. Vsa pomembna I industrija smuči v Avstriji pa precej hit-i j ro investira, tako, da tovarna Fischer na— : j merava investirati dodatno še 150 milj. j Sch, tako, da bo letna kapaciteta znašala j i do 360.000 parov smuči. Tovarna Kneissl iz i : liifsteina namerava tudi investirati za ra_z : ■ širitev kapacitet cca 50 milj. Sch in na j ta način predvideva, da se bodo kapacitete i ‘ povečale na 300.000 parov smuči letno, kar ! pa malo verjamemo, mogoče polovico toliko. 17 INTERNI RAZPIS ZA KONSTRUKCIJO ŠČITNIKA PETA IN KONICE PRI PLASTIČNIH SMUČEE Konice in pete pri plastičnih smučeh so sedaj zaščitene z navadnimi ščitniki, ki se ne razlikujejo od ščitnikov na cenejših smučeh. Da bi zajeli čim več idejnih rešitev in na osnovi večje izbire predlogov dali plastičnim smučkam kompaktnejši izgled in boljšo zaščito konice in pete se je tehnično vodstvo odločilo, da pri rešitvi problema sodelujojo tudi ostali člani kolektiva. Konstrukcija ščitnikov mora zadovoljiti naslednjim zahtevam: 1. Enostavna montaža; po možnosti brez vijakov ali zakovic. 2. Ščitnik konice mora biti na drsni ploskvi konstruiran tako, da predstavlja nada^-ljevanje jeklenih robnikov (neprekinjenih ali kofix robnikov). 3. Zaščitena mora biti cela stranska ploskov konioe. 4. Materiali nerjaveča kovina. 5. Dana mora biti možnost dobrega prileganja ob stranske robove konice, odnosno pete. Lahko se t~ prileganj o rešuje tudi z zalivanjem umetnih smol (sintetičnim kitom ali lepilom). Trije najboljši predlogi bodo nagrajeni po posebnih določilih pravilnika tehničnih izumov in izboljšav. Predlogi morajo biti predloženij Komisiji za tehnične izume in izboljšave, najkasneje do 30. novembra 1966. 18 KINO RADOVLJICA V SENCI — angleški • 11. 1966 ob 20 uri ^6. 11. 1966 ob 18 in 20 uri SKRIVNOSTNA soseda — ameriški 11. 1966 ob 20 uri ^9. 11. 1966 ob 20 uri 2®* 11. 1966 ob 18 uri &ANDA UJGELOV — ameriški barvni 11. 1966 ob 20 uri ^■9. 11, 1966 ob 18 uri 2®* 11. 1966 ob 16 in 20 uri °RLI ZGODAJ LETE 22« 11. 1966 23• 11. 1966 jugoslovanski ob 20 uri ob 18 in 20 uri STROGO ZAUPNO IPCBESS — angleški barvni 2^* 11. 1966 ob 20 uri 2^* 11. 1966 ob 18 uri 2^’ 11« 1966 ob 16 in 20 uri BORILCI IZ SAN FRANCISCA - ameriški 2^* 11. 1966 ob 20 uri 2^* 11. 1966 ob 20 uri 2?« 11. 1966 ob 18 uri tajni agent - francoski 2^* 11. 1966 ob 16 in 20 uri 11. 1966 ob 18 uri MRTVIM VHOD PREPOVEDAN — jugoslovanski 29. 11. 1966 ob 18 uri PLAMTEČA ZVEZDA - ameriški 31. 11» 1966 ob 16 uri KAPETAN OGENJ - italjanski 30. 11. 1966 ob 20 uri 2. 12, 1966 ob 20 uri 3. 12, 1966 ob 18 uri 4. 12, 1966 ob 18 uri O REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: VODORAVNO: 1. odskočna deska, 14. trind rotoluol, 15. renesansa, 16. koza, 17. hat, C 18. šema, 19. som, 20. krilov, ' ik. 25» n.visio. 27. i kp. 28. niialr. 2Q mesansa, 10. ko za, jl/. a^-19. som, 20. krilov, 24. 27. ike, 28. otisk, 29» UclV^ V_/ XV ( ot/Ulli ik, 25. avisio, *r»r^rlVo rm . . ol iui, krojač, h-jl. itrogx, e±a, novokain, 50. mi, 51..rebro, 52. risba, 54. krasta, 55. prizren, 57. iver, 58,krk] 59. skol^ 60. adi, 61. kanada, 64. drog, 67. lek, 68. jv, 69. dir, 70 niitaka, 72. 59. skol^ 60. adi, 61. kanada, 64. drog, 67. lek, 68. jv, 69. dir, 70 niitaka, 72. ranta, 7.5. avila, 78. bonn, 79. dl, 30. plezala, 82, konj z ročaji, 85. ustanova, 87. alga, 88. krilan, 89. blazina. blazina, NAGRADE: I. Nagrada 30 Ndin - ARH Julij II. Nagrada 20 Ndin - Prestrl Jožef III. Nagrada 10 Ndin - Finžgar Rudolf Kropa št. 72 19 NAGRADNA KRIŽANKA.! ]t 2 I 3 4 ] i 5 5 7 : 8 j 9 10 ll 12 13 I 14 W' I 15 * 1||| 16 Ufe IV Ut 18 19 f 20 21 22 23 24 25 26 - 27 28 29 30 } E 31 32 f 33 34 ! 35 j 36 37 i | !.mm. m iti lije 38 —J 39 j |&| 40 41 42 N 43 j S8S t 44 i i i I .1 46 l 1 1 ! 1 v... it 47 f 1 * ! ■ ...i. j j VODORAVNO: 1. omejitev, 5. japonsko pristanišče, 9. delavec v gumarski industriji, 13. naš največji polotok, 14. obrtnik, 15. obrežje, 16. stanovanje, 17. trgovsko blago, 18. žensko ime, 20. prestolnica zah. evropske države, 22. Ogri, 24. ranocelnik, 25. žensko ime. 26. književna zvrst, 27. zidak, 31. znamenita britanska trdnjava, 33. žensko oblačilo, 37. podvodni zvon, '38. oprema planinca, 39. kratica domače radijske industrije, 40. barva, 41. spopa, 42. avtomobilska oznaka znamenitega turističnega,mesta Italije, 43* slovenski novinar44. tehtan, 45. fotografija - filma, 46. od vodje jug. nji ■ i rodov, 47. plavilo, modri1o. NAVPIČNO: 1. merska enota, 2» področje, ki smo ga pridobili po drugi svetovni vojni, 3. osrčna država, 4. pripadnik gojskega naroda, 5. sorodna žival žirafe, 6* ladijska naprava za merjenje globine, 7. tuje žensko ime, 8. čvicarsko letovišče, 9. nabiralec gob, 10. lepo (makedonsko), 11. torej (italjansko), tudi pogost primorski izraz, 12. Ruski legendarni junak, 19. tuje žensko i" me, 21. siromak, 23. sol, 27. dekoracija, 28. slovenski poganski bog, 29« kosmič, 30. žensko ime, 31. obmorsko jadransko letovišče, 32. del oblačilo) 33. strehe, 34. višina, stopnja, 35» človek Iti dela z levo roko, 36* šolski red. , . h i ' . • 20 (Nadaljevanje s strani 8) Naše končno mišljenje je, da je komisija zbrani material enostransko ob-', delala, oziroma da je material, katerega so ji posredovale ozko speciar- ' lizirane organizacije skupno z zbornicami, namenoma ali nenamenoma izre-J dno površno obdelala. Zaradi tega smo prisiljeni, celotno zadevo iznesti] pred najvišje zvezne in republiške organe. | I Popolnoma pa se strinjamo z liberalizacijo izvoza jesenovega žaganega J lesa. Cene temu lesu so se po prenehanju pritiska vzhodnih držav popol- i noma stabilizirale. Tako danes cene na domačem trgu odgovarjajo svetov— I nim cenam in to je za nas sprejemljivo, I (Nadal jevanje s strani 12) Od 17. oktobra 1961 leta pa do danes je bilo v našem podjetju registriran-no vloženih naslednje število vlog za izume in tehnične izboljšave: Zap. št. leto že izplačanih še v obrav. zavrnjenih skupaj vloženih 1. 1961 3 - 1 4 2. 1962 5 - 1 6 3. 1963 3 - 1 4 4. 1964 1 - - 1 5. 1965 3 2 - 5 6. XI.66 - 5 - 5 SKUPAJ 15 7 3 25 Po nepopolnih podatkih znaša prihranjena vrednost izumov in tehničnih izboljšav za 18 izračunanih vlog 47,446.372 Sdin, izplačanih pa je bilo j za 15 vlog 517.321 Sdin. Od 15 izplačanih vlog sta bile 2 taki, za ka- I tere se ni izdelalo izračun prihranka glede na vsebino vlogo« I Iz prikazanih pregledov (število vlog na milj. prebivalcev iz tega pre- 1 gleda) se jasno vidi, da smo v Jugoslaviji, kakor tudi v našem podjetju ' polagali vse premalo pozornosti ravno na to področje in bo treba v bodo— i če vložiti več truda in zainteresirati vsakega posameznika. O 21 Ne brusi pri nezaščitenih brusilnih strojih! Tudi najmanjša okvara na stroju lahko povzroči obratno nezgodo! • Splozka tla in nered povzročata nevarne padce! Ali si se prepričal, če so pogonska zobata kolesa dovolj zavarovana! Krožna žaga brez cepilnega klina je za posluževalce nevarna! V lakirnici je zrak nasičen s topili, zato je nevarnost požara velika! Javi takoj elektro-oddelku vsako najmanjšo poškodbo na napeljavi, varovalkah, stikalih itd. Roka je nenadomestljiva - zavarujmo jo pri delu! Pri vsaki najmanjši nezgodi poišči prvo pomoč - odprta rana jenevarna! Prehodi morajo biti vedno prosti!