-----    99    -----
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 65. Imam komaj trinajst mesecev staro telico, ki se pa uže poja vsake tri tedne. Ker bi si rad vzredil večo kravo, ne bi je še rad pustil k juncu ter čakal do sv. Jakoba. Ali bi čakanje kravi škodilo, ali utegne morda oboleti ? (J. S. v D. pri Č.)
Odgovor: S čakanjem ne bodete mnogo dosegli, ker pojanje kaže, da se so kosti telice otrdile in da mnogo prirastka ni več pričakovati. Izkusite telico s tem udržavati, da dobiva sicer dosti, a malo tečne krme, in da ima priliko, mnogo po planem pregibati se. Da telice k biku ue ženete, ne bi ji sicer škodilo a nevarno je, da se slednjič sploh nič več ne bode gonila, da se bode odebelila in postala nerabna za pleme. Nazadnje bi pa to tudi ne bilo škoda, ker je zgodnja godnost za pleme podedna in bi teleta bila v tem enaka materi. V vaših govedih je mnogo krvi od buš ali pa so kar naravnost buše, te živali so pa navajene pičli krmi in slabi oskrbi, in če pridejo v količkaj dober hlev, pa se hitro spolno razvijajo in to prezgodaj. Hiter spolni raz-vitek pri govedi sicer ni napačen, a le tedaj ne, če je v zvezi tudi primerna telesna čvrstost, kakeršne pa ni Vaša goved. Po Vaših krajih bodete le tedaj imeli kaj vredno goved, ako bodete svoje domače nič vredne bike odstranili ter vselej, kadar bodete kravo kupovali, kupili jo iz gorenjih krajev, koder imajo veče goveje pleme.
Vprašanje 66. Tukajšnji čebelarji trdijo, da je krastača škodljiva čebelam, ker se usede blizu uljnjaka in tam lovi čebele. Ali je to res? (A. T. učitelj v O. na Primorskem.)
Odgovor: Krastače res love čebele iu so jim zato škodljive.
Vprašanje 67. Imam v hišni sobi mravljince, ki so uže sedaj pričeli laziti. Kako naj jih odpravim? (Fr. A. v P.)
Odgovor: Mravljince je težko iz sobe odpraviti, dokler se mravljišča ne ugonobe. Mravljišča so pa v starem strohnelem lesu. zatoraj ga je treba odstraniti ter nadomestiti z novim. Ako mravljinci pridejo od zunaj, treba jim je pot preprečiti s tem, da se zimaše luknje, skozi katere dohajajo. Potresanje s soljo, pepelom itd. neki tudi pomaga. Najgotoveje pa pomaga scalnica, če se ž njo namažejo tisti prostori, koder lazijo mravljinci, to je pa v sobi seveda težko narediti.
Vprašanje 68. Imam lepo jablan, katera je 1. 1887. in 1888. zelo bogato obrodila, leta 1889. pa pričela pešati, listje ji je zrumenelo, in bojim se, da ne pogine. Jeseni sem zemljo okopal do korenin; je li bilo to prav, in kaj naj naredim ? (Fr. A. v P.)
Odgovor: Pri Vas je ravno nasprotno od tega, kar odgovarjamo na 62. vprašanje. Vsled slabega pritiska soka je drevo močno rodilo in se tudi uneslo. Ni bilo prav, da ste korenine odkopali, hitro jih zopet zaspite, in sicer s prav dobro gnojno zemljo. Razen tega pa drevo pomladite, t. j. skrajšajte mu veje, da bode moglo mnogo novih poganjkov pognati ter se sčasoma zopet opomore. Kadar drevo močno rodi, vselej mu še tisto jesen dobro pognojite.
Vprašanje 69. Če je imela goveja živina uši, odpravili smo jih precej s svinjsko maščobo ali tabakovo vodo. Pri enem volu se pa to sedaj noče posrečiti. Kaj bi bilo še brez škode poskusiti? (L. v K.)
Odgovor : Naši kmetovalci imajo za jako zanesljivo sredstvo olje farških kapic. Gotov pripomoček je pa maža od živega srebra (siva žavba), a je strupena. Vola je tako privezati, da se ne more lizati, a tudi druga goved ne sme do njega. Mažo je dobro pod dlako vdrg-niti. To naredite zjutraj, zvečer pa vola z milnico (žajf-nico) dobro izperite. To gotovo in najhitreje pomaga. Sicer pa dobro oskrbovana živina, zlasti čiščena, nikdar ne dobi uši.
Vprašanje 70. Imam na vrtu polno mravljincev, kateri mi lazijo po drevji. Izkušal sem uže razna sredstva, da bi jih odpravil, a ne posreči se mi. Kaj naj še poskusim? (J. Š. v P.)
Odgovor: Mravljinci drevju niso škodljivi, ampak pokončavajo mnogo mrčesov (ušic). Res hodijo na sadje, a le na pričeto, celega se nikdar ne lotijo. Francoski in laški vrtnarji pod svoje pritlikavce umetno stavijo mravljince. Odpravite jih pas takega prostora, ako v zemljo
zakopljete kako mlado vredno ribo. Riba, ki gnije, dela smrad, ki gotovo prežene mravljince.
Vprašanje 71. Na Štajerskem sejejo v obče deteljno seme štajerske detelje med oves. Kadar posajeni oves z brano podvlečejo, posejejo deteljno seme. Bi li ne bilo pametneje, deteljno seme takrat posejati, kadar je oves že izcimil in iz zemlje pognal. (St. K. v M. na P. Staj.)
Odgovor: Ako bodete   deteljo sejali, kadar je oves
šele izcimil,   morate  jo   seveda z brano podvleči, a pri
tem bodete   močno   škodovali   mlademu ovsu, ki ima še
jako slabe koreninice.   Drugače   je s setvijo na ozimno,
dobro ukoreniujeno žito ; ako   njega prevlečete z brano,
hasni mu to   še celo   jako dobro.   Razen tega je pa ob
deteljni setvi tudi važno,   da se zgodaj zvrši, ker imate
potem uže prvo  leto tem   boljšo košnjo.   Na Kranjskem
sejejo nekateri deteljo   celo   na sneg in se zelo hvalijo
Naša detelja je pa   tudi   malo občutljiva, zato kranjsko*
deteljo še vedno radi kupujejo.
(Dalje prihodnjič.)
—   100  —