Km •* aa«iaaxB fpifal mm vutveva * Fajmofhter v §hent-Vidu nad Ipavo in tovarfh z. k. kinetijfke drushbe v Ljubljani. Perlogni lili h „kmetijfkim in rokodelfkini Novizain“ leta 4844, -— =- -'‘~gg?'- g F = = :: - - V I JI BI .JAVI. ■inliCiiil J o H h e f Blamnik. M M8 iT & 19238 P r e d g o v o r. t Slovenja, gofpa vifoke zhaftljivofti, je bila v pretezhenih zhafih od fvojih Jatinih otrok nehvaleshno v liemar pnfhena; fpodobilo bi fe bilo, de bi biki v fredi pitane Italije in shlahtne Germanije nar lepfhi opletena, pa fhe pofkerbeli nifo, ji ftare, obnofhene obla- zhila flezhi in shlahtneji po isgledu njenih fofedinj oblezhi; njeni pervozhiflani lindvi fo po talijanfkih in franzoskih, kafneji tudi po nemfhkih vertih is nar shlatnejih zvetliz lepe fhope, pa le sa fvoje rasvefeljenje ti nabirali, k vezhimu fo is njih kako zhimizo enimu ali drusimu fvojih tovarfhev podelili; de bi bili pa take fhope v olepotizhenjc fvoje laftne matere obrazhali, ne, na to nifo zlo miflili! V fredi nar zvetejih vertov puftili fo jo, na-njo po- sabljivfhi, v divjazhnofti rafti, sa malo bi bila tako fhe na fvoj laften jesik posabila in mutafta poftala. Bros zhiftiga in vglajeniga jesika 11 pa kar nikolj med feftrami in fofednjami zhaftitiga imena sadobila ne bo. — Tit fo fe je ranjki prefvetli Zefar Franz, nevmerjozhiga fpomina, ufmilili; v fvojim nevtrudljivim in pravizhnim prisadevanju vfe fvojimu obfrezhljivimu venzu podvershene narode in ljudftva k enaki žhaftitljivi vifokofti povsdigniti, fo ji uzhenike poflali, de, bi jo — shaloftno in klaverno — sbudili, ji nje laften jesik sopet v fpomin poklizali, de bi jo v nje laftnim, in gladkim jesiku go- vorezho, nje feftre in fofednje febi« enako gofpd fposnale in zhiflale. ' ... " Od nekdaj poboshna Slovenja fe je hitro savedila, in hvale- shno jela v zhiftejim in gladkejim jesiku Bogu zbali in hvalo prepevali, verne in djanfke refnize raslagati in fvoje otroke prav ferzhno k poboshnofti vabiti. O velika flava in hvala vam vlim, kteri kakor verli lindvi jo v temle podpirate, tako, de ga ni naroda na semlji, kterimu bi fe bilo v primeri in v tako kratkim zhafu tolikanj - ' k fvetofti vabljivih bukev fpifalo in poprodalo, kakor ^lovenzam! — Moshaki pevfkiga duha ji nabirajo feni ter tje flidpke fpomla- danjfkih vijoliz, upati je pa, de ji bodo is vezhih, veliko shlaht- nejih in fhe lepfhi difhezhih zvetliz kar šali vcnez fpleli tako, de fe bodo nje feftre s nekoliko nevofhljivim vefeljem na-njo osirale. Sdelanje in vglajenje zerkveniga in pevfkiga jesika she ve¬ liko sdii, obilo je pa fhe drusih vednoll, s kterimi fe morajo II nje otrozi fosnaniti, sa ktere je pa flovenfhina fhe prepomanjkljiva. Kje fte vi marljivi in nevtrudljivi nabiravzi flovenfkih befed? vi flovenfki jesikoflovzi ? 30 let je preteklo, kar fmo fe bili s de- naram na Vodnikov belednik pri Komu, bukvarju v Ljubljani, narozhili; kje je ta belednik, kdaj bo prifhel na dan? Vam, ki tte na poli ranjkiga Vodnika, jo rezhemo, de, kar bi ne bilo more biti pofamesnimu mogozhe, samorete sdrusheni dofezhi; popolnama pa ni nobeno zhlovefhko delo ! Zhe 20 — 30 let befed nabirate, potem pa vmerjete in befede s vami, kaj bo neki vafh trud fvetu pomagal? — Osnanite, kar imate, ali pod imcnam Vodnika ali pod imeni vlili sdrushnikov. Sa 40 — 60 let bodo prifhli drugi in — bres samere — bodo vafhe delo popravili, ga pomnoshili — drevo bo nove odrafke poganjalo — in na od val' poftavljeni vogelni kamen kar fhe lepfhi hifho sidali. Ali ni dovelj velike zhafti vogelni kamen, in prav ga poftaviti? Kakfhna bi fe nam pela, ko bi fe bili vifoke zhatii vreden gofp. A. J. Murko ravno tako obo¬ tavljali, ko vi. Jjhe sdaj bi ga ne bili imeli befednika floven- fkiga. Ali ni sdaj nad vami, de bi ga fhe bolj obdelali in jeli na-nj sidati ? Be lle pa vi vogelni kamen poftavili, ne, na to ne bodo hvaleshni nafledniki nikoli posabili. Ko fte sa dobro do¬ movine vneti, ko vam je olepfhanje vafhe laltne matere, is- obrashenje fvojili bratov in zeliga naroda pri ferzu, sa refnizh- no, tega nimate vezli odlafhati; is ull Slovenje otrok val' sa- rotimo, vafhih jesikosaklad jim dalje ne pridershevati! Vti narodi okoli in okoli naf nenavadno gibljejo : odkar fvet Hoji, fe fhe ne ve, de bi tako kakor v fedajnofti narod zhes narod, kakor sa llavo, fe gnal, nar vifokeji ftopnjo zhafniga ofrezhenja dofezhi. V' vlih vednoftih, snanollih in umetavnoftili, po kterih fe dajo dela fkrajfhati, slajfhati, lepfhi narediti, ali fladkeji in prijetnifhi shivljenje ti nakloniti, hozhejo kar eden drusiga ushugati in prehiteti; ali bo Rjovenja tako borenje le od Hrane gledala? ali pa fhe veliko kafneji sa 'njimi fe vlekla? — Nje feftre Ib fe she sdramile in svedile;' farni fmo s laftnimi ozhmi v Pragi vidili, kolikanj fi Zhe hi sa sbrufhenje ah' is- obrashenje fvojga naroda prisadevajo, zhafopili nam pogoftama osnanujcjo, kako podvisajo Slovaki na Ogerfkim, nafhi blishnji bratje na Horvalhkim, in Polaki, ki fe v poflednjih dneh, pofebno prisadevajo s vpelovanjem drushtva tresnofti , fvojimu narodu divjazhnotl flezhi in jih na vifokeji ftopnjo omikanja povsdigniti. Ne, tudi f^lo yenij a ne bo sadej oftala; de fi je ravno, v ftarih zhalih od divjih Bofnijakov vezhkrat obropaha, poshgana in rasdjana, s grenkimi folsami fvoje perve, v sanizhljivo fushnoft odpeljane linove objokovala; ona’ima sdaj pred Tinkam , ki je, premagan, popolnama obnemogel in v nizh prifhel, mir; torej je oshivela, novo mozh dofegla, veliko ji je mar sa laftno rasjaf- njenje, in li na vib mozh prisadeva, fvoj lian sboljfhati li, in fe na vifokeji ftopnjo zhafne frezhe povsdigniti. Kamur koli ozhi obernemo , naj bo pri kmetijftvi, rokodelftvi ali oberlnofti- vidimo nje marljive linove naprej pomagati li. Po- VII bolehvajo, ali pregofte previdenja in fpovedi imajo, je zlo teshko nahitrama kaj koriftniga sa ozhitno govorjenje napraviti; ufmilite lejih tedaj, vi njih duhovni ozhetje! in po proftih urah fpifhite jim kake lahke, 'ne predolge in shive isglede sa take potrebe; tako bodete fvoje brate, poboshnoft in flovenfhino ob enim pod¬ pirali in mnoshili! Snanje zhifte flovenfhine je sa duhovnike kar potrebna rezh. V Ljubljanfki fhkofii ne more nihzhe mafhnifhtva dofezhi, ki fe po- preil s jesikoflovjem dobro ne fosnani. Ali bi ne bilo prav, de bi fe sa to tudi v fplohni primorfki duhovfhnizi pofkerbelo? §aj fo v nji rasun fhtirih, k vezhimu fheftih, sgolj flovenfki bogoflovzi. Ko ne more fholfki saklad vfemu kaj, gre poifkati drugo pre- vidnoft. Sa dve taki fhkofii, kakor fte Gorifhka in Ter- shafhka, bi ne imelo to velika rezh biti, pa tudi, kjer jih she 40 ali 60 kofi, fe fhe eden lahko k miši vfede. Sa ftanifhe in miso bi li vender kak uzhenik, kterimu je prid fvoje domovine per ferzu, fhe to fkerb v glavo vsel. Ne obupajte dragi mladi pri- jatli, pokrotite fe! she od vezh Hrani fe flifhi, de vam bo v tem¬ le in fizer v kratkim pomagano. S pofebnim vefeljem bodo Pri- morzi novize ('prejeli, ki jim bodo dan osnanile, na kterim fe bo v obzhinfki primorfki duhovfhnizi jelo flovenfko jesikoflovje raslagati. O dragi flovenfki bogoflovzi! bodite v duhovfhnizi, kjer fi koli bodi, vsemite fi td k ferzu, de ni fhe sadofti s bogoflovjein in flovenfhino dobro fosnaniti fe, (pomnite fena befede, ki pravijo: e s t o t e s a p i e n t e s s i c u t s e r p e n t e s e t s i m p 1 i c e s s i c n t columbse; vcdnoft sgodovine , semljopifov, naravoflovja, kme¬ tij (Iva i. t. d. fo sa poflednjiga kar potrebne rezhi, kterih fe ima¬ te na vfo mozh polaftiti. Kar fe zhlovek le po lili v fholi na¬ vadi, hitro posabi; kar fe pa is laftne marljivofti in s vefeljem v zhafi uzhenftev, in pofebno fhe kafneji nauzhi, td fhe le veliko sda; kadar tedaj fhole ali uzhenftva dokonzhate, naftdpi sa Vaf fhe le pravi zhaf famolaftniga isobrashenja. Vi pa preferzhni flovenfki mladenzhi, ki fe na uzhilifhih snajdete! vi fte zvet, saljfhik, vefelje in up domovine! vfe na vaf gleda, tudi ^Slovenje, vafhe matere pogled je s pofebnim dopada- jenjem na vat obernjen, prizhakovajozhe, de bo is tako lepiga zvetja 'veliko shlahtniga fadu sraftlo! Sbrulite fe k lefkezhim shlaht- nim kamnjam, fkashite fe vredne naflednike fvojih prehodnikov, dejih botte v zerkvi i in v (vetu s modrolljo, v pravizhnim boju pa s ferzhno junakoftjo veljavno nadomeftovali! Kar ni bilo njim pri pomanjkanju jesikouka mogozhe, pofkerbite pa vi, de fe hote s maternim jesikani popohiama fosnanili. Ako hote zhes in zhes dobro isobrasheni, flovenfhino po uzheno rasumeli, in — ker nem- fhko is fhol snafte — is laftne marljivofti fe fhe talijanfhine nauzhi- li; kar fkorej vfe zerkvene, dershavne in vojnifhke flushhe v ze- farftvu vam bodo odperte (tale! ^Slednji smed vaf naj pa v frezhni in vefeli prihodnofti fvoji materi v nje jesiku dar hvaleshnotii, in lep fhdpek zvetliz v nje venez priplevfhi, dopernefe! — Ali imamo pa mi tudi pokliz .,Vinorejo <4 pifati? — To ne vin gre nam foditi. V nekim drugim sapopadku jo pa bres ovinkov rezhemo, de bi vshivo framovali fe, od tega, s zhemur fe nam is- rozheni po fheti dni v tednu pezhajo, nar manj od njih rasumeti. §lab paftir, kteri ne posna trav, s kterimi fe njegova zheda redi. Neke bogoflovze, ki bi nam vtegnili morde to pitanje ozhitati, bi mi poprafhali, sakaj fhkofje shelesne zefte po vifoko prasnizhnih fhegah pofvezhujejo ? sakaj fo prebitje, fhkofje in nadfhkofje ne farno udje, ampak vezhkrat fhe zlo predniki kmetijfkih drushb? sakaj neki bogoflovzam v fholah kmetijftvo raslagajo? Ali nifo levitje v obljubljeni in dobro obdelovani desheli lepfhi pervine, obilnifhi defetine, in v tempelj sa Gofpoda bolj pitane daritve prijemali, kakor v pufhavi? S nevidljivimi zheljuftniki pa, ki bi vtegnili, od hude bo- lesni omamljeni, naf obrezhi, de rasun vinoreje nizh ne rasumemo ali ne delamo, jesike savesati, povemo: de fmo v letu 1810 na Planini nad Ipavo, kjer fmo v duhovnim pallirtivi bili, pofkerbeli, kar ni bilo fhe nizh priporozheniga, de fo ranjki gofp. Dr. Majer v nafhi hifhi 90 mladim ljudem kravje kose vzepili. Ta dan fo g. dohtar pred ranjkim Pollojnfkim fajmofhtram gofp. Magaj¬ nam, ki fo farni tega prizha bili, nar lepfhiga fvojga shivljenja ime¬ novali. Ker fo pa nekaj mefzov kafneje hude kose v dolini fe prikasale, fmo fhe 30'otrok is enaziga namena k gofp. doh¬ tarju vlpavo poflali, de fmo imeli med 620 dufhami 120 s kosami zepljenih. Kose fo okoli in okoli otroke kar ftrafhno mo¬ rile, in Planino fmo v fredi take kuge neomadesheno ohranili, in to fizer popred, kakor fo fe fhirokouftni Pariški zhafopili bahali, de fo Franzdsje v Ilirii zepljenje kos vpeljali. Tako fo ravno tifti dohtar po fklenjenim miru tukaj v ^hent-Vidu v letu 1815 kravje kose 161 mladim ljudem vzepili; fpomladi pa v letu 1841 fe je dalo na nafhe priporozbenje is nafhe fare (ki ima malo zhes 2000 dufh), 1013 ljudi obadvojniga fpola, med njimi veliki in trije mali shupanje vdrugizh kose zepiti. De mariikaj drusiga, kar ne gre tukaj raslagati, samolzhimo, naj nam bo dovoljeno vender fhe poprafhati: ali na glaf najemnika ovzhize kaj veliko pasijo ? Kakor samore pognojena lertiza od vetrov rastepena, in od tozlie pobita vender v fvojih nedrijih fhe lep grojsd srediti, ravno tako samore tudi zhlovek sdraviga in mozhniga duha v vlili, tudi nafprotnih okolifhinah kaj dobriga lloriti, zhe ravno flepi fvet tega ne fposna. Vinorejo pa pripifhemo fvoji dragi materi ^lovenji, s pre- ferzhnim privofhenjem, de kakor fo Novize Vinorejo, bi tudi ona veliko veliko dobriga k pridu dragih ^lovenzov sarodila I ! — ^hent-Vid nad Ipavo 10. Malitravna 1815. V i n o r e j a. I. Od mnogoteroili vinfkih tert. i revezh mersle, pa tudi prevezh vrdzhe deshele vina ne rode. Evropa je nar manjfhi, Komaj fedemnajfti del fveta, pa vezli vina da, ko zeli drugi fvet. Od pofebnih vin is Asije in is Amerike fe ni fhe flifhalo. Afrika rodi dvoje vino lepiga imena: Madejro, ki rafte na enima otoku proti vezheru, in konfhtanzijo, ki feper- deluje doli na konzu, Idiso ndfa dobriga upanja. Ko fe ravno v Evropi nar vezli vina perdeluje, vender komaj nje tretji del vino- reji flushi; te druge deshele ji ne teknejo, kir fo pre mersle. Po Franzoskim, ^hpanfkim, Lafhkim in Nemfhkim vina raftejo; po vlili deslielali nafhiga Zefarftva vezli ali manj rasun Polfkiga, in nekaj po Turzhii, pa li kriftjanam, kir ga Turkam njih vera piti prepoveduje. Po vlili, tudi nar gorfhih vinfkih deslielali, fe narvezh fred- nih vin perdeluje; nar shlahtnejfhi vina raftejo li v pofebnih sa- vetjih — na gorizah, ki fo proti deveti uri in doli do treh po¬ poldne obernjene; pofebno fhe, ko fo nekoliko noter udane ali jarzhkafte, de fe v jarzhkah veliko gorkote vlovi. Lega sda povfdd nar vezli sa dobroto in shlahtnoft vina; k temo pripomorejo pa tudi nekoliko fvet, in nekoliko tertne plemena. Ene tertne plemena dajo lizer manj, pa shlahtnejiga, druge vezli, pa manj shlahtniga grosdja, pa fo fhe, ki dajo grosdje s debelimi mcfnatimi jagoda¬ mi; tako grosdje, namefti, de bi fe is njega vino delalo, bi imelo priti po branjarii na gofpofke mise, kakor je po vezli drusih de- shelah fploh navada. Vlaki drugi fad , kadar je mehak, je srci, pri grosdji fe pa drugazhi godi; kadar meza, de je she fladko sa sobanje, potre¬ buje v prav gorkih deslielali fhe obilnih fhterih tednov srejenja, de bi fe samoglo is njega dobro in mozhno vino fprefhati. Kadar sazhne mezati, fe v jagodah kifloba v fladkobo — v linip fpre- 1 * 4 menuje: firiip fe pa ima po dolgo terpezhim srejenju pozhafi v zuker fpremenovati. Dokler bi terta vlekla, in bi perje na nji oftalo, bi fe v jagodah smiram fhe firup v zuker fpremenoval. Is grosdja, ki je fizer fladko, ki ima le firup in fhe nizh zukra v febi, fe ne pufti nikakor vino narediti; po meri pa, kakor fe je firup vezh ali manj v zuker fpremenil, tudi gorfhi ali flabfhi vino da. Veliko fhkodo farni febi flore, kteri pre sgodaj tergajo; is grosdja, ki je lahko, ki pa ima le firup in prav malo zukra v febi, napravijo vinzhek, ki fo ga farni in tudi drugi shaloftni. Marfiktere tertne plemena dajo she po fvojim bitji ali natdri v nar gorjih vinfkih deshelah vezh liriipa in manj zukra; druge pa v permeri vezh zukra in manj liriipa. Gofp. Chaptal je bil pod Napolednam minifter, pa tudi flovezh kmetovavez in nar um- nifhi vinorejiz po vlih njenih rasdelkih. Od vinoreje bukvize je fpifal, ki fo bile v letu 1800 v Parisu fhtirikrat natifnjene, in na fvetlo dane.'! §he dan danafhni ga ozheta vinoreje imenujejo. V tih bukvizah pravi: de ne tifte tertne plemena, ki dajo nar fladkeji grdsdje, ki je vezhidel vodeno ali blatnofladko, — temozh tifte, kterih grdsdje v nar vifokeji ftopnji srelofti je fhe smiram na jesiku resno (jpikant), dajo tudi nar gorfhi ali mozhnejfhi vina; perve fo bolj firupafte, druge bolj zukrene; firup je pa veliko fladkeji od zukra. Od te refnize bi samogel fe fledni vinorednik v fvojim kraju preprizhati. §lovezhi rajnki gofp. §hamf, ki je popifal in na fvetlo dal vfo Ogerfko , Moravfko, Auftrianfko in ^htajerfko vinorejo, je bil namenil tudi Ilirfko popifati in na fvetlobo dati; is tiga namena fo ga bili, na Dunaju in v Gradzu med drusim tudi k nam napotili. Kimovza 1835 je bil pred terganjem (bendimo) k nam prifhcl; s vefeljam fmo ga dva dni okoli po nogradih vodili. Defiravno je fiun pri Pefhtu vinograde imel, vender ni li ene nafhih tertnih plemenov posnal, fhe zlo Mufhkateljke ne! To leto popred, 1834 fmo bili od z. k. kmetijfke drushbe v Ljubljani naprdfheni, de bi bili tertne plemena nafhe Ipavfke ko- mifije popifali. Popred ko fmo fe tega lotili, fmo bili fhliKimovza v Breg nadTerft in v Prdfek; od tam fmo fe bili podali v Berda, na uni kraj Gorize, kjerRebdla rafte j shcljeli fmo viditi, kakofh- ne plemena tert tam okoli rede; v blishnih komifijah Gorifhke kne- shije, ki fe s nafho veshejo, fo nam tertne plemena she od po¬ pred po velikih svcsah, ki jih v njih imamo, fploh snane. Nafhli 5 fino lamo v Profeku eno nam ne snano shlahtno pleme, ktero „Lafhka“ imenujejo, pokasali fo nam pa li eno farno deblo, s zhes vfo mero podolglatimi, kakor pravijo, s zilindraftmi grosdmi, fizer rede pov- fod tam okoli take tertne plemena, kakor mi, s tem raslozhkam, de jih ne fhpdgajo tolkajn plemen, in de fo v nafhi komiiii mno¬ gotere plemena, ktere fe v vlih teh imenovanih krajih ne najdejo. Nafhe popifovanje tertnih plemen ni objelo tedaj farno Ipavfko ko- milijo, temozh vfo flovenfko vinorejo med gojsdam in morjem rasun Iftrifke. Popifali fino 40 snanih in imenovanih plemen, od kterih rasun dveh, raspadejo vfe v 2, 3, 4, 6 do 8 raven plemenov. Imamo poleg teh v nafhi komiiii sna biti fhe okoli 100, in pri Terftu in po Gorifhkim fhe 100 do 200 nesnanih in ne imenova¬ nih plemenov; kir flednimu vezhimu vinoredniku fe fem ter tje kakfhna naleti, ktere ne on, ne njegovi delovzi ne posnajo. Take fe vezhidel is mifli pulte. Zhe v daljne vinfke deshele gremo, fe nam v tih rezheh ta¬ ka, kakor gofp. J^hamfu godi. Pred 20mi letmi fino pri Mar- burgu po nekima vinogradu hodili, in rasun Mufhkateljke nobene druge terte posnali; tako fe nam je tudi godilo v nekimu nogradu pri Jjhenavi, ta kraj Dunaja. Prednika fodnjiniga sbora v Sadru, nafhiga prijatla— kijev nafhi hifhi po nafhim fvetu in bres telefnih sdravil od prav hude hipohondrije osdravil, — fino ga Kimovza 1838 na njegovima domu fprejeli, in s to potjo do konzaDalma- zije prifhli. Pri Sadru, ^hpalatru in Dobrovniku fino v neke vi¬ nograde Itopili. Kar fino vidili, je bilo malo belih in malo zher- noplavih plemen, s napzhno kroglaftmi grosdmi, in vfe s debelimi jagodami, fposnali nifmo pa nobene. K sadnjimu Velikiferpana 1840 fino drusiga prijatla v Milani na finertni policiji objifkali; kar fino na ti poti doli po Lafhkim tert pogledali, nifmo tudi, rasun Mufh¬ kateljke in Refdfhke, nobene posnali. Konz fpomladi 1842 fino fe bili v Zhefke Toplize podali; pergodilo fe nam je, de fino s to priloshnoftjo, bres de bi bili na to miflili, kadar fino od doma fhli, po shelesni zefti do Berlina safhli. Bliso Potsdama — kjer fino v foldafhki zerkvi vidili fkrinjo, v kteri nekdaj zlo nepokojni Fri- zel vfhtriz fvojiga ozheta 1 , kakor je nam zerkovnik povedal, ve¬ dno pri miru leshi, — fino nafhli o f. Ivanu, v vertu pri fploh snanimju kraljeviga gradu ^anfufi, na fheltih tratah prek treh snotrajnih siddv sa poredama terte nafajene. Vfe glavize poprej- fhniga leta in nove mladike fo bile na lanjki shelesen drat pripele! 6 Njih perje je bilo tako shaloftno, tamnoseleno, od sgoraj in fpo- daj tako kofmato in koshuhovo, de fmo oftenneli, in li na njih zvetezhih grdsdikih, kterih shlahtni duh fmo savonjali, fmo jih sa prave vinfke terte, pa nobene po fvojim plemenu fposnali. Na poti nasaj fo nam pokasali v Vitenbergu klofhter, v kterim je bil sazhel pred vezh ftd letmi neki minili hudo rasfajati, pokasali fo nam tudi zerkev, v kteri pri miru leshi; vezh je pa naf vefe- lilo viditi gori nad Dresdnam vinfke gorize; te fo bile perve, ki fo fe nam naletele, od tazhaf, kar fmo bili dom sapuftili; njih sa naf kifli fad fmo v ravno imenovanim meftu pokufili. Vfaka vezhi vinfka deshela, od drusih vinfkih po vezhi dalji odlozhena, ima vezhi- del fvoje laftne dobre in flabe tertne plemena. Kakor fe sna vfe fadje na krish sarajati, tako fe tudi pri tertnih plemenih godi; is njih pefhek, ko fo bile na krish sara- jane, fe ravenforte, ali pa zlo noviga plemena dobivajo. De bi naf v tem le bolj rasumili, hozhemo rasgledati fe nad Mufhkatelj- ko, ki jo vinoredniki, kteri te novize bero, dobro posnajo. Mifliti je, de fpervizh je bila li epiga plemena, sdaj jih je pa she ve¬ liko ravenfort. 1. Mufhkat s nekoliko plofhnjatimi jagodami, ali pomoranzhne podobe, ki nar bolj difhi. 2. — ki hruttlja pod sobmi, de ga je zhutiti, ki pri naf tako dosori, de ga priletni ljudje ne soblejo satd, de bi jih po njemu glava ne bolela. 3. — voden fufzanz), ki fe is nazhete jagode; kakor voda, po uftah raslije. 4. — kifel, ki fmogavvčrtu g. prednika fodnjiniga sbdra v Shpak.ru pokufili, ob zhafu, ki fo od vlili liram’ na kljusetih in oflih bero snafhali. 5. — s debelimi, jajzhkaftimi ali podolgatimi jagodami. 6. — rudezh. 7. -— zhernoplav, ki ga imamo farni v treh ravenfortah. Ko bi vfe mufhkateljkne plemena is vlili vin¬ fkih deshel fkup fpravili, bi jili bilo morde vezh fto ravenfort. Skufhan vinorednik ne bo li rekel: vinfke terte fo, ampak tudi de fo Mufhkateljke, kir nimajo li laftnofti vinfke terte, temozh tudi pofebne laftnofti Mufhkateljke, in fhe sadnjizh mnogo ftanovitno laftnoft ali snaminje, po kterim fe vlaka fhe od vlili drusih raven- fefter raslozhi; fo tedaj ftanovitne ravenforte. Sgoraj fmo she V mifel vseli, de pri naf raspadejo fploh snane plemene v manj ali vezh ravenfort. Ko bi fe pa ena terta ne dala po fvojili pofebnih lallnoftih nobeni snani primeriti, fe sa pofebno lahno ali novo ple¬ me dershi. Kakor v vezh ravenfortah fe ena terta najde, mifliti je, de tolikanj ftarejfhi je v desheli; ko jo pa nima ravenforte, (le je, ne dolgo, ali famofevka gor prifhla, ali pa v deshelo sa- nefhena. Zhe bi fe pefhka na materi s laftnim domazhim zvetnim pra¬ ham sarodila in is pefhke terta sraftla, ino fe kakor mati re¬ dila in obdelovala, mifliti.bi bilo, de bi mogla biti materi ena¬ ka, kakor una, ki fe je na nji vresala in vfadila; zhe bi fe pa ena terta 7, — 15 — ali fhe vezhkrat is pefhak prerodila, in zhe bi pefhka vfelej ne farno s laftnim, ampak vezli ali manj tudi s lafkim, in pri pomankanju laftniga, zhifto s lafkim zvetnim praham sardjena bila; bi terta v’ fvojim 2, 4, ali 6 ftim prerojen- jumorde fhe mnoge pofčbne laftnofti fvoje perve matere obdershala, in od nje neka ravenforta bila; v 10, 20tim prerojenju pa bi po- febne laftnofti perve matere sgubila, in pofebno novo pleme pofta- la. Ko fe ena terta v treh ali vezh ravenfortah najde, nikoli nifo vfe lete enake žene ali dobrote; ta is med njih, kije v debeljfhi jagode potegnila, tudi bolj v lef in vezhi perje shene, je vezhi- del vfelej flabfhi, nerodovitnifhi, je operhlivka. Po krishem sa- rajanju dobivamo gorfhi ali flabfhi nove raven - ali nove pofebne forte. Marfikterimu bi snalo dosdevati fe, de je to prašno; faj fi ne mnoshimo tert is pefhak, bo miflil, ampak na ftarih deblah mladi¬ ke reshemo in jih pofadimo, in tako fvoje forte zhifto ohranimo." To je vliin snano, pa vdnder smiraj naprej, vedama in nevedama, nove plemena dobivamo. Sa neki hifhni sid nek brangarhpozhene; zhes nekaj let hifhni gofpodar tam mlado terto sagleda; ravno prav, rezhe fam pri febi, tii v satifhji in prek fdlnzhja bo dobro raftla; jo obreshe, perveshe in pozhati nakvifhko fpelje; she po perju, potem po grosdji jo njemu snanim tertam primerjava; poklizhe fofede, in vfi fkup fklenejo, de je ta ali ta, pa ne fposnajo fhe, de je li ena ravenforta; ali pa fklenejo, kir jo ne morejo po pofebnih laftnoftih nobeni dbmazhi snani primeriti, de je novo nesnano pleme. Po shivih grajah, v germdvjah i. t. d. fe najdejo divje terte, ali fa- mofevke. Na marfikteri sagleda paftir grosdje, to ga vefeli, s kratkozhafnofti jo sa naprej obreshe, terta mu da lepfhi grosdje, ga prinefe ozhetu pokasat, ta mu veli, ali pa fam fin fe smifl* neke mladike vresati in pofkerbi fkrivaje jih pofaditi, de bi fe vender vidilo, kako pitana bo poftala. §ami fmo she pohvaleno famofevko is pod gore Nanofa v fvoj nograd saplodili, in fe tega ne kafamo. Enako fmo flifhali, ni sdavnej, od drusiga Ipavza, F 8 ki je ravno tako s drugo famofevko ftdril. Ali nifo bile s perviga vfe terte famofevke? $he zlo po vinogradih sraftejo famofevke; fe jim naleti, po pofebnih frezhah, kakor flepi kokdfhi serno, de nifo bile ob navadnim delu fkopane, in de fo sazheli s zhafam jih obresovati, dershali fo jih sa kaki fzhimik ali sraiik podsemeljfki- ga fhtora. Naj pride v manjfhi vinfki desheli, kakor je, poftavi- mo, Gorifhka kneshija, na leto li ena famofevka gori, sna biti 10 ali 15, — v Itd letali jih bo ja Itd; naj bo od tih Itd petdefet, ki fo ravenforte domazhih, jih oftane fhe petdefet novih plemen in tako po vezhih in bolj gorkih vinfkih deshelah. Ni zhudo de uzhe- nik gofp. Hlubek, v nekih bukvizah od leta 1841, — ki fo jih nam farni prijasno darili — fhtevilo tertnih plemenov do 4 mi- lionov žene; dosdeva fe nam; de v tem fe nifo nizh pomotili. Marliktere z. k. in druge kmetijfke drushbe fo bile pred nek- mi 10. letini sa vinorejo hudo vnete; naprolile fo fi bile is vezli domazhih in vunajnih krajev in deshel veliko tertnih plemenov, de bi fe bile v njih drushbne verte nafadile, in de bi bili uzheni na¬ nje pasili, jih oblesovali, po njih laftnoftih jih fposnovali, jih fku- fhali in sadnjizh po njih rodovinah, shlahtah in plemenah sver- itene fvetu osnanili. Tudi mi fmo bili tilti zhaf od sgoraj imeno¬ vanih v Ljubljano, v Gradez, na Dunaj in v Pefht poflali, in na- fproti po nar miloftljivfhi ponudi Njih Zefarfke Vifokofti Nadvojvo¬ da Joana is Gradza 4 Rajnfke, 4 Auftrianfkc, in 4 fphtajerfke * plemena dobili. Namen in prisadetva tih drushb je bila hvale in zhafti vredna, — sdaj je pa vfe utihinilo! Kdor prevezh objame, nizh prav ne dershi. — Ko bi zhlovek k temu rojen bil, pofebno vefelje, tanjko gla- vizo in biltro dzhefize imel, bi mu shivljenje pre kratko bilo, de *• bi samogel tertne plemene ene farne vezhi vinfke deshele po njih snaminjah, raslozhkih in pofebnih laftnoftih fposnati in fkufhati. Dajte pa kmetijltva uzheniku na vifoki fhdli, kteri mora she po fvojim ftanu vfe njegove rasdelke ali veje objeti, — njemu, ki fe ni morde fhe nikoli s terto pezhal, ki fhe eniga famiga tertniga ple¬ mena ne fposna, ki ima Itd in Itd drusih opravkov in fkerbi, dajte mu rezhemo 400 ali 800 do 1200 tertnih plemen, de bi lijih v vert nafadil, jih v vlih zhafih in vremenih ogledoval, po njih laftnoftih fposnal in popifal; —• ali dajte mu 1200 ftrelzov, enako oblezhenih, lepih fantov, de naj jih tako popifhe, de fe bo is njegoviga popifovanja vfako tertno pleme, ali fledni fant od vfih 9 drusih 1199 raslozhil in fposnal, — to je nemogozhno! ni ga ozhefa, de bi vfe take snaminja raslozhilo, pa tudi ne jesika, tako na tanjko fpeljaniga, de bi fe samogle po njemu rasumljivo osna- niti. Od pomot, ki fe v tazih vertih godijo, ne hozhemo tukaj nizh v mifel vseti. Vifdko uzheni po meftili nifo, in ne morejo biti fku- fhani v vinoreji po vfih njenih rasdelkih — fkufhani vinoredniki pa nifo vifoko uzheni moshje. To bo fhlo fhe kaj zhafa na krish. — Mnogotere refnize, ki jih naravoflovje, pofebno pa kemija fprizhuje in osnanuje, bi samogle kmetijltvo in vinorejo po veliko nju rasdelkih podpirati in povsdigovati. Veliko rokodelftev in obert- nofti, kar jih je kemija nadahnila, lepfhi zvete, obilnifhi in shlahtnifhi fad, pa s veliko manji delam in trudam, tem rode, ki jo ženijo. O vi evropejfki narodi, kteri pevzam in godzarn fpomine poftavljate! fte posabili na fvojga pofebno velikiga do¬ brotnika? ali ni Lavoisier ozhe kemije? ko gaje ravno fran- zoski punt ob glavo djal, poftavite mu vkup sdrusheni fpomin vezhne hvaleshnofti! Kteri hozhejo s matematiko ali mehaniko fi kadaj kruh pridobiti, fe jih dan danafhni lahko in popolnama v politehniki nauzhe. Sakaj bi fe te uzhenofti v bfmi fhdli raslagale tem, ki fo fe namenili na duhovlivo, na pravizo ali sdraviljftvo po¬ dati fe? Vifoki veljaki! kterim fo vfe uzheniftva v fkerb dane, fte fe she v tem rasgledali? ali bi ne bilo moi-de bolji, de bi fe tem deblo kemije — to je nje poglavitnifhi refnize s vejo, s ve¬ liko vejo, ki zhes vfe kmetijltvo feshe — rasjafnile? — tako bi fe po duhovnih, fodnikih, komifarjih in sdravnikih, okoli po de- shelah raskroplenih, kemijfki kvaf v kmetijltvo poftavil; pozhafi bi kemija vfe kmetijltvo pokvafda, in potem bi fhe li prav f-ha- ialo , kipelo in raftlo! Mnoge ftare bukve pripovedujejo, de fo she od nekadanjih zhafov duhovni po franzoski in drusih vinfkih deshelah raskrop- leni, nar bolj terte rasposnovali, raslozhvali in fkufiiovali, in de fo fe od nekadaj pri duhovnih, ki fo farni vina perdelovali, kar fe fhe dan danafhni godi j vezhidel tudi nar bolji pile. To flushi k prizhovanju, de fo duhovni, ko fo vinograde imeli, od nekadaj med nar gorji vinorednike fhteti bili, ^podobi fe, de duhovni nedolshne vefelja vshivajo, fe od dufhniga trudenja, od veliko teshkih, vezhkrat litnih opravil odpozhiti. Zhe po fpolnjenih dolsh- noftih ftanii, sa zhebele fkerbe, ali fe s fadno- ali vinorejo ras- vefele, tega jim ne more nihzhe kratiti, veliko vezli bi jim imel to a 10 fledni privofhiti. To nifo pa le kratkozhafnofti in rasvefeljenja, vezhkrat fe tudi bogato plazhujejo, zhlovck da s njimi drusim le¬ pe isgledc, in poftane uzhenik in velik dobrotnik zhlovefhke drushbe. Vi tedej preferzhni sravenbratje po Krajnfkim, §htajerfkim in Gorifhkim! — bratje savolj pokliza k enaki duhovni flushbi, bratje kakor ravenudje Vafhih z. k. kmetijfkih drushb, ■— naklo¬ nite ti in vshivajte imenovane nedolshne vefelja, in dajajte po fvoji premoshnofli in okoljftavah v letem le lepe isglede, — vezh bodo sdali kakor uftni uki! Kteri pa, po vini kih deshelah ras- trofeni, farni vinograde imate, ali vshivate, fte isvoljeni in po- klizani, kakor nar bolj uzheni med kmetovavzi, vinorejo fhe dalje fpeljati; fosnanite fe s poglavitnimi refnizami kemije, kar ni nizh teshkiga, pa vender veliko sveso s mnogimi rasdelki vino- reje ima; fvoje terte oblesujte v vezh zhatih in vremenih, jih fkufhvajte, pasite, de jih hote prav fposnali, in fposnane, fku- fhane — de bi enimu ali drusimu namenu snale prav flushiti — osnani fledni med Vami fvoji kmetiji ki drushbi; le ta naj jih pa na fvetlo da. Potem bi samogli kako shlahtno, pofebno dobro tortno pleme eden drusimu, is ene deshele v drugo poflati ali sa- menjati. Ko bi imeli 10 do 20 tertnih plemenov sa shlahtno , 10 do 20 pa sa fredno vino perdelovati, in 4 — 8 flushezhnih bolj sa rniso, in branjarijo: s tem bi snali sa ljubo imeti, ^livnih plemenov mende je v Evropi 200 do 300. Pojdite pa po vlih gofpofkih vertih, in jih hote nafhli 10, k vezhimo do 15 shlahtnih fort, sa vfe druge ni vertnarjem zid nizh mar. Kaj ti bomo glave belili s veliko fld ali tavshenti tertnih plemenov, ki je sa naf prašna in zlo nemogozhna rezh! Kdor prevezh objame, zid nizh prav ne dershi! II. Od operlia. Abtropfeln der Traubenbliithen. ri fadnim drevju je vezhidel 4 do 6 krat vezh zvetja, kakor bi imelo potem sa prav saroditi in prijeti fe; tudi vfe zvetljizhjze eniga drevefa ne zvetd na enkrat, tcmozh ene, naj bo danef jutro, druge pa obpoldne, fhe druge popoldne, in tako jutro in po ju- trinim, i. t. d. S?hc zib vfi famzhiki v eni, pollavimo, hrufhkovi zvet- Ijizhizi ne dosore, in ne dajo na enkrat, ampak sa poredama, fvoj zvetni ali sarddni prah. Tako fe tudi pri tertah godi; ne zvetd 11 vfe jdgodize, tudi ne eniga grosda, na enkrat, ali na en dan, ampak sa poredama, de, zhe bi danef ali jutro zel dan neprijasno vreme bilo, fe fhe lahko po boshji previdnofti po jutrifhnim do¬ volj sarodi. Dva, tri tedne po zvetenju fe fadje zhifti ali trebi, — to nesarojeno, bolehno ali flabotno pade doli; tudi pri grosdji rezhemo, de fe je ftrebilo ali fzhiftilo, ko fo grosdi sadofti jagod obdershali; zhe fo fe pa jagodize is njih prevezh ofiile in sginile, de jih malo oftane ali zlo nizh, rezhemo: de terta je operhnila, ali de grosdje je fperhnilo. Operh je pa dvojni: pervi po flabim, fhkodljivim vremenu; pred tim ni pomagati! drugi po flaboplemenit- nih tertah, ki jih operhljivke imenujemo; pred tim fe samore umni vinorednik vedno obvarovati. Ko fpomladi terte poshenejo in she sarod pokashejo, in ko je premras, sna sarod veliko fhkodo terpeti, bres de bi bile terte vidama pomersnile. Veliko sarddizov oftermi, de vezi* ne raftejo in pozhali poginejo; drugi sarddizi fe ne raszimijo ali ne rasrafte- jo v tolikanj jagodiz, kakor bi fe bilo fizer v prijetnim vremenu pergodilo; tudi fe.permeri, de mras jagodize v njih nar shlahtnejih udikih pokasi, v tiftih udikih, po kterih bi fe bile imele k vinfkim jagodizam saroditi. Kadar zhefhnjevo, she mozhno napeto pdpje prevezh mrasa terpi, bodo fizer zhefhnje na videsh lepo po nava¬ di zvetele, sarodilc fe pa ne bodo; famzhiki fo sdravi in zhverfti, famizhize pa, to je, tifte frednje ferkaljza v zvetljizhizah, ki bi imele sarodni prah poferkati, fo od mrasa prevsete, oglufhele, pometle in sazhernele, de fe ne more vezli nizh po njih saroditi. Umni vinorednik ve, de, kadar ima jagoda zvefti, fe kupiza sadej pri rezeljzhku odlozhi, na tolikanj perftikov raspozhi, koliko je famzhikov pod njo fkritih, in de doli pade, ali pa de jo famzhiki na kvifhko vsdignejo in pod njo fvoj namen dofeshejo. Ko je pa saroda prevezh seblo, fe pergodi, de 10 —14 dni pred grosdnim zvetenjem po ndrfko zvete: kapiza fe ne odlozhi od sadej, ampak od sgorej fe odpre, kakor de bi bila odgnjila, in famzhiki, vezhi kakor bi bili lizer imeli biti, okoli frednje pizhize, ali famizhize v kolobarzhiku vkup ftifnjcni zhcpe; is lazih jagodiz, prijatel, ne bosh imel kaj sobati, to bo vfe operhnilo. Naj pride ob grosdnim zvetenju pre merslo, deshevno ali zelo megljeno vreme, morajo terte sa poredama operhovati; ko je pre mras, ne morijo flabotni famzhiki zvetniga prahu sadolii dosoriti, megla ga smozhi, desh ga fpira; to mora biti flaba vinfka letna. 2 * 12 Tudi prehude folnzhne vrozhine zvetni prah, komaj dosorjen, na- glama pofufhe, de ne more jagodiz saroditi; fhe huji je, ko med takimi vrozhinami pogoltne plohe pertifkajo, to she ljudje naprej vedo, do bo grosdje mozhno fperhnilo. Pred vfun takim operh- nenjem je ni nobene pomozhi. Operh, kterimu fe samorejo umni vinoredniki vbraniti, pride po flabo plcmenitnih tertah, ki fo she farne od febe tako fkashe- ne, de v flabih in dobrih letnah ftanovitno operhnejo. Po vflh vinfkih deshelah fe najde vezli ali manj tazih operhljivk, ki fo vezhidel ravenforte drusih rodovitnih plemenov, in ki fo she morde pred itd in itd letmi kakor famofevke gori prifhle, in fe rodovit¬ nim primefhale. Eno farno posnamo v nafhih krajih, ki jo nima ne rodovitne, ne nerodovitne ravenforte. Po nevednofti, neumno- fti, nefkerbi, pa tudi po hudobii tazih, kijih sa prodaj drusim sa fadeshe reshejo, fe fhe fem ter tje, manj ali vezli fade. Vfe operhljivke fo fi v tem le podobne, de pred zvetjem po- |pa f red n j a, pofebno hvale vredna; 4. ^ipa drobna, do¬ bra; 5. SJipa drobna s goftimi ozhmi, pofebno kratko de¬ belo petljo, majhnimi grosdiki, je redka; 6. $ipa s dolgo P etl jo in dolglatimi grosdi, je tudi redka; 7. §ipa s 4 26 okroglimi jagodami, je fhe bolj redka; — 8. §ipa zherna, ki vemo sa famiga, de jo ima. B. Bele, manj shlahtne. 1. Gljera, tudi Gl e ra, povfod po tem imenu snana; v Bregu, Profeku, B er d ah in pri Bo tuj ah pofebno mozhno fajena. Breshanka,Profekar inRebdla fo vezhidel isGlje- re. V mozhnim fvetu mozhno rodovitna, pravijo: Gljera brantazh (Lesebutte) nagmira. Nje ozhefiza fo fpomladi, kadar sazhnejo otekati, prijetno rudezhkafte, lef nekoliko pikali, jagode mehke in prevodene. 1. Gljera s velikimi polnimi grosdi, rumenih jagod; 2. Gljera s velikimi grosdi, pa bolj redkih in belkaftih jagod; 3. Gljera na pol operhljivka. Ipavzi pravijo: ko Gljera sarod pokashe, ga tudi donefe. V Rizmanjih, kjer jo dofti imajo, imo poprafhali, ako bi fe nafhla Gljera operhljiva? prezej fo jo poifkaii in nam pokasali; 4. Gljera s manjfhimi grosdi, jajzhka- ftih jagod; 5. Gljera taka, okroglih jagod. Te dv6 poflednji ravenforte imenujejo v Rihenberku: Gljera §hpizhka, in tli bolj zukrenih jagod; fe imati tedaj k bolj shlahtnim I hteti. 2. V o lovna, tudi Vol ovni k v Berdah Dr en ik, povfod snana, pa redko rejena; naredi na mladiki vzliafi vilize s dvema, tremi tudi fhtermi roglami; velike robate in oglate grosde, s de¬ belimi jajzhkaftmi mozhno ftifnjenimi jagodami, kterih mozhnejfhi vzhali flabeji vun pahajo: 1. V o 1 d v n a bela; 2.Voldvnazher- noplava. Pervikrat fmo jo vidili 1834 na S*»lapim, potem fmo jo nafhli v enim fvojih nogradov dve ftebli. ZherniMuf hkat, Zhedajz, §ipo inVolovna poflavimo k fvojim ravenfortam, is kterih fo fe ozhitno prevergli. 3. Belopdpka, poPlaninfkih in čjlapinfkih nogradih nad Ipavo bolj doma, s majhnimi dolglatimi grosdiki. 4. Difhezhka, po Ipavi redka, v nafhim sgornim konzu bolj pogoltna, v Berdah ^evfhiza imenovana, je mozhno di- fhezhih jagod: 1. Difhezhka debela s vezhimi grosdi in ru¬ menih jagod, ki je v ofojnah pofebno rodovitna; 2. Difhezhka debela, huda operhljivka; 3. Difhezhka drobna s dol¬ gimi petljami, majhnimi belofivkallmi grosdiki; 4. Difhezhka drobna na pol operhljivka, ki rafte ko inotla, in naredi tudi na novih mladizhizah grosdike, ki jih je treba med perjem ifkati; 27 5. Difhezhka lafhka, pri naf tako imenovana in le po njivah fajena s vezhim perjem, okroglih grosdov in debelih jagod. Doli po kneshii imajo neko pofamesno, ki ji pravijo Sjmerdodiit lika, Difhezhkam po duhu shlahta, fizer pa drusiga plemena; is lete bi ne bilo mogozhe vina piti, tako mozhno difhi. Vfe Dilhezhke fo v mokrih vremenih gnjilobi podvtershene. V nekim kraju Berd fo fi jo bili Difhezhko prevezh saple- menili, in nifo mogli vezli fvoje Rebdle savoljo duha lahko pro¬ dajati. V dobrih legah poftane tudi dobro zukrena, pa vender jo ne gre prevezh faditi. 5. Rezhigla, doli po vli Ipavi snana, nekdaj na nafhim polji mozhno rejena, sdaj pa bolj opufhena; ima neki duh po Di- fhezhki; sna biti nar drobnejfhiga lefa, hruftijivkattih japod, ki pa ne gnjijejo ko Difhezhkine: 1. Rezhigla debela, mozhno rodovitna v ofojnah; 2. Rezhigla debela; na pol operhljiv- ka; 3. Rezhigla drobna, na dolsih petljah, perje bolj peter- fhilafto, ko pri ravenfortah; 4. Rezhigla drobna; s kratko petijizo in na pol operkljivka. 6. Ofhip, nishej po Ipavi Žlindra, s voljno hlaftino in jajzhkaftimi, hruftljivimi jagodami, je bil she v poprejfhnim od- lozhku v mifel vset. 7. Klarna meja; v meji ali loki neke gofpe Klare famo- fevka najdena in is Dorenberga gori in doli po Ipdvi mozhno safajena; rodovitna, nekoliko v srejanju kafna, nekeliko pultih in vodenih jdgod. Pravijo, de, kar fo li jo Dorenberzhani mozhno saplodili, nifo njih vina vezli tolikanj obrajtane. 8. Vertenza, nishej po vli Ipavi Rogatka, mozhno ro¬ dovitna, neoperhljiva, vodena, nje srelo grosdje je v fenzi, ka¬ kor de bi bilo s moko potrofheno; v premokrim vremenu gnjije. De- firavno po vli Ipavi na fheft ur delezh rastrofhena, nefmo vender fhe nikoli od ene nje ravenforte kaj svedili! 9. Dolga petlja; pred 40 letini fo Ipavzi prevezh po nji hrepenili; sdaj je pa ob vero prifhla; naredi dolglate grosde s belkaftoselenimi, vodenimi jagodami, slo sagoltnih lupiniz. Ka¬ ko leto sazhnejo grosdi, popred ko mezajo, od (podaj gori gnjiti: 1. Dolga petlja drobna, mozhno rodovitna; 2. Dolga petlja debela, huda operhljivka. 10- Bershz h in a, pri naf mozhno redka, in bres imena, po fpodnji Ipavi pa, to je, pri Prevazhini, Renzhah, Vertoj- 4 # sas bah i. t. d. mozlino rejena pa na vifhje fpeljana; da majhine grosde, redkih, ne enako debelih in vodenih jagod ; pa ne terpi nirasa, ne operhuje in ne gnjije. 11. Egipt ar z a is Brega k nam sanefhena, tam ji pravijo Bolunf ka, ki fo jo is Bolunza dobili. Nekoliko debeli Malvashii podobna, ima nar debelifhi ftershen od vlih drusih tert; paha is ozhefa nar debelifhi sarod in da od vlih belih nar vezhi grosdje, pa pofebno vodenih jagod. Nikar jo nihzhe ne fadi! 12. Marvinj, tako doli po Ipavi, pri naf: Javornik; v Rihenberku: Glavazhiza, v Bregu in Profeku: Glavazhiza rujava, in v Berdah: Rumenjak. Povfod fovrashen, povfod doma, pa pofamesno, k prizhovanju, de, kteri po simi kolzhi re- shejo, jih vfelej po lefu nc posnajo. Naredi mende nar mozhneji deblo, krepek lef, golte ozln; grosdi bolj majhini, podobni bri- njevimu germu, odrafliki Hoje tako fakfebej, de fe jagoda jagode ne tifhi; jagodize fo jajzhkafte, drobizhkine, hruftljive, pofebno shlahtniga duha; tako grosdje bi fe dalo v shaklju danili nofiti, bres de bi fe jagodize smaftile. V Profeku pravijo: „Glavazhi- za prašna lodriza“ to je, prašen fod. Vzhafi ne dosori v na- fhih nar boljih legali. V 25 letih dvakrat, to je 1834 in enkrat popred fe je prigodilo, de je pri naf naredil fhe enkrat daljfhi grosdje, kakor po navadi, in s trikrat do fhtirikrat debelfhimi jagodami, ki fo bile mozlino sagorcle farbe, lizer fo belkafte. Tako prikascn nefmo fhe fvoje shive dni pri nobeni drugi tertni forti doshiveli. Tudi nam ni snano, de bi kako ravenforto imel. 13. Glavazhiza bela v Bregu zlo redko rejena, ki fe tudi pri naf, pa bres imena najde, je drobnih, jajzhkaftih jagod. 14. Mefkljer; vfaka fofefka, vezhkrat vlaki fofed pod tem imenam kaj drusiga raslimi; posnamo jih troje plemenov tega imena, ki fi nifo nizh shlahta. 15. Pergola. Povfod snana, pa tudi povfod pofebno red¬ ka; bolj bi bila perpravna sa pobendimfko kupzhijo, ko sa vino. 16. Augufhtana do sdaj edina nalafh sa kupzhijorejena; 1. Augufhtana s jajzhkaftimi jagodami je bolj sgodna; 2. Au¬ gufhtana s okroglimi pa bolj kalna. C. R u d e z h e. Rumenija; rumena kakor vofek, kadar meza; srela pa po- flane lepo rudezha; povfod snana, pa pofebno redka in poletenza. 29 I). Zherne ali zhernovifhnjeve. 1. Oberfelder; she Valvasor je vino is njega hvalil; na Ver hp olji nad Ipavo v grajfhinfki nograd v ftarih zhafih od drugej safajen;—je gofpofka terta, frednjih mozhno zukrenih jagod,, ki pofebno malo rodi, vender jo she neki drugi Ipavfki gofpodjc fade, in is nje svenjeniga grosdja fuhe vina delajo. 2. Refofhk, lafhka, pofebno shlahtna terta sa terane, pri naf povfod redka: 1. Refofhk debeli; 2. Refofhk drobni. Tershazheni delajo is njega tvoje flovezhe terane, neki Gorifhki Furlani pa — kakor v Profeku is beliga grosdja — sadufhene ali umorjene vina, to je, pofkerbe, de fe popred prodajo in popijejo, kakor vina pofianejo. Na fpodnjim Krafu fo ga sazheli mozhno faditi, in prodajajo is njega resne terane vzhati poletu po prav dragi ženi v Terit. 3. Refofhkat tudi Shushovna s velikimi grosdi, reftre- fhenih, debelih jagod s mozhno terdimi lupinizami, sa terane ve¬ liko obrajtan. 4. B er sam in, ali Mersamin; pri naf malo snana, od Lahov pa sa shlahtne zherne vina vifoko zenena terta: 1. Bersa- min s vezhimi; 2. B er sam in s manj f hi grosdi. 5. Rafhpiza, v Bregu Raft ref h e n k a, povfod snana in redka; ena pofebno shlahtna pa premalo fposnana terta. Rafhpiza operhljivka ima na veliki hlaftini dofti odraftikov, in na vfakim po eno ali dve, ob bendimi raspozheni, in na pol fuhi jagodi; ta je poprejfhni le po imenu, ne pa po plemenushlahta. 6. gladko z h er n, pofamesna terta po Ipavi, ktere jagode fo o bendimi od nekiga merzhefa vzhali fpite. 7. Penjel, lafhka, pri naf redka terta majhinih grosdjov in goftih jagod. 8. Penjelz, nekoliko bolj dolsih grosdikov, in bolj redkih jagod. 9. Gnjet, Gnjetiza, v Rizmanjih Refhara, v Friuli Kor do vat. Jo ni tertne torte, de bi bila ena po eni v vlili teh krajih bolj po goftama rejena. Gnjet je pofeben dar boshji de¬ lovnim ljudem, ki jim da pri teshkih delih resno, sdravo, ne pre mozhno pijazho k primerjenimu oshivljenju. V vlili bolj gorkih deshelah frednje in nifke vina ne filijo na vodo •— shejo pogafe, in nekoliko tudi nafitijo. Ko ni G ujete, je flaba letna — pofebno 30 satilte, ki fosteshkim delam oblosheni. Kafna fpomladi, jeGnjet rodovitna, in da nar vezli mokrote v permeri s drusimi; v pofebno dobrih legah in v puftim fvetu tudi zukrena in- lepo difhezha po- ftane, de jo tiari ljudje nar raji sdblejo: 1. Gnjet debela s ve¬ likimi grosdi, debelih jagod; nje sarod gre v fpomladanjfkim mer- slim in mokrotnim vremenu rad vvilize; 2. Gnjet frednja, nar bolji; 3. Gnjet bresafta, to je plavili in belih jagod, je nar bolj kafna. Kakor prilivajo Lahi vezhkrat beli mofht k teranam, delajo tudi Ipavzi is Gnjete in is drusiga zherniga grosdja bele vina. 10. Kifilz, tudi Kur bi n, Z h er ni na, lafhka vfakdanja terta, tudi okoli Gorize in pri Kanali nekoliko bolj pogoltna, polna sagoltnofti, pa tudi, ko ni srela, kiflobe, mozhno rodovitna; mi- flijo, de da ftanovitno vino, raslozhijo jo: 1. Zhernina golta; 2. Zhernina redka; 3. Zhernina drobna. 11. Pergola zherna s jajzhkaftmi 14 rifov dolgimi, in 11 fhirokimi jagodami, ki fmo jo she sa pobendimfko branjarijo priporozhili. Gorifhki Furlani, ki terane perdelujejo, fhe mnoge druge zhernovifhnjeve plemena rede, ki nam snane nefo. Rasun tukaj zhiflanih tertnih plemenov imamo fhe veliko fhte- vilo drusih ne imenovanih, ki fo pofamesne, in le laftnikam ali njih navadnim najemnikam snane; mogozhe bi bilo med takimi, po pofebni fkerbi in vezhletnih fkufhnjah, fhe kako dobro in shlahtno pleme najti. Ob pretezhenim novim letu fo nam gofpod J. I). Bella Bona, isbornik z. k. Gorifhke kmetijfke drushbe, pratiko ravno imeno¬ vane drushbe sa letu 1844 v dar poflali, sa kar fe Jim tukaj prav prav prijasno sahvalimo. Po ti pratiki fmo svedili, de g. D e 11 a Bona popifujcjo tertne plemena Gorifhke kralije, de fo jih she veliko domazhih in vunanjih v neko fvoje pofellvu pri Renzheh nafadili. Kne- shane blagoflovimo, in ferzhno fe vefelimo nad tem gofpodam imeti deshelana, vnetiga vinorednika, po kterimu je upati, de fe bode fposnanje tertnih plemenov k pridu domazhije dalje fpeljevalo. Neki grof Kobenzel je she pred 60 letini pofkerbil is To¬ kaja terte k nam safaditi; vites Anton Laurin z. k. pofveto- vavez, in general konful v Egiptu, je bil she popred, kakor taki, is §izilije fvojimu ozhetu vlpavo nekaj tertnih plemenov poflal; zhiflan g. Ritter is Gorize je puftil Rifling in Traminar od 31 Rajna v velikim fhtevilu na fvojo čphtanjelfko grajfhino nafaditi; marfikteri drugi fo is ^htajerfkiga in Eftrajha vezli tertnih plemenov v deshelo pripravili, tudi Gorifhki gofpodje, ki fo vezhidel pofedniki, mnogo vunanjo terto v deshelo saplode. P eterf hilj ko pri naf $hpanfka imenovana, gofp. J. Nep. Dolenz, kupzhovavez v Ipdvi, — savoljo miirbne reje s freber- no fvetinjo pozhafteni ud z. k. Krajnfke kmetijfke drushbe — s po- febnim vefeljam, kakor tudi Oberfelderzo fadi. §zer fo Toka- jar, Oberfelder, Riflingi. t. d gofpofke terte—terte sa bogatine, ki malo rode, pa ravno sa tega voljo fvoje grosdike loshe srede, de bolj zukreni in tedaj shlahtneji poftanejo. Is bolj hladnih in nemfhkih deshel k’ nam prefajene,- fo pri naf sgodne, pa, kakor pravijo, raji, ko domazhe gnjijejo. Portugalka, ki nam je is Eftrajha zhes Gradez dofhla, je she vzhali pred S. Jakobam pifa- na; mende bi snala pred Jakobfhzo, kir ima lepfhi grosde, sgodni kupzhii flushiti. V. Od tertniga fajenja. VHorke vinfke deshele dajo v vlili legah, pri umni reji, pitne, dobre vina; pa vender je vlim vinorednikam dobro snano, de na gorizah ali hribih prek folnzhija, v pofebnih savetjih, fe vezhi¬ del shlahtneji vina pridelujejo. Nafhe gori zhiflane, vezh ali manj mefhano fajene , tertne plemena nam dajo v dobrih legah in v sa- fifhjih, pertlizhno rejene, pofebno dobre vina; enake terte pa po njivah fajene, nekoliko vifhej fpeljane, in med turfhlzo rode fred- nje vina, na dobroti in ženi polovizo nishej. Ko fo pa v gofha- vah rejene, de grosdje folnza ne vidi, ali na Krafu primerjenih vifozhinah, imamo od enakih tert le nifko in kiflafto pijazho. Take tertne plemena, ki fo farne na febi bolj vodene ali iirupafte, nam poftanejo v pofebno dobrih legali mozhno zukrene, in ga fkorej nimamo tertniga plemena, de bi nam v dobrih legah pofebno shlahtniga vina ne rodilo. To terdimo is laftne fkufhnje, she pred 20 — 24 lelmi fmo is Rebo le, O v z h j iga r e b i z a, Pi koli ta , R af lip iz e, §ipe, ^ifhezhke, v poflednjih letih fhe zlo isGnjete fulie vina, to J e ? is tri mefze fufheniga grosdja, in fizer is vfakiga pofebej, po nekaj malo bokalov naredili, fhe od flednjiga imamo kako gufhtMro 32 ali buteljo sa pokufhnjo. Lepota, poktif in shlahtnoft duha takih in tako llarih vin fe s befedo ne dajo dopovedati, prefeshejo nam- rezh vfe snane in navadne sapopadke. Grosdja fe fizer rasldzhijo po fvojih plemenih, vina is njih fe tudi raslozhijo, ali ti rasldzhki fo zlo majhini, ravno tako majhini tudi v primeri, s takim vinam, ko je is mefhaniga, to je, vczhfortniga grosdja narejeno. Lega tedaj narvezh pripomore k shlahtnofti vina, tertno pleme pa ali forta, ali fvet v kterim rafte, le nekoliko. K legi fhtejemo pa tudi podnebje, in pod podnebjam rasumimo vfe oko- liletne deshelne vremena, ki fe s tertno rafijo v vedni svesi snaj- dejo, te fo: gorkota in merslota, tihota in mokrota, flane. role, megle, deshivje, vetrovi i. t. d. Ko bi fi is franzoske Marfili¬ je, ali od Raj na vezh tortnih plemenov saplodili, bi is njih ne per- delovali franzoskiga ali nemfhkiga vina, temuzh ipavfkiga; nafhe desheliio podnebje je vfe drugazhno od franzoskiga ali nemfhkiga, to pa veliko vezh sda, pri vini, kakor tertno pleme, ali fvet, v kterim terta rafte. Snalo bi pa tudi fe prigoditi, de v enim is med dvajfetih let bi vfe okoliletne vremena zhes in zhes, in popolnama tertni rafti in reji ne teknile: satorej sna fizer vino is eniga in enaziga nograda vfako leto dobro biti, pa vender fkufhcni vino- redniki dobro vedo, de vino eniga leta fe od drusih let rasldzhi, in de v dvajfetih letih morde ni vino dvakrat popolnama enako: je bolj ali manj prijetno, mozhno, farbano, biftro, fe hitrejfhi ali kafnejfhi zhifti, da vezh ali manj, bolj ali manj vleshenih droshij i. t. d. Ozhitno je pa vender pri vlim tem, de v kraju, vinoreji ne ravno flushezhnim, samote umen in fkerbno vinorednik podnebje nekoliko po rasldzhnih okolifhnah nadomeftiti, in dobro, vezhkrat tudi shlahtno vino tam perdelovati, kjer bi ga zhlovek ne ifkal. Naj poifhe tedaj pofebno prekfolnzhno in savetno lego, ne prevezh tcshkiga ali ildviga marvezh pefkaftiga in rahljiga Prevezh iloven fvet ni v zli nobeni legi, in nikakor tertni reji fltishezhen ; terta hozhe po tvoji naturi dalezli okoli raskoreniniti fe, kar ji pa iloven fvet vedno brani sato , ker je prevleshen , prevlazhen ali fmolen; dalej fe ilovza. fizer vode mozhno napije, ji pa ne pulti fkosi ozejati te; ko je prevezh deshevtio, bo voda po verhu odtekala, pa nikoli fkosi ilovzo nishej fe ozejala. Tak fvet je mersil, okoli leta prehladan, folnze ga ne pregreje, terta rafte v njemu bolj is vode, tudi grosdje je bolj vodeno , in ne more fe prav rediti, in ne fosre- jati. Ko je pa ilovza od folnza prevezh fpezhena, fe ne more v naglih lijdvzah vode napiti. To fo refnize , ki jih vfakdanje fkufhnje vfih vinfkih krajev ter- dijo. Koliko je okoli po dčsheli frednje reje, ki fe slo niški perblishuje, in vender komej komej le frednje vina daje !• preiloven fvet ji ne tekne. 33 fvetsi; naj va-nj nafadi, ne pregofto tertne plemena, ki nifo ftif- njenih jagod, ki ob enim zhafu, in ne prekafno fosreje; naj jih redi pritlizhno; naj dershi tla okoli leta zhifte, to je, ne plevelne; ne de bi kake druge drevefa ali selifha va-nje nafadil. Ko ga ni kaminzha v nogradi, naj ga v primeri notri fpravi, de fe bo zhes dan rasbelilo, in dolgo v nozh nograd grelo; naj pofkerbi, de bo fleherna terta, de bo grosdje, de bodo grosdne jagode na folnzi, na lepim proftoru. Po pofebni fkerbi in umetnofti fe dajo tedaj v bolj hladnih krajih gorfhi, ko bi fe miflilo, pa tudi po nefkerbi v bolj gorkih deshelah, flabfhi vina perdelovati. Vifoki gofpodje, bogatini in drugi, kterim fe ljubi, naj ti na- fadijo gofpof ke terte, poftavim : Tokaje rzo,Oberfel d erzo,Ri- flinko i. t. d., ko bi fe jim ravno ne fplazhalo; potrebni bodo pri njih saflushek imeli in farni ti bodo k fvojimu vefelju mnoge, pofebno shlahtne vina napravili. Navadnim vinorednikam pa moramo fver tovati, fizer tudi shlahtne, pa rodovitnifhi tertne plemena faditi; oni le shelje, de bi fe jim fkerb, prisadevanje in delo poplazhalo, in na vinorejo rastrofeni denarji s dobizhkam povernili in ne mo¬ rejo mifliti na tako vifoko shlahtnoft fvojih perdelkov, ktera bi jim nizh dobizhka ne donefla. Naj kdo naredi, poftavim, v Rerdah Rebdlo is pri grosdiki sbraniga grosdja, ali jo bo zhes goldinar drashej, ko njegov fofed, prodal? kaj in kam pa s drugim grosdjem? ali ne bi vezli fhkode, ko dobizhka imel? Vinorednik mora pofkerbeti, de nar shlahtnejiga vina, pa tudi v nar obiljnifhi meri, ko je mogozhe, perdeluje. Po vlili vinfkih de¬ shelah gredo kupzi le sa ženo, tudi dobre vina hozhejo le po ženi imeti, taziga pa ni, de bi pofebno shlahtniga po vrednolli plazhal. §he zid mnogi imenitni gofpodje, kterim gre fvojo domazho vino¬ rejo podperati, fe pulte k fvoji veliki nezhafti in v fhkodo deshele oflepariti in vezhkrat unajne, trikrat flabfhi vina, ko domazhe, tudi trikrat drashej plazhujejo! — Lah vifoko obrajta perdelke tvoje deshele; Franz o s je le v fvojo domazhijo saljubljen, hvali, povikfhuje, in vifoko ženi, kar je Franzoskiga! kako pa mi? — Kar pa naflie foldanalle (IHergcl) hribe in hribize doli do in memo Gorize in okoli Terfta sadene , miflimo, de ga nefmo fhe vinoreji bolj flushezhniga fveta vidili. ter tje fo rdf folddni prefuhi in prepulii, tudi kamuitne silile dajo veliko opraviti; pa ravno med tazimi shilami fo foldani nar rodovitnifhi, in ko fe kaminje — ki fe je is brufeniga ali kreflvniga pelika (Kiefel) fzenilo, in ki fe nikoli is nogradov zhifto ne fpravi — fzhafama fperlii, flori seinljo bolj rahlo, de fe terte v nji tolikanj loshej raskoreninovajo. 5 34 fmo ko otrozi, kar v rokah imamo, ne vidimo, ne obrajtamo, le po tem fe oširamo in hrepenimo, kar vidimo druge imeti! Vinorednik nima prevezh in famoglavno na kako tertno ple¬ me sanafhati fe, in le eniga farno faditi; naj raji fadi 10, 16 ali 20 plemenov ali fort, med kterimi snajo nektere smiraj bolj golte, druge pa bolj redke biti. Ko bi eno pleme prevezh prema¬ govalo, bi snalo vino kaki duh, sna biti neprijeten, kakor pravijo, po semlji, dobiti; ko mu morebiti med vezh plemeni ta ali uni sardd odpove, ali fpomladi od mrasa, ali ob zvetenjukakofhkodo terpi, mu bodo druge fhe smiraj, ko tdzha vfiga ne pobije, kaj fadu doneflc; ko mu pa edino safajeno pleme fad odpove, po¬ tem s Bogam bendima! Mi farni imamo v eni mu fvojih nogradov rasun ravenfort zhes 40 domazhih plemenov, bres de bi fe bilo to po kakim namenu dofeglo. Pofamesne zvetlize imajo vfaka pofebej fvoj laften, vezh ali manj shlahten duh, zel svesik (jmfhelz) pa is tazih zvetliz, v kterim nobena s fvojim pofebnim duham ne smaguje, je nar pri- jetnifhiga in shlahtnejfhiga duha. Nafhe fuhe, popred v mifli vsete vina, is pofamesnih tertnih plemenov, imajo vfako pofebej fvoj shlahten duh, pa vunder fe nam, in tudi drugim dosdeva, de fuhe in tako tiare vina is mefhaniga, to je, vezhfortniga grosdja, le fhe nar shlahtnejfhi difhe! Vezhfortno grosdje da vinu prijetni duh (Bouquett), de je kaj! Nafhe nografke vina is dobrih leg fo po- febno lepiga in prijetniga duha, pa li Notrajnzi jih plazhujejo in vezhidel le vosniki po veliki kupzhijfki zelli jih popivajo ; nekaj let fem ga gre tudi nekaj maliga na Gorenfko, kjer ga pa pre- kerftujejo, in pod drusim imenam tozhijo. Po vfdi vinfkih deshelah fadijo terte sa pertlizhno rejo, ve¬ zhidel bolj golid, sa odtalno pa, ali vifhej fpeljano bolj redko; naj jih povfod faj vunder tako narasen fade, de bi fe flednji pri reshnji lahko puftil saroden lef od 6 do 8 ozhi! V mokrotnih in hladnih krajih jih fade ne veliko nishje od eniga zhevlja, v fuhih in bolj gorkih pa dva do treh zhevljev globoko. Sa plitve fadeshe fi pre- vidijo, kar ni teshko, kratke fajenizhize s korenizhizami; vresanein pripravljene nafade gofto v kaki vert ali na drugi perpravni proftor, dekoreninize narede; eno ali dve leti kafneji jih pofade v ndgrad, kteri je pa she popred prekopan in k temu napravljen, inv kterimu narede vfaki pofebej jamizo. V fuhih, in gorkih deshelah pa, in s dolsimi fajemzami, to ne gre; teshko je she najti sa-nje mo- 35 kroten fvet, de hi v njemu korenizhize napravile; raji pa, kakor de hi jih is tega namena globoko sakopovali, jih med tem, ki nov ndgrad kopajo, ob enim vfade, kjer imajo smiraj rafti. Sa frednjo rejo fkopajo pri naf po njivah grape, po meri, kakor imajo navado orati, k temu fekajo tudi dolge kolzhi. Lahi pa potrebujejo sa Tvojo vifoko rejo, de li ravno jih zlo plitvo fade, fhe daljfhih kol— zhi; kjer jih hozhejo gori na drevefa fpraviti, jih vfade tako, ka¬ kor de bi od dveh Hrani po 4 in 4 kazhe prilesile, in fvoje glave povsdignile, kakor de bi ravno hotle na drevo, ki ga oh enim vfade, slesiti. Naj fhpdgajo pa v fvoje fadeshe fajenize bres koreniniz — pri naf kolzhi imenovane, ali s korenizhizami — pri naf bilfe — vfelej bodo bolj prav opravili, zhe bodo debeljfhi in krepkejfhi lef k temu obrazhali; sakaj vejjhiga shivota fajeniza tudi vezh mo¬ krote ali foka popije, krepkeji koreninize in mladizhize poganja in hitreje bo sraftla. Krepke kolzhi dajo pri naf vezhkrat she drugo leto fvoje rafti po vezh grosdikov. V fvoje fuhe in debele foldane (Mergel) potrebujemo okoli rn okoli, tudi v Bregu in Berdah 3 do 4 zhevljev dolsih kolzhi; tdde takih, pofebno pa sbranih ni vfelej ravno lahko dobiti. Tanjkih pa, ko dreta, nimafh nikar faditi, fe ti ne bodo obnafhale, —kdaj ti neki bodo sraftle? Ko imafh pre kratke in shlahtne kolzhi, ali pa nemfhke billize faditi, podftavi jih od fpodaj s ledino, od sgoraj pa jim na¬ pravi s plofhzami hifhize, de ti jih semlja ne bo sasherla. Na hvalo pride, ko ima kolzh nekoliko dveletniga lefa sa nogo, to je, kjer ima na tleh floniti; ravno na meftu, kjer je is ozhefa sraftla, je neki lefhaj ali grintiza okoli in okoli, is te grintize, zhe fe v mokrotnim snajde, fe sbudi veliko fpijozhih ozhi, in fe hitro is njih fzimi dofti korenizhiz, in to ravno tam, kjer fo nar t J °lj potrebne; torej, in ker je lef dveh let krepkeji, je tudi gor- fhi sa kolzhi kakor eniga leta; is vezh pa ko dve leti ftariga lefa nimafh kolzhi napravljati, is taziga preftarikaftiga lefa fe ti fpi- J°zhe ozhi ne bodo vezh, faj ne obilo, sdramile. Ako bi ti tvoje dela tako nanafhale, de bi mogel nektere dobre terte fkopati, in ako bi kolzhi potreboval, vladi fkopane terte pa le tako, de pri vfaki narlepfhi mladiko sa kolzh imafh, zelo deblo P a , vfe korenine, in na pavez prikrajfhane druge mladike pufti ji nogo ; bofh vidil, de she pervo leto ti bodo nektere grosdike dale; take kolzhi fo kod grobenize, ni pogorfhih prafhati. Kolzh 5 * 36 fe ti bo ukoreninila ravno kjer je leto popred sazhcla rafti, sako- pano deblo pa in ftare korenike, ki jo s perviga bogato s fokam previdvajo, bodo s zhafam odgnjile. Ko drugim fajenize reshefh, ali fadifh, delaj tako, de bo tvoje delo vfelej sahvaleno. Bolj ki bofli fajenizam poftregil s dobro, rahlo perftjd, s ledino ali trato, s roshjem ali drugim vfahnjenim raftlinjem, s gnojam i. t. d. bolj fe ti bodo obnafhale. Pripravlje¬ nih kolzhi ne dershi predolgo na simfkim fmaju, fizer ti jih mras prehlini in prevsaine, de ti vezli ne obselene. Ne naftavlaj jih na gole tla, ampak jih podloshi ki en pedanj s perftjo ali kako debe¬ lino, de ne bo v velikim deshevju voda po koreninah fe ozejala, in jih fpirala, temozh pod njimi. Kjer koli jih pa na kaki ravni vfadifh, de bi fvet pod njimi deshevne vode proti ne popival, jo inorafh na kako visho odpeljati, de fe ti v vodi ne vtope. V no- grafke fadeshe nimafh nikoli kakiga fishola ali buzh faditi, de ti kake kolzhi ne samorijo. Ko letaf v fuhi foldan vfajene nografke kolzhi prihodno fpomlad poldrugi ali dva pednja globoko odkopafh, pulti jih fhe dve, tudi tri leta tako odkopane; fvet je sadofti rahel, de lahko dobro raftejo; globoko fe ti bodo ukoreninile; zhe fe kako selifhe prikashe, isruj ga; tako fi perhranifh dvojno odkopovanje, in trojno okopovanje, in semlje ne bofh nepotrebno, in k fvoji fhkodi nasdol । pomikal. VI. Od tertne reje. EBe ti ravno mnogi vinoredniki pravijo: „le ddfti— ddfti vina, naj bo she po zhimur hozhe“, fe jim vunder kadi, zhe fe jim v dobrih letinah flaba zena sa-nj obeta, ali zhe flifhijo, de ga drugi dra- shej prodajajo. Gorfhi ko fo vina, loshej jih je vfelej prodajati, tako je po vlim fvetu. Kdor od sgorej plava, ne vtdne! — Dofti tedaj, pa dobriga vina — tb naj bo tvoj namen in tvoj pregovor; ni sadofti, de perdelujefh obilno mehkiga grosdja, mora biti tudi srčlo ali zukreno; vfa tvoja fkerb in prisadevanje’, vfa tertna reja in vfe okoliletne nografke dela naj temu namenu flushijo. Kakor rudar pri nar manjfhih, vezhkrat ne videjozhih drdbzah fpravlja, de slatd pokashe, imafh tudi ti okoli leta po malim, kar bo pa vender veliko sdalo, k shlahtnofti fvojiga vina pripomagati, de bo 37 tudi slate podobe in žene podalo. §tvarnik te je podaril gofpo- darja fveta, sakaj bi li ga ti po potrebah in premoshnofti flushev- niga. ne doril?-tvoj um sainore njega mozln' k fvojim name- nam obrazhati ti; ko to ftorifh, pokashefh, de fi v refnizi Boslije shlahte! — Ni nam jo fkorej snane kmetijfke reje, de bi vezh vednodiin fkerbi potrebovala, ko tertna — in vinoreja po vfih nju sapopad- kih; kje fo pa taki rasumni, redni in rmetovni vinoredniki? Pred dvema letama fo fe bili lafhki vifokouzheni naravoflovzi v Pa¬ dovi fnidili; nekdo is med njih je v tem sbdru s bolj fpeljanim govorjenjam terdil: de Kahi jo nifo fhe v vinoreji kar dopinize od njih nekdanjiga patriarha Noeta naprej florili! Tako le fe godi ne farno po Lafhkim, ampak vezh ali manj tudi po drusih vinfkih deshelah. Namen prizhijozhih sadavkov je, is nam vdanih brav- zov vinorednike, ki fe na nishejfhih dopinah vednodi snajdejo, po premoshnodi in prijatelfko v tem le nekoliko k gorfhimu na¬ potiti. (“Stari Gerki fo terte pritlizhno redili, ta reja fe fhe dan da- nafhenj gerfhka, ali pritlizhna klizhe; Rimzi fo jih pa na vifoko fpeljevali, torej fe tafhega: rimfka ali vifoka tertnareja imenu¬ je; med pritlizhno in vifoko raslozhijo fhe eno fr e d njo; zhe bi fe od pol zhevlja do poldrusiga k pritlizhni, in od poldrusiga do fhterih k frednji reji fhtelo, pade vfe drugo od 4 do 18 zhevljev in sna biti fhe vifhej, pod ime vifoke reje. Ni jo radline, de bi bila pod roko umniga, in neumniga red¬ nika bolj voljna, in vgibzhna od terte; od pol zhevljagori do 18 — 24 ali fhe zhes, je vmef veliko mer; na vfe te mere fe najde terta, v vezh vkup vsetih deshelah, rejena, in pri vlaki reji po¬ vemo, in vezhkrat bogato, na-njo obernjeno fkerb. Gerki, Dal¬ matini, in v vezh drusih, pofebno nemfhkih deshelah terdijo prit¬ lizhno tertno rejo, ja v bolj hladnih krajih fo fhe zlo prililjeni jo terditi; po lafhkih poljih pa fe dershe fhe smiraj vifoke reje; v nekih jutrovih deshelah pulte terte fhe zlo na pol sdivjati, in na nar vifokejfhi drevefa ovijati fe. Ko je terta vifhej, in pofebno na konje, verhe ali veje fpe- Ijana, raji rodi, — role in deshevne vremena ji ob zvetenju manj ihkodujejo, tudi manj operhuje, — nje grosdje pa ni vezh tako dobro, in ravno v primeri, kakor fe vifhje vsdiguje, grosdje manj fosreja, je bolj vodeno ali lirupofto in manj zukreno; fhe zlo grosdje 38 tertniga plemena, ki je po fvoji vlaftnofti bolj zukreno, poftane vodeno, ko fe previfoko redi. Vfim kmetovavzam bi moglo vender dobro snano biti, de pri tleh jo je narvezh folnzhne gorkote; grosdje jo pa od vfiga drusiga deshehiiga fadje narvezh potrebuje; le gorkota ga son, njegovo kiflobo v firiip fpremeni, de poftane flad- ko; is firiipa pa fhe le zuker nareja, in zuker da td, kar vinfki duh ali vinfko mdzh imenujemo, ki fe da v shganjarijah is vina islezhi in pod imenam „shganja“ pokasati. Bolj srelo in zukreno grosdje da mozhnejfhi vino, bolj mozhno vino pa vezh shganja. Ko bi pa grosdje, poftavimo, le mehko pa zukreno ne bilo, bi ne dalo nobene vinfke mozhi, in tako vino tudi nizh shganja. Hozhefh tedaj kaj dobriga, shlahtniga vina perdelovati, if hi ga pri tleh, pritlizhna reja ti ga bo dajala. Laham daje vifoka reja vezhidel frednje, tudi niške vina,,to je pa v primeri s gorko de- shelo, v kteri raftejo, rezheno; sakaj fizer vender bolji vino da pritlizhnareja tudi mnogih drusih prehladnih krajev; od druge ftrani je pa tudi refnizhno, de pritlizhne, umne reje mnogiterih bolj hlad¬ nih deshel dd lafhke, in is pofebno dobrih leg, veliko shlahtneji vina dajo od lafhke vifoke, in de Lahi farni, ko hozhejo kaj shlahtnejiga perdelovati, s terto na prekfolnzhne gorize beshe, in nje rejo mozhno snishajo. Pred 40. letmi fmo farni v Bregu fhe veliko nogradov prit¬ lizhne reje vidili, sdaj fo sginili, frednja reja je fploh navadna, in fkorej vfe fe s drevefam obdeluje; Breshani pa farni fposnajo, in is njih uft fmo jo flifhali, de njih vina fo bilenekadaj bolji. Ali bi fe ne dala v Berdah in po hribih okoli Gorize, tertna reja, ki fo jo v ftarih zhafih od Furlanov previfoko pofneli, nekoliko sni- shati, de bi fhe bolji Rebolo perdelovati, in Korofhze fhe bolj s njo k febi vabili? Vfim vinorednikam, ki v okolifbi nafhih Noviz prebivajo, moramo pritlizhno rejo, pri naf „nografko“ imenovano, mozhno priporozhiti, in jih povabiti, de bi fe jo do shiviga, kar je koli mogozhe, in kar jim njih druge okoljftave pripufte, popri¬ jeli; kjer pa ta ne gre savolj she od ftarih zhafov vpeljane in fploh fhpdgane frednje reje, naj pri ti le ravnajo po naukih, ki jih jim bomo tukaj ljudoradno dali, de bodo tudi pri fvoji frednji reji shlahtnejfhi pridelke imeli. Kmetovavez mora vfelej to terditi, kar mu pri nar manjfhim delu in pri nar manjfhih vtrofhkih, nar vezh dobizhka prinefe. Tak fkcrbni in zhverfti delavez pride na¬ prej , nemarni in leni pa sadej oftane! 39 Ko bi potem, ki bo shelesna pot narejena, nafhe tiare zelle tolikanj vina vezh ne potrebovale, kar je lahko verjeti, ali bi ne bilo prav, jih po shelesni zefti na dalne feverne kraje pofhiljati? nikar ne miflite, de bi fe nafhe dobre vina, — in ko bomo fhe shlahtneji perdelovali — tam ne dale dershati. Portogalfko je ve¬ liko gorkeji od nafhih deshel, pa is Portogala ga gre narvezh vina na Angleshko, kjer fe da prav dobro dershati-. Zhe bi kdo is fevernih krajev k nam safhel in fe pri naf vftavil, ne bo nigdar vezh po fvojih domazhih vinih fanjal, nafproti pa, zhe kdo is bolj jushnih deshel fe na bolj feverne poda, ne more tako hitro fvojih vin posabiti. Po raslozhni reji mora tudi terta drugazhno obresana biti. Namen nje obresovanja je, de bi letaf veliko grosdje dala, in sa prihodno leto tudi gotovo sarodni lef sredila, de bi tako tudi k letu obilno od nje imeli; zhe bi jo ne obresovali, bi she v dveh ali treh letih tako sdivjala, de bi na-nji ne bilo vezh lepiga grosda. Kar koli kinetovavez flori, ima, ne le farno s telefam, temozh tudi s urnam in premiflikam ftoriti, tako tudi pri tertni reshnji; zhlovek mora pogledat s biftrim, umnim ozhefam nje ftaroft in raskoreni- zhenje, nje deblo in rafho, potem naj jo obreshe tako, de bo nji pufheni sarodni lef s imenovanimi okoljnoftmi v taki primeri, de bo nar vezh, ko je mogozhe, grosdja dala, pa tudi prihodnizh go¬ tovo sarodni lef sredila. Pri reshnji nikar ne gledaj vfelej na de- shelno navado, bodi rasumen. — Zhe bi eno terto obresal na 12 ozhef, in zhe ti naredi sa prihodno leto fhe smiram lep in krepek saroden lef, ali bi ne bila velika neumnoft in fhkoda, ko bi jo bil na 4 ozhefa fkrajfhal? 12 ozhef, upati je, dajo vezh in boljfhi- ga grosdja, kakor fhtiri. Ta tertiza, flabotna, je obresana na tri °zhefa; to ji ni primerjeno, je sa-njo prevezh, ti ne bo dala ne grosdja, ne sarodniga lefa; ko bi ji pa bil puftil eno dzhize, bi bila faj samogla sa prihodno leto sarodno mladiko srediti; — una Pa, ki je na tri velike verhe fpeljana, in ji je sarodniga lefa fe- dem, ali 8 do 10 ozhef fkrajfhanih mladik pufhenih, je sa-njo premalo, pri takim deblu in rafhi bi fe ji bilo snalo defet do dva- najft tazih mladik pulliti. Po fhufhnjah nekih malo let tako biftro ®kb (Takt) dobifh, de, ker terto pogledafh, pa she vefh, kako j° gre obresati. S umno tertno reshnjo fe da fhe drugi namen dofezhi, vezh- krat fe samdre s njo grosdje poshlahtniti. Jagoda, ki je na pro- 40 ftoru, ki ji okoli in okoli nizh ne sabavlja, lahko diha, puhti, fe prav redi, in dobro sredi; satorej jc rastrefheno grosdje prijetni- fhiga pokufa, bolj zukreno in tedaj shlahtneji, kakor drugo pre- goftih ali ftifnjenih jagod. Ako bi terta, pametno na dfem ozhef obresana, nam dala, poftavimo, defet rastrefhenih grosdikov, ko bi pa neumno na fhtiri ozhefa fkrajfhana, dala pet grosdikov s ftifnjenimi jagodami, tako vifhej ženimo unih 10 rastrefhenih gros¬ dikov, ko bi nam ravno nekoliko manj mokrote dali, kakor tih pet grosdikov. Dobro rejene terte, to je, take, ki fo s shivesham bo¬ gato previdene, je prav, nekoliko bolj s sarodnim lefam jih obkladati, de poftane grosdje bolj rastrefheno, in de tako kofhato ne raftejo, in prevelike fenze ne delajo. Rastrefheno grosdje frednje reje sna dati gorfhi vino, kakor grosdje prevezh ftifnjenih jagod, zhe je ravno pritlizhne reje. To je ravno eden nar poglavitnifhih vsrokov, sa kteriga voljo ne moremo kar pregottiga tertniga fajenja preljubiti; take tertize fo,ko de bi bile v lonzih rejene, fe ne morejo nikokor raskoreni- zhiti, fo ena drugi na poti, in ena drugo sadufhe ali more; rasun de nar sarddnifhi ozhefa, ki fo prek frede na mladiki, prozh me- zhejo, jih, na glavize obresovaje, fhe lilijo, — ker fo venderne- ktere med njimi mozhneji, de vezhkrat grosdje s mozhno ftifnje¬ nimi jsigodami, ki je dofti plehkejfhi, rode. Kadar vidimo v bolj fevernih meftih na kakim hifhnim sidu terto bolj vsdignjeno , in na 15 ali 20 glaviz obresano, fe nam prav milo flori; rafte ko nora, in ima obilno grosdja s mozhno ftif¬ njenimi jagodami; upa ni, de biga kadaj mogli s vefeljam sobati. Taki terti bi mi vezli sraka dali, to je, bi je obresali na 12 do 15 sarodnih mladik 5, 6, do 10 ozhef, de bi bolj rastrefheno, in mende tudi vezh grosdja imela, in ne tako norfko raftla. Ven- der moramo tudi gotovo refnizo fposnati, de fe ne da vfake terte grosdje, in tudi ne vfelej na to visho poshlahtniti, rasun, ko bi fe ji zhes vfo mero sarodniga lefa puftilo, de bi she sopet divjaku nekoliko podobna poftala; divjaki, tako fe nam posdeva, nimajo nikoli grosdja s mozhno ftifnjenimi jagodami. Obzhinfki zhafopif od 20. pretezheniga Malitravna Nr. 111 je povedal, de okoli Trapezunta na Zhernomorju, ki je bil pred vezh ftd letmi nekih gerfhkih Žarov fedesh, terte, ki jih na nar vifokejfhi orehe in druge drevefa fpenjajo, le na 5. ali 6. leto obresujejo; nar hitrejfhi nimajo take terte grosdja s prevezh go- 41 ftimi jagodami, in de fi ravno je deshela tako gorka, de drevje zhes simo seleno perje obdershi, je grosdje vender komej fred Kimovza mehko, bendimo pa dershe fhe le o Boshizhi, ali.pa nalledniga Profenza. Imajo pa to grosdje vezhidel le sa miso, ker tako vifoko od tal in fhe v fenzah in velikih gofhavah, ne more zukreno po¬ dati , de bi fe kaj dobriga vina is njega naredilo. V vezli dgerfkih krajih vershejo ob reshnji vef sarddni lef in vfe mladike prozh, ravnajo terto na eno okroglo debelo batizo, in per- delujejo — na tako pohlevni terti — fhe smiraj obilno grosdje. S perviga odreshejo, v navadni odtlizhni meri, mladiko tikama eniga ozhefa; kar je vezh ozhef na mladiki, jih pokase, vfe druge mladike vershejo prozh. Drugo leto odreshejo mladiko, ki je is pufheniga ozhefa sraftla tikama lefhaja, grintize, ali ti¬ kama noge, is ktere je sraftla, in tako vfako leto naprej. Grinta fe na to visho od leta do leta fhiri, is nje fc sbudi okoli in okoli veliko fpijozhih ozhef, ki poftanejo tudi sarddne. Letaf, poftavi- mo, fe pozhafi pozhafi prikashejo, kakfhno tudi s enim perefi- zam, — h letu pa, ki fe vfe mladike odreshejo, srafteje is ime¬ novanih ozhef lepe, krepke mladike; te, ki imajo okoli batize grosdje, pufhajo, druge pa otrebujejo. Pri naf biRebola, Ovzhji rebiz, f?ipa in Pinjela tako rejene, tudi rodile, pa ne vfe is kraja; fam gofp. §hamf nam je povedal, de Mufhkateljka fe ne da tudi na Ogerfkim perfiliti, de bi na to visho rodila. fjred debla ene Pinjele fino enkrat grosdik perdelali bres mladizhize in bres perefiza. Komur bi fe ljubilo, naj pofkuli nektere mlade tertize tako rediti; Ogri fe s to rejo hvalijo, in fe per nji dobro pozhutijo; Bog ve, kaj bi fe snalo dobriga pri tem svediti. Terte obresujejo vezhidel povfod fpomladi, pa tudi v jefeni fe dajo obresovati; v nafhi fari pofkerbe, kar je mogozhe, vfe terte po njivah v jefeni obresati, vezhkrat, ki fo fhe selene, tako tudi v Ddrenbergu; to jim pride fpomladi na hvalo, ki imajo v nogradih veliko opraviti. Terte obresuj , kar je mogozhe, glatko, de fe rane s naprejraftejozhim lefam hitreji salijejo, in de fe ti ispufhenih lifhajov ali grint fpijozhe ozhefa, —pri naf „flepizhi“ imenovane, tam, kjer jih nezhefh imeti, ne sbude, in tebi ne na¬ gajajo. Po simi jih pa nikar ne obresuj; ko bi fe rane fhe pravne safufhile, in ko bi na naglim hud mras naftopil, ti snajo terte ravno tam popokati in umreti. Tudi terta, ki jo pred simo nekoliko od- 6 42 kopafh, in tako zhes simo puftifh, ti bo gotovo umerla. Pod- semeljfki lubad jo tako ne greje, kakor nadsemeljfki. Obresane terte pofebno frednje in vifoke reje, — pri naf vfe — je treba v veternih krajih fhe s tolikanj vezhi fkerbjo, ali na drevefa nalafh k temu rejene, ali na kole, ki fo po raslozhkih tertne reje daljfhi alikrajfhi, debelfhi ali tanjfhi, pervesovati. Ipavzam moramo tukaj dober fvet dati, de, kakor hitro fo nogradi 'obresani, hi imeli tudi prezej po njih sarddni lef, pri naf „fhpa- rdne“ povešati; naj fe le fpomnijo , kako fhkodo jim iizer burja fpomladi po nogradih flori! Ko bi bili nogradi popred povesani, bi jih lahko nekoliko kafneji okopovali, kar bi jim slo teknilo. Vfa tertna veshnja pa po vlih vinfkih krajih in deshelah , in pri vfaki tertni reji, naj bo pritlizhna, frednja ali vifoka, bi mogla tako fpeljana biti, de flednji sarddni lef, ki leje terti pri reshnji pu- ftil, bi mogel, kar je koli mogozhe, na fvoj pofebni proftor priti, ali privesan biti. Pri frednji in vifoki reji vezhidel po dve sarddni mladiki, pri naf „fhtreze“ s 8 do 18 ozhmi, fpleteni sveshejo in priveshejo. Le folnze, in srak delata in dajata dobro vino! le tega nikar in nikoli ne posabiti! Lef, kteri fe sa tertno rejo potrebuje, fe zhe dalje le teshej dobiva, kako drago ga she Breshanje plazhujejo, nisasrezhi! Ljubi deshelanje! dokler fo hraftovi gojsdi okoli in okoli vafhe pre- dede in dede fhe sashirali, fo po njivah klene fadili, de fo terte na nje privesovali, sdaj pa, ki fte domazhe hribe obrili, in sazheli le prevezh na vifoki gojsd fegati — sdaj nezhete vezh klenov fa- diti, loshej je toliko ftd in ftd tavshent kolov— pri naf„rahle, kol- zi, paladizhi“ is dalniga gojsda pripravljati! kako pa, kadar bo she tudi gojsd srezhen? — kje fe bodo nafhi nafledniki s potreb¬ nim lefam sa terte in ognjifha previdili? -- Mi bomo odmerli, *) V nekim fiarim pifmi fmo brali, de Ipavfka grajfhina je bila IJhcnt-Vidzam dovo¬ lila vbf shelod v hraflovim 'gojsdu pod Nanofam fpravljati proti temu, de fo od njega defetino dajali, in pofkerbovali, de nifo v tem gojsdu rasbojniki prebivali! Kje je pa sdaj ta gojsd? Karol, vojvoda na fjhtajerfkim, je bil na toshbo Lorenza hardna Lantlierja, kmetam Ipavfke in Rihenberfhke grajfhine 23. Roshnizveta 1574 kakor vlalt- nik imenovanih, pa Lantherju saflavljenih grajfhin, ojliro prepovedal nasemeljfke njive brajde, ali kakor sdaj pravimo „plante (< faditi, de bi fe shito, nad kte- rim. je, kakor pravi, vender vezh sa ohranenje zlilo veliva, kakor nad vinam leshezhe, fe ne podrashilo, in de, ko je kdo terte na njivo nafadil, ima tudi od vina defetino dajati. Zhe bi bili Ipavzi njive zhiflo sa shito puflili, in fe le pritlizhne ali nografke tertne reje dershali, in na to vfo rnozh obernili, ki fo jo na frednjo rejo obrazhovali, — sa kolikanj in na koliko vish hi bili sdaj boljfhi I- 43 zhloveftvo bo pa fhe sliivelo; ali ni she velika potreba, de bi fe sa domazho drevefno rejo kaj bolj pofkerbovati sazhelo ? Kolikor bolj bi bila deshela obrafhena in sarafhena, toliko manj bi nam tudi fufhe fhkodovale. Dalmatini nizli ne pervesujejo obresanih tert pritlizhne reje, tudi ne njih mladja; odrafhene mladike prekreshentano poleshejo nekoliko, in grosdje s perjam pred folnzam sakrivajo; zhe grosdje kake mladike prevezh na tleh floni, jo s kakim poldrugi pedanj dolsim lefam podprd, de grosdje ravno na tleh ne leshi. Dobro fo jo smiflili, — kje bi fe pa tudi sa lef k tertam previdili? Njih gojsdi fo she sdavnej sginili, in njih bele gore kashejo gole rebra; taka le fe tudi nam pifhe! VIL Kako gre sarod pred Hanami obvarvati? ^Terte fo komaj obresane in povesane, pa fe she boje, de bi jih kaj hudiga ne sadelo; ni ga fkorej fadii, de bi fe kakor terta že¬ lih pet do fheft mefzov v nevarnoftih mnogih fhkodljivih vremen snafhel, vezhidel popred dosori in ga pred nevarnoftmi otmejo. §pomladanjfke flane tertam veliko fhkodujejo , kako jih gre neki pred to fhkodo obvarvati ? —- Nar bolj bi bilo take plemena faditi, de 10 do 14 dni kafneji poganjajo, in vender do praviga zhafa fosrejejo, — pri naf fo letaf fizer kafno, pa vfe na enkrat obse- knele! — Ker je pa zlo teshko tazih plemenov dobiti, moramo tukaj drugi fvet dati, ki bo vezh sdal, in ta je: nikoli ne bofh flane bolj odganjal in panal, kakor, zhe s tertno rejo is dolin, v kterih ti flane prevezh nagajajo, na bolj jafno ali fapno, na tak kraj, kjer flane ne padajo, beshifh. Prdfimo, nikar fe nam tukaj pofmehovati! ni ne vfak kraj sa vfako rejo vftvarjen; ko fe ena reja v nekim kraji ne fponafha, treba je drugo naftaviti, famo- glavnoft pri tem le nizh, zlo nizh ne pomaga. Imamo brata v §hmarji, ki ga veliko bravzov nafhih noviz posna, In kteri fe je nam v poprejfhnih zhalih vezhkrat pritoshoval, de mu v nekim doli flane le prevezh terte pofhkodujejo. Rekli fino ln 'b in terdno sashugali, de mora s tertami bolj na tapno iti. Nafh fvet, ki fe mu je is perviga zhuden sdel in naroden, je sazhel Ipolnovati; sdaj ne flifhimo vezh, de bi mu flane nagajale, in ima prav lepe vinfke pridelke. 6 * 44 Ali bi fe ne dale fpomladi terte š kajenjam pred flano ohra¬ niti ? vezhkrat fmo she v ozhitnih zhafopifih brali, de v nekih nemfhkih krajih bliso Rajna fo s kajenjam fvoj sarod pred flano obvarvali; ravno tako fmo tudi brali, de vzhali ni kajenje nizh pomagalo. Tu napravijo, kadar fe flane boje, po rasfhirjanju vin- fkiga kraja 10, 30, 50, 100 ali fhe vezh prezej vifokih kupov is raftlin, in vfefortne druge fhare, ki dajo veliko vodeniga dima. Poftavljeni zhuvaji pasijo po nozhi; ko bi imela flana pafti, dajo s svdnam ali ftrelam snaminje, in drugi, k temu poftavljeni, mo¬ rajo vfe kupe ob enakim zhafu sashgati, de fe na enkrat vef vin- fki kraj s dimam sakrije. Zhe fo enkrat vii kupi sgoreli, je treba pofkerbeti, de fe sa drugi dan novi napravijo, in tako naprej. Veliko kmetovavzov je v nafhih krajih, kteri v shivo terdijo, de nifo vfe flane enako fhkodljive, kar tudi fkufhnje uzhe. Ko flana pade, in de fe vidi ob folnzhnim is-hddu kaki oblak, ali ob- lazhik na nebu, pravijo: de fe bo flana povodila. Ko je pa nebo žhifto, jafno in srak ojfter, poftane flana ftrupena in gorje tertam, ktere sadene. To je fkorej, kakor smerslo jabelko ali smersliga zhloveka prav pozhafi pozhafi, ali pa naglo odtajati. Ne farno mnogi flovezhi moshaki in vifoko uzheni , temozh tudi zeli narodi vlih pretezhenih zhafov fo fe vezhkrat v vezhih ali manjfhih rezheh vezh ali manj motili, tako fe fhe dan danafhenj godi, in mnogitere naftopke vezhkrat vsrokam ali lekarn perpifu- jejo, s ktermi je nimajo tudi te nar manjfhi svesize. Priporozhvali fo nam mozhno is Franzoskiga in Nemfhkiga terte beliti (Zauber- ring), in obetali fo nam od tega velike dobizhke, tode ta je prašna bila! Uzhili fo naf po flamnatih vervih is fadnih drevef mras v kadi s vodo napolnjene odpeljati, tudi ta je prašna bila! Po ena¬ kih flamnatih, gori na vifoke rante ali sherdi privesanih vervih fo hotli ftrelni ali nebefhki oginj poferkati, de bi fe vezh tozha ne delala, pa tudi ta je prašna! Imenitne novize fo nam is vezh kra¬ jev in deshel osnanovale in terdile, de je ta in ta, v tej ih tej desheli fvoje pofeftvo s takimi rantami pred tozho obvarval med tem, ki je okoli in okoli vfim drugim fofedam vfe pobila; prašna je bila tudi ta, bila je lash ali faj pomota. S tem nezhemo niko¬ gar shaliti, prav ferzlmo shelimo, de bi od 10. fkufhenj vfelej faj vender ena fe prav obnefla, potem blagor zhloveftvu! Pofamesne ljudi je loshej v kaki pomoti rasjasniti, kakor zelo ljudftvo; k temu poflednjimu delu fe vezh let potrebuje. Zhe kako 45 zelo ljudftvo kakfhno pomoto tcrdi, in veliko va-njo saupa, mu jo je zlo teshko is glave sbiti. Kako pa zhe bi v tiftih nemfhkih krajih ali deshelah, kjer kade, pri tem le tudi kaj pomote bilo? kako, zhe bi v enaki nozhi, v kteri fo kadili in fe kajenja hvalili, flana fhe zlo padila ne bila? ali pa, zhe bi bila padila, de bi fe bila povodila in nizh ne fhkodovala? kako, zhe bi, kadar kajenje nizh ne sda, polno sgovorov, imeli, ali de fo presgodaj ali pre- kafno, ali pa, de nifo vfi na enkrat sakurili? i. t. d., kako, zhe bi fe pri ojftrim sraku in prav shivim mrasu is vodeniga dima pa fhe vezhi flana narejela ? ali ne vidimo po hudim in tihim mrasu gredejozhiga zhloveka polniga flane, ki fe je is gorkiga in vode¬ niga puha, ki ga fam is fvojih pluzh diha, po njemu naredila? — Pokashite nain vender enkrat na vezhim in bolj odpertim polju dve fofefki, ali dva kmetovavza, ki ftanujeta s fvojma laftninama, kake pol ure eden od drusiga, in de je eden v 20. letih fvoj fad pred flano s kajenjam fedemkrat obvarval, drugimu pa, de je flana vfe pofmodila; po tem hozhemo tudi mi kajenje bolj zhiflati; popred pa nemoremo s dobro velijo vinfkim krajem, kjer je she tako vezhi pomanjkanje nad raftlinjem fvetovati, take veli¬ ke, pogoltne; s teshavo fpravljene in tedaj slo drage kupe shgati. S tem le pa nezhimo prihodne fkufhnje grajati, naj taki, ki fe jim ljubi, in ki imajo v kakih sapertih dolinizah, poftavimo, ajdo vfe- jano, de fe s dimam dveh ali treh foshganih kupov žela doliniza sagerne, fhe fkufhnje ispelujejo, pozhali bo she refniza na dan prifhla. Dunajfka z. k. kmctijfka drushha je 6. Velkilterpana 1831 vfe druge z. k. enake drushbe prijasno povabila inpoprofda, vfe ras- lozhno in okoli po vfih deshelah ftorjene fkufhnje, s kajenjam fad pi'ed flano obvarvati, nji s vflmi okdljnoltmi in na tanjko rasodeti; de bi ona to rezh prav prevdarila, kar je nad tem dobriga, v en fklep fpravila, in ga k pridu kmetovavzam osnanila. Prav dober namen, — pa nikdar nifmo od tega kar befedize svedilivezh!- VIII. Od tertijonov in drusih kebrov. I^ruga nadloga, ktera sna fpomladi zhes torte priti, fo tertijoni, P r i naf rudezhi, plavi, in selenkaftoslati. Snano je, de s rivzhi- kani perefne rezelzhke vpizhvajo ali sbadajo, de od tega perefa 46 svenejo, in de take v neke svaljke svijajo, kamur fvoje jajzhiza polagajo. Perje fe potem hitro pofufhi, in na tla pade, kjer fe v njemu is jajzhiz zhervizhi svale, in v semljo slesejo, de bi tretje leto potem, v tertijone fpremenjeni, viin prifhli in enako fhkodo delali. Vezhkratfe tertijoni pomotijo, de tudisarddne petlize vpizh- vajo, in de fe sarodizi pofufhe. Zhe terta ob perje pride, ne more vezli po fvoji vlaftnofti dihati in rediti fe. Po vezli krajih delajo tertijoni veliko fhkodo, po drusih pa malo ali nizh; marlikteri mi- flijo, de je to na fvetu ali semlji leshezhe. Prav je, de komitij- fki ofkerbniki na to pasijo, in de tam kjer fe obilno tertijonov pri- kashe, — fofedje njih svaljke poredama pobrati in satreti morajo. §he drugi keber je, 4 krat vezhi od poprejfhniga, pofebno terdiga shivdta, zhernobelkaft ali tivkaft, tudi s rivzhikam, kteriga flavouzheni gofp. F. §chmid v Ljubljani, kijih zhes 1500 ras- lozhnih kebrovih plemenov posna — po latinfko „0tiorhynhus Girafa“ imenuje. Vinoredniki tih krajev ga vezhidel ne posnajo; najde fe pofamesen po nogradih in tudi drugej. Pred 15. letini fmo jih nafhli na nekim tertnim perefu 5 ali 6., pero je pa bilo rasun shiliz zhifto fnedeno. Od takrat fmo fe farni vezhkrat pre- prizhali, de ta keber samore, kar fe popred nikoli flifhaloni, žele tertne fadeshe, v tretjim letu njih rafhe, do goliga objefti. Kakor godne fviloprejke ali shidne gofenze (kavalirji) murveno perje zhifto objedo, tako tudi ti kebri tertno perje 8. do 14. dni pred zvetenjem. Taka fe je bila enkrat nam permerila, pa tudi nafhimu gori ime- novaniinu bratu; kar fmo posneje svedili, je tudi neki kovazh is Go z h v fvojimu fadeshu enako fhkodo imel , pofebno pa gofp. Ritter v §htanjelu, kamor je bil veliko tert is Rajna pofadil. Ti kebri prav hudo shrejo, pa le po nozhi; na terti od 8. do 12. mladik fe jih komaj vidi 6. do 8. pri meru zhepeti; tuditeshko bi jih bilo satreti; naenkrat, zhele terto dregnefh, feftoremertvi, padejo doli in fe vezli ne ganejo; na semlji jih je pa teshko ras- lozhiti; tudi ne samorefh tako s lagami kakiga pertizha ali rutize pod terto rastegniti, de bi ne zhutili in fe popred doli ne svalili. Marfikdo bi menil, de ta keber po fvoji naturi nar raji na novo globoko prekopano in srahljano semljo fvoje jajzhiza polaga, kjer fe samorejo svaleni zhervizhi globoko sariniti, dobro fe rediti in pred smerslino ohraniti, na tretje leto pa pridejo na dan, in ka¬ kor novi kebri fadeshe objedo. 47 IX. Od nografkiga okopovanja. ^haloltno bi bilo sa zhloveka, ko bi imel farno od tega shiveti, kar bi mu semlja farna od febe rodila; obdelovati jo mora, zhe fe hozhe preshiveti, in s umnim obdelovanjem semlje li sna obilnifhi perdelke, fladkejfhi in prijelnifhi shivljenje nakloniti. Poverhna semlja po želim fvetu je nar bolj malina, nar rodovitnifhi; jo ob¬ delovati, hozhe rezhi, jo na kakorfhno ti koli bodi visho rahljati, drobiti, mefhati in obrazhati, de poverhna pride h korenikam, in fpodnja, vezhkrat zhifto meriva pa na verh, de fzhafamana foln- zu, sraku i. t. d. tudi fvojo rodovitno!! dobi. Zhlovek fpervizh lovez ali ftrelez, potem zhedar. semljo obde- lovaje, je poftal pravi pofnemovavez Bcshje ftvarljive viigamo- gdzhnofti; famdtne, divje in pulte kraje je fpremenil, fzhafama jih obdelovaje, v fmehajozhe in nar prijetnifhi verte ali raje. Kar koli pitaniga, shlahtniga in prijetniga febi ali drugim perdeluje, naj bo od mnogoverllniga fadja, vertnih selifh, drusih kupzhijfkih raftlin ali shlahtnih, lepodifhezhih in vezhkrat slo drasih zvetliz, to je on vfe s umnim obdelovanjem semlje is divjazhnofti potegnil, semlja mu je fpervizh le ternje in ofat rodila. Od takrat kar je sazhel semljo obdelovati, fe je na fvetu vftavil, in semlje poprijel, s njo svesal in porozhil, jo ima vlall in li jo je fvoj dom isvoljil. Ko je pa vfe okoli doma olepfhal in pripomogel, de fo perdelki toli¬ kanj bolj pitani pollali in fe poshlahtnili, ali ne bo tudi on v fredi take shlahtnofti fam bolj pitan ali shlahtneji poftal? in pri takim ras- .lasnenju fe ne bo puftil dalje rasfvetliti? ko fo jo nafhi fpredniki she tako daljezh perpeljali ali fe bomo mi tukaj vftavih? ali nam Je neka pot naprej sagrajena? Nikakor, nifmo fhe na konzu, dokler bo fvet ftal, vedno bo samogel umni zhlovek naprej iti, umni krne¬ lo vavez semljo pridnifhi, obdelovati, in jo k obilnifhim in shlaht- Nejfhim perdelkam primorati! — Tako fprizhujejo tudi vfakdanje fkufhnje, de, kakor umnifhi In vmetnifhi fe semlja okoli terte obdeluje, tolikanj obilnifhi, pa tudi bolj pitaniga grosdja daja. prednja in vifoka reja fe vezhidel °bdelujeti s drevefam, nograde pa je treba okop o vati; povlihvin- Ikih krajih jih pa ne okopujejo, ne enakokrat, ne enako globoko. Y e zhidel je navadno fpomladi terte nekoliko odkopati; ako fe to ‘s namena liori, de bi fe tertam sgorne, ali kakor pravijo „pri- Vei ’hne u koreninize odreševale, tega pri naf potrebno ne najdemo, 48 rasun mladiz, od kterih fino pa she pred rekli, de fe lahko bres fhkode in po pameti tri žele leta odkopane pufte. Preteklo je she zhes 18 let, kar nifmo fvojih nogradov puftili odkopovati, in zlo nobene fhkode nifmo pri tem imeli; ko kaka sgdrna korenika um- nimu kopazhu kaj nadleguje, jo lahko odreshe, tizer fe take ko- reninize pri kopanju, ali okopovanju nograda smefhajo, pridejo tudi bolj na verh, kjer jih ali fufha ali smerslina pomori. Po odkupovanju tert, nograde kafneji okopajo enkrat, dvakrat, v nekih krajih fhe zlo po trikrat. Sakaj nograde okopujejo? gre nekoliko bolj na tanjko raslozhiti. Treba jih je okopovati, de fe semlja v njih »rahlja; v ndgra- dih jo je dober pedanj vezh ali manj, ki je plajfh tertnim koreni¬ kam, po simi, de jih greje, in obvarje pred smerslino, poleti pa pred hudim folnzhnim opekam; ta plajfh s mnogotero hojo po nd- gradi ftlazhene in mozhno vleshene semlje je treba fpomladi prav prav srahljati in »drobiti, de bi mokrota in gorkota lashej do ko¬ renin prilesila, in srak jih oshivljal; srahljana semlja fe sraka na¬ pije in is njega nekaj vdgelza (Koldenftoff) ferka, kteri je h rafhi in reji vlih raftlin tako flushezhen in potreben, kakor kruh zlilo veku. Nagradi fe okopavajo, de bi fe semlja v njih preobrazhoviila, to je, de bi poverilna fpodaj, in fpodnana verh prifhla; mnogiteri plevel, perje, lef, merzhef i. t. d. v sgorni ali poverhni semlji ftrohnil ali fognjil, poleg tega fe sgorna semlja, kakor fmo ravno rekli, okoli leta s srakam napaja in od tega rodovitnifhi poftaja, prav je, de pride h koreninam, in jim nov shivesh da; fpodna pa, od koreniniz smolshena, povshita ali fpita, de pride na verh nove mozlu’ ifkati in saddbiti. Prav pravijo tedaj umni vinoredniki, de mora semlja po nogradu plavali, to je, de je treba nograde prav okopovati, in s okopovanjem semljo dobro obrazhati. Ker pa fe semlja s takim okopovanjem v nogradih nasddl po¬ mika, in bi snala hitro od verha oditi, satd fe mora sa kako sa- logo prefkerbeti, de fe nograda verh vfelej, ko je potreba, s novo semljo previdi. Kadar tedaj pufhavo safajafh, nikdar jo do verha ne safadi; bodi previden in fpomni fe, de bo nograd smiraj naprej od sgorej nove semlje potreboval. Od drugej jo va-nj vositi ali nohti, ni vfelej priloshno, tudi ne lahko, taka semlja je draga! V vezh franzoskih krajih jo nolijo po simi na glavah in herbtih is konz nogradov nasaj gori na verh. Bros ovinkov jo povemo, de fmo jo tudi mi she od fpodej nasaj gori nolili. 49 Okopovtinje nogradov je fhe pofebno koriftno satd, de fe po njih vel' plevel fkopa in satare. Plevel je, kakor povfod, tako in fhe bolj v nogradih nepotreben, in nepovablen goli, in vflljenjiig- lar, kar on v nogradu povshije, tegaterte ne dobe; umni kmetovavez ne bo satd nograda nafadil, de bi noter plevel redil; okopovanje mora tedaj tako globoko in fkerbno biti, de fe vef plevel, pofebno fhe kjer raba (Quecke) in lirka nadlegujeti, s koreninizami vini fpravi. Vezli fhkodc fhe, kakor jo tortam od potrebniga shivesha vkrade, dela plevel po nogradih s fvojo fenzo, s ktero tla sa- kriva, de jih ne more folnzhna gorkota tako pregreli, in de na febi deshevno vodo,in vfakdanje rofe vftavlja, s tem nograd hladi, in njega rasgrejenju sopel brani. Kolikor gorkote potrebujefh, zhe hi hotel 40 bokalov vode v kotlu na ognjifhi v puh (lopar) fpre- ineniti, to je, fkadili ali pofufhiti, ravno tolikanj bi jo bilo po¬ treba, sa tih 40 bokalov vode pofufhiti, ko bi jo po ndgrafhkim plevelu hotel raskropiti. S plevelam mozhno sarafhen nograd fpri- zhuje od ftrafhno velike nevednolti in neumnofti, ali pa od grdsne nemarnofti in lenobe vinorednika. Poglejte tako s plevelam obra- fheni nograd od mere eniga orala, koliko lid in fid bokalov vode bi fe pofhkropilo, de bi fe plevel po njemu dobro nardlil? Ko je pa pogoftim deshevno vreme, ko vfakdanje mozhne rofe padajo, povejte nam, koliko gorkote je potreba, de bi fe voda le is ple¬ vela fkadila ali pofufhila? Kdaj bodo od plevela obfenzhene tla na verfto prifhle, de bi fe rasgrele? kdaj bo pa fhe le prifhla gor¬ kota doli do korenin? ali je kaj upa, de bi v taki sarafhzhavi grosdje kadaj prav frelo in zukreno podalo? zvizhika, pa ne vina hofh notri pridelal! Rekli fmo she, pri Trapeziintu je tako gorko, de zhes simo drevje seleno oftane, pa vender is grosdja, ki .ga gori na vifokim, v drevefnih gofhavah in fenzah rede, de fi ga ravno zhes Boshizhc srejejo, nizh dobriga vina nimajo. Nikar ne miflite, de gorkota pride od sgorej , od folnza —— — _ *) Uzheni raslozhijo dvojno gorkolo: 1) rasvdsano, sdramljcno ali sbude- no; to obzhiitimo, kader naf in vlako shivo livar greje, fndg in led topi; nikoli ni tako mras, de bi je fhe kaj ne bilo, pa vezhi, ko je mras, manj jo je; ta gorkota vodo ferka, de fe, kakor pravimo, pofufhi, to je, fe s njo nar manj- fhiini drobzami fklene, sveshe in s njimi na kvifhko Ijejshi in to smiraj naprej, dokler je kaj vode. To, po ti fhegi s gorkoto fklenjeno, in na kvifhko bejshe- zho vddo imenujemo puh ali lopar; po simi in pri vezhim mrasu ga vidiriio is kakiga vrozhiga zhloveka, ali taziga konja, ki fe vRavi, ali pa is gnoja, ki fe naklada, puhtiti ali kaditi [e, politi pa, vezhi ali obilnillu gorkota vddo fhe v 7 50 doli, to ni ref, v tem fe motite; ko bi tako' bilo, bi sgorej blishej folnza moglo bolj gorko biti, fkufbnja naf pa uzhi, de vi f lije, ko manj (hi drobze Tastanjfha, in nevidama s njo na kvifhko beshf. Is taziga puha, ki fe je proti vezhcru ne pre vifoko vsdignil, fe narejajo po nozhi, ko je prav tiho, rofe in flane, Gorkota fe fpravlja in gre nasaj v semljo, voda pa, ki je bila s njo v puli fklenjcna, oftajc na selenini , to je rofa; ravno tako fe tudi po simi v kurjeni fianizi godi: gorkota gre fkosi fhipe, voda pa, ki je bila s njo v puh ali fopar svesana, na fhipah saltaja, de mokre poftanejo. Is zeliga fveti, is vfih shival in ralilin fe vedno voda po nozhi in zhes dan kadi, in kakor fopar, vezhidel nevidama na kvifhko grč 5 gori na vifokimu nebu fe fopar fhe bolj rastanjfha, de vezhidel fkosi vidimo, ko pa nekoliko gorkote, ki ga narascn dershi, sgubi, ftopijo vodene drobze bolj fkup, in fe nam pokashejo pod podobo megle ali oblakov; pri vezhi sgiibi gorkote, fe (prijemljejo vodene drobze ob¬ laka v kanzhike (kapljize); te le, sdaj she teshej , ne morejo vezh gori pla¬ vati , sazhnejo po zhall doli lcs’ti, po poti pa fkosi oblak pol ali zelo liro glo¬ boko , fe smiraj druge vodene drobze s njimi sdrushujejo, de, zhc dalje vezhi in tesheji pohajajo, dokler, kakor debeli kanzi (kaplje) na semljo padejo in takrat rezhemo : desh gre. Ravno tako fe dela desh; kapljizc od fpodaj na po- krivazhi vreliga lonza, ali od snotrej na klobuku shgajncrfkiga kotla; mokrota fe je fpremenila v fopiir, fopar pa,,ko fe ohladi, to je, nekoliko gorkote sgu¬ bi, poltane sopet mokrota. Lahko bi fe tedaj reklo, de kar fvet Roji, je ni kapljize, ne vezh ne manj vode na fvetu, pa ni vfa voda, tudi ne vfelej pod enako podobo; nar hitreji je vode narvezh pod podobo puha ali fopifrja, veliko jo je v fnegu, ledu in v v lih mokrotah in lokih zeliga fvetii. H zhimo to in tukaj? bo sna biti marllkdo rekel! Sa odgovor mu damo: kdor teh refniz ne raslimi, ne bo nikdar umnim vino — vinorčdnikam prifhtet.’ Sdramljena ali sbiidena gorkota, od ktere govorimo, flori, de fpomladi drevefno popje sazhne otekat in fe raspenjat, sbudi in svalf miljene shivaliz, de poleti okoli naf gomisljajo; dosori tortni fiid, in primora semljo, de veliko fadii prinefe, ko jo je ravno prav, nam tekne; ako jo jopa prevezh, naf pezhe — opezhe, ali zlč umori. Ta gorkota fe da meriti; velik raslozhik je natnrezh med gorkoto fncgii, ki fe topi, ali vode, ki ravno Smersuje in med gorkoto vrele vode; ta raslozhik fo tizheni v 80 enako velikih flopiniz rasdeljili, in k temu mero snajdili, ki fe Ileomirov gorkomer, termometer (Reaumur’scher Thermometer) imenuje. Ena¬ ke fiopinize, ki jim tudi „gradi“ pravijo, fo tizheni moshje od gorkote fnegA, ki fe topi, ali vode, ki ravno Smersuje gori do gorkote vrele vode naredili, enako velike fo jih naredili fpodaj pod vodč, ki Smersuje. Ko fe rezhe tedaj, de je fheft gradov mrasa, fe hozhe rezhi, de shivo frebro je v gorkomeri fheft flopiniz pod smerslino padlo, in uzheni samorejo po tem takim ne farno vifokoll gorkote, ampak tudi ojflrčft mrasa po ti meri rasumiti, in eden drusimu osna- niti. Pri vezli kmetijfkih opravilih je priv potrebno in koriflno gorkomer imeti, najdejo fe v mellih na prodaj, 2) Druga gorkota je svesana, in tako fpijozhe, de bi fe nikoli farna od febe ne sbudila, ko bi jo kaka druga rezh ali inozh ne sdramila; vfe videjozhe in ne videjozhe rezhi (sraki ali lufti) posemeljfkiga fveti fo jo polne; pa fkrita je, fe ne da ne obzhutiti, ne meriti, ko jo pa sdramifh, jo bolh obzhutil, pa tudi lahko meril. Rekli fmo she, de folnze jo nar bolj in nar vezh na fvetu sMiduje. Kemikarji jo snajo na veliko fheg sbuditi. V froviin mofhtu, v gnčji, mokrim feni, v platni, ko ga je vezh kupov llifnjeniga in mokrige , jo nar hi¬ treji neki gnjiliz (Stickstoff) sbudi; na shivim dpni jo sbudifh s vodo, v fvo- jih lahnih pluzhah s dihanjem, to je, ti vlezhefh noter neki kifliz (Sauerstoff), is tega fe proti kakor dihafh gorkota sbuduje , de te greje tvoje shive dni, ko bi ti pa ufla in nof salapnili, zhe bi fe v pluzhah vezh ne potikalo, bi gorkota tvojga telefa safpala, pa tudi ti bi safpal. S krefanjem sbudifh fpijozho ifkrizo, s ifkrizo sashgefh fvezho , s ktero na ognjifhu sakurifh, smiraj vezh jo sbu¬ difh, dimnik fe ti vname, hifha ti sgorf,pa tudi fofedova, vezhkrat tudi žela vaf, terg, zelo veliko meflo, kolikanj in kako llrafhno fc je gorkota sbudila! 51 fe zhlovek vsdigne ali gre, bolj hladno je, in de nar vifhji gore fo na vezimo s ledenimi in fneshenimi kapami pokrite. Gorkota je tukaj le pri naf doma, v nafhi semlji; kakor kovazh merslo she- lesize s zhverftim tolzhenjem na nakvali rasgreje, de sherezhe po- ftane, ali kakor divjak s dergnenjem lefa ob lef gorkoto sdrami, de oginj ima; ali kakor pofhteniga, lepiga fanta, prijasni, mili pogled od daljezh nedolshno deklizo, kini fhebefedizc s njim go¬ vorila, ga fhe nikoli ni vidila, tako ogreje, de srudezhi; ravno tako samore tudi folnze, de ti je ravno 20 miljonov nemfhkih mil daljezh od naf, s fvojim ravnim in biftrim pogledam semljo 'ogreti, nje fvetloba pa in sharki s nekim nam ne sapopadljivim sliigazhe- njem, v semlji svesano in fpijdzho gorkoto odvesati, sdramiti, sbuditi, jo vun potegniti, de naf, in vfe drugo okoli naf, greje, de jo obzhutimo. Ko folnze saide, sazhne gorkota pozhafi sgino- vati, slese sopet v semljo, fe fpravlja in gre Ipat, de bi drugi dan, ko bi jo folnze sbudilo, sopet vftala; zhe dalje v nozh, smi- raj bolj sginuje; poleti, ki je daljfhi dan, in folnze bolj na rav- noft bije, jo vezh obudi, po simi pa veliko manj, na gorizhizah, ki fo ravno proti folnzi obernjene, jo nar vezh obudi, vezh kakor na planjavah, naktere she nekoliko polirani, in tedaj ne tako mozh- no, bije, satorej fo gorizhize vinoreji bolj flushezhne od planjav. Dalej uzhi vfakdanja fkufhnja, de folnzhni sharki na zhiftih ali golih tlah, ker fe samorejo poredama vpreti, nar vezh fpijozhe gorkote obude; bolj gorko je na jafnim, kakor v golhavi; bolj gorko na zefti ali na fuhim brddu, ko na njivi s shitam obral heni, ali na fenosheti. Ne bodi tedaj sanikaren, ampak vedno pofkerbi, de bodo nografhke tla okoli leta zinite in ne plevelne, de fe ti bo v njemu vezh gorkote sbudilo, ktera ti ga bo globoko v nozh, in vezhkrat do nafledniga jutra grela, in tako bo grosdje, kar bo koli mogozhe, fosrejalo in zukreno poltalo. Satorej morajo tudi terte pofamesno fajene biti, de folnze zhes dan fleherno pofebej °bide, ne pa pregofto , de ne obfenzhvajo prevezh ena drugo, in de s tvojo fenzo tal ne sakrivajo. Vinoredniki nifo tako samasani, de bi teh refniz, faj isvfak- danjih fkufhenj ne rasiimili; od kod pa vender pride, de grosdje, pofebno frednje, vezhkrat pa tudi pritlizhne reje v takih plevelih in gofhavah pufte rafti ? to pride po tiari navadi, ki jo je tako teshko — tako teshko opuftiti. Navada ima shelesno frajzo ! Hozhefh kadaj novo delo, kakorfhno ft koli bodi, pri .kmetifht- 7 * 53 vi vpeljati, ne pezhaj fe v tem veliko s ftarimi delovzi ali najem¬ niki; famoglavni fo, nevoljni in zhmerni, v prizho fe ti bodo po- fmehovali in ozhitno ferfali, rekozh: kdo je kadaj kaj taziga vidil ali flifhal, in ti ne bodo prav ftorili. Nad tem fe pa ne zhudi; ftare ljudi nove rezbi uzhiti, ta ne gre; najemi raji, zhe nimafh fvoje drushine dovolj, mlade, bolj vbogljive in tebi vdane ljudi; dobro jih plazhuj , prijasno fam pokashi jim novo delo , ki ga imajo fto- riti, zhe jim prezej od rok ne grč, ne bodi nevoljen, ne godernjaj in ne smirjaj jih satd, ker ti po volji ne flore, s tem ti ne bofh nizh boljfhi. Mladi ljudje hitro vfako delo pofnemejo , to jih ve- feli, komaj snajo eno, fe she drusiga uzhe in poprimejo; sadnjizh fe fhe s tem le ponafhajo, in velikrat fvojim tovarfham take nove dela radi pokashejo, in jim njih prid raslagujejo. Tako le pridejo nove fhege in dela hitro v navado; nikoli pa nimafh noviga dela vpeljati farno s to befedo: „takd hozhem imeti“, marvezh imafh fvojim domazhim, in tudi unanjim ali najetim delovzam vfako novo delo tako rasloshiti, de tudi njega korift rasiimijo. Ker fmo she tukaj do delovzov prifhli, naj nam bo fhe dovo¬ ljeno opomniti, de fo delovzi tudi fvojiga plazhila vredni. Ne bodi fkdp proti njim; fkashi fe jim priljudniga gofpodarja, s vefelim oblizhjem in dobrim ferzam, ne pa, de bi jim kadaj ozhital, kakor de bi ti bili premalo ftorili, pri njih ti imel biti, de bi bil fam vi¬ dil , kolikanj in kako fo ftorili. Gofpodarjeva sadavoljnoft je po- loviza njih plazhila! Defet prav flushenih delovzov, zhe fe ravno med feboj kaj norzhujejo ali rasvedujejo, ti bodo s fmeham vezli in bolj prav ftorili, ko dvajfet drusih, ki s nevoljo in klavorno, kakor na tlaki, delajo. Kar fe s vefeljem flori, je vezhidel prav ftorjeno. Vezhkrat, kadar fmo v pretezhenih letih fvoje delovze,' ki fo vrozhino, tesho in trud dolsiga dneva prenafhali, flifhali, kako fo na vezher shvishgaje, in vefele pefini prepevaje na dom fhli; nam je bilo tako pri ferzu, de nobeden nar flovezhih pevzov bi naf ne bil mogel bolj omezhiti. Marlikteri, kakor pravijo, dobri kmetje, fo v poprejfhnih zhatih fvoje fmdve k nam na shernado (najemfhino) pofhiljali, ne kakor de bi bili shernaditi navajeni, ali s h er nadenj a potrebni, temuzh satd, de fo fe pri naf novih fheg dela natizhili. S takimi rasumnimi in vdanimi delavzi fedandgrad prav oko¬ pati, in v njemu plevel satreti, de ne bo kafneji vifhej sraftil, in od vetra jiigan s fvojim majanjam grosdja mandral. Veliko vino- 53 rednikov je po tih krajih te vere, de, zhe je grosdje she v moki (Auflng), mu ne tekne, ko fe okoli njega kaj ripfa; satorej po- fkerbe tudi, de vfelej, predenj je grosdje v moki, ga veshejo, to je, nove mladike od sgorej na kole pripenjajo. S tazimi delovzi fe da tudi salisani, to je, s vezhletnim, plitvim ah le poverhnim okopovanjem fkashen ndgrad popraviti, zhe figa lam po nevednofti salisal, ali zhe taziga kupifh, ti ga bodo pre- ^ahljali, de bo vefelje. f^pervizh fe ga bodo tertize nekoliko vftra- fliile , ker fe jim veliko poverilnih korenizhiz poterga, ali kmalo po tem bodo fzhernile, de fe bofhzhudil; spervo bendimo, ti dajo ■debelfhi grosdje. Dobriga in glohokiga kopanja nikar ne posabi, to ti da vfelej debelfhi jagode, in fhe posno v jefeni, bodo terte selene oftale. Od korifto nografhkiga okopovanja, in plevelniga satrenja fo v mnogih vinfkih deshelah tako mozhno preprizhani, de potem, ki terte odkopajo, nograde, ne po enkrat, ampak po dvakrat, v ne¬ kih krajih fhe zlo po trikrat, pa ne vfelej enako globoko, okopu- jejo. §vet ni enako po vfih krajih plevelu podvershen; tudi bi fe snalo primeriti, de she po karih navadah preplitvo kopajo, in ple¬ vela nikoli prav ne saterajo , ali pa, de v kakih krajih prevezh poverhu, in tedaj bolj plevelu, ko tertam gnoje. Ko bi ta bila, zhuditi bi fe ne imeli, de jim plevel prevezh nagaja. Ozhitno pa gre take nograde nar bolj pogollama okopovati, kteri fo preilovni, in v kterih fe semlja sa kakim vezhim deshjam premozhno vleshe. Ako bi ne bilo navadno deshelno orodje pridnimu nagrafhkimu oko- povanju primerjeno, treba gaje primeriti, ali gorfhiga is kakiga drusiga kraja sanefti. Od 20 let fcin fo gorfhi delovzi pri naf is trga namena fvoje, kakor pravijo, pikonize, sa leto delo, ki fo doli v un in vun dva pavza fhiroke, f kore j 4 pavze debele, od 12 do 17 pavzov s luknjo vred sa toporifhe ali rdzhnik sdaljfhali; va- gajo v shelesu polzheterti do 4 funtov; s tako le zeli dan nograd kopati, ni ravno lahko. Kdor nograd prevezh plitvo okopa, ne bo farno nograda, am¬ pak tudi febe fleparil; plitvo in tedaj hitro okopan, bo tudi ob kendimi hitro potergan! Ob deshevnih vremenih nikar nograda ne okopuj, prašno je rezhi: delo fe bo lahko in bcrsh ftorilo. Ko fe tkopana in mokrotna semlja proti ofufhi, prav je, ko ravno kaf- heji desh na-njo pade, ne bo fhkddlo ; ko ti pa fkopano mokro semljo desh saplofka, fe ti bo terda fhkorja zhes nograd naredila, 54 srak ne bo mogel fkos priti in korenin oshivljati, in nagle plohe bodo po verhu otekale, bres de bi semljo rasmozhile; terte pa namefto fzherniti, bodo sbledele, in fkorej boljflu bi bilo, de bi ga ne bil tifto leto zlo nizh okopal. Ko je fkopaniga plevela malo, in ko je droben, ga snafh po verhu pufhati, de fe pofufhi, ftrohni in prihodnjizh nekoliko po- gnojenju nograda flushi. Ko ga je pa obilno in debeliga, ga mo- rafh vun is nograda fpraviti, de ti ne bo nografhkih tal pred foln- zam sakrival, in de fe ne bodo rdfepo njemu vftavljale in nogra¬ da hladile, vershi ga na gomilo, ali ko je potreba, obcrni ga sa shivinfko pizho, ali seleniga ali fuhiga, rasun tega pofkerbi, de ne pride vmef nizh ftrupeniga, kakor je, poftavimo: fmerdljivi ja- belzhnik, po kterim fhe zelo kravje mleko, ako ga je sherla, fmerdi. Vemo, de bofh rekel: „faj ga shivina je“, kaj pa de, zhe je privesana, isftradana in zhe ji drusigane dafh. Posheni le en¬ krat kravo na kraj, koder jabelzhnik rafte, in pasi, zhe fi ga bo farna svoljila jefli? Ker Ipavzi nograde le po enkrat okopavajo, prav bi bilo, de hi jih nekoliko bolj globoko, kakor imajo fizer navado, in kafneje okopovali, de bi plevel, ki fe je she prikasal, ob enim saterli in de bi terte, kader bi bilo nar bolj potrebno, is bolj rahle semlje rallle; druge poljfke dela pa, ki fe jim lilijo, jih primorajo, de jih pred, ko je mogozhe, okopajo. Svetovati bi fe jim ne moglo, de bi fhe po f. Petru to delo ftorili. Hude foparize in folnzhni ope¬ ki bi snali fkos srahljano semljo tertnim korenikam prevezh fhko- dovati. Ko bi fe pa fem ter tje, sna biti v preflabo okopanih no- gradih, kaj vezli plevela, pofebno firke, ali goftiga velikiga muh- vizha prikasalo, ga sna od f. Lorenza, kadar ima navado mlade kolzhi obrufhiti, do f. Jerneja poruvati in is nograda fpraviti. Kar fmo pri nografhkim okopovanju od srahljenja, sdroblenja in obrazhanja semlje koriftniga povedali, samore fledni kmetova- vez na umno preoranje, de fe semlja dobro obrazka in drobi, ali pri obdelovanju vfake druge reje, po danih priloshnoftih, v pravim zhafu, de fe semlja pri korenikah ne sablati, ali v hudih fufhah fe korenike fhe bolj ne fpckd, k fvoji pridnofti oberniti. Vfakdanje fkufhnje uzhe, de bolj prav in pogoftim, ki fe raftlinam pleve, in semlja okoli njih mefha, bolj fe tudi ponafhajo. Od saplevelenja frednje tertnje reje, fe bo v naflednim od- lozhku kaj vezli v mifli vselo. 55 X. Kako gre fhe dalje terte isrezhiti? V - , , ' * erte obresane in povesane, oborane ali okopane, hvala Bogu, bofh rekel, delo je ftorjeno! Vinoreja pa nima fhe s tem sa dobro; na ravnoft ti jo povem, de to je fhe vfe prevezh is debeliga, de vfa nekdajnoft je tudi tako ravnala, de fedajnoft vezh od tebe terja. Vinoreja modra gofpa, priljudna prijatliza te sheli, kakor fkerbna mati fvojiga otroka fhe v bolj lepo obdelani ali omikani nograd peljati, in ti fhe bolj pitano grosdje pokasati. Nizh fe jo ne boj, Sa nje roko fe primi, ozhitoferzhno te bo poduzhila. Ali te nizh ne mika od nje kaj svediti ? Ali niti nizh radoveden? Ko bi tvoji v klet povabljeni fofedje in prijatli, ali tudi vinfki kupzi tvojo kapljizo gorfhi, kakor dofihmal, imenovali in pohvalili, bi te to ? dd nizh ne vefelilo? Ko bi sa naprej fvoje vina drashej, ko do sdaj prodajal, bi ti to ne bilo vfhezh? Ref! Poftavi lonez s shlahtno zvetlizo v kaki hram, de ne bo folnza vidila, ali ti bo lepo raftla, in fe dobro ponafhala ? — Naj te saprd sa tri mefze v neko malo ftanizo, ako ravno s vezhimi tovarfhi, ki ti bodo fhe sa vezhi nadlego, naj te pitajo s nar bolj sbranimi jedmi, ali ti bo to teknilo, zhe ne bofh fmel kar ftopinize na sdravi srak, na gorko folnze ftoriti? Taka le fe tudi grosdju godi, ko v fredi gnje- zhe in fenze kofhate terte prebiva, de nikoli folnza ne vidi! Ni sadofti ne, de je terta na folnzi, tudi nje grosdiki naj fe ga ras- vefele, naj jih faj vender nekoliko od ene ali druge Hrani oblije, aj ne bodi vender tak tepiz, de bi v fvojim ndgra¬ du, ki ga s trudam in teshavo obdelujefh, okoli leta na tavshente ne¬ potrebnih, nadleshnih, tatinfkih in fhkodljivih pijavk —mladik —■ re¬ dil! Ko bi tedaj ti tak ndgrad letaf smandal, k letu pa bolj glatko obresal, kako she na pol fuho ali gnjilo deblo doli na kako zimizo nasaj djal, in ga sa naprej bolj prav in ne po fromafhko okopal, refnizhno! v malo letih bofh v njemu namefti 150 do 300, ali »amefti 200 do 400 bokalov gorfhiga vina pridelal. Drugi pogla- v itni namen mandanje je tedaj, de bi fe vli nepotrebni flepizhi ali z -imize, kakor fhkodljive pijavke, ja vfe tudi vezhji, ali zlo veli¬ ke } pa nepotrebne in nadleshne mladike prozh vergle, is namena, 62 de bi vef shivesh, vfa tertna inozh fe le na ozhefa obernila, ktere fi ti nji pri reshnji puftil. — Po tertah imafh veliko pofamesniga perja, ali želih mladik, ki terte nepotrebno fefaje , jih flabe , hujfhajo, in fo grosdju mozhnd, kakor fmo she flifhali, nadleshne, ali bi ne bilo bolj prav, de bi jih v domazho rejo shivine obernil? Vli umni kinetovavzi fo po¬ polnoma preprizhani, de fe ima na kmetijftvi, kolikor je inogozhe shivine, tdde prav rediti, in de je bolji, na metli po flabih pa- fhah, jo doma imeti; po tem fe bo nar vezh gnoja naredilo. Zhlovek je v prevelikim fhtevilu na fvetu, de bi samogel farno od tega shiveti, kar mu semlja farna od febe rodi; on hozhe in mora semljo prifiliti, de bi mu na majhnim prodoru obilniga fadii rodila, naj bo od shita, fozhivja, selenjav, korenin ali grosdja i. t. d. §ama od febe pa, de li ravno, kakor fmo she rekli, neki vogliz vedno is sraka ferka, bi vendcr bila hitro smolshena, in bi tolikanj fadu ravnaje, kolikor ga hozhe zhlovek od nje imeti, oflabcla, ko bi fe ji vogliza, in fploh tazih rezin' ne nado- meftvalo, ki jih gofto pofejane ali vfajene raftljine sa fvoj shi¬ vesh potrebujejo, — ali s drugo befedo, treba je semljo gnojiti, in fizer tolikanj mozhnejfhi ali obihiifhi, kolikor vezh hozhe zhlovek na nji perdelati. Kakor je detetu materno mleko potrebno, ali vfak- danji kruh zhloveku, ravno tako je tudi gnoj vlim raftljinam po¬ treben , ki jih zhlovek feje ali vfaja. Ali ti bo dajala krava mleka bres dobre pizhe? Ali ti bo kokofh jajza nefla bres shita? Ravno tako tudi semlja ne more bres gnoja rodovitna biti. Kmetijfhtvo bres gnoja, je vojvoda bres vojfhakov ali malin bres vode. Naj ti pro¬ dajo po fodnjini fili shivino is hleva, ali bofh sdaj, ki ne bo vezh gnoja, vezh perdeloval in druge dolgove loshej poplazhal ? V krat¬ kim zliafu ti bodo prodali tudi semljo, in fekira bo fhla sa topo- rifham! — Od f. Ferjana do f. Ivana bi marlikteri kmetovavez prav lahko fvojo shivino doma vezhidel s mandanjem redil, in kup gnoja na gomili mnoshil. Ko pa tega ne ftorifh, ali nili sanikaren kmetova¬ vez, nehvaleshen Bogu, ki ti toliko take dobre reje sa shivino ponudi? Ali ni tertovna bolj pitana in tezhna od hrallovne, ali kake druge grishave travize ? Ali bofh bolj prav opravil, shivino na pafho gonivfhi, na kteri gnoj sgubiva, in is ktere pride trudna in isflradana, de fe ji fkosi vamp vidi, kakor zhe bi jo doma s mandanjem dobro redil, in nje gnoj fpravljal? Kdo naf bo tedaj 63 nasaj ftavil, zhe rezhemo: treba je terte otrebiti, de fe shivina domi s mandanjem bolj redi, vezli mleka ima, in de fe vezli gnoja flori’?- Kar jo je zeli Evropi flavne kapljize, kar je shlahtniga vina fploli snaniga, lepiga imena, rafte le na tertah, kijih mandajo. Franzosi oberajo terte od nekdaj, sna biti, de fhe odzhafovRim- zov fe ni bila nikoli med njimi ta fhega, grosdje poshlahtniti, po- polnama opuftila. Nemzi na Kajnu fo jo od njih pofneli, de fi ravno she daljezh proti feverju, vender eno nar bolj flavitnih vin per- delujejo, ali ni Janshe viz evropejfkiga flavftva? Auftriani, Ogri v Tokaju, terte oberajo in pofebno shlahtne vina imajo i. t. d. tudi neki bolj modri fjhtajerzi, ki fo she blishej Nemzov, fo od njih fliego, terte otrebiti, fe nauzhili, in satd tudi she shlahtneji vina perdelujejo. Kako pa mi v nafhih bolj gorkih krajih dela¬ mo? Dobre lege in gorkota dajo nar bolji vina. Ali imamo nad tem le kako pomankanje? Sakaj pa ne perdelujemo nobeniga vina, de hi ga Evropa zhiflala? Gofpii Vinoreja, vidivfhi nafho mlazhnoft in merslivoft, nam je le po rcdkama, in zhakaje na nafho vezhi gorezhnoft, kaki nauk dajala, pa fhe tem le fmo fe glufhili! Kje lo med nami taki vinoredniki, de bi terte tako fkerbno oberali, kakor feverni Franzosi in Nemzi? Tortna reja nam je dofhla od Gerkov ali Lahov, pa eni in drugi jih nifo, in jih fhe ne oberajo. He bi pa vender mi pri takim rasjafnenju ne bili vezli tako tamni je neka huda fopariza is Afrike zhes Rim, in lizer is Rima 9 * 68 do naf in do Dunaja na en dan, drugi dan pa she do Berlina prefhla; ta je po vinfkih deshelah vezli ali manj grosdje opekla, de je rujavo poftalo, in fe pofufhilo, to je bila pa nenavadna prav zhudna prikasen. Kdor bi pa is kake gofhavne fenze hitro, slafti v mokrih vremenih rattejozhe grosdje na naglim in v hudi vrozhini na lolnzhne sharke pottavil, te nima zbuditi, ko bi mu ga folnze prekuhalo, de bo poginilo; tako grosdje gre vesati v kakim hladu sjutraj sgodaj ali na vezher, pa fhe bolji bi bilo pred pofkerbeti, de bi v taki gofhavi ne bilo srafllo. V mnogih rajnfkih deshelah, kadar na glavcr reshejo, imajo fhe navado po fprizhovanju gofp. barona Babo *), v le mladike, ktere imajo sarod, nekolike pred grosdnim zvetenjem fkrajfhati, to je, jim pulte nad sarodam po dve ali tri ozhefa, to drugo pa od mladike odlomijo , in obernejo v shivinfko rejo. Po ti fhegi fe lok v nekim sapopadku doli tlazhi, in fkrajfhane mladike sazhnejo is oglizhov, to je pri perefnih rezelzhkih, nove mladizhize poga¬ njati ; v tiftili krajih terdijo s enim glafain, de td tertam tekne v vezli sapopadkih; lok rasganja in debeli’ fkrajfhane mladike, de poftanejo tolikanj gotovifhi sa drugo leto sarodne; grosdje je de- helji, in po nekih, nalafh ftorjenih fkufhnjah pravijo, de ga je obilno vezli. Take terte, ki fo she nekoliko krepkih debel, in ki fo ravno na dve ali tri glave obresane, farne febe nolijo, ne po¬ trebujejo nobenih kolov, nobene veshnje, fo v neki podobi kakor velike odtlizhne selnate vehe. Zhe nove mladizhize na njih is oglizh- kov sraftejo, fo viditi od sgorej nekoliko kofhate, grosdje pa okoli in okoli doli vili, in je dobro pred tozho branjeno. Kar je ^lovenzov ta kraj gojsda, pa tudi po Dolcnfkim in *) Jler VVeinbau nach der Rcihenfolge der vorkonnnenden Arbeiten dargestellt von Freiherrn von Babo. Heidelberg, 1840. Ta vinorčja, ki fmo jo pred malo dne¬ vi dobili, je fhe nar bolji od vlili, kar fe nam jih je v ncmfhkim jesiku na¬ letelo; pa vender ne moremo vtiga podpifati, kar je v nji rezheniga. Gofp. baron Babo pravi: de terte na tlaroti operhvajo. Sna biti, de na Rajna imajo kake tertiic plemena s tako pofebno lalinotijo, ali pa, de fhe ne vedo, de operhljivke fo pofebne (ianovitne ravenfortc. V nafhih krajih jih ni nobenih mladih tako rodovitnih tert, kakor fo tiare, zhe fe jim prav dobro polireshe. Dalej pravi gofp. baron , de sarod fe ne sarodi letal' sa prihodno leto , ker terta nima po- febnih sarodnih ozhef, kakor imil fadno drevje pofčbno popje sa zvetje, teinozh, do terta bo k letu, ko je mozhna, sarod proti, ki bo rallla, sarajala, ko bo pa flabotna, de ga ne bo mogla saroditi. Naj nam bo perpufheno tukaj prijasno poprafhati: od kod pa pride, de krepka kolzh (Schnittling) fpomladi eden ali dva sarodiza pahne? is latlne mozhi ? Kratko nikar, faj jo nima fhe kar kore- ninzhize, pahne jih sato,ki (la bila leto popred sarojena; ne donefe jih pa sato, ki nima mozhi, jih rediti. Kadar rafle torten lef is folnza, je vfelej bolj sa- roden, kakor zhe bi is vode v mozhno deshevnih vremenih sratil. 69 ^btajerfkhn, kjer bi fe koli she drago plazhovali, fo povabljeni Id, sa-nje novo fhego terte rediti, dobro fpremifliti. Sakaj po- prejfhi ali kafnejfhi bo na td prifhlo, de fe bodo perfdjeni ene take fhege poprijeti mogli, zhe bodo hotli fhe pritlizhno tertno rejo terditi. Mladi gofpodarji, ki shele s zhafani umni vinoredniki po¬ kati , naj pofkuftjo v kakim savetji ali satifhji nekoliko vfajenih mladih tert po ti fhegi rediti, poftavimo, Rihenberzhani, kine perdelujejo na fvoj im. polji ravno nar gorfhih vin, in ki imajo od C Martina do f. Katarine tolikanj prekfohizhnih in satifhnih, ne¬ kdaj sgolj s nogradmi sakritih leg, ki fo jih sazheli sdaj v po¬ rednih zhalih na vfo mozh is noviga safajati. Terte bi fe mogle faditi tazih plemen, ki bi gotovo na glavah sarod imele, kakor Rebola, Pinjela, tjipa, Ovzhji rebiz, nar hitreji tudi Brifhka Gerganija <• t. d,, fpeljati bi jih mogli k vezhimu do poldrusiga zhevlja vi- toko; is perviga na paladizhe jih pervesovati, v malo letih bi pa krepke sadofti poftale, de bi farne febe nolile. To bi bila pazh lepa reja! nobene fkerbi sa paladizhe, kolikanj pa tudi manj dela in vlaka! Rekli fmo: s nekoliko lentami to fkufhati, sakaj, ko bi 'nove mladizhize s perefriih oglizhikov prevezh §t. Mi- helza, ki ga na Rajntl fjt. Martinza imenujejo, naftavljale, bi to prav ne bilo ; tako grosdje bi terte flabilo, in k pridu bi ne prifhlo, ko bi fe tedaj kaj taziga prikasovalo, bi fe ne fmele mladike pri krajfhevati, temozh gori vifhej fkup svesati. Po dr us ih rajnfkih krajih , kjer imajo navado na fhpardne resati, pufte na fbparonu dve sadnji mladiki rafti, de fo sanaprej , ko bi ravno ena mladika v slo prifhla, vender sa sarodni lef do¬ bro prevideni, vfo druge mladike pa na fhparouu prikrajfhujejo po poprej povedani fhegi, to je, dve ali tri ozhefi nad sarodam pufte, to drugo od mladike pa odlomijo. De tudi mladike, ktere bi shelel prihodnjizh pogrobenzhati, ali jih v kolzhi oberniti, bi fe ne fmele po ti fhegi fkrajfhevati, bo pameten vinorednik fam rasiimel. Tudi po Bregu nad Terftam fo she od ftarih zhafov navajeni Pri fvoji fredni reji po ti fhegi le mladike, ki imajo grosdje, od kterih je pa ozhitno, de bodo pri prihodni reshnji prozh vershene, 'krajfhovati; to delajo, de bi grosdje bolj na folnze prifhlo, in s 'tpam, de bi debelfhi poftajalo. V tem moramo Breshane pohvaliti, 111 to fhego vfiin priporozhiti, kteri nimajo fvojih tert na pofebno v elikih vetrcnih sbrilih, in de nifo tolikanj perliljeni grosdja vesati. 70 Po nafhih Ipavfkih nogradih, ki fo fkorej v vfih legah vezh ali manj vetrovam podversheni, in pri fedajni tertni reji gre grosdje vesati, to je, vfe odrafhene mladike fe od sgerej na paladizh pri- veshejo. To delo gre ftoriti potem, ko je grosdje ozvelo, in fe je she otrebilo ali fzhiftilo. Pri tem delu pa nimafh mladik pre- vezh na kvifhko vlezhi, ali jih napeti, ampak po lahkama in ohlapno jih povsdigni in pove.shi, de ne pride grosdje prevezh v gnjezho, ali tudi kakor pravijo, v fhdp: naj ima povesana torta marvezh nekoliko podobo neke okrogle pletenize, ali kofharc. Ko vidifh, de fe gofhava dela, oberi ali otrebi neke tortne perefa, pa ne ti- ftih, ki fo nad gresdjem, ampak med, in pod grosdjem, de bota srak in folnzhna gorkota loshej do njega prifhla. Na vezh vish pride bolj prav, zhe je grosdje od sgorej nekoliko sakrito, to je she pred kako fddi*o. ali mehko tozho obvarvano; tudi ni ravno potreba, de bi ga slafti v mozhno prekfolnzhnih legah poldanjfki folnzhni sliarki na ravnoft sadevali, sadofti mu je, ko ga jutrajno ali vezherno folnze po Hrani pokuka. Tako grosdje je nekoliko prijetnifhiga pokufa, ko fe je pa zeli dan na gorkim folnzu peklo je nekaj bolj shaltavo. Po veliko franzoskih in nemfhkih bolj fevernih deshelali, ko¬ der na pritlizhni reji shlahtne vina pridelujejo, terdijoftaro fhego, de h konzu Velkiferpana, ko terte she nehajo rafti, jim gori nad paladizhi verfhizhe od mladja prireshejo, kar imenujejo verhzhi- kati, (gipfeln); verfhizhe obrazhajo tudi sa shivinfko rejo. Tako denejo nograd bolj na fvitlo, de je man j fenze po njemu, de folnze ndgrafhke tla, in grosdje bolj rasgreje, in de grosdje bolj fosreje in zukreno poftane. Ipavze, kteri imajo v kakim mozhnim fvetu mladize v tretjim ali zhetertim letu, ki v tem zhafu vfe paladizhe preraftejo, in she nove mladike is oglizhov vfe prek reshentajo, de ni mogozhe po njih iti, bi fe tukaj lahko poprafhalo, ali bi ne bilo prav, ko bi take terte v tem zhafu drugizh isrezhili, grosdje bolj na folnze fpravili, in verfhizhe shivini pokladali, ker v tem zhafu fo pafhe vezhidel od folnza foshgane, in vezhkrat tako gole, ko o f. Pavli? ^pomnimo fe, de nam je she nafh hlapez žele vo- sovc lazih verfhizliov na dom vosil. Rezhcno je bilo v nekim poprejfhnim odlozhku, depo pofebni fkerbi in iimetnofti fe da v fevernih in tedaj bolj hladnih krajih, shlahtnejlhi grosdje in vino perdelovati, kakor bi ga zhlovek v tazih krajih ifkal; tako fe tudi v refnizi godi. Franzoska je nar 7 1 vezhi od vlili vinfkih deshel, faj nar vezli lori vin prideluje, ki •majo fvoje laftne, snane inflovezhe imena. Ko bi fe pa po tertni reji rasdeljila v jushno ali poldanjfko, in feverno deshelo; le jih po fprizhovanju gofp. barona Babo v jushnih 91, v fevernih pa 137 shlahtnih fort lafiniga in flovezhiga imena prideluje: dalje, ho fe vfe jushne vina fhell mcfzov po bendimi v frednje neka mera po 14 frankov oddajajo, fe v enakim zhafu vfe feverne na enako mero eno proti drugima po 21 frankov prodajajo! To je pazh velik raslozhik. Jushni Franzosje fe v prizhijozhih zhalih veliko zhes to pritoshujejo, de ne morejo vezli fvojih vin prodajati, de fo jih njih feverni fofedje v tem le hudo prchilali. Tako fo (udi Nemzi v fe¬ vernih in bolj hladnih deshčlah, in vender nekaj shlahtnejiga vina pridelujejo, kakor vfi Lahi in Ilirzi v njim nafprotnih jushnih, in tedaj bolj gorkih krajih; ravno tako je tudi na Ogerfkim, v To¬ kaju, ki leshi pod Karpatami, nar bolj proti feverju, nar sldahlneji vina nafhiga Zcfartlva raftajo, po vlim drusim Ogerfkim pa, bolj proti poldnevi, koder je veliko gorkeji, imajo veliko nishji vina. Taje vender zluidna, porezhefh fain pri febi! Kratko nikar, taka je, de jo lahko s roko potipljcfh. V fevernih deshelah sime, mrasdvi, Hane, poleti ojftri vetrovi, v jeleni pa hladne, deshevne vremena vinorednikam hudo nagajajo. Ko fo kadaj sheleli kaj do- hriga vina imeli, jim je moglo bili mar, in fo bili perliljeni vfo 1’vojo fkerb na to obernili, de fo li le shlahtne terlne plemena, drobnih jagodiz, saplodili, de fo jih prillizhno , in ne v plevelu redili, jih fkerbno oberali, jim mladike ali žele vcrfhizhe prikraj- Ihovali, s eno befedo, prisadcvali fo li vfe fvete modre gdfpe Vi- noreje svediti, in vfe nje dobre nauke fo, ne farno poflufhali, temozh todi v djanji fpolnovali; po tazih polih fo tako daljezh prifhli, de prav dobre vina pridelujejo. Po vlili jushnih in bolj gorkih krajih franzdske, lafhkc in ilirfke deshele fe pa vinoredniki "a fvoje dobre lege, na mozhno folnze in fvoje bolj gorke deshele sanafhajo; hozhejo le dolii vina imeli, torej fe she prillizhne reje ogibljejo, in torte bolj vifoko rede; vinorejnih naukov jim ni mar Poflufhati, od mandanja i. t. d. nozhejo nizh flifhati. De bi fe v holj hladnih krajih gorji vina pridelovali, tega ne morejo ne rasu- meti, ne verjeti, dokler fo sadnjizh njih vina od drusih is fever- 1, *h krajev v kupzhii prehitane, kar fe jim fhe zlo zhudno sdi. Kdor pa enkrat vtoni, teshko vezli nasaj na verh priplava! Taka ,e fe pofebno jushnim Franzosam godi. — 72 Pred 25 letini fino bili sazheli Tvoje ndgrade globokeji okopo- vati, tako fo nam bolj fzhernevali, in dalje v jeleni seleni oftajali, to je drugim dopadlo, in fo sazheli novo delo pofnemovati, v tem jih pohvalimo. Veliko let je she preteklo, od kar fmo ti tudi pervi v desheli jelov lef sa nografhke kole ali paladizhe omiflili, in sazheli fhpardne pred okopovanjem, in lizer po taki fhegi povesovati, de fo fe nogradi enako lahko potem okopovali; vezli jih je she, kteri tudi taki lef fhpogajo in lakti veshejo; v tem jih tudi pohvalimo. Dobrih 24 let je minilo, kar fmo jeli nografhkim tortam gnojiti; v tem imamo pofnemovavzov bres fhtevila, in she v vezli komilijah, hvale fo vredni. Enako veliko let je pa tudi she preteklo, de vfc nograde mandamo; k temu delovze najemlemo, in jih kakor kopazlie plazhu- jemo; s mandanjem, ki ga nam žele vose na dom vosijo, krave redimo, in fhe zid konjem, ki na to hudo omadlevajo kaj damo, de fo bolj sdravi; v tem pa nimamo Ipavzov fhe kaj pofebno po¬ hvaliti. Vezh jih je, de kadaj kaj smandajo in shivini pomezhejo, taziga pa, de bi vfe fvojc tortne reje pullil otrebiti, ga fhe ne posnamo. Pravijo, de je ndgrafhko vino enako ddbro, ko fe ravno ndgrad ne obira; tega nozhemo pri llarih ndgradih tajiti; ko imafh mladize, ali pa ko nografhkim tortam gnojifh, in jih ne otrebifh ; gotovo bo grosdje v vezhim lomi ali gofhavi ralilo, in ne bo vezli tako shlahtno; td vender lahko lam rasumefh. Do bi pa prihodnjizh krepkejfhi in sarodnifhi lef imel, shivino doma redil in vezh gnoja napravil, ali ti td v glavo ne gre? Sgovarjajo fo, do nimajo zlia- fa; sa odgovor naj jim bode, de je treba eno ftoriti, in drusiga ne opuftiti; nima kmetija tebe, (a ne bo prav, ti imafh kmetijo smagovati. Ipavzi fo zhverfti, ttanovitni in terdni delavzi, to hvalo jim mora vfak dati, kdor jih posna; pa vender, ko bi vfe kme- tifhke drushine od dneva do dneva tako delale, kakor metini de¬ lavzi per mojftrih, ali faj, kakor dobri najemniki, kolikanj vezh dela bi fe okoli leta liorilo? Od ene ftrani fo fjjlovenzi, kar isrezhenje tert sadene, fem ter tje nevedni in premalo rasumni, ali sna biti fhe zlo sanikarni, od te druge pa, kaj hozhemo rezhi? tako flepi in sardbljeni, de fhe vezhkrat farni grosdje v vezhi gofhave devajo, de samore tolikanj manj fosrejati. Kar fhkodljivo saplevelenje ndgradov sa¬ dene, je bilo she pri drugi priloshnolii od lega govorjenje. She pri kolzhih fe vidi marlikrat kaka velika neumnoft; na- fhel jih bofh, de fo zhes in zhes s fisholam safajene, ki rafte 73 germato, dela velike niti, zvete in proti operhva zelo leto, in le na kafno jefen ti naredi kak selen Urok, potem ko ti je she kol- zhi samdril. Poruj ga sazhafa, ko te s h en a poprafha, kam de je prifliel? povej ji, de fo ga kaki polshi pojedli, ali de gaje pa kdo poruval: in rezi ji, ga nikdar vezli v kolzlii faditi, de bi fe Ji kaj taziga vezli ne primerilo. Zhe mosh s veliko teshavo in (ru¬ dam kolzlii nafadi, de mu jih potem neumna slična s lisholam ali Inizhami sainori, ta je pazh shalottna! Pred vezli letini fmo vidili v nekim flovenskim kraji ndgrad tako mozlino s lisholam nafajen, de je vfe terte prerahel, in na Vp rhu kolov lepo zvete, fe je s nitmi she nasaj doli obelil. Tesliko J e bilo tertno perje pod fisholovim raslozhiti. Kaj taziga fe lahko po vfih vinskih krajih najde, povfod je kaki neumnesh, ki hozhena enim kupu mnogoverfine rezin' pridelati, pa vezhidel le malo ali faj ilabejih pridelkov dobi, kakor, zhe bi hotel po pameti ravnati. V ndgrad, zhe hozhefh kaj dobriga grosdja v njemu imeti, fadi farne terte, in n iz h d ruši ga; vlako fozhivje, vfaka selenjava je v nogradi v primeri s grosdjem le plevel. Ali fe morde nizh vezh ne fpomnifh, kaj je bilo od plevela v nogradi rezheno? Prozh — prozh s njim! Kmetovavez potrebuje, in ga prav veleli, perdelovati obilno fozliivja, selenjave in drevefniga fadti. Sdravo, dobro fadje po- febno veliko saleshe pri drushini, otrozih in slalti pri bolnikih: on d mora tedaj mnogoverilniga fadniga drevja omifliti in ga rediti, deje, ko ga Bog da, po letu, v jeleni in po simi s fadjem dobro previden. Ko lianuje kmetovavez bliso mell, ali fploh v tazih krajih, kjer fe ladje lahko prodaja, naj li omifli od fofedov, is gofpofkih vertov, ali is mell bolj pitanih dreveliz sa fadesh, ali faj tazih zepizhov, •l fi s njimi fvoje divjake poshlahtni; pa tudi njemu famimu ne bo z -lo nizh fhkodovalo, zhe bo bolj pitano ladje jedel. Sadnih drevef Pa nima malo in dolii v ndgrade faditi, v kterih slicli, kaj pofebno dobriga vina perdelovati. Vinoredniki dobro vedo, de zhefhnjeve, Ugove in mnoge druge fadne drevefa fe daljezh okoli po nogradi 'askorenizhvajo, in tertnc korenike more; de pa fhe s fenzo ter- •am veliko gorkote okratijo, in v mokrih vremenih k operhvanju g*'osdja pripomorejo, je ozhitno in lahko rasumeti. Satorej fe ne v ’idi po vinskih deshelah, koder fe na pertlizhnih rejah shlahtne v 'na perdelujejo , v ndgradih nizh fadnih drevef. V fvojih nogradib Sa nimamo kar snamnja kakiga fadniga drevefa, le s bekami, ki 10 74 jih pri nafhili veshnjah savolj hudih vetrov tolikanj potrebujemo., in ki le v delavni semlji raftejo, moramo polerplcnje imeli. Nafhi Ipavzi v tem le zhedalej rasumnifhi prihajajo, in v njih mladih nogradih fe ne vidi vezli nafajenih fadnih drevef. Nafadi fi ladja bliso doma, de ga bofh imel bolj pred ozhmi, de ga hitreji poberefh in fpravifh. Ref je, de sldahtne fo nografhko zhefhnje, de jih ni zhes nografhke koftenize (brefkve s h kolti perrafhenim mefam); pa vender ti jih modra Vinoreja v ndgrad med terte faditi oforno prepove. Ko pa vender le mozhno shelifh, tudi nografhko ladje imeti, poflufhaj nauk in pofnemaj ga. Zlu* li namenil v lepi legi ndgrad nafaditi, pojdi in odložili od Hrani, od ktere hi ti snali vetrovi kaj sabavljati, nekoliko fveta, in pulti ga ravno tako, kakor sa terte prekopati: ta kraj nafadi s fadnim drevjem, pa tako, de bo flelierno drevo v primeri fvoj prodor imelo, in de ga folnze od vfih Hrani oblije : vlako leto morafh ta fadni veri ali ndgrad faj enkrat tako dobro, kakortertni ndgrad okopati: tako le bolh imel nografhko shlahtno grosdje, in nografhko shlahtno ladje. Nafh fofed gofp. Bern. Bo len z, grajfhak in ud z. k. kme- tijfke drushbe, ima prav lep fadni ndgradez: ravno tako je tudi she imenovani gofp. .lan. Nep. Bolen z is Ipave, nezhetertin ure daljezli od nafhe hifhe, neki zlo lep nograd safadil, prek ndgrada pa proti Burji drugi fadni ndgrad. Ti novi prikaski fo pazh hvale in pofnemanja vredni’ Nografhko ladje je veliko shlalitneji od dru- siga savolj lege, vezirji gorkote, in savolj navadniga vfakoletniga okopovanja. Pri ti priloshnolti moramo vfe deshelane, ki na foldanih do¬ mujejo, in jih obdelujejo, na neko drevo opomnili, ki ga lizer vfi dobro posnajo, njega veljavo pa pri' niško žene. To drevo, med vlimi dreveli nafhih krajev nar lepfhi, je vifoke, piramidne podo¬ be, rade tudi v neobdelanih foldanih: nar mozhnejfhi vetrovi ga ne ushugajo , de bi po Hrani sverneno radio, kakor vidimo veliko dnisih pitanih in divjih drevef prozh od hurje nagnenih rafti: on da od vlili drevef v desheli nar terdnejfhi lef, vezhkrat pa tudi obilno fadii. Pametni kmetovavzi fe bodo hitro rasumili, de od ofkdrfhi (Sperberbanm ) govorimo, kije d v oj ni ga plemena : eno ima fkorej tak fad, kakor hrufhkize, drugo pa, kakor jabel- zhiza. Kdo jo je fhe kadaj vfadil? Zhe famofevka sralie. je prav, zhe ne, je tudi prav. Sakaj bi jih pa na llraneh ndgradov, ali 75 tako imenovane obrefhcnze sa brarnbo pred burjo, ali na kako pufhavo, ki jo zhlovek ne mifli vezh obdelovati, alipaslalti prek potokov, na melti drusiga divjiga drevja ne fadili? — Ozha jih tizer ni nikoli ne fejal, ne fadiT, ali je 16 fedaj tudi timi prepo¬ vedano? sdaj, ki je she tako pomanjkanje nad drevjem in terdnim tetam v dcsheli? O neumna llara navada! Ali bi jih v 50 letih lahko petdefet iavslujnt ne sredili? Kolikanj lepfhi in vifhji žene bi bila potem nalha deshela! $ila, lila val' bo fhe mar likaj svuzhila! Obernimo sopel nekoliko tvoje ozhi okoli na flovenfke pritlizhne tertne reje, primerimo jih natikam, kijih nainVinoreja osnanu- je, in nafhli bomo lem ter tje velike pomanjkanja. Eni fade terte, kakor fe jim ravno naleti, bres de bi pomiflili, ali fo tudi kraju, debi fe dobro vino is njih perdelovalo, primerjene ali ne, in ka¬ kor , de bi fe v dcsheli gorfhi tertne plemena ne nafhle. Drugi jih pulte, de jih plevel preralte, ali jih pa lami s kakim fozhivjem ali selenjavo samote. J^he drugi pa namelti, de bi jih isrezhvali, jim s gollo nafajenim fadnim drevjem srak in folnze kratijo, in upa ni, de bi grosdjc samoglo prav fosrejati in dobro vino dati. Ker fe she pri prillizhnih rejah lem ter tje take pomanj¬ kanja najdejo, kaj bomo pa fhe le od fredne reje rekli? K ti Ihtejemo vfe terte,-ki jih Ipavzi, Krafhovzi in Breshani vezhidel oboravajo. Terte nafade po tri ali fhteri v en genu, in germe v vcrllc po meri, kakor je navada njive oboravati; njih debla priveshejo k shivim drevefam, ali pa h kidam, ki jim rahlje pra¬ vijo ; sarodni lef pa napnejo na defno in levo is verfte na druge kole, kol z e imenovane: tako verlio tert imenujejo p lan to. Plante 1° po vezh ali manj fakfebi vfajene, in kar je med dvema plan- tania rali, verlio imenujejo. Neki ima, poltavimo, na njivi pet P1 a n t, ima tedaj med njimi fhteri v e rit e, in v fle^no sna kaj 6rusiga ofejati, ali vfaditi. Billro oko bo nafhlo pri ti reji v fledni tofefki kak vezhi ali manjfhi raslozhik, pa vender, kar jo je v s gorni Ipavi, na fp o dnini Krafu in v Bregu bi fe lahko Prifhlela pritlizhni reji, ker jo savoljo hudih vetrov zhes dva zhevlja lle vsdignejo , pri vlim tem da vezhidel le fredne vina: od kod pa pride? — Nemarno!! in sanikarnolt vinorednikov to nanefe. Kmetovavez potrebuje nar pred kruha; ko je she s tem do- l,l ‘o previden; sna fhe le na vino mifliti; dobre shitne njive bi ft 1110 gel tedaj vfelej in llanovitno sa potrebni kruh prihraniti, vino P a le na hribih ali gorizah perdelovati. Vczhkratne vifhji vinfke 10 * ' 76 žene, kakor navadne, fo pa kmctovavze skorej vlili vinfkih deshel oflepile in sapeljale, de fo fe satelebali, in terte is goriz, sa ktere fo uftvarjene, na njive in sli itn o polje saplodili, ali pa fhe tudi v take kraje, ki nifo zlo sa tertno rejo uftvarjeni. Bolj bogati in bolj ubogi fo vli, eden pred drugim, kar koli je bilo mogozhe, hiteli, na fvojo semljo veliko tert nafajati, scmljifhtva fo zheda- Ije bolj drobili; sraven tega fo fe ljudje zhes mero mnoshili in vfaki pedanj fveta s tertami nafadili, od tega le —• fo ti miflili fe bo she s hi velo! le d o Iti, d o tli vina! to fo bile njih she- Ije; de bi pa tir tudi dobro bilo, jim pa ni bilo nikoli mar. Po ti fhegi pa fo li fvoje nar boljfhi shitne njive fpridili, in tvojim Jati¬ nim vinam eden pred drugim ženo snishali, tako, de, ko je dobra letna, pravijo, de je vino po nizh, ko je pa flaba, de fe delo ne plazha. Shito fe pa v takih krajih ozhitno smiraj manj perdeluje. Naj bo po tem takim, ali flaba ali pa dobra letna sa vino, ljudje vezhidel pomanjkanje terpe. Tako fe godi po mnogih franzoskih deshelah, na Kajnu, od koder fe vinoredniki, ker fe ne morejo vezli pre- shiveti, od leta do leta na tavshente v Ameriko prefelujejo. Malo bolj fe godi po drusih nemfhkih deshelah, po fpodnini ^htajerfkim, na Dolenfkim in tudi v nafhih krajih. Ko bi miso s jedmi tako obloshil, de bi fe fliterje prav dobro s njimi oshiveli; ko bi jih pa namelti fhterih fheltnajtt prifhlo, in ko bi bil neki med njimi s velizimi nitmi, in neravno pofebno perljudnih fheg— bodo le ti vezhidel kotilo pojedli, ti manjfhi ali bolj fla- botni pa bodo od kotila zlo malo dobili. Tako le fe godi po leti na tvoji njivi, na kteri imafh veliko plant, in v plantah fhe mnogo- verftne fadne drevefa. Pod ralj o, td je, pod semljo, ktera fe obo- rava, je s tortnimi, in korenikami ladnih drevef ali kakih hek , vfe prekrishano. Dokler je sadojli mokrote, gre fhe vfe prav, kadar pa sazhne folnze pritifkati, fe huda vojska med korenikami vname. Od sgorej folnze ftrafhno fufhi, od fpodej pa tertne in drevefne korenike vfo mokroto poferkajo, in fo perliljene jo fhe nishej ifkati; kaj bo pav fredi shitnim, turfhizhnim, (isholavim i. t. d. koreninzhizam od mokrote oftalo ? od koga bodo neki shivele? Ko ni pri taki hudi vrozhini dfem dni deshja, vti fe she osirajo, ali ga ni kakiga oblazhika od juga; naj terpi taka huda vrozhina želih 14 dni, pa je she fodba zhef letno ftorjena! Pri pomanjkanju vlil’ rdf, kakor jih imajo v drusih krajih , bi radi desh imeli vfaki ofmi dan; gofpod Bog pa nam ni fhe obljube April, de hozhe vfe ne- 11 umnofti pri nafhili kmetijfhtvah s deshjem, kakorfhniga bi mi radi imeli, popravljati. — Ko bi ne imeli plant, in drusiga drevja po njivah, bi jih ne bilo treba tako pogoftama gnojiti; ozhitnoje, de tertne in druge drevefne korenike nar vezli gnoja povshijejo. Ko bi ne bilo toliko plant in drevef, 'bi ne bile take hude foparize po njivah; fufhe bi shitnin fozhivju tako mozhno vezli ne fhkodovale, sakaj na 116 in ftd tav- shent, ali na miljone bi bilo na njivi manj koreninzhiz ali pijavkiz, ki hi vezli mokrote ne ferkale, in ktera bi fe tedaj bolj sa shito prihranovala. Rezheno je she bilo, koliko mokrote ena farna terta na dan k fvojimu shivljenju potrebuje, kolikanj pa zelo po¬ letje? kolikanj pa fhe le na Itd in Ud, ali na tavshente tert? Nar vezhi zhudo, ki fe po nafhili, she po tvoji vlaftnofti mozhno fuhih Ibldanih okoli in okoli godi, je, de pri takim kmetijfhtvi fe fhe smiraj kaj na tleh od shita, fozhivja, ali kaj drusiga perdeluje. V mnogih bolj fevernih krajih naNemfhkim, in fhe zlo na Angl e s lik im fe najdejo fhe dan danafhnji neki hribi, ki jim pravijo nogradi, k fprizhovanju, de fo bili nekdaj s tertami sa- fajeni; ker fo pa vlaltnikam sna hiti na dfino ali defeto leto po nekoliko tako kifliga vina dajali, de ga ni bilo mogozhe piti, fo le hitro rasumili in tertno rejo populiili, fvojo fkerb pa in delo na kaj gorfhiga obernili; hribi fe pa fhe smiraj nogradi imenujejo. Tudi v okoljfhini nafhih „Noviz“ bi morde marfikdo bolj prav opra¬ vil, in delo bi fe mu bolj poplazlialo, ko bi, namefto terte v kraje faditi, ki jim zlo nizh primerjeni nifo, kako drugo rejo naftavil. Ravno tako bi fe tudi Ipavzi in R i h e n b er z liani dan danafh¬ nji veliko bolj pozhutili, ko bi bili po, she v mifli vselim, ukasu Karola, vojvoda na ^htajcrsk i m, fvoje njive in polje zhiflo sa shitno rejo prihranili, in ko bi bili vfo mozh, ki fo jo tolikanj let na plante po njivah obrazhovali, na pritlizhno ali ndgrafhko tertno rejo obernili. Kako tedaj, ali gre fedaj v le plante po njivah po¬ tekati in f kopati? — Kr at ko n i kar! Vinoreja. pravi tako: de nifo vfe plante eno pot, ampak fzhafama in v veliko letih nafajene bile; ravno salo fe ne fmejo tudi na enkrat, ampak le pozhafi, is njiv fpraviti. Ko bi hotli sgorni Ipavzi vfe nograde, ki jih imajo, po tikih Vinoreje obdelovali, in javolne fhe kako pufhavo rasfaditi, bi jim zlo vezli treba ne bilo, po dobrih shitnih njivah tert rediti. Tudi po $htanje 11'ki, Rihenberfhki in v komifii 78 okoljfhine Gor if h ki ga mefta bi fe dale mnogotere poiebno dobre shitne njive od prevelike leshe plant refhiti, in tortna reja na prav dobre foldanafte hribe fzhafauia (praviti. Kako dobre vina bi, poftavimo, tiara gora nad Cv. P etra m, ali žela O v z h j a Drag a dajala, zhe bi jih hotli bolj obdelovati, in nekoliko bolj pritlizhno rejo naftaviti? — Ozhitno je, de po Ipavi, ('ploh, govoriti, leje zlo veliko dobrih shitnih njiv s tem pokasiio, de Ib zhes vib mero prevezh plant na nje vfadili; de bi pa tla in plante fhe tolikanj manj da¬ jale, fo jih fhe s veliko pregoftim fadnim drevjem obloshili. Zhlo- vek hozhe, kar je nemogozhe, in kakor, de bi jo iskrize pameti ne imel, na zlo majhnim prolloru, na enim kupu, kar od vliga perdclovati! Pojdite daljezh doli po vli Ipavi, pojdite v Breg, ih v Berda, in poglejte, v kteri fofefki ne bote tazih neumnoll nafhli? #) Pri naf jih zhepi na semlji ali gruntu (Hube) 1, 8 ali zlo 12 kmetov, ref je, sa kake imenitnike in bogatine, ki jih pa pri vlim tem fhe nekte- 1‘lkrat sajepe denarje opeharijo. Ta rezh je dan danafhnji fkorej she tako daljezh prifhla, de pofebno shlahtne vina fe ne samorejo pri prekupzu ali ofhtirju, temuzh'le pri tiftimu piti, ki jih prideluje. Po nemfhkih deshelah nifo vinfke letine tako ftanovitne, ka¬ kor v nafhih veliko bolj gorkih krajih ; ali je fpomlad prekafna, ali jefen veliko presgodna; jefenfko deshevje jim slo veliko sa- bavlja, de grosdje ne sreja, ali pa de gnije. V detetih letih fhte- jejo eno dobro vinfko letno; v zhafi zlo nizli neperdelajo, v zhafi jim pa perve lege le fredniga vina dajo. Na Dunaja fe je v 21- letih fhtevilo prebivavzov sa 113,000 dufh pomnoshilo, de jih je fedaj vtih 375,000 bres foldatov in vunanjih. In pri odpertih shelesnih zeftah sna v 10. letih fhtevilo dufh sopet sa novih 100,000 srafti, v malim zhafu tedaj jih bo vezh, ko na zeli krajnfki desheli. Pretezhcno leto fo po fprizho- vanju ozhitnih noviz, trikrat fto tavshent zhebrov (po 40 bokalov), vina na Dunaj pripeljali. Kakor fe bo fhtevilo dufh mnoshilo, ga bodo tudi smiraj vezh potrebovali. Nemfhke ufta fo she navajene,' — mogle fo fe navaditi—na mlade vina; kar jih farni p er deluj ej o, fo vezhidel in fkorej vfako leto kiflalle. Na Dunaju je prav veliko fladkoultnikov, — kdo bi tega "ne verjel? — Pofhlitc jim na dveh vosovlakih vcf pridelek ■s Profeka, ali vef Refofhek is Frijula, to jim ne bo sa pokufhnjo! — - Naj jim nabafajo pet vosovlakov Breshanke, to- likollebdle, in ravno toliko tudi oflalinih vin is fpodnje Ipave, — to bo vfe premalo Dunajfkim ofhlirjem, de bi s njimi le neko¬ liko fvoje kiflalle vina ofladili, in jih uliam Dunajzhcnov bolj priljubili. Te bolji ^htajerfke in nafhe nografhke vina bodo sa pofebno sabelc imeli, — druge ^htajerfke in Dolenfke vina fe 12 90 bodo pa vfe sa domazhiga Eftrajharja tozhile. Ko fe bofh po shelesni zefti na Dunaj pripeljal, bofh is eniga maflizhka, in ob enim Auftrijana, tehtaj er z a, II ir za, in morde fhe zlo O gr a pil; po tem, ki bofh poprafhal, prinefli ti ga bodo — in pa fhe ne bodo veliko lagali! Pofebno shlahtnih auftrijanskih vin fe nimate nikoli vezli bati; primoshni pridelovavzi ali (udi prekupzi jih bodo hranili, de bodo pridelke flabejih letin, ali fploh frednje in nishejfhi vina s njimi belili. Kadar bodo tam flabe, pri naf pa frednje ali dobre vinfke letine nallopile, puljili fe bodo po njemu, in ga kje pofhiljali; pa tudi, ko bi pri naf vinfka zena le nekoliko zhes mero pofkozhila, koj ti ga bodo perpeljali, kakor fe je she bres shelesnili zeli primerilo, is ^htajerfkiga ali pa is Lafhkiga, ko bi tam bolji kup bilo, in zena bo v tvojim kraju hitro , in sna biti fhe zhes mero padla. Tako le fe bo zena vfaziga kupzhijfkiga blaga okoli in okoli srav- novala, in rasun niskiga plazhila od voshnje po deshelah fkorej enaka podala. Na Dunaju tozhijo she veliko let vfakdanje ali navadne vina po 36 krajz. bokal frebra (Thalenvein). llirfke vina bi fe dale od leta do leta vezhidel po 5 do 12 kr. bokal na vosovlak pofta- viti. Od voshnje fe plazhuje v tem zhafu od naf do Krajnja po 3 kr. od bokala, naj fe bo plazhovalo do Dunaja po 4 kr., in uftniga davka na metinih vratih, poftavimo po 10 kr.; tako bi fe lahko poftavile llirfke vina noter do Dunaja po 20 do 26 kr. bokal; ollane tedaj fhe ofhirju po 10 do 16 kr. pri bokali, ko bi vfako vino na sdaj navadno, nar nishejfhi ženo tozhil. Dunajfki ofhirji v primeri nar vifheji davke dajajo, veliko pollreshnikov in poflov pa nar drasheji plazhujejo, vender nifo tako famofebni, de bi s tazimi ali enazimi dobizhki sa dobro ne imeli. Kako pa vezhkrat ofhtirji na desheli? — — Ako bi taki fpremifliki flovenfkim mladim vinorednikam ozhi ne sbrifali, in jih ne ogreli, de bi fe njih ferza umnifhi fadni in tortni reji vdale , gotovo bi jim ne bilo drugazhi pomagati! Mifliti fe pa ne fme, de, kakor hitro bo shelesna zella llor- jena, bo tudi vfe to, kakor de bi s ozhefam trenil, na enkrat fpc- Ijano; kratko nikar! vfaka rezh potrebuje zhafa. Ko ga ne bo med vami, tjlovenzi! moshaka kupzhijfke umctnolli, prave gorezhnofti sa fvoj koriti in sa prid domovine, ali pa, ko ga ne bo imel je- sika pod pavzam, flabo sadolli bo! Kadar fe bo shelesna zella od- 91 perla, ali bole zhakali, de vam bodo drugi naprej ftopili in ozhitne dobizhke is rok fpulili? Kakflme deshelne pridelke bole neki po shelesni zefti v feverne deshele pofhiljali, ako ne bo fadja in dobrih in pa ne dragih vin? S sgodnim pitanim fadjem, s sgodnim lepim grosdjem in s dobrimi vini fe morate enkrat sa vfelej Dunaj- zhenam prikupiti! XI. Od gnojenja nogradov. kar fvet Hoji, fo umnifhi in umetnifhi v vlih kanovih druge vshugali, vfelej od sgorej plavali, in li nar bolj smogih, bodi li, de fo prifhli na vifhej ftopnje, k vezbi zhafti, ali pa k vezhiniu premoshenju; ali ni med peterimi otrozi, pri ftarofti fhterih let, eno she med njimi shupane? V tem le, viditi je, fo fe kmetovavzi od nekdaj motili, in fe fhe dan danafhnji okoli po deshelah molijo; miflili fo, in marlikteri fhe miflijo, vezli semlje, ko pod fe fpravijo, bolj prav de opravijo. To pa je le neumnoll, fponafhanje in prevset- noll. Le toliko semlje imej, in obdeluj, kolikor li jo upafh, umno in prav dobro obdelovati. Ko te pa sa vfako delo lovi, de gane morefh ne prav, ne o pravim zhafu koriti, te she kmetija sma- gujc, in tvoja ne bo vezli prav fhla. Okoli po vlih vezhih shitnih deshelah fo vezhidel prevezh fveta pod drevo fpravili; ker ga ne morejo, ne s gnojem, ne s delam smagovati; zhudo ni, de imajo veliko flabfhi pridelke, ka¬ kor bi jih lizer lahko imeli. Kar fe pri naf na oral njive gnoja Spelje, vidili fmo ga v nekim shitnim kraju o f. Ivani na ofem oralov fpeljaniga, in puliili fo ga v majhnih kupzih po njivah leshati, in jefenfkc rali zhakali, de ga je poletna huda vrozhina loshgala! Naj ima, poftavimo, v takim kraju kmet 15 oralov njiv, v ezhkrat zhes 30, v premeri k njivam pa premalo fenoshet; bo tedaj premalo shivine imel, ali jo bo pa faj prcflabo opravljal, premalo njive gnojil, in flabih pridelkov imel. Ko bi pa pet ora¬ lov na deteljo obernil, bi vezh shivine, in s tezhno deteljo tudi bolj redil, kakor popred s pufto flamo; in ko bi vef gnoj, kar ga s daj naredi, na unih 10 oralov obernil, gotovo bo na njih vezli in lopfhiga shita, in s veliko manj delam prideloval, kakor popred na vlih 15. oralih; in zhe bi fhe s deteljo obfejanenjive s shitni- ,n * verftil, in ko je kraj sa to, tudi mnoge nove reje vpeljal ali 12 * 92 vverftil, de bi ga ki hudo vreme eniga famiga dne, ali ena ftifha popolnama ne potlazhila, bi fhe bolj opravil. Prav je bilo, de fo bili v pertezhenih zhafih pofkerbeli, ob- zhinfke pafhe ali gmajne na ravninah med fofede rasdeliti, pa prav ni bilo, de fo bili posabili, tudi sapovedati, de bi bil flednji fofed faj toliko fveta na mero, kolikor mu ga je bilo v del prifhlo, v obdelovano fenoshet fpremeniti mogel. Kakor v sbitnih, fe tudi v mnogih vinfkih deshelah marfikaj narobe godi. V tertni reji flushezhim kraju obdeluje mnogiteri kmetovavez tri orale nogradov, in prideluje na njih v frcdnje po 20 Dunajfkih zhebrov vina na leto, ko bi pa le fam oral po um¬ nih ukih vinoreje obdeloval, bi ga samogel ravno tako dobriga, . ali sna biti fhe boljiga, od leta do leta po 24 zhebrov pridelovati; ali bi ne bila ta bolji? ali' bi ne bilo manj fkerbi, manj dela in truda? tudi manj davka? Kaj je tedaj bolj: tri orale nogradov okopovati, ali pa eniga famiga? Poglavitnifhi fkerb vinorednika naj bo tedaj, de bi dobriga vina na danimu proftoru v nar vez hi obilnofti,-kar je mogozhe, prideloval. Ko bofh, kar ti koli bodi, dofti in dobriga sredil ali prideloval, nizh fe ne boj, ne bofh fhe pod slo prifhel. Debeli voli, dobra pfheniza: in ndgrafhko vino, to je — gotov denar! Ta ipavfki pregovor bo fhe tudi ob zhafu shelesnih zeli refnizhen oftal. Nografhna, pravijo dalje Ipavzi, ni bila fhe fpod zekin — naj bo pa tudi fpod zekin, ko jo bofh namefti 20 pa 40 zhebrov, in s manjfhim de¬ lam perdcloval, te ne bo fhe konez! Kadar koli hozhefh, jo lahko prodafh, zhe ne nekoliko drashej, pa faj nekoliko bolji kup, vfelej je pa vender le hiter, in gotov denar. Po fprizhevanju Kolumela fo kmetovavzi she pred 2000 letmi vedili, de, ko neko drevo opefha ali pogine, fe ne fine drugo enaziga plemena na ravno tifto mcfto vfaditi, de bi fe ni¬ kakor ne fponafhalo; sakaj poprefhno je she daljezh okoli in okoli s fvojmi korenikami poifkalo vfiga, kar mu je V shivesh flushilo; novo pa najde malo ali zlo nizh, kar bi mu samoglo teknili; dre¬ vo pa drusiga plemena, na tillo mello vfajeno, sna pa fhe dobro rafti, satd, ker po fvoji natori nekoliko drugazhen shivesh potre¬ buje , ki ga fhe smiraj na tem mefti najde. Kjer bi pfheniza she lakot terpela, sna fishol ali drugo fozhivje fhe bogato shiveti, sa¬ td ki je drusiga plemena in druge vlaftnofti. Na to refnizo kme¬ tovavzi vfdi deshel premalo pasijo: kje fe shito, detelja, ali torte 93 narbolj fponafhajo, kjer pervikrat raftejo ali kjer nifo she sdavnej ralilc? To kashe, de bi mogli kmetovavzi, kar bi bilo mogozlie, vez h rej vpeljali, de bi fe na njih njivah verflilc, in de bi te¬ daj vfaka kafneji, kakor fe fizer godi, na verfto prifhla; tako bi lepfhih in obilnifhili pridelkov imeli. Kadar ti planta na ravnim polju fpefha, nikar tedaj nove na enako mefto ne vfadi: fkufheni vinoredniki ti bodo terdili, de fe ti ne bo fponafhala; ko pa kraj, kamor jo miflifh vfadili, le ne¬ koliko vifr, de fe s njo lahko v novo semljo sarinefh, je upati, de bo dobro raftla. V nogradih fe she povfod s tertami v novo sem- Ijo pride. Po veliko fofefkah doli po Ipavi, ktere zhifto na foldanih leshe, in kterih njive vezli ali manj vife, ali bi bolj prav ne opravili, ko she morajo plante imeti, de bi na neke njive gole plante fadili, na drusih pa le shita in fozhivja pridelovali? Take plante, zhe bi fe nizh med nje ne fejalo ali fadilo, zhe bi fe po pametnih fvetih vinoreje obdelovale, bi ne bile v tazih gofhavah, salo bi tudi manj operhovale, in vezli in gorfhiga grosdja dajale; shita pa na drusih njivah bi bile bolj od gnoja rejene, bi tazih fopariz in fufh ne terpele, torej tudi vezh vergle. [pavzi bi snali rezhi: plante f o b r a m b a p r e d hudo b u r j o s h i t a m, in s h i- ta plantam; naj fe pa nekoliko okoli osrejo, bodo viijili v fled- njl fofefki vezh ali manj njiv bres plant, ki vezhkrat nar lepfhi shita dajo. Ko bi na kakih njivah ob plante prifhli, gotovo bi jim mogli tudi semeljfkih davkov nekoliko snishati, sakaj fploh fe od tazih njiv nasaj manj davka daja. Najde fe okoli po nafhih deshelah veliko pofamesnih tert v bor- jazhih ali dvorifhih, pri kakih potokih i. (. d., ktere, de fe ravno v neobdelanim fvctu snajdejo, vender zhverfto raftejo, in kadaj ta¬ ko velike in mozhne poftanejo, de dajo po dva do . fhterih zhe- brov mofhta; ker njih korenike fe zlies dalje okoli rasproftorvajo, fo s shivesham smiraj bogato previdene; tazih ni treba gnojiti. Vfe drugazhi je pa to v nogradih; tii vfadifh terto, ji dafh ene ali dvojne nifhkize flabe trate, ali refnate ledine; sna biti dvojne nifhkize perfti, ki jo od sgorcj nad fpodkopano breshino najdefh, potem jo sakopafh do bliso vcrha s debelim puflim foldanam , in ji rczhcfh: draga, ljuba terliza! fedaj imafh meni od leta do leta, in mojim otrokam, in otrok olrokam, rod sa rodam, obilno grosdja dajati! — Perve leta take terle Ihe rode, kadar je pa ledine po- 94 molshena in povshita, treba je pri njih dolgo dobre letine zhakati. Kje bodo neki potrcbniga shivesha jemale, de bi poredama dobre letine dajale? vfe druge terte jim branijo, de fe ne morejo daljezh okoli s korenikami rasproftoriti; rezheno je ref bilo, de semlja smiraj vogliz is sraka ferka, ali koliko ga pride na eno tertizo? in kadaj pride fhe le doli k nje korcninzhizam? Zhc hozhefh tedaj od tazih tert imeti obilnih pridelkov, jim morafhvezh vogliza na¬ kloniti, jih bolj sshivesham prcviditi, ali s drugo befedo, gnojiti jim morafh. Vfak kmetovavez dobro ve, de krava ne da veliko mleka bres dobre pizhe. Kteri kmet bo od fvoje njive terjal, de naj mu pfhenize, jezhmena, krompirja, ali od kaj drusiga po fhtiri— ali fhe vezhkrat obilno rodi, bres de bi jo gnojil? Le farno vino¬ gradnik je bil, ali je fhe tako flep, predersen ali krivizhen, de od ndgrada, bres sgublene mozhi mu nadomefliti, dobre letine sa poredama prizhakuje; le farne nografhke terte fo obfojene, bres potrcbniga shivesha smiraj naprej dobro rodili. Nihzhe fe ne ho savscl, de fo fe navadni kmetovavzi v tem le slo motili; faj fo fe fhe zlo nar bolji uzheni franzoski in nemfhki vinoredniki pred vezli zhafam hudo in veliko let med feboj prepi¬ rali: ali gre nografhkim tortam gnojiti, ali ne? Eni jo nifo hotli viditi kar drobtinizc shivinfkiga gnoja v fvojih vinogra¬ dih, terdili fo, de po takim gnoji vina flab duh dobe, de poftanejo vodene, de sgube fvojo shlahtnoft; k vezhimu fo le kako roshje, ali kako drugo perfteno raftlinjc k nografhkim tortam sakopa- vali; drugi pa, pofebno na Rajnu, fo jo po fprizhovanju doh¬ tarja Hitlerja, ki je kakor sdravitelj vinorejo fpifal, s enim glafam terdili, de bres shivinfkiga gnoja, bi zid malo, flabiga, revniga in puftiga vina pridelovali. Kakor pri vfaki drugi hudi vojfki, fo tudi v ti rezhi pred 20 letini mir naredili, in ti dopovedali, de, kakor kakofh ne more obilo jajz nelti bres shita, tudi n o gradi ne morejo dobrih letin dajati bres gnoja, in de gre tedaj tu d i nograf h k i m t er t am, in fizer s vlakoverftnim gnojem, pa kar je prav,gnoj iti;le fker- beti je treba, de fe taki ndgradi po vfih ukih vinorejo isrejzhvajo. Vunanji gofpodarji, ki fo fe v teh deshelah korazhili, fo naf bili Profcnza 1813 na to faro svoljili; nafhli fmo, rasun *) Ako bomo tako frezhni, prihodnjika 23. Malitravna fhe doshiveti, lahko fe porezhe : de na le ti lltfpinji fo trije duhovni 100 let duhovno pafiiiTtvo oprav- 95 drusih prihodkov, fhcfl ndgradov k f voj mu vshitku. Nihzhe ni v tiilih zhafih na boljfhanje ndgradov miflil. Veliko je she bilo zhlovefhke krivi prelite, pa vojfke nifo bile fhe dokonzhane, nar hujfhi fo imele fhe biti. Mladim krepkim junakam, nainefti de bi bili nograde boljfhali, fo jim druge dela dajali, oroshjane fo v ftrafhnc boje pofhiljali. Franzose je bilo treba is vlih nemfhkih, ilirfkih in lafhkih deshel fpoditi, dvakrat v Pariš iti, preden fo fe tam v letu 1815 sa ftanoviten mir pogodili. Bog! zhe fe v zhafu vojfka kmetijltvo ne hiijfha, le v zhafu mini fe da boljfhati. Kakfhni fo bili tazhaf, in kakfhni fo fedaj ipavfki nogradi? — Od leta 1816 nam je neka krava vezli gnoja narejala, ka¬ kor ga je bilo mogozhe sa prav v majhni kuhenfki vert oberniti. ^pomnili fmo fe nekih bukviz, v kter.ih fmo vezh let popred v Gradzu, fhe uzhenez, brali, de na Kajnu ter tam g n oj e. Sjklep je bil hitro ftorjen, s doma nepotrebnim gnojem neke preredke torte po ndgradih rasgrohenzhati. Drugi fo nam rekli: tega nikal¬ ne Koriti, kdo je fhe kadaj kaj taziga flifhal, de nobeden tega ne dela, to bi snalo tortam fhkodvati i. t. d. Ko na Kajnu gnoj tortam ne fhkoduje,tudi ne bo na nafhih njivah; sakaj — tako fmo odgovarjali — bi v nafhih n ogradi h fhkodoval? Le globoko ga sakopavajte! S vlim gnojem tedaj, ki nam je doma oftajal, fmo ukasali do leta 182(1 po nogradih redke torte pogrebenzhovati. Take torte fo pa nam dajale tolikanj, in tako lepiga in dobriga grosdja, de fmo bili fklenili sa naprej nograde od kraja in po verlti gnojiti. De bi bili vezh gnoja pridelovali, fmo fi bili fhtevilo krav pomnoshili, kafneje pa tudi is enakiga namena fi par konj omiflili, pa tudi de bi bili s vfo potrebno voshnjo pri majhnim kmetijftvi fi shivesha flushili. 1820 fmo puftili 20 vos gnoja v neki ndgrad fpeljati, in fmo njegovo gnojenje is kraja naftavili. Ker, kar fe je pomnilo, ni je bil fhe v teh krajih nobeden kmetovavez drob- tinize gnoja v nograde obernil, je bil velik hrup med ljudmi vftal, med domazhimi in vunanjimi, ne farno med kmetifhkimi, ampak tudi med gofpofkimi; veliko fo fe ullili, deje to neumno, de fe bodo tertc fpridile, de ne bo vino sa nizh, de bo nafh naflednik fkashene nograde dobil, de ne bo v njih nizh prideloval, de gre to she.savolj naflednikov nam prepovedati; nafhi delovzi fo nam farni ozhitno rekli: „de, kdor ima obilo fala, lahko po sidu s njim Ijali; tudi pri nafhi podrushnizi na Losizali nifo bili rajnki gofp. Joshcf Ruliia vezh, kakor 57 let benefiziat! 96 mashe“ i. t. d. Vfun takim befedam fino fe pofinehovali, in s pri- zhetim delam naprej fhli. Kafneje fo pa hodili domazhi in vunanji vinoredniki, ozhitno in fkrivaje, nafhe pognojene terte, in njih grosdje ogledovati. Tu fe nifo mogli sadotli savseti nad rafhzho- vitnoftjo tert, in nad lepoto in obilnoftjo grosdja; pa vender ni ga bilo tako umniga med njimi, de bi jo bil le nekoliko sadel, koliko grosdja bo neki kof pognojeniga nograda dal; vfelej ga je bilo fhe fkorej polovizo vezh, kakor fo miflili. Ga ni, in ga ne more biti mladiga, fhe tako dobro poftreshe- niga nograda, de bi dal tolikanj in tako lepiga grosdja, in s tako debelimi jagodami, kakor ga da bolj ftar pognojen nograd, ko ni preredkih tert, in ko fe gnoj s letino vlovi; —to je, kakor de bi jetnik, ki je 15 let v jezhi lakot in pomankanje nad vlim terpel, na enkrat v hifho ink miši bogatina prifhel, kjer bi bil s vlim, kar njegovo ferzc posheli, obilno previden; ali fe ne bo tak dobro sredi!? Nafhe grosdje je vlim vinorednikam, kteri fo ga vidili, in fe popred le prevezh nad nami uftili, jesike popolnama savesalo; ka¬ kor od zhesnatorniga duha navdani, fo fe na enkrat fpreobernili. Ni ga bilo vezli zhloveka, de bi bil kar befcdize zhes nafho terlno rejo zhchnil, marvezh vli fo sazheli s enim glafam nafho umnolt in umetnoft pri nografhki reji osnanovati, in naf perviga vinored- nika v desheli zhiflati. Rajnki gofp. M. Grabloviz, grajfhinfki ofkcrbnik, je pu¬ lti! narpred is Ipave gori k nam v fvoj vinograd, poldrugo uro daljezh, 90 vos gnoja fpeljati; ravno tako gaje pofkerbil tudi rajnki gofp. tehant Fr. i^tekar, v fvoj nograd vositi. Vunanji, ki imajo vlpavi nograde, fo ga jeli, 8 do 10 ur daljezh v va-nje vositi. Zhes 70 let ftari kmetje fo fe rasvedili, in isgled, ki fo pred ozhmi imeli, ferzhno in s vefeljem pofnemovali. To je fhlo, kakor subel ali plamen, po fuhi sashgani travi siniram naprej po naflii komilii in doli v čjhtanjelfko in Rihenberfhko komilijo, de fe dan danafhnji v teh komilijah narmanj 300 fodov po 24 dunajfkih zhebrov nografhkiga vina vezli, ko pred 24 letmi, prideluje. Pred 24 letmi fe je dala pri naf sa vos gnoja dvajfetiza, sdaj pa fe dafte dve, in ko je prav dober gnoj in lep vos, tudi tri dvajfetize sa-nj. Oe bi bili farni vezli gnoja pridelovali, fino napravili v borjazhu prek vifoziga sidri na ofojni plati obsidano, ne prevezh uderto gnojifhe ali gomilo; na konzu pa od svunaj 97 kapnizo, v ktero fe vfa gnojniza ozeja, de fe s njo ob vetrovih in fufhah gnoj poliva; fizer biprevezh sgorel, kakor sgore dreva na ognjifhu, de jih vezh ni. De bi krave, kterim fe s hraftovim litijem ali refjem obilno ftelje, vezh gnoja naredile, jih redimo okoli poletja doma s mandanjem, plevelam, deteljo i. t. d. Vfkriv- nim kraju (v ftranifhu) fino dali narediti pofddo; kar fe okoli tedna va-njo nabere, bo konez tedna na gnojifhe sakopano; foshgane grosdne tropine po bendimi, slusheni pepel, kuhinfki oftershiki, Imeti' i. t. d. vfe to pomaga kup gnoja mnoshiti. Neka pridna in delavna sheniza je bila s nekim tukajfhnim Čevljarjem porozhena, ki je hodil kmetam fhivat; smiflila in lo¬ tila fe je bila perva, kadar ni ravno drusiga dela bilo, po zeltah Čivinfke in konjfke kopize pobirati in fpravljati. Druge fo fe ji pofmehovale, rekozh: fkopa baba, fhe zlo blato pobira! njih befedt pa ni nizh porajtala, in v tem je fhe bolj zhverlla pofta- jala; tudi is potokov je fpravljala na pol gnjilo hraftavo lilije, ka¬ mor fo ga vetrovi obilo snafhali. V treh ali fhterih tednih je napravila po 3 ali 4 vose gnoja, in je nafhiga hlapza primorala, ga prozh na gnojifhe fpeljati, de bi nje fofedje — tako je vfe- lej rekla — zhes kup gnoja pred nje hifho ne godernjali. Dan danafhnji pa jih je veliko sheniz, ktcre jutro ob sori okoli po ze¬ ftah in potih tekajo, vfe kar je taziga pofpravili; zlo otrokam fo Vosizhke napravili, de jih zhes dan okoli grede, s tazim gnojem natipljejo, in domu Nafhi kmetje fo she vezhkrat po poldrugo uro daljezh gnoj kupovali, in ga naravnoll v fvoje no- grade vosih. Le gnoja je pre malo, le gnoja, de bi vezh ‘meli! to je v fedajnofti fplolino vpitje. Po vlih shitnih in vinfkih deshelah fo kmetovavzi vezhidel 1 (; prevezh fhe sanikarni v mnoshenju in ohranjenju fvojga gnoj- n *ga kupa. Velik kup gnoja je pofebna zhaft hifhnimu gofpodarju, ln fprizhuje od njegove previdnolli in umetnolii, in da up do lepih °bilnih pridelkov; kmetija bres gnoja je preteshka butara, ki kme- ,!l kar hitro potlazhi! prednji kmet, ko bi hotel le nekoljko bolj Pofkerbeti, bi okoli leta zlo lahko 10 do 20 vos gnoja vezh na- re< lil; pa, kakor y veliko drusih rezheh, brani tudi tukaj ftara na- v ada in lin jo ne prevordi sa laf nerodne fhege fvojga ozheta. ga fpravlja, kakor njega ozhe na laki kraj, de mu ga desh 1^’oti fpira, in vfa malina gnojniza oteka naravnoll po ka¬ kim kolovosu v potok. Uni pa ga hrani po navadi fvojga rajn- 13 98 žiga ozhela tako prek folnzhija, de fc mu ga dobra poloviza okoli leta foshge! De bi kdo gnojnizo fpravljal, s njo gnoj v hudi vrozhini polival, ali jo na kake travnike vosil, kaj tazi- ga marlikterimu fhe zlo v glavo ne pade! Kaj bomo pa od drusih sanikernofti, kar gnoj vtizhe, fhe le rekli? Dokler fe ne bo kmet rasumil vezli shivinc— bolj prav, in kjer ni dobrih pafh, doma rediti, ne bo fhla fhe prav. Pred vtiini drusimi v fari fino fe bili tudi lotili, na fvojo njivo vezhno ali nčmfhko deteljo fejati; vli fo fe zbudili nad nje rafho in pogoltnimi kofhnjanii, vemo, de ('mo jo she po fheftkrat na leto kotili, pa ta isgled nefo tako naglo pofnemovali. Sdaj fe perdeluje take detelje v fari 150 do 200 vos; koga je pa fhe td pri tolikanj nogradih? Vezhno detelje pa ne fejaj prenaglo so- pet na enako njivo: zhakaj 8 do 10 let, pred ko jo na ravno tifto mefto sopet vfejefh. Po zeli Evropi ne najdefh tako lepih fenoshetnih in njivnih pridelkov, kakor okoli Milanfkiga mefta; ref je, de s vodo is kanalov vfe pomozhijo, pa vender farna voda bres gnoja bi zid malo sdala. V Milani dershi farna gofpdda zhes 800 ('vitlih ko¬ zli ij , in sa vfako nar manj par lepih konj, pa vender jo ne naj¬ defh konjfke kopize v meftu; po vlili ulizah, fo neki ljudje s opertmi kofhmi, ki s nekako shelesno lopato, bres pripogniti fe, vfako tak proti in zhillo poberejo , in jo v kofh sa herbet vershejo, bres de bi kaka drobtiniza memo padla. V kraljevim, v primeri nar bogatejfhim meftu nafhiga zefarftva, imajo tako fkerb sa gnoj, kje drugej jo bomo enako nafhli? Sakaj je pa nar bogatejfhi mefto? Satd , ker veljavo gnoja nar bolj fposna! Pred nekimi letmi fo fe L j n b 1 j a n z h a n i framovali s neki¬ mi svunajnimi gofpodi pomenke imeti in sveso lloriti, de hi fe bila vfa meftna gnjufoba, na mefto v Ljubljanzo ozejati fc, v nar gor- fhi gnoj fpremenjena, prodajala; ne — rekli fo — taziga imena nozhemo fhe imeti; nafhi konjfki in kravji hlevi fhe smiram sa- dolli gnoja dajajo, nafhe polja gnojili! kakor de bi bilo kje prevezh gnoja? kakor de bi bila kaka nezhaft, pametni rezhi sa- zhetik poliaviti! Kar je dan danafhnji po vlili bogatili mellih niških deshel, po bolj jushnih franzoskih mellih she veliko let navadno, in kar fe od nekadaj na tergih vlili kinefkih nieft prodaja, ali bi bilo (•’ prodajati, kupovati in v fvoj korilt oberniti, Krajnzain taka ne¬ zhaft? Kadaj neki ho vender nozh prefhla, in fe bo dan prizhen- 99 jal? Dokler bole fvoje mozherje shgali, ne bole nikoli is vode slesli; ko bi pa na tavshente zholnov ali vosov taziga gnoja na¬ nje vosili, v malo letih bi Ljubljanzhani shita pojelli ne mogli, kar bi ga na njemu sraftlo; ali pa naredite slrelesno zcfto in po- fhilajte ga k nam, in Ipavzi ga bodo po pametni ženi od vaf je¬ mali, in v nograde vosili. — Kraf je bil ob zhafu zefarja Augufta velik h raftov gojsd, ki je legel daljezli zhes Reko, in is kteriga fo Rim ftri milione dufh) s vfo potrebno fvinjino previdvali; kaj je pa dan da- nafhnji Kraf ? Ko ptujez po morju v Terft pride, in fe potem no¬ tri v zefarftvo pelje, ga pri Obzhinah groša obide in lirah prev¬ zame, vidivfhi tako kamnito fuho in pulte Arabijo ! Pojdite pa v Lipizo, kjer je zefarfko kobilftvo / in hitro fe hote rasumili, kak- fhen bi samogel fhe dan danafhnji Kraf podali! Kadar bodo Kra- fhovzi poflednje brakove poleniza v Terft prodali, in dfugej she- lod, ga s novizh faditi, kupovali, fe bodo fhe le rasumili. Kako shaloftno, de zhlovek velikrat fhe le takrat k pameti pride, ka¬ dar mu ni vezli pomagati! Dajte nam fhe 2(10 let shiveti, in vfo oldaft zhes Terft in Kraf, in mi ga hozliemo v 150 letih, bres nar manjfhi fhkode, marvezh s velikim dobizhkam ničita in Krafa, v nar prijetnifhi raj fpremeniti! 50 let potem bi fhe skeleli shi¬ veti, de bi fe fvojga lepiga dela vefelili. Is veliko nemfhkih de- shel fpravljajo goveje in druge kofti v Hamburg, tam jih umni- fhi Angleshi po želih 60 bark na leto nabafujejo, bres teh, ki jih v druge barke in k drusim blagu devajo, jih vosijo domu, jih 1’asmlejo , in kmetovavzam sa gnoj prodajajo. In is Terfta, zhe bi ravno v 50 letih fhe enkrat vezli dufh imel, bi fe ne dal vef Snoj, ki ga sdaj morje shre, na Kraf fpraviti? Vemo, de marfikdo te bo nafhim tukajfhnjim fanjem pofmehoval, pa gotovo jo osna- nimo, de umnifhi narodi bodo nafledili, in v djanju fhe veliko lepfhi fpeljevali, kakor lino tukaj fanjali. Dokler pa ne bodo fhe s Tershafhkim gnojem Krafa v fme- Imjozhi vert fpremenili, naj vender Breshani in Mandrijarji s 'menovanim gnojem fvoje terte kaj bolj bogato rede. Gotovo jo ne vemo, le povedano nam je bilo, de fem ter tje gnoj po verhu '■astrofujcjo, in de ga potem podkopavajo. Zhe je njih namen, tln vsrok sna biti njeniga prihodnjiga hiranja. De bi fe ti zepizhi vaji poprijeli, naredi jim zhifto, gladko in kar je mogozhe dolglato sagojsdizo, pogledaj pa tudi s bitlrim ozhefam poke na tertni, pa tudi drevefni glavi, v ktere jih hozhefh vtakniti, ali nifo kaj v lefu ali lubadu gerbafte ali gubafte? ko je td, jih s ojftrim resilam nekoliko obresaje pogladi, de fe zepizhi popolnama s pokami sleshejo; tako bo fokprezej va-nje fhal, fizer bi snal v proftorzih aned deblam in zepizham satlajati, kjer bi fe sazhel kitati, potem Pa gnjiti; ko fe tedaj kak drevefen zepizb pofufhi, ali terten ftrohni, pride velikrat od (ega. de fe nifo pokne ftranize s njiip glatko ftifnile. 16 122 XIII. Od tertniga grobenzhanja. r g 't * erta fe odkoplje d nekadaj med plemenilnimi, vifoko uzhenimi in nar zhaftitljivimi moshini nekteri vfelej tudi kmetovavzi bili; ali nifo she llimzi Zinzinata, trikrat od drevefa, s kterim je fam oral, pova¬ bili in primorali, de jih je dvakrat, njih isvoljen vojvoda, v fhavno smago tvojih hudih fovrashnikov peljal, enkrat pa, njih, tvoje laflne shlahlne fotede, ki to fe hudo med teboj ravfali, pomiril in pokrotil? Ali nito bili Kato, Plin, fhe zlo Virgil, njih pervi pevez, in drugi llimzi s Kolumelam vred tudi kmetovavzi? Tako je bilo tudi pri drusih Ijudftvih. Danafhnji dan jih je pa po vfim Nemthkim, Franzoskim, Ta- lianfkim, pofebno pa po Milanfkim in v Niški Desheli slo veliko vifokorodnih gofpodov, ki fo tudi vezhkrat v pervih dershavnih llushbah, in poleg tega tudi uzheni kmetovavzi. Ko jim zhaf in okoljftave pripnite, s vefeljem beslie is meft na tvoje kmetijftva, in ko fe, jih ofkerbovaje, vtrudijo, ifhejo odpozhiti fe, kjer sdrave fa- pize pihljajo, ali biftri ftudenzhiki \ hladnih fenzah fhumljajo, ah' kjer dragi flavzhiki mile pefmize prepevajo, kar bolj terdiga, in na to navajeniga kmeta zlo malo gane! Nar vifokeji gofpodje, ki f« she vfe fladkofti bogaftva in potvetne zhafti pokufdi, ifhejo pri kinetijftvi tiho, mirno in nedolshno vefelje in v njem pozhitik od fvojga dufhniga vlrudcnja; nej bo, de naravo ali naloro oble- s ovaje, pasijo, jo v njenih fkrivnih delih salesti, ali nej bo, de jo podpiraje, primorajo, jim poprejfhni ali shlahtnejfhi fad roditi. Lavdon, flavni Lavdon, kteriga fo SjHovenzi nekdaj, kar je fhe dobro snano, s takim vefeljem ga fpofhtovaje, opevali, je v zbali miru vfelej shelel, na tvoji grajfhini kmetijftovaje, od fvojih venzhanih smag odpozhiti fe. Viktorija, mlada in lepa !1 "gleshka kraljiza, ktere mozh in oblati vfdi pet delov fveta vezli a b manj obzhutijo, ima pri tvojim gradu Vindsor kmetijftvo, na kterim vfe reje rasumezhi, nar raji s fvojim ljubim Albertam kratkozhafuje. §vitli knes iVleternih, pervi pooblaflenik nafhiga 18 138 prefvitliga Z e farja in njega defna roka, domovuje na Dunaj n vezhidel v nekim vertu, kjer ti nar bolj shlahtno ladje in lepe zvetlize, de ni isrezhi, ravnaje, in tedaj nar bolj po shlahtno kmetijltovaje, fvoje teshke ure fladi.Kaj bomo pa fhe le od njih z. k. Vifokofti Nadvojvoda Ivana rekli? Ali ni On varni be- fednik in nar vikfhi predftojnik z. k. kmetijfkih drushb na §hta- j erfki m Kranjfkim in Korofhkim? Ali nima na sgornjim in §htajer fkim fvoje kmeti jliva v zhiftim sapopadku te befede? in ravno na Njega kmetijftvih ga je pred nekimi tedni Njegov vifok brataniz prefvitli Z e far objifkal, kjer ga je Nad¬ vojvoda prezhaftitljiva Gofpa, kakor kmetovavka, fprejela in *) Tndi v Mnihih, kjer bavarfki kralj lianujc, fo sazhcli vifoki gofpodje, slalli vu- najni pooblalleniki hitlio, ne vezli po liarim na kupu , temozh nekoliko vun is nielia in fakfebe sidati, de je flcdnja v vertu vfred nekih lepih drevef in muo- goverlinih shlahtnih zvetliz; tako je slo prijetno domovati. — Marfiktere no- trajnokranjfke dekleta ti pofkerbe sa drage denarje zvetliz is Terlin prinafhati, de jih fantam v fhope sa klobuk v fpoinin ljubesni ali vfposnanja darujejo; ne- kasen fant nizh ne dobi, pa tudi ne bi fe predersnil, faj pri naf ne, nofiti ga. Sakaj bi jih pa lame raji ne ravnale, in ti jih sredile? Ali bi ne bil tak dar potem veliko drashji žene ? — Kdor zvetlize ravna in fe nad njimi rasvefeljuje, pokashe de ni fpazheniga — de je miliga ferza. Zvetlize ravnati in ti jih lepe slediti je nedolshna, je vcfela kratkazhafnofi , fe od dela odpozhiti. — Prizlia fino bili mnogih drasih in flavitnih vefeliz, s kterimi fo llirzi v Ljubljani, Terlli in Gorizi prefvitliga Zefarja in Zefarizo zhaliili, pa nizh, narav- nolt jo povemo, nam ni bolj dopadlo in naf bolj ganilo, kakor de fo Gorizhanje pri rasfvetljenju fvojga nielia, po vlili oknih fkoraj vfake hifhe kar lepe fhdpe mnogoverllnih zvetliz vifokimu obifku podarili; taka molzhezha, tiha, nedolshna daritev, fpoinin zhitie ljubesni in nepremakljive svetlobe, je prizhakovala poh¬ levno na odpertih oknih na blagomili pogled vifozih prijatljev! — $ h ari rt fen¬ ku r g a, nar lepfhiga terga, kar fino jili koli vidili, ne bomo fvoje shive dni posadili. Ko fe gre is metla fkosi (lavne Ucrlinfke vrata, fe pride v tako imenovani sierinjak, zhes zhetertin ure dolg, kar lep drevefen vert, v kterim fe pa ne vidi vezli nobena sverina; s vertam fe fprime terg in konez terga je fhe le drugi kraljev drevefen vert s palazhem , ki mu IS h a r 1 rt t e n b u r g pra¬ vijo. Terg je tudi zhetertin ure dolg, ima pa le dve verfli liilli , 13 do IS feshnjev fakfebe; hifhe ali hifhize imajo verh pritlizhnih , vezhidel le fhe p° farno verllo lianiz, fo pa fploh vfe tako zinile, polcpfhane, njih vrata in rtknikj tako pofarbani, de ko bi sa (lavo fhlo , bi zhlovek ne mogel fkorej drugazhi terditi, kakor de bi niojllri teh hifhiz fhe le vzheraj likof ali flavo imeli. Nar lepfhi je pa fhe, de pred vfako hifho, kakor je dolga, je šali, s po- farbanimi lefenimi , ali shelesnimi remeljni ali latami niško sagrajen zvetlizhen vert. Kdor tedaj po tergi — v kterim Berlinfka vifoka gofpoda navadno po- letjuje — gori ali doli gre, ima na defno in levo pogled kar fnashnih hifh i>> šalih zvetlizhnih vertov! — §lovenzi! faj vi, ki pofamesno domujete, ali imate tudi vi pred fvojmi hifhami take zvetlizhhe vertize , ali faj kako lepo fenzlm 0 drevi kakor ozhc Abraham, k fvojmu in nieinugredozhih odpozhitku in rasvefelju? — Na Dunaju vfako leto po tri ali fhtiri rasllave zvetliz dershe. Kdaj bo tak duh in zinit do zvetliz §lovenze navdal? Ljubesen do zvetliz flilzhi zhloveku vfe kar je divjiga in shivinfkiga in mn oblazhi silo zhlovezhnott. O de bi vender enkrat vfa Slovenja s nar shlahtnejfhimi zvetlizami opletena, in s im 1 ' lepfhi difhezhim fadam zhlovezhnofii venzhana bila!! — 139 goftila; in pretezhene dni Mu je z. k. kmetijfka drushba na §hta- jerfkim , 25. leto fvojga bitja prasnizhno obhajavfhi, in vfe Njegove dolgoletne prisadevenja, kmetijftvo boljfhati, vfposnavfhi, v fpomin ferzhne hvaleshnofti slati kosarez 18 fto goldinarjev frebra vrednofti podarila. Ali je mogozhe kmetijftvo bolj fposnati in pozhaftiti, kakor ga laki gofpodje zhafte? oni rasftavljajp tudi fvoje po limu obdelane >n ofkerbljene kmetijftva okoli po deshelah, de fo drugim kmeto- vavzam v ogled, isgled in pofnembo. To je jelo terdoglavniga kmeta mezhiti, vefelite fe prijatli! nova sarja mu je sazhela fve- titi! Lep dan fe mu prizhenja: Kmet je sazhel dobro fpos- navati in rasumeti, de drugi od kmetijftva tudi kaj, de fhe vezh ko on umijo, in de je v letem vezhkrat fhe daljezh sadej ; mika ga she, kaj vezh svediti; ko fe bo pa le enkrat dobro rasgledal, je upati, de ne bo vezli sadej oftal, temozh bo fliel naprej; sakaj nar vifokeji modroft fledniga zldoveka, nej fe na nar vifokeji aii nisheji ftopnji snajde, je, ko fposna, de zlo malo ve, in de kar ve bres pomote, je v primeri proti temu, kar ne ve — nizh! Ako pa taki gofpodje vam pot kasheje, naprej gredo, ako Nadvojvoda Ivan, Zefarjev ftriz, s nevtrudljivim prisadevanjem is daljnih deshel sa drago plazhilo mnogoverftno fadno ali tertno pleme v deshelo fpravlja, sa fvoje nograde, jih pogoftama obho- dovaje, pofkerbuje, ali ne bole vi — vi mladi vinoredniki! faziga gofpoda isgled pofnemovaje, s mnoshenjem slilahtnih tertnih ple¬ men , s umnim obdelovanjem , kakim sagnojenjem , grobenzhanjem ali sasemljanjem sa fvoje nograde fkerbeli? Po vlih vifokih fho- lah kmetijfke uke raslagujejo; gofpodje, ki fo is mefa in krivi r avno kakor vi, fe jih nifo naužhili bres prisadevanja in napen¬ janja; prebirajte tudi vi vinorejfke uke, pa ne po otrozhje, prebi¬ rajte jih, kakor umni moshje, s premiflikam in pogoftama; ko vam tega po leti zhaf ne pripufti, pa po simi, flednjo posimje faj po trikrat, de fe s njimi navdate, de fe s vami sraftejo, in de jih bote popolnama rasumeli, tako, kakor fodnik zefarfke poftave, po kterih mora fodbe fklepati. — XV. Od terganja ali bendime. *^eliko vednofti je treba vinoredniku, de bi shlahtniga in sreliga grosdja obilno prideloval, pa nizh manj jih ne potrebuje, ko liozhe 18 * 140 vina prav narejati. De bi ga ferfheni, ofe in drugi merzheli pri srelim grosdju prevozil ne pofhkodovali, naj sa zhafa pofkerbi lam, ali naj pa po paliirjih sa njih gnjesda sve in jih pokonzha; v fu- hih in gorkih letih fe vel’ lak merzhef mnoshi in pri grosdji fhkodo dela, de ni srezhi; ima tako tenak ndf, de vfelej sve, kje in na kteri terti je nar shlahtneji in nar bolj srelo grosdje. Zhe fpom- ladi kako dfo ali ferfhcna vmorifh, imafh vediti, de li jo ob eno gnjesdo pripravil; le matere od taziga mcrzhefa zhes simo v nekakim fpijozhim ftanu oftanejo, na fpomlad pa sazhne vfaka, od sardda nekoliko otezhena in tedaj debelji, kakor v jeleni fvoje gnjesdo s nevtrudljivo marnoftjo delati, dokler li drushinizo sredi, de ji pomaga gnjesdo fhiriti in sa sarod fkerbcti. Umni vinoredniki vlili desheljo s enim glafam terdijo: de gre grosdje takrat tergati, kadar je srelo; srelo je pa, kadar pri pri¬ jetnim vremenu njegove petlize oblelenujejo; kadar ima grosdje flednjiga plemena po fvoji vlaftnolii lep duh in prijetno, ne vodeno fladkobo; kadar fe perlti po njegovim loku kakor po beliku ali tizhjim limu fprijcmljejo i. t. d.; in vender je fhe fkoraj vfako leto in sna biti v vfakim kraju, ko fe ima bendima fkleniti, pri tem vezli ali manj befedenja; bojezhi in vinoshelni jo komaj prizha- kujejo, bolj umni bi jo pa radi fhe nekoliko odloshili. V po- flednjih zhalih fo pa sazheli ljudje fploh po vlili vinfkih deshelah fe preprizhevati, de je bolji nekoliko kafneji, ko presgodaj tergati. Pred nekoliko letmi fo neki udjenafhe z. k. kmetijfkc drushbe miflili, de je Ilirzam pripufheno tergati, kadar bi koli hotli: nek- dajne ftare zefarfke poliavc — tako fo fklepali — fo bili Fran- zosje overgli, novih pa nifo sa bendimo dali, tedaj fo rekli: ni¬ mamo jih zlo nobenih. V tem le fo fe pa motili; po franzoskih poftavah, ki fo tazhaf tudi pri naf veljale, mora sliupan (Maire) neke rasumne moshe okoli na ogled grosdne srelofli poflati, in potem, ko jih saflifhi, v fofefkim sboru bendimo fkleniti, in dan nje sazhetka sa vfo fofefko osnaniti. Dobro fe fpomnimo, de v tiftih zhalih lino jo enkrat v nafhi shupanii dva dni popred imeli? ko nishej v ipavfki. Od nekdaj, pravi čjhaptal, fo po vlili krajih, koder jim je bilo mar fvojim vinam lepo ime ohraniti, gofpofke pofkerbele, de fo, po preprizhanju od grosdne srelofti, bendimo sa žele komifije ali vezhi shupanije s ozhitnimi osnanili odpirale, in ko bi fe bil kdo predersnil, nafproti ravnati, fo ga tudi hudo pokorile. Po tazih krajih? 141 koder fo semljifha in nograde na majhne kofe rasdelili, bi ne bilo prav ne, ko bi flednji tergal, kader bi hotel; takim, ki bi fvojc grosdje dalje srejali, bi fe od majhnih, pa tudi velikih merzhefov kar velika fhkoda delala. — Pri naf fe daje semlijfkiin gofpofkam defetina od grosdja in v grosdju , kdaj bi jo neki, in kakofhno vkup fpravile, ko bi vlak tergal, kader bi hotel? — V Bregu tergajo po sv. Miheli, v Profeku o fv. Teresii, v Gorifhki kneshii pa fo pred Franzosmi dershavni ftanovi, kakor fkorej edini in nar vezhi vlallniki, bendimo fklepali, sdaj pa, ki dershavnih llanov vezh ni, jo osnanujejo komilijfki ofkerbniki v imeni krefije, potem ko semlijfke gofpofke in fofekne prifeshne nioshje v sbor fpravljene saflifhijo. Tako je bilo tudi, od kar fe pomni, v nafhi ipavfki komilii dershano. V nafhi ipavfki dolini imamo bendimo vezhidel po fred Ki- movza; letal’je bila 23. dan imenovaniga mcfza, bolj prav bi jo ne bili mogli sadeti; dvakrat jo pomnimo pcrve dni Kosoperfka, in enkrat po malim §hmarni ta dan. Ilasun Dalmatinzov fmo nar hitreji, pervi s bendimo v želim zefarltvi; to nanefe, ker v tako globokim kotlu ftanujemo, in po »ogradili in njivah slo pritlizhno terte redimo. 1’ blishnjih gorifhkih komilijah jo imajo vezhidel s nami, pri Gorizi pa, ki terte obilo vifhej rede, je nekoliko ka- fneji, v Frijulu pa fhe kafnejfhi. Neki vfakdajni ipavfki vinoredniki pravijo, de je bolji grosdje nekoliko krepko tergati, kakor de bi prevezh fosrelo. V tem fe pa mozhno motijo; grosdje ni nikoli prevezh srelo; druga je pa, ko je prevezh fufhe in folnzhniga opeka tcrpclo; njegovi sloshni deli nifo v taki primeri, kakor bi imeli biti, jih ni moglo pri po¬ manjkanju shivesha na fe potegniti; tako grosdje plefhi, in je Habiga pokufa; po vlih gorkih deshelah privofhijo in prolijo tazirau bolnimu grosdju tihiga ali faj mirniga deslija kakih 8 dni pred bendimo, debi osdravelo; prav bi bilo vezhkrat, de bi taziga pred deshjem fhe zlo ne tergali. Ko bi ti shena napravila kruh pre¬ malo ali prevezh okvafen , premalo ali pa prevezh flan, premalo ali prevezh pezhen, ali ti bo vfhezh? — sloshni deli kruha nifo, kakor bi mogli biti. Naj tedaj grosdje prevezh lakoti in sheje, ali prevezh mokrote terpi, ne eno, ne drugo mu kar teknilo ne bo, kakor tudi ne nobenimu drusimu fadu. Taki raslozhki v primeri sloshnih delov grosdja snajo nanefti, de ismed dvajfetletnih pridelkov is eniga in enaziga ndgrada 142 nifta dve vini, ako ravno dobri, pa vender ne enazih laftnofti, kar fkufhani vinoredniki prav dobro vedo. Velikrat fe taki med feboj, in prav radi menijo od raslozhnih vinfkih laftnoft mnogoverftnih let. Letafhno grosdje ni tcrpelo ne fufhe, ne opeka, ne mozhe pri naf, fpravljeno je bilo popolnama srclo in v lepim vremenu, njegovi sloslini deli fo tedaj v taki primeri, kakor bi ti jih zhlovck fam shelel, zhe ne bo letaf vino is njega zhes vfe navadno dobro, ne bo vezli nikoli po njemu prafhati! De fe pa Ipavzi s bendimo nekoliko burje boje , jim ne gre preveliko sameriti, zhe bi huda zhes srelo grosdje vftala, bi ga faj po nekterih krajih pofhkodvala, de bi ne bilo dopovedati! V pretezhenih zhafih fo vinoredniki po vezli vinfkih krajih, tako' tudi pri naf, bendimo fklepaje, na luno gledali; bolj prav bi bili opravili, ko bi bili pri tem na dobro fosrejenje grosdja pasih. Luna je v svesi s nafho semljo, pa tudi s vfiini vidljivimi in drugimi bresfhtevilnimi svesdami, ki jih svesdogledi v neismerljivi globozhini neba le po kukalih, in vezhkrat fhc zlo rudezhe, plave, selene, rumene i. t. d. vidijo; zel fvet je edin, fe vkup dersht, en ud podpira in flushi drusimu. De bi pa luni veliko mar bilo sa nafhe grosdje, vino, fend i. t. d. bi mi zlo teshko verjeli. Kupze vidimo vlake lune vino polniti, tedaj tudi prasniti ga, in ko ga do- briga polnijo in ne predrago naftavijo, kar hitro ga potozhijo, in po drugo, nizh fe na luno ne osiraje, pridejo. Zhe je lila fend fpravljati, in zhe fhtiri tedne fkoraj saporedama deshuje, ne vi¬ dimo kmeta, ko lep dan naftopi, ne vezh na luno pasiti — ni sdaj zhafa kteinu — temozh sa kofo prime, in gre kofit. Dela, ki jih letni zhali naverftijo, opravljaj jih, kakor pridejo, kar je mogozhe v lepim vremenu; gledavfhi na luno, te sna fpezliati, bo mokra, in jih ne bofh vezh mogel prav ftoriti. Neumen je, kdor koli na luno pasi in pri tem tvoje dela samudi! Pri nobenim domazhim, poljfkim ali nografhkim delu nifmo fhe fvoje shive dni na luno gledali, pa nizh, zlo nizh fe nimamo pri tem pritoshiti; ravno tako ravnajo tudi vti umni kmetovavzi okoli po deshelah; ko bi fe na velikih pofeftvih s luno motili, bi jim vfelej , ker fhe flabe vre¬ mena vmef naftopajo, kar poloviza del saftajala. Vezh bi sa bendimo in druge kmetijfke dela sdalo, ko bi kmetovavzu dano bilo, naftopne vremena svediti. Vifoko uzheni žele Evrope fo jo v mnogoverftnih vednoftih in snanoftih prav daljezh prignali, v fposnanju nallopniga vremena pa fe 143 fhe na zlo niški ftopnji snajdejo; marlikteri ovzharji po vifozih planinah, grajfhinfki ftrelzi, ribzhi ali mornarji fkorej od tega vezli vedo, kakor nar bolj uzheni; pa vender, zhe hozheino refnizo terditi, moramo rezhi, de vfe snaminja, po kterih ljudje prihodne vremena prerokujejo, v refnizi le od prizhijozhiga vremenfkiga ftanu prizhujejo, in ga ni fhe snaniga zhloveka na fvetu, kteri bi samogel vreme sa 24 ur naprej vfelej verjetno osnaniti, ali ga sagotoviti. Sjvezhan, pravijo, ima devet mifel na dan; kdo pa neki sa-nje ve? Nam Ipavzam osnanujejo velikrat pri hudih fufhah po tri dni jushni svondvi, ki ljudi k profhnjim molitvam vabijo, sasheleni desh; vfe snaminja fo sa-nj dobre, zlo vrata ali duri she fhkripljejo; od juga fe sdaj prikashejo oblazhizhi enaki zhedam pepelnaftih janzhikov, oblak fe sa oblakam kopa, megle fe gori prijemljejo, nebo fe sagerne in otamni, flifhati je od juga grom in kanzhiki she od neba padajo, in glej! burja fe oglafi, in fkorej, ko de bi s ozhefam trenil, vfe oblake raspodi, in žele tri dni she foshgano semljo, fhe bolj pofufhi. S Bogam desh! vli tolashi fo fhli po borfhti! Ali fe nam ni flednje leto, ravno kadar bi she prav radi deshja imeli, kaj taziga prigodilo? Take le fo snaminja vremen! Srelo grosdje gre potergati; neumno bi bilo ftarji lune zha- kati, in flabiga vremena prizhakati. V bolj gorkih deshelah malo de, zhe fe bendima tudi želih 14 dni zhes navadno odloshi; grosdje v manji nevarnolli fognjiti, fosreje, in is sreliga fe dobro vino naredi, zlo is fladkognjiliga fe dajo fhe povfod pitne vina narediti. Vfe drugazhi je pa to v bolj merslih krajih; zhe je v leteli fpom- *) Le po veliki pomoti tedaj, in ne drugazhi, fe je primerilo, de v pratiko sa leto 1845, ki fo jo na fvitlo dali v imeni z. k. kmetijfke drushbc, lo fe na pofa- mesne dni snaminja vremen poliavilc. Vifoko veljavne drushbe pokliz in namen je, kmetovavze , kar fe da, s refnizo rasjafnovati, ko pa kake rezhi farna ne ve, jo ne more ne farna, ne drugi v njenim imeni osnaniti. Tudi na medi titiih nebefhkih snaminj , v ktere fe luna premikuje , ki jih je pratikar pod dneve tedna poliavil, in ki nifo kmetovavzu k nobeni rabi, priporozhimo in lepo popro- timo, kake kratke moralne ali veltne in kmetijfke srčke natifkovati ; Ljubljanfki uzheni bi prav lahko jih prefkerbovali. Ne režite ne: kmet ne bo pratike kupoval, zhe vezli vremen v nji ne najde; ni vezli tako sarobljen, de bi v tem le pratiki, ki fe mu je she tolikokrat slagala,. fhe verjel, pa tudi nobenimi! ni pripufheno ptujo nevednolt v fvoj koriti obrazhati. Kar naf pod belimi gorami domuje , prizhakujemo mirni in rodovitni desh le od juga. Kadar sa gorami deski ali fneshi , imamo pri naf, pri Podojili in v Terllu velikrat hudo burjo , pri Gprizi pa je neka bela mreniza zhes nebo ras- tegnjena in imajo tihi, nemfhki mra.s', ki jim shuga ufhefa in nof odgrisniti, v tako kratkih daljavah, pa tako mozhno raslozhne vremena! 144 lad kafna, poletje hladno ali jefen premokra, pridejo s terganjem v hude klefhe; seleno ali tudi kiflognjilo grosdje ne da vina, zhe ga prililjeni predolgo srejejo, snajo flane na-nj pafti, ali ga fneg sakriti , kar jim tudi ni vfhezh. V tazih krajih bi bilo dobro, ko bi fe kaj od naftopniga vremena svediti moglo. Kmetovavza vfelej veleli obilnolt letne fpravljati, plazhilo je njegove fkerbi, marljivofti in truda, grosdje pa nar vezli dela potrebuje in je fkorej od vfaziga drugiga fadu nar dalj zbala v nevarnoftih, lahko je tedaj verjeti, de vinorednik s tolikanj ve- zhjim vefeljem obilnolt sdraviga, lepiga in sreliga grosdja fpravlja. Satorej fo she od llarih zhafov lem ter Ije po deshelah, pofebno bogate bendime s ozhitnimi vefelizami, s ftrelanjem, musiko, plefam, pojednjami i. t. d. prizhenjali ali faj dokonzhevali, take navade pa zhe dalje bolj vgafvajo. Umni vinoredniki vliii deshel priporozhujejo v lepim vremenu in pri fuhih tleh tergati, hozhejo fhe zlo , de bi fe imelo s ter¬ ganjem pozhakati, dokler bi fe julrajna rofa pofufhila. Taki nauki fo dobri, in fpolnovati jih mora, kdor hozhe kake pofebno sbrane in shlahtneji vina narejati; fizerpa, ko zhlovek najine, v deshelah, kjer fe dolli vina prideluje, po 10, 20 ali fhe vezh tergazhov, jih shivi in plazhuje, fe ne more vfake rolize ogibati; tudi pravijo, de, zhe je kaj take, pofebno na foshganim grosdji, fe vfa pri vrenju ali kuhanju vina pofufhi. Tergazhe najini, kar je mogozhe domazhe, ali faj vcnder is vinfkih krajev; vl'e bendirafke dela bolj rasumejo, in fo na grosdje manj gladovni; dobro jih ravnaj in plazhuj, de ne bodo grosdja, in lizer nar boljiga, sobali. V vezh krajih, kodar shlahtneji vina pridelujejo tako tudi v Profeku je ojllro ga sobati prepovedano. Neki vinoredniki prepovedujejo fhe zlo vfako jed v nogradih pri terganju, de bi ki kaka krufhna merva v grosdne pofode ne pa¬ dla in kval' prihodniga vinokifanje ne pollala; la fe nam sdi pre- ojftra, ker tergazhi vender lahko pofkerbijo, de kruha nad grosd- nimi pofodami ne mervijo. Vfa bendimfka pofdda naj fe hrani okoli leta na fiihim kraju; sa bendimo fe mora dobro nabili, oprati in s zhifto vodo fplah- niti; fnaga, lepa rezh! Ko bi kiflino v nji hranil, potem pa ben¬ dimo va-njo fpravljal, ali bi 16 vinu teknilo? — Nikdar fe ni- mafh podllopiti v nji kako drugo rezh, rasun ko je prav fuha, hraniti. Ko bi vinoredniki li vfo bendimfko pofodo okovali, po- 145 febno to manjfhi, kakor brete, brantazhe i. t. d. s vlezhenim she- lesizam, bi fi zlo pri naf, ki fo obrozhi in obrozbki zhe dalje d rasli ji, veliko denarja prihranili. Letaf fino pervikrat dali okovati fvoje brete in brantazhe; sa funt shelesiza fmo dali 10 kr., in dobili fino is njega na dva brantazha, na vfaziga po tri obrozhke. Kovazhi in kljuzharji bi fe pa mogli na to delo navrezhi, de bi fe od dela vezh ne plazhevalo, kakor fe sa sheleso da. Novih bret in brantazhov pa nikar okovati, naj flushijo s fvojmi obrozhmi dokler gre, potem pa, ki fe sa 3 ali 4 leta dobro vfufhe, jih daj okovati. Po nekih deshelah narode is grosdja eniga ndgroda po troje vino, tershejo (tergajo) namrezh trikrat: pervizh nar shlahtneji in nar bolj srelo, potem frednje in sadnjizh flabfhi. Zhe fe jim to plazhuje, naj le oftanejo pri fvojih navadah. Po drusih deshelah Pa tershejo po dvakrat in stom raslozhkam, de pervikrat poberejo, kar je sreliga, in pulte, kar je seleniga; zhes 10 ali 14 dni kafneji potershejo pa fhe td, kar fo bili pervikrat puftili. Ko bi take tertne plemena imeli, de bi njih grosdje fosrejelo ob enakim zhafu, hi taziga dvojniga terganja treba ne bilo. Kjer fe pa po veliko vina prideluje, fe fploh is kraja in sa poredama tershe, pri takim tcrganju je treba vender pasiti: 1. De vfe mcrzhefe, kakor fhkdrshe in fmerdenze , ki tako sdperno difhe, fhkarjize, pajke in vfe kar grosdje ognufi, je treba is grosdov pofebno liifnjenih jagod fpraviti; prav neumno je rezin: de vino nizh taziga ne terpi, de vfe is febe vershe. 3. Jagode od tdzhe pobite in zhiflo fuhe fe obirajo in prozh niezhejo, de bi, vmef tcrgane, kafneji s mofhtam fe ne napivale. §itno in samudljivo je tako delo, pa vender potrebno. 3. Kiflognjilo ali plefnjevo in kofmato grosdje fe popufha, take jagode pa , na lizer dobrih grosdih , gre istrebiti in prozh v *‘ezhi. 4. Na kakih mladizah od fufhe prevenjeno grosdje, ki je kiflo, mora fe popufhati, tudi shmihelz na mladizhizi, ki ni is huifkiga, ampak sire is letafhniga ozhefa sraflel, je vezhidel ki- ^'1 in ne fhe dognan, ravno tako v bolj merslih krajih vfe fhe s eleno ali prekiflo grosdje. Vinorednik naj dobro v fpominu ohrani, de s kako mero do- ’ )r ‘ga v j na ne | )0 nikoli, poftavimo pet zhebrov flabiga tako po- ^djfhal, kakor s enako mero flabiga pa enako dobriga poflabfhal. 19 146 Ko imafh 50 ali 100 zhebrov vina fpraviti, in ga pa 3 ali 6 zhe- bar prav flabiga vmef denefh, kaj ti bo neki pomagalo? ali bi ne bilo bolji, zhe ga hozhefh fpraviti, de bi ga she pofebej fpravil? Vsami fi vender k ferzu, de fe malo kifa potrebuje, okifati veliko falate, in de je peft kvafu sadofti fzhafama pokvaliti 2, 5, 10, 50, tudi 100 polovnikov moke, ali pa, ko bi ga zhlovek v krajih, kjer fe ne da vezli grosdje savoljo soperne jefeni fosrejati, sa 20 ali 30 zhebrov vina sbral, in ga kot frednje dobro vino prodal, bi ne bilo bolji, kakor ga 40 ali 60 zhebrov napraviti, pa taziga, de ga nihzhe in po nobeni ženi nozhe kupiti, in de fe fhe sadnjizh fpridi? Po raslozhku krajev in deshel, ali pa vin, ki jih je zhlovek namenil delati, ali snafhajo. shenfke v jerbafih rahljo grosdje domii, ali pa ga fpravljajo v mnogih drusih pofodah rahljo ali tlazheno na moshkih herbtih, na konjih, dflih ali vosehvbendimfke hrame; v Dalmazii fmo vidili v mehovih bendimo domu prinafhati. Grosdje marfikterih plemen fe prav lahko s perthni odtershuje, od drusih pa ima krepkeji ali zlo lefeno petljo; tako gre odresati — pa tako, de petlja ne na grosdu ampak na mladiki oftane, de hi maftazhu nog ne oprafkalo, pri naf s fdlzhem (Krumm-Messer); sa bendimo jih imajo manji, sa terte resati nekoliko vezhi; she fantizh 7 let ima fvoj folzhik. Nam fe sdi, de sa kmetovavza fploh ga ne more biti pripravnifhiga in sa vfako lilo in potrebo gorfhiga rešila ali nosha, kakor je nafh ipavfki folzh. Pred 10 letmi fmo bili dva z. k. Dunajfki kmetijfki drushbi poflali. V mnogoterih franzoskih krajih she v ndgradih s nekimi le- fenimi, triroglatimi vilizami, s ktermi na hitrama v brantazhu grosdje pomefhajo, grosdne jagode ofujejo in hlaftine samezhejo. Med njimi je pa preprizhana refniza, de vino is tazihofutih jagod je veliko Ijubfhi in prijetnifhi, pa manj ftanovitno. Jagode sven- jeniga grosdja, sa pofebno shlahtne vina, gre tudi oberati, pa od eniga in drusiga fe bo kafneji kaj vezh v mifel vselo. V tjhampanji na Franzoskim, kjer fploh snano vino, Sjjham- panjer imenovano, narejajo, tershejo sa tako vino ne inozhno sreliga grosdja in sjutrej , dokler je fhe rofno ; ko pa rofa sgine, popufte terganje do drusiga dneva. Na metli 24, dobe pri takim terganju, po fprizhevanju ^haptala, 25 fodov vina. 147 XVI. Kako gre is grosdja mofht narejati? Is grosdja mofht narediti, ne potrebuje nobene pofebne uzhenofti; grosdje smafti, kar je mokriga od tropin ozedi, tii imafh mofht. §lednji bo tudi lahko rasumel, de bolj vodeno grosdje da tudi bolj voden mofht, is bolj zukreniga grosdja pa fe bo tudi fladkeji niofht zedil. Od nekdaj fo pa kmetovavzi fkerbeli in li nevtrudljivo per- sadevali, fvoje pridelke po mogozhnofti poshlahtnovati; sa jerbaf brefkev fe vsame 20 kr., pa tudi 20 petiz; ovza fe proda sa 2, pa tudi sa 50, ja sa lOOgold. in fhe vezli! Tako fo li tudi vino- redniki she pred vezli, ko 2000 letmi glave belili, de bi po po- febnih umetnoftih is nar bolj sreliga in zukreniga grosdja veliko shlahtnejfhi pa tudi ftanovitnifhi vina narejali, kakor bi bile, zhe bi jih bili po vfakdanje delali. Ko fe grosdje potershe in smafti, je vflednjim, tudi nar boljim mofhtu veliko vezli vodeniga kakor fladine; po meri pa, kakor bi fe vodeno is mofhta odlozhevalo , bi mogla tudi fladina bolj vkup iti, fe ftifniti ali sgoftiti. Zhe bi fe is 16 jerbafov sreliga in zu¬ kreniga grosdja 4zhebre mofhta naredilo, ko bi fe pa is leteli sa dva zhebra vodeniga odlozhilo, bi prifhla vfa fladina v 2 zhebra, ko bi fe pa sa 3 zhebre vodeniga odlozhilo, bi fe sgoftila vfa fladina v en fam zheber: de is tako vezh ali manj sgoftene fladine fe dajo kar pofebno shlahtne vina narejali, bo flednji lahko verjel. To odvodenje fe da na mnogotere vishe dofezhi. Plini pifhe, de fo she v njegovim zhafu srelim grosdju petljize uvijali, kakor je she dan danafhenj v Korsiki navadno, de bi pofufhene ne bile vezh fdka is tert vlekle, in de bi fe bilo vodeno v grosdju dobro pofufhilo. (Ut dulcia praeterea fierent, asservabant Uvas diutius in vite, pcdiculo intorto). V nekih mozhno gorkih deshelah potershejo grosdje in ga h tertam na tla devajo, de bi fe vodeno is njega fkadilo ; v drusih ga pa na dom snafhajo, in is enaziga namena pred hifhami po vezh dni na kakih plahtah vastegnjeno, ga vezhkrat obrazhaje, na folnzu fufhe. V Tokaju na Ogerfkim imajo neke terlne plemena, na kterih jim jagode raspo- kajo in potem, bres debi gnjile, jim dobro svenejo; tergazhi, proti ki tershejo, take uvele jagodize is vfaziga grosda oberejo in jih v Beke jim na tirani vilijozhe pofodize ftavijo; drugo grosdje fe 19 # 148 fpravlja domu, in na kako miso rasgerne, de fhe okoli nje fedijozhe dekleta take jagode is njega porepkajo; is tazih jagod narejajo Ogri fvoje nar shlahtiieji vino, ki mn Tokajer pravijo (Tokajer- Essenz). Nar bolj navadno je pa, grosdje fuho, to je ne rofno pri le¬ pim vremenu v jerbafih domu snafhali, in ga v vezhih, odtalnih in dobro fapnih ftanizah, ali na niti narobe obeliti, kar je nar bolj prav, ali pa na lete (Hiirden), ki fo na mreshe narejene, raste- gniti, in lete v nalafh liorjene vddre vtikati. V tako flanizo fe ga da po umetnofti gofpodarja, bres de bi grosdje v fhopih ali v preveliki gnjezhi bilo, prav veliko fpraviti, tudi fevnji veliko lefa od vddrov vidilo ne bo, v taki llanizi gre okna s mreshnim plat- nam sagerniti savolj vezhfortnih merzhefov, ki tako grosdje po bendimi hitro saflede; okna morajo palizerbiti nozh in dan, rasun deshevniga vremena, odperte; tudi je treba dobro pofkerbeti, de podgane do grosdja ne pridejo, ktere, od grosdja lite, is kratko- zhafnofti niti in mreshize prejedajo, de grosdje doli pada, in fe tako dvojna velika fhkoda dela. Po ti fhegi, kije po Ipavi in v želim Primorju sa pofebno shlahtne vina navadna, fe da grosdje vezli tednov ali mefzov svenovati, in tudi is frednjiga inplantniga grosdja kar dobre vina narejali, le to je velik sadershek, de vino- redniki nimajo po tih krajih proftora ali ftanifh sa td. Tudi na Rajnu fo jeli mozhno po ti fhegi grosdje svenovati. Ko bi pa bilo pred bendimo mozhno deshevalo, in de bi ne bilo fhe grosdje v lepim vremeni vliga popred preobilno poferkaniga shivesha pre¬ kuhalo in povshilo, ne gre taziga delati; grosdje bi prcvezh gnjilo, pofebno pa fhe, ko bi po bendimi zlo mozhno deshevalo. V mnogih deshelah prek frednjiga morja, na Gerfhkim, Na- politanfkim , pofebno pa na f^hpanfkim fo obdershali drugo fhego is zhafov Kolu m e la, fladino v mofhtu sgoftovati; frov mofht v velizih ponvah na ognjenim voglji, ne na sublju, dobro fpenijo in vodeno is njega fkade, de imajo, poftavimo, is fhterih zhebrov 3, 2, ali zlo en lam zheber mofhta. Po primeri sgoftenja, ali narede is taziga mofhta vino, ali ga pa perlivajo drusim po vfakdanje nare¬ jenim dobrim vinam, kakor neki, shivesh, de jih veliko zhafa dalje obdershe. Kar vam koli zhes morje is v mifel vsetih deshel- vin pripelujejo, kakor Zipro, Malvasija, Malaga i. t. d. fo vfe s lazim sgoftenim mofhtam oflajene, in sa fvoje dalje zhafno shivljenjc dobro previdene. 149 V nekdanjih zhalih fo v nafhih krajih pridne gofpe in kuha- rize potakifhegi mofht sgotiovale, in ga kuhano vino imenovale; prilagale loga med letam mnogim jedilam namefli zukra, kije tazhaf fhe drage žene bil, sdaj pa, ki fovfe obogatele, in jih njih moshje na niške žene s zukrain lahko prcvidvajo , jim ni treba vezli s takim delam fe pezhati. Marfikteri Franzosje prikladajo vfakdanjimu dobrima mofhtu zukra, in po primeri, kakor mu ga vezh priloshe, fladino v njemu bolj sgoflijo, in is njega tolikanj mozhneji vino naredijo. V desheli Hordo (Bordeau.v) pa, tudi na Franzoskim, zhe hozhejo kaj bolj iga vina narediti, jagode oberejo, kadar jih je v badnji (Kute) na 12pavzov vifoko, vlijejo na-nje po 6 bokalov nar bujfhiga shga- niga zveta, na vfazih drusih 12 palzov jagod vifhej, vlijejo po ravno toliko enaziga zveta, dokler je badinj poln: potem ga dobro s plahtami sagernejo , de fe mofht, ki fe lam is jagod zedi, s shganjem dobro pokuha, kafneji pa fhe jagode smaflijo. Take vina napravljajo Franzosje sa bolj niersle Angleshe, ^hvede in Rufe, de jih kaj ogrejejo; pa tudi tiftim , ki fe po drusih deshelah s shganjem nalivajo, bi fe morde s tazim vinam vftreglo! — Ko bi fe shlahtno in srelo grosdje v kaki vifhji pofodi farno tlazhilo, ali, ko bi ga kdo s kakim ploham po lahkama pritifkal, bi fe fpodaj pri kolkunu nar fladkeji mofht is taziga grosdja zedil; ko bi is famiga taziga vino naredil, bi bilo bledo, inozhnd ljubo in prijetno, pa ne kaj ftanovitno. Rimzi fo fhpogali take vina in jih Protopan imenovali. iVlustum fponte defluens, antequam calcentur uvac. Tudi Bakzi fprizhuje, de fo nekadaj Talijani take vina delali: qui primus liquor non calcatis uvis de- fluit, vinum efficit virgineum, non inquinatum faeci- hus, lacryinam vocant Itali, cito potni idoneum fit et val d e utile. Nar vezh grosdja smaflijo okoli po deshelah ob terganju moshki Navadno s nogami: v nekih krajih imajo k temu nalafh narejene z -hevlje, nam fe pa posdeva, de ravno v tazih krajih bi bolj prav opravili, ga s golimi nogami maftiti, de bi tako selene in terde jagode bolj žele, oftajale, od kterih ni zlo nobeniga dobizhka dobriga vina prizhakovati. De bi li maftazhi pri takim delu fvojih oblazini ne ogerdili, ln savoljo priflojnofli, fmo omiflili 6 parov ohlapnih, pa le do pol ftogna feshejozhih fvitiz ali podhlazh is beliga platna, ktere fe po 150 vfazini takim deli opero, de jih maftazhi drugi dan fnashne oble- zhejo. Take fvitize, ki li jih she naflii bolj umni in framljivi fantje dajo lami narediti, priporozhimo vlim vinorednikam, ki dajo gros- dje najemnikam maftiti; de li morajo tudi vli maftazhi noge zhifto omiti, treba bi ne'bilo tukaj opomniti. Vinoredniki fo li lem ter tjč po deshelah, fhe zlo she v Ameriki mline ali mafhine omiflili grosdje maftiti. Obftoje vezhidel is dveh valerjev, ki fespomozhjo kljuke nafproti vertita in grosdje, ki od sgoraj med nju pride, med feboj smezhkata; ko je grosdje stelo , sna td prav biti, ko bi pa veliko selenih jagod vmef bilo, bi valerja tako malo, kakor Jeleni ali fhe zlo okovani zhevlji, take jagode smezhkaje, k dobroti vina pripomogla. V Ipavi je gofp. Matija Do len z, velki shupan in ud z. k. kmetijfke drushbe, dal tako mafhino narediti, in jo prav rad vfa- zimu, ki bi li kaj taziga domifhleval, pokashe. Nar litnifhi je pri tem le, breto natlazheno grosdja, kakor fe pri naf domu vosi, ki je slo teshka, tako vifoko nefti, grosdje is nje v predal nad ma¬ fhino f-fiiti. Nemzi ali faj vinoredniki v bolj fevernih krajih, kjer je bilo tesheji vina pridelovati, in fe je drasheji prodajalo, fo fe pervi smiflili s torklami ali prefhami mofht od tropin zhifto odlozhiti, ali po mogozhnofti ozediti. fjtari Ilimzi nifo prefhali, ampak potem ki fo mofht spod tropin ozedili, fo po nekoliko vode na-nje vlili, in tako vinzhek sa fvoje fushne naredili. Tako delajo fhe dan danafhenj fem ter tjč po bolj gorkih deshelah: po Lafhkim ga bolj ubogim ljudem tozhijo, in ga vin pic colo imenujejo; fhe zlo v nafhih krajih vlije v flabi vinfki letni kak kmet po nekoliko vode na nefprefhane tropine in li napravi is tega resno pijazho , ki do fv. Jurja, in mu pravi shonta. Is ncprefhanih tropin delajo Lahi slo veliko shganja, in ga, ker je veliko shlahtneji od krom- pirjevza, na dobro ženo zhes bele gore prodajajo. Vinfke prefhe fo po raslozhku krajev zlo mnogoverftne; v nekih krajih jih imajo mozhno velike in slo nepripravne, vezhkrat sa zelo val’ le eno, de grosdje vlih fofedov mora okoli nje v vlih vremenih, snabili tudi flabo sagernjeno, verfte zhakati. Pri naf jo ima she flcdnji frednji kmet fvojo in pripravno v bendirnfkim hramu, ali faj bliso pri rokah, de mu ni treba tropin va-njo daljezh nofiti; bolj ubogi pri bolj premoshnih prefhajo. Baron Babo vshivo priporozhuje prefhe — kadar je grosdje 151 seleno in prekiflo • — nikar prevezi. in do sadnjiga pritifkati; tak voden, pult in kifel prefhenik ali prililjenez ne more dobriga vina ftoriti; ko she revni famomafhzhi fhe take berljusge per- lijefh, bofh imel vino sa zheva prejefti. Od sreliga grosdja pa fvetuje tropine do shiviga fprefhati, in tako lizer grenko in sa- goltno — in ko fe je moflit na tropinah kuhal — tudi slo mozhno prefhenino k vinu priliti, de ga naredi krepko in veliko ftanovitnifhi. Ko fe hozhe is grosdja , ki je vezli mefzov svenovalo, kaj pofebno shlahtniga vina narediti, gre dobre jagode oberati, fuhe pa s hlaftinami vred prozh metati. Take fuhe jagode fe ne dajo s nogami prav smaftiti, fe fpodmikajo ; nar bolji je napraviti sha- kelj is konopljeniga platna, de dershi okoli 15 bokalov, tak fe napolni s jagodami in prav dobro sveshe, dajo fe v njemu jagode popolnama sdrosga.ti. Ko jih junak simfki dan pet do fheft (azili ■shakljev smafti in okoli 40 bokalov mofhta naredi, je dovelj. Tudi v Tokaju na Ogerfkim svenjene jagode v shakljih maftijo. Tropine fe fpravljajo, in sadnjizh', ne v majhnih k temu nalafh narejenih prefhizah, ki premalo sdajo, temozh v navadnih velikih, ko fe zhes fredo pregredd, do sadnjiga kanzhika in fkosi vezli dni — ki fo tako maline ali she shlesafte — fprefhajo. Naj fe pa grosdje po ti ali uni fhegi smafti, ftlazhi ali fprefha, to fe ftoriti mora, lizer bi fe ne dal grosdni lok nikakor v vino fpremeniti. XVII. Od vino-vrenja. •A. Obzhinfki sapopadki raspadenja in trohnenja ali kipenja (Gahrung) shivalfkih in rafiljinfkih rezili. © ^loshne dele vfake shivali in raftljine kaka velika, zhudna in v ezhno nesapopadljiva mozh veshe ali vkup dershi, td imenujejo ^zheni: shivljenja mozh; zhe mozh shivljenja vgafne, raspade shival in raftljina v sloshne drobze, pervdele, ali pervine (Elemente), •n 16 ali hitreji ali kafneji, dokler ne oftane sadnjizh ne od ene, 116 od druge, ne tiru ne fledii. Ko mozh shivljenja v neki rezhi vgafne, ne bo fhe farna od raspadla, temozh neka vunajna rezil jo mora dregnili, faj hektero ali nektere drobze v nji ohgugati ali obmajati; to obgu- ganje pa gre od drobze do drobze dokler fe vfe obgushe in potem 152 raspade; to je kakor de bi zhlovek navogelni kamen ali fteber, na kteriga fe zel turen opira, fpodkopal in obgugal, til bi fe zel turen obgugal inraspadel, ali ko bi sernize kakiga rastrefheniga ilrelniga prahu (_pulfra) obgugal ali sashgal, bi fe snale vfe druge serniza ubgugati in sgoreti. Kifliz '*), ki je v sraku pod podobo gasa vedno prizhijozh, ti prisadeva po fvoji vlaftnofti v inertvinah shivalj in raftljinj neke drobze vogelza obgugati, fe s njimi sdrushiti in jih pod podobo vogljenokifliga gasaodnefti, poglej sazhetek raspadenja! Obguganje drobiž in raspadenje pa gre smiraj naprej, kakfhenkrat zlo hitro. , Ko bi srelo in sdravo grosdno jagodo na hlaftini f-hranil, pravi flavni gofp. Liebig, bi fe snala pofufhiti, kifliz fe nemore fkosi lupinzo va-njo sariniti: ko bi jo pa s nar tanjfhi iglizo bazni), fe bo po taki majhni luknizi va-njo fpravil, bo neke drobze v nji obgugal, obguganje drobiž bo fhlo hitro naprej, in jagoda bo fog- njila, bo raspadla. Ga ni raspadenja mertvih shivalj in raftljinj, de bi kifliz vezli ali manj, faj v sazhetku v td ne dresal, pri vfa- zim takim raspadanju fc fprijemle s vogelzam in beshi pod podobo vogljenokifliga gasa. II takimu raspadanju je pa potrebna: 1) Primerjena ftopnja gor ko te; ko je premerslo, nizh neras- pada; na fjhvajzarfkih fneshnikih je bil padel mladenezh snabit v 40 feslinjev globoko ledeno poko, po 80 letih ga je istajena voda fpodaj viin pahnila, pa tak je bil, ko de bi bil pred ta dan popred v vodo padel. V fjibirji na Rufovfkim fo nafhli pred ne veliko letini nekiga Mamiida —■ pofebno veliko forto flonov, ki fe vezh na fvelu shiva ne najde — globoko v ledu sakopaniga ; de ti ravno je she veliko tavshent let v ledu leshal, je imel fhe mefd in kosho, de fo prifhli volkovi in ga tergali. Ko je pa pregorko, tudi take rezili ne raspadajo, ampak fe pofufhe. Velika gorkota, kakor je vrele vode, samore vfako rezh, ki she raspada, v raspa¬ danju vftaviti. Ko bi gofpodinja vfak dan fmetano savrela, jo sa- more žele tedne ohraniti, bres, de bi fe ji fkifala. 2) Potrebna je neka mera mokrot n o tl i; v mokroti fe dajo drobzi loshej obgugati; ko je zlo prefuho, fe ne morejo obgugati in raspafti. fo she pred 4000 letini umili, fvoje mer- *) Drage bravze pri jasno poproflmo, nafhe keinijfke opombe gor na 101. Hrani s vfo pasljivolijo fhe prebrati. 153 lizhe in njih truge tako pofufhiti, de fhe dan danafhenj fe zeli najdejo s trngami vred, pravijo jim: mumije. 3) Potreben je tudi priftop sraka, vkterim fe kifliz snajde; nobena mertva shival ali raftljina ne bo raspadla, zhe kifliz do nje ne pride. V vezli mehih prek morja fo napravili velike kuhnje ali fabrike, v kterih napravljajo mnogoverftne mefene in druge je¬ dila, kakor gre sa gofpodo, in kadar fo gotove, napolnejo s njimi kofitarjeve pofdde do verha in pokrove na-nje privarijo, potem jih devajo v rasbeljene pezhi, ali v vrelo vodo, in jih notri 4 ure pulte, de jih do frede gorkota, kakor je vrele vode, preshene. Kar savre, vezh ne raspade ali ne gnjije, ko nov kifliz poleg ne pride. Take jedila, ki fo sa veliko let narejene, kupujejo inorfki barkarfki vladarji (kapitani}, in jih feboj vosijo. Take jedila, ko fe sa vezh let is pofdde vsamejo in fogrejejo , fo ravno tjjid dobre in prijetniga pokufa, kakor de bi bile ravno takrat narejene: — kifliz ni mogel do njih. Drage flovcnfke golpe! v Frankfurtu in Darmlladtu fo she sazhele mnoge fkerbne gofpodinje shlahtne in slo prijetne, poletne jedila, kakor poftavimo seleni grah, poti fhegi sa simo prihranovati. Ko je raspadanje shivalj in raftljin pozhafno, dolgo terpezhe, imenuje fe trohnjenje: poleno bi samoglo v mokrotnim hramu 50 do 100 let trohneti. Ko bi pa kaka mertva shival ali raliljina hitro raspadla, bres de bi na ognju gorela, imenujejo to g nji j en j e. Gnjiliz, ki ga je veliko vshivalih, manj pa v raftljinah, je tudi nekako prav nepokojno selize; ki ga — kakor v mertvinah — shivljenja mozh vezh ne bersda in ne kroti, in kakor hitro kifliz v njih nektere drobze obguga, fe tudi gnjiliz sdrami, s vodenzam sdrushi in pod podobo gasa amonjaka prozh leti; vodencz fe sdrushi ali fprime fhe od fvoje Hrani tudi s shveplam, in beshi pod podobo shveplovodeniga. gasa: obadva gasa sopemo difhita, fmerdifa in nafliim nofam osnanujeta, de neka rczh, ko je ravno ne vidimo, gnjije. Zhe poleno veliko let trohni, samore vftreleni volk pri hudi poletni vrozhini v nekterih •Inevih fognjiti. Kaj je belenje platna? ^trohnjenje livih in rujavih drobiž, ki jih zhlovek nozhe na njemu imeti. Vbeleno platno manj tehta od pred, veliko livih drobiž je na njemu (trohnelo ali sgorelo: prav bi tedaj ne bilo ga predolgo beliti, velika fhkoda ali sguba bi snala pri njemu bili; sadnjizh bi vfe platno (trohnelo ali sgorelo. ao 154 Gnjijenje je hitro trohnjenje, trohnjenje pa pozhafno gorenje; isidi ali nafledki fo enaki: oftane nekoliko zlo malo perftt' ali pepela, kteriga fapa rasnefe ali voda fpere. Med trohnjenje in gnjijenje fe'vverftite, kakor pofebne podobe raspadenja: vinovrenje in kifanje. Raspadanje mertvin, ko jih shivljenja mozh vezh ne veshe, fe pokashe tedaj pod mnogoterimi podobami, ktere vfe je flavni gofp. Liebig pod fplohnisapopadek trohnjenja fpravil, ali tudi kipenja (Gahrung); drobze obgugane in rasvesane, ki nifovezh pod oblatijo in vladanjem shivljenja mozhi, fesdaj sgol po kemijfkih poftavah v nove rede fprijemljejo in vezhidel pod podobo gasov fkipijo ali sginejo. Mnogoverflnc podobe raspadenja fo li pa v shlahti, vezhkrat fe ena v drugo Ipremeni, tudi fo kakfhenkrat v neki kipezhi rezhi po dve ali tri ob enim prizhijozhe; gnoj ti od ene Hrani gnjije, od druge pa trohni; v badnji mnogiga nemarljiviga gofpodarja vre od fpodaj mofht in fe vino dela, vifhej fe pa v tropinah mofht she kifa in fhe vifliji morde tropine she trohnijo, ker fplefnjujejo, ali pa she gnjijejo. Poglej trojno ali zhveterno podobo raspadenja! in kako bliso fknpej! *) Kdor bi slielcl od kipenja in vinovrenja vezli svediti, — ko mu (tikaj ponudimo, — in fploh s tvojo rasumnolijo na prizhijozho Itopnjo vednolii organfke kemije povzdigniti fe, naj tl omifli: Organische Chcmie vom Dr. Justus Liebig, Professor in Giessen, und dessen chemische Briefc. Kemikarji fo she vfe, kar je od rude, to je, kar fe is semlje fkopljc, natanjko prefejali, ni ga vezli kam- nizhka, de bi ga ne bili raskrojili v njegove pervine, in ne pokazali, is koga je sloshen; fpod semlje tedaj malo vezh noviga prizhakujejo; satorej fe je njih bittri pogled obernil na organfke rezhi, to je, na shivali in ratiljine. Gofp. Dr. Jufht Liebig je polial ozhe take organfke kemije, in tl je, s gori imenovanimi bukvami in s fvojmi od zelo Evrope s velikim vefeljem in hvaleshnotijo fprejetimi XXV kemijfkimi litlimi, neumerjozhe iine pridobil. Ke¬ mikarji fo she popred dobro vodili, de fe s pridelki vezh gnjiliza is njiv domii pripeljuje, kakor fe ga s gnojem na-nje fpeljujc, vodili pa nifo od kod fe nje¬ govo pomanjkanje nadometiiije; gofp. Liebig je pa pervi fprizhal, de je gas amonjak, ki obtioji is 83 fiotin gnjiliza in 17 tlotin vodenza, v sraku vedno prizhijozh , in de ga pofebno poletne plohe, de ti je ravno gas, kakor neko v vodi prav mozhno rastopljivo 1'61, is sraka pograbijo, in na scmljo, ki nad njim pomanjkanja terpi, nadomeltujejo. Ker je pa fam v vodi mozhno rastopljiv, rastopljive pa tudi vfe druge foli, v kterih je amonjak sloshni del, jih povodnji po delani semlji in tudi is .gnoja, jih rastopivfhi, hitro pobero, satorej grd tudi gnoj v nogradih in povcrfhno scmljo , ki fe je is sraka s njim dobro napila, globoko sakopovati. Sakaj neki pri poletnih hudih vrozhinah vfe vertno zalivanje malo , ali nizli ne sda, ko pa od neba desh pride, vfe oshivi? deshevna pofebno poletna voda je polna amonjaka, in s njim semljo tudi pognoji, druga voda jo le ras¬ ni ozhi , pa ne gnoji. V gnojnizi je fizer obilo amonjaka, pa prevezh lushnih foli, ko bi fe s njo zalivalo, bi vfe flie bolj sgorelo. 155 B. Vinfka mozh ali alkohol. Vfi raftljinfki loki snad ali fpod semcljfkiga fadti, ki fo fladki •n zukreni, ja fhe zlo mnogi loki, is ktcrih raftljine shive—kakor poftaviino, kresov lok — ki fo zukreni, le dajo po vrenju v pi¬ janzhljivo pijazho fpremeniti, in is njih, kakor is vina, pijanzhljiva iiiOzh islezhi ali odlozbiti. Pijanzhljivi mozhi, pa zhitti, de ni nizh vode vinef, pravijo kemikarji v vlih jesikih is Arabfkiga: alkohol. Te befede fe bomo tudi mi sa naprej poflushili, in namefti de bi rekli: vinfka mozh ali shganje, bomo rekli: alkohol, to poprolimo dobro v tpominu ohraniti. Na Prajfovfkim in polebno na Rufovfkim umijo tkofheno in s vodo smefhano shito, po veliko drusih deshelali pa tiuli krompir po vinovrenju v pijanzhljivo rezh fpremeniti, de is take, jo shgaje, alkohol islezhejo; pervi delajo tedaj shitnjevez, drugi kr omp i rj e ve z. Vlaka moka, ali mozhnata rezh fe da po pofebnih umetnoftih v zuker, zuker je shito drago, ni pripufheno na Pr kola is njega shgati. pa v alkohol fpremeniti. Ko in Rufovfkim alko- Mleko fe pri navadni gorkoti fkifa, pri vifokeji pa od 30 kopin, pravi Liebig, po vinovrenju pijanzhljivo poflane, in fe da alkohol is njega islezhi. Tako 11 nomadi v jutrovih deshelah, ki te s fvojmi zhedami is deshele v deshelo prefelujejo, is kobiljiga Mleka — kobilje v iz napravljajo. Deli ravno fo mnogoverllni fadni foki fladki in zukreni, ven- der malo vin is njih delajo, nar bolj navadno je grosdne, hrufhkove jabelzhne loke po vrenju v vina fpremenovati, ladje pa druge kashe vezhkrat sdrosgajo, ga pulte po vinovrenju na vinfko ober- n >ti, de ga shgaje, alkohol is njega potegnejo ali odlozhijo; tako delajo flivovez, brinjevez, zhefhnjevez i. t. d. Is vfaziga Prizhijozho jelen je bil gofp. Dr. Liebig v Glasgovu, in angleshki na- ravoflavzi in kmetovavzi, kterih veliko drufhtvo je bil obifkal, in kteri fe vfelej pervi in koj rasumijo , kaj njih koriliu flushi, fo mu 11. dan kosoperfka v kneshnimu gradu podobni, in s zvetlizhnimi fhopi bogato »pleteni hifhi, h zhafti njegove organokemijfke uzhenofii, vefelizhno gollovanje prasnizhno napravili, in mu napivali, de je bilo kaj! Kar fe pomni, nifo Angleslije fhe nikoli ne do- niazhiga, ne vunajniga uzheniga mosha s enakim fposnovanjem in zhalijo fprijeli, ko njega. Oh! de bi fe vender faj bolj uzheni, flovenfki kmetovavzi s Liebigavo 01'ganfko kemijo fosnanili! Kckli lino she — posdeva fe nam, v pervim odlozhku — de, kadar ho kemija kmctijltvo navdala ali ga pokvalila, de bo fhe le dobro f-hajalo, kipelo, in dober kol' kruha dajalo. 20 * 156 zukreniga fadniga Čoka, ki fe pod neham snajde, fe da po vino- vrenju na pijanzhljivo oberniti, in alkohol is njega odlozhitr. Be prcdaljezh ne saldemo, vernimo fe k grosdnim foku; grosdna jagoda obltoji is mnogoterih mefhizhkov, mehurzhikov, mofhniz i. t. d., v nekih imenovanih pofodizah Ib taki, v drusih pa drugi loki ali sloshni deli; pa v jagodi vfelej od unih odlozheni. Taka žela jagoda bi vtegnila fognjiti, pa ne nje fok vino poftati. - Ko fe pa jagode smaftijo, de fe vli nje loki in obftonjfki deli sme- fhajo, mogozhe je pa potem is taziga smela vino narediti. Mofht, is kterga bi fe samoglo vino narediti, obltoji: 1) is vodeniga; ko je mofht tudi is. nar shlahtnejiga grosdja na¬ rejen, je na mero nar vezli vodeniga v njemu; 2 ) is zukra, kteri pa ni zhift, ampak smefhan, sdrushen in svesan s neko drugo shlesalto ali opolslo fladino, ki je, ko je grosdje srelo , fhe fladkeji od zukra, in ki fe fploli firup imenuje. Ko ni zukra, ne bo alkohola, ko pa ni shlesafte fladine, ne bo vinovrenja; obadva zukra fta k vinovrenju potrebna; 3) is grampc, ali is obftojnih delov grampe'; tudi leti podpirajo vinovrenje. Rasun imenovanih sloshnih delov je fhe v mofhtu vezh ali manj grenkosagoltnolli, farbe, difhezhevne, tudi mnoge kiflobe in lushnih foli, ktere pa k vrenju mofhta nizh ne pripomorejo. Be voda, zuker, shlcsalia fladina in grampa fo poglavitnifhi sloshni deli mofhta, fe uzheni lahko preprizhajo, ker, ko take rezili v primeri, kakor jo je she Lavoisier snajdel, sloshe, fe taka smef v primerjeni gorkoti vname, in po vrenju pijanzhljiva pollane, de fe da is nje, kakor is vina, alkohol islezhi. Po taki fhegi fo jeli nekteri Franzosje, bres de bi kanzhik grosdniga foka v mef deli, goljufne vina narejati, in njih metine gofpofke fo she fem ter tje po vezh fodov taziga vina s in rastozhile. C. Potrebni pogoji ali okolftave k vinovrenju. De bi fe mofht vnel, vrel in vino poftal, je treba, de je 1) v neki primerjeni gorkoti; defeti grad ali ftopinza gorkote na Romirjevim gorkomcru je nar flushezhnifhi dobrimu vino' vrenju. Ko je premerslo , bi fe mofht prekafno vnel, prepozbal’ in premalo vrel; ko je pa pretoplo, bi vrenje prenaglo bilo, ka‘’ tudi ni prav; v prehudim mrasu in preveliki vrozhini bi zlo ne vrd- 157 Premrasheno grosdje, ko fe vreme fpremeni, fc veliko hitreji na tertah fhe vifijozhe, kakor potergano, v kaki pofddi vgreje. Kar fo nam lanfko lete pervi prav mersli dan natergali in smaftili, fe je fhe le komaj peli dan potem vnelo in vrelo; kar fo nam pa drugi dan, ki je veliko gorkeji bil, fpravili in smaftili, je she drugi dan vrelo. V fcvernih krajih pridejo kadaj s bendimo v kafno jefen invmras, in fe jim primeri, de potcrshejo, smaftijo in v fode f-hranijo, bres de bi fe jim pred simo vnelo, na naftopno fpomlad jim sazhne fhe le vreti. Uzheni vinoredniki pravijo, de bi ne bilo prav ga tako zemariti, ampak treba mu je k vrenju pomagati; bodi ti, de fe ga nekoliko na ognju fogreje, ali bodi ti, de fe mu drusiga vreliga prilije, ali zlo kletu kaj sakuri, in de je vfelej bolj prav, zhe pred simo is vczhiga savre. Ipavzam damo tedaj fploh fvet, de, ko bi ob zhafu tcrganja pregorko bilo, naj odpirajo , faj ponozhi, fvoje bendimfke hrame, in naj jih tako hlade; ko bi pa merselo, naj jih dobro saperte dershe, de fe ne bo mofht ne prenaglo, ne prepozhafi kuhal. Kadar jim na bolj hladnim Kajnu mofht ali tudi vino poletu prenaglo vre, mozhijo fode s hladno vodo, ali jih pregrinjajo s v hladni vodi pomozhenimi plahtami; tako ravnajo tudi po nemfhkih deshelah; 2) fjpcrviga je nekaj sraka, to je, kiflogasa potrebno, de vrenje mofhta fpodbode in sdrami, potem bi pa samogel, zhifto pred srakam sapert, naprej vreti. Kar fe vin okoli po deshelah fploh dela, vrejo vfe pri priftopku sraka , de va-nj fapo ali vo- gelnokifli gas, ki is njih puhti, oddajajo. Kadar pa v nafhih krajih is mozhno svenjeniga grosdja kaj mofhta narede, nalijejo s njim fddez, pa takti, de ga sa dlan prasniga oftane, potem ga sa- bijejo, safmolijo in vezhidel pod hifhno flrcho poftavijo, kakor fo sgofteiie mofhte tudi nekdajni llimzi pod ftrehami hranili, kjer je poletu mozhno gorko. V lazih fddzih vre pozhati, in poftanc vino veliko bolji, ker ni nizli, ne difhezhevne, ne alkohola sgubilo. 3) Ko fc hozhe is mofhta kaj dobriga vina narediti, ga ne fme premalo vkup biti; vezli ko gaje, bolj shivo fe vname, gor¬ keji pollane, bolj zhverfto in fhumotljivo vre in mozhneji vino da; zhe hozhefh pa vinu bolj lep duh ohraniti, in ga ljubfhiga in ne premozhniga imeti, naj ti vre v manji meri. 4) Vodeniga ne fme v njemu prevezh biti, lizer bo premalo vrelo, ali pa zlo nizh; vodeni mofhti, flabe, neftonovitne vina. — 158 5) Bres zukra, nobeniga vina; bolj zukreni mofht da mozh- neji vino ali vezli alkohola. Grosdje, tudi nar shlahtnejfhih tert- nih plemen, ima v sazhetku, kadar mehko podane, de li je ravno fladko, fhe malo zukra, pa veliko shlesalle fladinc v febi, kadar pa fosreja je v njemu v primeri veliko vezli zukra in manj shleso- fladine, ali hrupa. Mifliti bi bilo, de v jagodi is sldesofladine zuker rafte. Obadva fta is enazih pervin: is kifliza, vogelza in vodenza, rasun, de lirup je tudi fhe is gnjiliza. Teshko je zuker od lirupa lozhiti; v zukerfabrikah je td njih edino delo, in potem, ki ju lozhijo, vfaziga pofebej prodajo. Zuker in lirup fta k vinovrenju potrebna; zuker fe fpremeni v alkohol; lirup fe tudi fpremeni, de ni vezh tako fladak, nekoliko ga oftane fhe v vinu, kakor vidljiva ali nevidljiva megliza. 6) Grampa je tudi potrebna k vinovrenju; kakor zukrenifhi grosdje, tolikanj manj grampe v febi ima. Ko bi mofhtu v pri¬ meri, kakor gre, zukra in grampe pridjal, bi na mero mozhneji vino is njega dobil. Mozhno zukrenim mofhtu, pravi Sp h ap tal, gre grampe pridjati. Popolnama fino pa is laftnih fhufhinj pre- prizhani, de, ko bi fe dobro sagrampani fodez s mofhtain svenjeniga in mozhno zukreniga grosdja nalil, vfa grampa is njega sgine. Dr. Liebig pravi: v zhlovefhki ohladi je, bolj zukreniga grosdja pridelovati; kravjek — , fo njegove befede —, obftoji is veliko lushnih foli, ko fe s tem tertam gnoji, mnoshe lete foli zuker v grosdji i. t. d. Kaj bodo k temu rekli, kteri pravijo, de je is pog¬ nojenih tert vino flabfhi? Od zhlovefhkiga gnoja pa pravi, de ima veliko gnjiliza v febi, tak bi fe mogel tedaj fpeljati na njive, de bi fe shito in fozhivje, ki veliko gnjiliza potrebujeta, na njemu pridelovalo. D. Pri kaši ki vi no vrenj a. Ako imalh v kakim badnju (Kufe, Biittej is v gorkim vre¬ menu vterganiga grosdja smaften mofht s tropinami vred, bo fper- viga od sgoraj fam mofht, tropine pa na dnu leshijo; sa malo zhafa bodo jeli mehurzhiki, majhni ko senofovo sernjc, is fred mofhta fe vsdigovati in na verhu raspokovati, njih mofhtne lupi— nize fkazhejo vezh palzov vifoko zhes mofht in nasaj va-nj pa¬ dajo; njih fhtcvilo je zhedalje vezhi in poftane neismerljivo — v fteklenimu kosarzu je td biftrimu ozhefu lep prikasek. Ker fe me¬ hurzhiki od fpodaj gori vsdigujejo, vef mofht med feboj mcfhajo, 159 Pelki, tropine in hlaftine sazhnejo fe vsdigovati, fkakaje in ple- faje po mofhtu fe loviti, dokler jih sadnjizh mehurzhiki vfe gori *n vezhidel zhes mofht vsdignejo, in fe tako mofht fain kakor Franzosje pravijo, s dobrim klobukam pokrije. Med tem fe dobro zhuti neko fhumotljanje, mofht fe napne, dobro naralie, de gaje na mero obilo vezh. Mehurzhiki, sdaj fhe v’ vezhim fhtevilu, predirjajo fem ter tje klobuk ali tropine, in narede veliko pen. K temu, de fe je mofht napel, nifo farno mehurzhiki, ki fvojiga prollora potrebujejo, temozh je tudi gorkota pripomogla, sakaj med to igrazho fe je mofht vnel in je dobro gorak poftal, gorkota pa po fvoji laftnofti vfako rezh rasganja in vezhi naredi: sdaj fe sazhne gorkota s alkoholam sdrushevati, besln' s njim prozh in ga okoli badnja rastrefa, de ga flednji ndf obzhuti in ljudje pravijo : she dobro dcfhi! Ko je vrenje dokonzhano, gorkota vgafne, fhumljanje neha, mofht vkup pade, de ga je toliko, ko pred vrenjem, ali fhe manj: ko bi fe ta rezh dolgo zhafa v badnju puliila, bi fhe sadnjizh tropine na dno padle. Vinovrenje je bolj ali manj mozhno, dalje ali manj zhafa lerpezhe po raslozhku mere mofhta, grosdja', is kteriga fe je naredil, in Vremenfke gorkote; neki mofht savre v nekoliko urah, drugi pa potrebuje vezh dni, tednov ali fhe zlo mefzov k fvojimu savrenju. Pri temu fe vsdigne gorkota na 12, pri drusimu pa na 24 do 28 ftopin na gorkomeru. Rekli fmo she sgorej, de na vezhi mero, ki je mofhta, bolj fe vname in dobro pokuha, tudi je ena vlim uzhenim vinorednikam preprizhana refniza, de, zhe mofht s tropi¬ nami in fhe zlo s hlaliinami vred vre, bolj fe pomefha, bolj vna¬ me, gorkeji poftane, veliko bolj fhumlja in mozhnejfhi vino da. E. Isidi in nafledki vi no vrenja. Is vreliga mofhta puhti neka fapa, ta je vogelnokifli gas, nnajttkrat teshej od navadniga sraka; ko fe ti tedaj v le na pol napolnjenim badnju mofht kuha, bodo mehurzhiki, ki fe is mofhta Vsdigujejo in ki fo vogelnokifli gas, navadni srak odrivali, gori vzdigovali in sadnjizh badenj s vogelnokiflim gasam napolnili, de, zhe ndf va-nj vtaknefh, te salopnili shuga. Ko gaje Nadenj poln, gre zhes njegov rob in pada na tla. Tak gas fe da Pri prav tihim vremenu lahno is pofdde v pofddo, de li ravno ni nizh vidili, prelivati, od kar fe zhlovek lahko s luzhjo pre- 160 prizha, ktera s tazim gasam v napolnjeni pofodi ne gori. Ko bi fe v kaki podsemeljfki kleti pri prav tihim vremenu veliko mofhta kuhalo, bi fe vtegnila žela klet s vogelnokiflim gasam napolniti, v kterim bi pa luzh vgafnila in vfaka dihajozha Hvar umerla; v tako klet gre vezli vode, v ktero fe je apno pomefhalo, raskropiti ali politi, apno tak gas na - fe potegne. Poglavitnifhi umetnoft gomesljive ali fpenljive vina — fham- pdnjer — narejati, obftoji v tem, de vino ki polovizo pred simo, polovizo pa kafneji, v gufhtare prefneto, in kar dobro samafheno, vrenje dokonzha; v tazih gufhtarah fe naredi veliko vogelnokifliga gasa, kteri, ko fegufhtara, nekoliko fogrejena, odmafhi, na naglim vun plane, fpremenivfhi vino v bele pene. Nar zukrenifhi mofhti ne dajo vfelej nar vezh vogelnokifliga gasa , in is tazih ne gre f hamp anj er j a delati. Po vinovrenju fe v mofhtu zuker (premeni v alkohol, in lizer po primeri, kakor vezh je zukra v mofhtu bilo, tolikanj vezli je potem v vinu alkohola ali vinfke mozlii; alkohol je poglavitni sloshni del vina, bres alkohola — nobeniga vina, nobene pijanzhlji- vofti. Is froviga mofhta ne bofh naredil ne kanzhika alkohola, ali shganja, is kuhaniga pa, ali is vina ga samorefh narediti, in tizer po primeri, kakor fe je v njemu vezh ali manj zukra v alkohol fpremenilo. Tudi iirup ali shlesafta fladina fe po vinovrenju mozhuo fpre- meni; nekaj jo gre kvifhko, fe pokashe pod podobo pen in da sgorne droshje, to je neki kvaf — v fddzih nalitih s mofhtam is svenjeniga grosdja, ko fo salopnjeni, fe naredi is tazih pen neka terda kosha verh vina; — nekaj jo pade s kiflizam sdrushene in nafitene doli, in da fpodnje droshje; in nekoliko jo oftane fhe potem v vinu, kakor vidljiva ali nevidljiva megliza; leta megliza, ki obftoji tudi nekoliko is nepokojniga gnjiliza, da vezhkrat tazim, ki vina hranijo, veliko opraviti. Ko bi mogozhe bilo tako nepokojn« meglizo is usorjenih vfakdajnih vin popolnama odlozhiti, bi fe dale veliko dalje zhafa hranili. Sjtare vina, ktero nimajo vezh zlo nizi* takiga nepokojniga gnjiliza v febi, bi fe, tudi na srak dalje zhafa poftavljene, vezh ne fkifale. Sgorne droshje, ki jih tudi pene imenujejo, ko bi jih fpravik oftanejo fhe dalje zhafa v nekim gaganju, kipenju ali fpre.menlji' vofti tako, de samorejo druge mokrotne in zukrene rezhi k vino' vrenju obgugati, fpodbofti ali sdramiti, kafneji pa tako laftnoft 161 sgiibe in sazhnejo gnjiti. S mofhh.iimi penami samefovajo po vfih tih krajih hifhne gofpodinje in krufharze moko is liariga profa, ji prilagajo nekaj hmeljniga; is lezhka in fi napravljajo kravojze (Dampfeln), ki jih dobro pofufhe; tako imajo dober kvaf okoli: leta sa pfhenizhen kruh pofebno dobriga pokufa; nemfhkute pa samefvajo s sgornimi dlnimi droshmi ali penami okoli pulta fanzle, de jim mozhno f-hajajo in slo rablji poftajajo. Vlako, tudi zhernoplavo grosdje, ko fe prevezh ne tlazhi, da bel ali bled mofht, zhe fe pa ta na tropinah kuha, fe pofarba, in tizer bolj srelo ali tudi svenjeno grosdje da vezli farbe, in dalje zhafa, ko mofht na tropinah vre , bolj fe pofarba; tudi je vfaka prefhenina, naj ho she is frovih ali kuhanih tropin, bolj farbana od drusiga mofhta. Is tega je ozhitno, de je farba le v grosdnih hipinizah, in de jo alkohol, kadar fe mofht she mozhno vgreje, is hipiniz poferka, in dalje, ko mofht na tropinah vre, vezli jo na-fe potegne. Ravno tako je difhezhevna — neko sginljivo olje — vezhidel v hipinizah f-hranjena, sakaj vino, ki fe je na tropinah vezli ali manj kuhalo, bo vfelej lepfhi difhalo od uniga, ki je le v fddu vrelo. Grenkosagoltnofi (Garbestoff, adstringirendes Princip) je neka mozhna rezh, ktera kosho v ttroju tako mozhno vkup ftifne, in zlilo-, vefhkimu shelodzu kar mozhno tekne in veliko k obdershanju vina pripomore; vfelej fe da pri vrenju mofhta na tropinah po alkoholu is hipiniz in hlatiiniz bolj islezhi, kakor hi jo somogla koli prefha vnn fpraviti. Kadar fe mofht na tropinah dobro vname, gorkoto ‘■asganja in vezhi naredi vfe luknizc v lupinah in hlaftinah, de gre alkohol va-nje, in vun potegne farbo, difhezhevno in gren- kosagoltnofl. Nepotrebne lugafle foli fe sdritshvajo s vinokiflobo, in fe prijemljejo pofode, v kteri mofht vre, ali padajo na dno —, to je' grampa. Kar jo na dno pade, fe s droshmi smefha. Med vrenjem *«ofhta fe neke mrenize is njega odlozhujejo, to je shlesafta fladina, •Skiflizam nafitena; take mrenize fhe tlazhijo doli drugo raftljinfko shleso in drobze, is kterih fo nefhtivilni predalzhiki v grosdni jagodi obdali. Droshje fo tedaj neka smef zlo mnogoverftnih rezhi, *norednikov in tifta pivzov; kupzi in pivzi fo v takih rezheb ve¬ čkrat prav famoglavni. Kaj bi tebi pomagalo, po novi fhegi bolji 168 vino naredili, ko bi ga pa nihzhe ne hotel kupiti ? Kadar tedaj hozhefh is laftniga preprizhanja po kaki novi fhegi bolji vino na¬ rediti, nafiavi ga fpervizh od 6 ali 10 fodov, en lani fdd, in ko fe ti ta prav fponefe, de ga lahko in dobro prodafh , ravno tako ravnaj drugo leto s dvema fodama ali tremi i. t. d. Dve nar poglavitnifhi fhegi He navadne in vfakdanje vina narejati; perva bolj v fevernih, druga pa bolj v jushnih deshelah; pervo bi lahko nemfhko, drugo pa franzosko imenovali; po pervi fe bolj flaltne ali fladkalte, po drugi pa bolj grenkljate vina narejajo. Perva je slo hitra fhega: grosdje fe potershe, smafti, fprefha, fod fe s mofhtam nalije, in v njem vre, vezhidel pred simo, kak- fhenkrat pa tudi po nemarnofti vinorednika, fhe le proti konzu prihodnje fpomladi. Ta fhega vina narejati ni nar llarji, smifhljena je bila v fe¬ vernih vinfkih deshelah , kjer jih je v terganju vezhkrat sima prehitela, de fo slo merslo grosdje tergali in maliili, ki fe jim ni moglo prj mrasu v vneli in vreti, f-hranili fo mofht v fdde, de bi bil kafneji vrel; ker fe jim je pa to vezhkrat primerilo, fo tako fhego fzhafama jeli pofnemovati. Po ti fhegi delajo po vlili hladnih krajih ne le farno nemfhke, ampak tudi franzoske deshele fvoje bele vina; ravno tako jih rav¬ najo tudi v Primorju in namrezh Breshanko, Rcbdlo, Zivi- din in po fpodnji ali gorifhki Ipavi; tudi mi in mnogi drugi Ipavzi fo she fkufhali po ti fhegi bele vina narejati, tode fo jo sopel jeli opufhati. Od ene Hrani je ozhitno, de gre po ti fhegi 1) delo veliko hitrejfhi, in fe manj zhafa samudi; 2) de fe potrebuje veliko manj bendimfke pofdde; sadofti je nekoliko polod imeti sa mafhzho, de bi pa mofht v njih vrel, tazih fe ne potrebuje; 3) po ti fhegi narejene vina fo bolj flallne, bolj prijetne; ko jim ravno Ncmzi prefhenika prilivajo, vender ga ne dobi taziga grcnza, kakor zhe bi fe bilo na tropinah kuhalo; 4} fo tudi bolj bele, blede ali selenkafle, ko zhlovek hozhe ali sheli ravno take imeti. Od druge Hrani fo tudi preprizhane refnize, ki jih nihzhe ne more tajiti, de 1) po ti fhegi narejene vina imajo manj shlahtniga duha, ki ga nifo is tropin dobile; 169 2) de fo veliko flabeji, kakor, zhe bi fe bile na tropinah ku¬ hale, torej dajo tudi manj alkohola; 3) de imajo malo grenkobe, nifo tedaj tako sdrave, in bole¬ havim ne tako flushezhne. Dr. Rit ter priporozhuje v fvoji rajnfki vinoreji vfim, ki fo preboleli, le terane, taki fe mo¬ rajo she savolj farbe na tropinah kuhali, in satorej imajo v febi veliko vezli grenkosagoltnofti. 4) Ker imajo manj alkohola in grenkobe, fo tudi manj ftano- vitne. Kar jih v Primorju gori zhiflanih narejajo, fo flaftne simfke vina, ktere — rasun Z i vidi na, ki je po fvoji vlaft- notti she bolj krepek, resen in grenak — po letu premehke podajajo. Ker jih je veliko , de fo na-nje navajeni in jih radi kupujejo, sa take naj jih le vfako leto napravljajo. §he na Sjhtajerfko fo fe she velikrat oddajale. Kadar pa huda vrozhina naftopi, takrat bolj oprafhujejo po krepkih vinih. De po vfih bolj hladnih deshelah imajo s nishejfhimi po ti fhegi narejenimi vini vezhkrat kar veliko opraviti, tega ni treba tukaj opomniti, fphaptal pa vender pravi, de vfe niške bele vina gre po ti fhegi delati. 5) Take vina, zhe morajo farbane biti, jih po pofebnih umet- noftih, narvezh pa s shganim znkram na slato ali fhe bolj sagorelo farho obrazhujejo, to je nekoliko drago, pa vino ravno od tega to dobi, na zhem nar vezhiga pomanjkanja terpi. Dr. Ritter fvetuje rajnfkim vinorednikam v prekifle bele mofhte, dokler fo fhe zhifto frovi in fhe nizh ne vrejo , nekoliko apna primefhati, de bi kifloho na-fe potegnilo, petem pa, ko fe vfe vleshe, moflit snad apna potozhiti, fod s njim naliti in mu zukra pridjati, de bo vino is njega veliko bolji podalo. Raron Babo poterdi tudi, de bo tako vino veliko mozhneji, tode ne bo imelo shlahtnejiga duha satorej pravi, de zuker shlahtniga duha dati ne more. C. O dsh leso vanj e frcdnjih in niških mofhtov. prednji in niški mofhti vlili deshel, pofebno is tako imenova¬ nih mehkih tertnih plemen imajo le premalo zukra, in prevezh shlesade fladine, ali gnjilizhnih rezin' v febi; ref je, de teh gnji- lizhnih rezin' jih gre pri vrenju nekoliko v pene in nekoliko jih pa v droshje pade, pa vender jih fhe smirej prevezh v vinu ofiane, *n popreji ali kafneji bi vtegnile kaj sabavljati. V jushnih deshe- 22 170 lah fe lake vina vezhidel pred popijejo, ko bi nagajati jele, v bolj fevernih pa, koder fo vinfke letne bolj redke, bi tudi frednje vina sa flabe letne radi prihranovali, de bi jih drashji prodajali; prav bi tedaj bilo, ko bi fe dalo she is froviga mofhta, kar je take shlese, ali gnjilizhnih rezin' prevezi), odlozhiti. Jjhtajerzi, pravi baron Babo, fo fe pred vezh letmi smi- flili tako shleso is mofhta odlozhovati, in fo tako delo odshle- sovanje (Entschleimung) imenovali; gofp. Funke na Rajnu je to, pofebno pri rudezhih vinih, ali teranih fkufhal, in prav fe mu je ta fkufhnja obnefla in po njem rasglalila in dalje po Kajnu saplodila, V letu 1835 je fam baron Babo to pofkufhal, in potem vfako leto neprcnehama fvoje bele in rudezhe frednje mofhte od- shlesoval, in od takrat mu nifo vezh vina v njegovih, dobro gor¬ kih kletih sabavljale; take vina, pravi on dalje, fo vfelej sdrave, fkusne ali biftre, nikoli meglene in nobenim fpremenenjii pod- vershene, in ko fe naftavijo — tudi pri kmetih, kjer fe to dalje vlezhe, — fe dajo do sadnjiga dobre potozhiti. Po uku baron Babota gre takole mofht odshlesiti: napravi dober fdd , nakadi ga kar fe koli da, s shvepljam, potem ga nali s fovim mofhtam, in zbe fe bojifh, de bi ti vteguil pred zhafain vreti, pogugaj dobro fdd, kadar je do polovize poln, in ga fhe enkrat sakadi, potem ga pa napolni, ako ravno ne do verha, nizh ne de; sa 3 dni je mofht dovolj zhilt, pretozhi ali prefnemi ga snad shlese, ki fe je v tem zhafu vlegla, v drugi nesakajeni fdd, in tukaj bo mofht, ki je dovolj shlese obdershal, pri primerjeni gorkoti, ne prenaglo, ampak le lahno savrel, in dobro, prijetno in ftanovitno vino dal; vlesheno shleso pa pertozhi is perviga foda in jo pulti v kaki odperti polodi, Id je, na srako vreti, de dobifh fhe is nje, kar je vina. Ravno tako fe odshlesujejo rudezhi mofhti, ker pa morajo mozhneji farbani bili, fe njih fprefhane tropine v kad dobro lllazhijo in s nekoliko shganjem polijejo, de bi bolj farbo is njih potegnilo; kadar je mofht sadolti zhilt, fe tropine srahljajo in ras- zunijo in, kjer badnjov nimajo , v kak fpredaj oddnitjen in po- konzi poftavljen fdd vershejo, in fe odshlesani, nekoliko rudezh- kafli mofht na-nje vlije; napravijo fe fhe grablje v fdd, de n« samore mofht tropin previfoko vsdigniti, in fod fe pokrije s vun vselim dnam ali s kakimi plahtami; kadar je mofht savrel, f e 171 mora prefneti v drugi po navadno v kletu leshijozhi fdd. Gofp. baron pa nizh vezli v mifel ne vsamejo, ali take, slie v mofhtu odshlesane vina, kafneji fhe tepejo in kade ali ne. Doli po kneshii imajo feni ter tje vezli pofebno belili pre- shlesadih vin, prav bi bilo, ko bi kak gofpod, ki ga ima po 30 do 50 fodov, faj s farnim ali dvema fodama tako odshlesanje po- fkulil, in tako vino zhes navaden zhaf hranil, de bi fe vidilo, kaj bi to sdalo. Dobro vemo, de v kraju, kjer ni navadno vin s slivepljam kaditi, je slo tesliko, kaj taziga she pri mofhtu prizheti, pa pridaviti vender moramo, de, po befedah baron Babota in tudi gofp. Liebiga, vfe tako shvepljo fe pozhali v mofhtu in vinu s shleso in drugimi gnjilizhnimi rezhmi fprime in v droshje pade; fperviga difhita lizer pokajeni mofht in vino po shveplji, s zhafani pa tak duh sgubita, ker vfe shvepljo v droshje gre. D. Franzoska alijushna fhega vina narejati. Po drugi tesliko zhe ne ftarji in po jushnih krajih bolj na¬ vadni fhegi fe grosdje popolnama ali nepopolnama smafti, in potem ki mofht dalje ali manj zhafa na tropinah vre, ga fhe le v fdd fpravijo. Po ti fhegi fe potrebuje vezhih bendimfkih hramov, in slo obilno vezli bendimfke pofdde, de mofht v nji na tropinah vre. Prenioshni franzoski vinoredniki imajo lem ter tje k temu velike is kaminja fosidane, od snotraj s opekam ali zeglam oblezhene po¬ fdde, kijih fhe kakfhenkrat od snotraj s apnam pobelijo, de, ko bi bilo vmofhtu prevezh kifldbe, bi jo apno na-fe potegnilo; lizer imajo po Franzoskim in po drusih deshelah k temu namenu badnje (Kufen, Biitten); kodar pa nimajo badnjev, oddnijejo kaki fdd od fpredaj , in ga pokonzi poftavijo, de fe v njemu mofht na tropi¬ nah kuha; kadar je kuhan ga potozhijo, kakor is badnjev v na¬ vadne fdde. Po ti fhegi je veliko vezli fkerbi, in veliko vezli s mofhtam opraviti, pa vino podane 1) veliko bolj difhezhe, ker, kakor je bilo she rezheno, vrozhi alkohol is tropin difhezhe olja na-fe potegne; 2) vino podane is enaziga vsroka nekoliko grenkljalo , in tedaj bolj sdravo, de pofebno bolehnim ljudem bolj tekne, pa tudi ftanovitnifhi, ker ga grenkosagoltnod veshe; 3) zuker fe da po ti fhegi bolj v alkohol fpremeniti, de 22* 172 poftane vino veliko mozhneji; od take refnize fo fe Franzdsje po fprizhevanju §haptala po velikih krajih in po vezh ftorjenih fkufh- njali popolnama preprizhali in lizer de, ko fe mofht na tropinzah ali lupinizah , kadar grosdje oberajo , kuha, vino veliko mozhneji poftane, in de je fhe mozhnejfhi, ko fe grosdje ne obera, deje vino na lupinah in hlaftinah vrelo #). Vli umni ipavfki vinored- niki dobro vedo, de, kakor dalje zhafa je mofht v primeri na tro¬ pinah vrel, tolikanj mozhneji vino is njega poftane; satorej fo 4) take vina veliko ftanovitnifhi; alkohol in grenkoba nar vezh k ftanovitnofti vin pripomoreta; po vfih vinfkih deshelah fo nar mozhneji vina tudi nar ftanovitnifhi; in 5) po ti fhegi fe vino s sreliin grosdjem pofarba, kakor zhlovek hozhe; sato delajo in morajo delati po ti fhegi povfod rudezhe in zherne vina ali terane. Zhe fe na to visho vina narejajo je prav in pripravno , de fo badnji v fvoji velikofti vfelej fddain po mogozhnofti primerjeni, de fe fdd, ne s mefhanim, ampak enakim in enako kuhanim mofh- tam nalije. Po Ipavi jih imajo badnje, de merijo 20 do 40 zhe- brov. Umni gofpodarji pofkerbe, de fe med letam na fuhim bra¬ nijo, v drugo rabo ne obrazhajo in jih pred bendimo s vezh vo¬ dami opero. Tudi bendimfki hrami, v kterih mofht vre, morajo biti fnashni in s dknokami previden!, de fe pri hladnim vremenu lahko saprd pri vrozhimu pa odprti. Kilave ne fmefh, faj v ben- dimfkim zhafu, v njih hraniti; kifanje, podoba raspadanja, fe pri¬ jemlje kot kuga. — V nar vezh krajih kuhajo mofht v odpertih badnjih, v drugih jih pa s nalafh narejenimi pokrovi pokrivajo. Eni potlazhvajo po enkrat ali dvakratna dan tropine nasaj v mofht; drugi jih pa pufte smirej kakor jih mofht vsdigne; nekteri narede zlo v badnje ali v pokonzi poftavljene fdde neke grablje, in jih kam gori vprejo, de ne dajo tropinam na verh in de fo tedaj smirej s mofhtam sakrite; tako fe vino nar bolj pofarba. Kdaj gre pa mofht is tropin vseti ? Neki ga pufte na tropi¬ nah 24 ur, drugi 36 do 48, pa tudi po 3, 5, 8, 10, 14 do 30 dni; vfi po raslozhku grosdja, is kteriga fe vino nareja, gorkote, *) B. Babo terdi, de fo bili tudi v nektcrih krajih na Rajno jeli zhornopla' 0 grosdje oberati , to fp pa sopet opuliili, ker fo fe preprizhali, de ni bilo vezh vino is njega tako krepko in flanovitno, kakor, zhe fo ga tudi na hlaflinah kuhali; on pravi, de fe je tam od tega tudi pri belih vinah preprizhal. — 173 pri kteri fe je tergalo, ali mofht vre, in po raslozhku deshelnih navad in vezhi ali manjfhi umnofti vinorednika. Umni vinorednik bi mogel vino, kakor ga liozhe ali more imeti, vedno pred ozhmi oh¬ raniti, in na grosdne in vremenfke okoljftave dobro pasiti; nekteri fo pa v tem le mozhno zhudni in famoglavni, drugi pa polni dvom- nofti, in miflijo, de na dveh ali treh urah, vezli ali manj, je kar vfe leshezhe. Zhe ib mofhti slo niški, ali ko bi zhlovek hotel bolj flafine, ljube in bolj difhezhe vina imeti, popred naj jih is tropin vsame- zhe jih pa sheli bolj grenkljalte, terde, mozhne in bolj farbane ftoriti, naj jih dalje na tropinah vreti pulti. Vfe take vina, ki nifo na tropinah savrele, dokonzhajo fvoje vrenje v fodih, kjer briklajo de je zhutiti, po 3 dni in kakfhen- krat do petih tednov, po raslozhku, kakor fo is bolj ali manj zu- kreniga grosdja, in kakor fo dalje ali manj zhafa na tropinah vrele. E. I p a v f k o v i n o n a r e j e n j e. Sgorni Ipavzi fo tudi od nekdaj na to visho fvoje bele vina narejali; she tergazhi tlazhijo grosdje v brantazhih, kafneji v bre- tah; zhe fe s tazini grosdjem badenj nafuje, je vezhkrat v njem mofht do verha; grosdje pulte s mofhtam vred po 2 do 8 dni vreti — vidili fmo she vezhkrat v tazih badnjih, pri mokrotnim vremenu, grosdje na verhu, vini is mofhta, plefnjevati, to je, gnjiti — kadar fe gofpodarju sdi, po njegovih sapopadkih, de je gotovo, mofht fpolje in prezedi fkosi refheto v man ji badenj, ki mu pra¬ vijo: plavnik; grosdje potem po trikrat malti, in dve mafhzhi tudi fhe viin fpolje, na tretjo pa vef mofht nasaj prelije, tako ima v badnji polovizo gotoviga in polovizo froviga mofhta; potem ga pulti fhe 24 do 48 ur na tropinah vreti, in potlej ga fpolje kakor pervikrat, ga fkosi refheto v plavnik prezedi in is plavnika ga nolijo v brantazhih v fdd. Bog ve! Ali fe je tudi ta fhega is Eranzoskiga sanefla? Tudi tam in po Lafhkim fo taki kraji, de, pofebno terane na polovizo s mafhzhenim grosdjem kuhajo, nar bitreji miflijo, de mu tako vezli farbe dajo — ali pa zlo nizh ne miflijo! — To fhego fposnamo flabo in fhkodljivo. Je ni mokrote snane, de bi bitreji od alkohola v puli fe fpremenila, in prozh beshala; ko bi to ref ne bilo, nihzhe bi ne mogel kar kanzhika shganja narediti; alkohol pervi is kotla besih, potem pa voda. Kako hitro 174 bi fe poleti pri hudi vrozhini vino v kaki fkledi svefhilo , to je, alkohol ali mozh sgubilp! Ko tedaj gorak mofht is badnja poljefh, ga na refheti na tavshent zurkov prezejafh in nasaj v badenj prelivafh, mu fam dafh kar veliko priloshnofti, fe vefliiti, in ker, ko ga hozhefh v fdd (praviti, vfe te dela s fhe bolj gotovim in vrozhim mofhtam v novo opravljafh, ni zhudo, de ti kar veliko mozhi is njega fpuhti. Sjlednji, ki bliso tvojga hrama pride, bo vedil, bres notri pogledati, kaj delafh; nof obzhuti alkohol, ki fe is tvojga mofhta kadi. To je taka fhega, kakor de bi li zhlovek vfe nalafh prisadeval, fvoj mofht kar dobro svefhiti. She pred 20 letini fmo po fvetu tjhaptala novo in gorfhi fhego vino narejati nabavili: marlikteri jo she pofnemvajo, eni vezli, drugi manj; teshko je vfazimu pofebej kaj takiga v glavo vtepbi. Najmemo delovzov, de nam do vezhera po dva badnja natershejo; po vezherji jih tergazhi sinaftijo; frov mofht prelivaje, nizh ne sgubi, ga nima fhe zlo nizh alkohola. Kadar fo badnji smafhzheni in nasaj naliti, fe pokrijejo s nalafh narejenimi po¬ krovi ; zhe jih kafneji tropine sa 2 ali 3 perfte zhes rob badnja vsdignejo, nizh ne de, vogelnokifli gas loshej vini gre. Kadar fe sazhne alkohol narejati in kvifhko beshati, fe bolj hladnih po¬ krovov prijemlje, in v vezliih kanzhikih nasaj v tropine slesva. De je td ref, fe is tega vidi, de nam nafhe tako pokrite tropine, ko fe ravno kafneji na* vfo mozh fprefhajo, vezli shganja, ko druge drugim dajo. Pokrovi branijo dalje, de kiflogas is sraka ne more do tropin, in de fe ne morejo nikakor fkifati, fhe manj gnjiti; kar na hvalo pride, pofebno fhe, ko fenisheji mofht kafneji na-nje vlije, poboljfhati ga. V lini vinorednikam, kteri mofht v badnjih kuhajo? pokrove na-nje, omifliti, vshivo priporozhimo, in jih sagotovimo, de fe bodo od te korifti preprizhali in pokrovov nikdar vezli opuftili. V nafhili badnjih je tedaj vel' mofht enako, ali vezli ali manj kuhan; sa 4 do 7 dni, kakor ravno okoljnobi nanefd, flednjiga v fddu fpuftimo; is tega namena imamo dva perila nad diiam vfaziga badnja kolkun, cd snotraj pa, is žele kolitarjeve pldfhze, litize, dobro v badenj na pol okroshja napeto , s ftrefhizo od sgorej — kakor vejaniza bres rdzhe — de fhe pelik fkosi nje luknize ne more. Na lefeno zev, ali, kakor pri naf pravijo, na kanelo fe priveshe, is rujavo vfirojene koshe, narejeni, fheft feshnjev dolgi mefhizh ali zhevd, de nam feshe od vfaziga badnja, fkosi neko luknjo, v flednji sod podsemeljfke vinfke kleti, ki je ravno 175 pod bendimfkim hramam. Treba ni drusiga, kakor urno naftaviti s pomozhjo kake niške pa fhiroklate latvize, de fe nizh ne raslije: v eni uri istezhe is badnja tiftih 25 do 35 dunajfkih zhebrov. Kakor mofht is badnja odteka, lesejo tropine pozhafi doli in potlazhijo droshje na dno, de fe s golo zhiftim mofhtam fdd na¬ polni. To pride ob prefnemovanju mozhno na hvalo; pri poprejfhni fhegi fmo imeli ob prefnemovanju is foda po 10 do 14 brantazhev droshi in kolniga ali motniga, sdaj pa po tri in k vezhimu po fhtiri brantazhe; droshje oflanejo tedaj v badnju, fe s tropinami pomefhajo, fprefhajo in sadnjizh foshgd, de fe fhe alkohol is njih islezhe. Po nafhi fhegi ga ne pride ne kanzhika kuhaniga inofhta na srak, de bi fe vefhil, in po primeri, kakor fi drugi po nevednofti in nerozhnofii veliko prisadevajo fvoje kuhane mofhte svefhiti, pofkerbimo mi nafproti jim vfo mozh, vef alkohol ohraniti, zhudo bi ne bilo ne, ko bi she od te tirani nafhe vina nekoliko bolji bile. Kolitarjeve, k temu pripravne litiza nafhe snajdbe, delajo v §hturju, in jih she veliko po 30 kr. prodajajo. Ipavzi fe sgo- varjajo, de imajo preniske bendimfke hrame, de jim ni mogozhe vifhjih badnjev poftaviti, fpodaj is njih tozhiti. Prasni sgovori! Daj fi naredili mefhizh, 3 pednje dolg in ga priveshi na kanelo, tako bofh mofht is vfaziga badnja prav lahko potozhil. Drugi mefhizh 4 ali 5 pednjov dolg priveshi pa na tlavo lija, de feshe na dno fdda, tako fe ti tudi v fddu mofht nizh ubival in vefhil ne bo. Jj pomozhjo teh dveh mefhizbev samorefh fkorej vfimu tvojimu lizer navadnimi! vefhenju inofhta nafproti ali v bkom priti, in to sa tolikanj vezli, zhe bofh vtergano grosdje prezej frovo in po- polnama smallil. Nografhki mofhli, is pofebno dobrih leg, dajo [pavzam, ko jih nekoliko manj kuhajo, vina pofebno shlahlniga duha; na tako lepo difhezhe nifmo fhe nikjer drugej fe namerili; kdor jih mifli tedaj do konza Velkitravna oddati, naj jih le nekoliko manj kuha; po fv. Ivani pa oprafhujejo bolj po krepkih, grenkljatih in mozh- »lejih vinih, take pa poftanejo, ko jih nekoliko dalje zhafa kuhafh; tu bo alkohol, v vezhi obilnofti prizhijozh , shlahtni duh nekoliko Smagaval in sakrival; pa take, dobro kuhane vina fe tudi prezej Po bendimi in fkosi zelo simo prodajajo, kjer jih je veliko, ne fladko, ampak grenkoutlnikov, de jih raji od I lallnih pijd. Na nografhke tropine, ko je mofht fpod njih potozhil, vlije •pavz navadno planini ali poljfki mofht; td je umni vinoreji po- 176 polnama primerjeno; take tropine imajo po nafhih poprejfhnih be- fedah, kar tudi h. Babo poterdi, obilo alkohola v febi, fo tedaj mozhne, lepfhi od pianinih difhe, kar vfak fposna , in dajo nar hitreji tudi vezh grenza; ozhitno je tedaj, de fe mora plantna kar veliko na njih popraviti, ko jih niti po nemarnofti puftil fkifati; kadar je kuhana, jo fpravijo v fod in tropine fprefhajo. Poprav¬ ljena plantna fe obilo drashej od nepopravljene proda. Prefhnina ali prefhnik je veliko grenkeji od drusiga poto- zheniga mofhta, sdrava je in veliko pripomore k obdershanju vina; mi dolijemo s njo vfe fdde ■, in fhe nikoli fe nam ni primerilo, de bi bile vina po nji pregrenke poftale. Savoljo farbe, pa tudi grenkobe kuhajo marfikteri Lahi fvoje terane po želih 14 dni v badnjih. F. Kako tropine v koriti oberniti? shganje, kif i. t. d. Sdelo fe nam je nar bolj pripravno tukaj le nektere like , ki tropine vtizhejo, vverftili. Tropine fe dajo na vezh vish h korifti oberniti: 1) Zhe hozhefh shganje is njih shgati*), treba jih je, ka¬ kor hitro fe is prefhe usamejo, de bi fe ne vefhile, vnele in nekifale, »rahljati, v kaki baden , kar dobro lilazhiti in jih fhtiri do fheft perltov vifoko s mokrim pefkam sagerniti. Ipavfke shganjarije fo otrozharije, farno sa pokasati, de fe sna in samore shganje narediti. Kotli dershe po 30 do 40 bo¬ kalov, kaj fe pri lazih derv pokvari! Ko bi imel zhlovek 4 ali 5 kotlov, de bi flednji dershal faj po 60 bokalov, vsidanih v verfto, vfaziga v fvoj predal, pa tako, de, ko bi zhlovek hotel, bi luknjo is predala v predal lizer dobro saperto, vender lahko odprel. Ko bi drugej, kjer ti bodi, vodo kuhal, nje puh vjel in po kaki zevi ali roru v pervi predal pod kotel napeljal, ga bo puh vrele vode kod ogenj rasgrel, de bo shganje is njega teklo; ko she is per- viga dobro tezhe , fe odpre luknja is perviga v drugi predal, in kadar tezhe is drusiga kotla, fe odpre tretji i. t. d., s puham vrele vode tedaj, ki fe drugej kuha, bi fe samogli vli kotli gnati- Ta shganjerija bi fe pa ne fmela zhes nozh uftaviti. Sjlednji kotel *) Pervi, ki fo fe nauzhili, nar hitreji od Arabzhanov, shganjd narejati, fo ga, kakor fhe dan danafhenj tresni Talija ni, vftdo shivljenja imenovali; delali fo g® fkrivaje in ga v lekarijah ali apotekah, kakor drage sdravila prodajali, sdaj pa marflkteri v Hrup fvojga shivljenja obrazhajo. 177 bi mogel imeti fpredaj fkosi zeglov sidiz pipo fpufheno, po tifti potozhiti, ko bi fe bila kaka mokrota shgala; tropine hi fe pa mogle od sgorej fkosi gerlo vun jemati. Sa kotli bi fe naredilo veliko korito, de bi fe voda va-nj nofila, fhe bolji napeljala, shganji puh v zevih ali rorih kaliti. Verhpoljzi nadlpavo fo letaf snabit zhes 200 vos fprefhanih tropin okoli po komilii pokupili, jih dobro vefhivfhi v kdfhih, domii vosih, in v tazih majhnih kotlizhkih shgali; zlie bi vkup llopili in ii tako umno shganjarijo po mojftru dali narediti, bi she faj zhes 150 vos derv manj poshgali! Koliko manj poti v gojsd, koliko manj dela doma! Na fushinah je tak roojfter ali tehnikar gofp. Nufsbaum. 2) Drugi vlijejo na tako lilazhene tropine vode, in jih pri¬ hranijo v simfko shivinorejo. 3) Kdor hozhe repo pofebno shlahtniga pokufa jelti, naj je dene po verfti v kako kad, na-njo pa lego tazih vinfkih tropin tri pertle vifoko, potem novo verllo repe in drugo lego tropin in tako dalje, dokler fe kad ne napolni in s vodo nalije; v treh tednih je repa kifla; ko jo je treba, fe vun vsame, olupi, sreshe ali sriblje in pripravi; jo ni zhes tako repo ! 4) Take vinfke, dobro lilazhene in obilo s pefkam sakrite tropine fe dajo na hladnim kraju zelo leto ohraniti. Ko bi ti pri hudi vrozhini kako vino kaj nagajalo, ga lahko s tazimi tropinami hitro v kif ali jelih fpremenifh. Poltavi kak ftar badenj, s kolku- nam pri dnu, na prav gorak kraj — pri 22 do 28 ftopinzah gor- kote na gorkomeru fe kif dela — naredi v fred badnja fhe eno dno is kake redko (pletene lete, pa vender, de bi tropine prevezh fkosi ne fhle, ga v badnju dobro vterdi; vsemi tri ali fhtiri zhebre tropin, dobro jih rasrahljaj, pofkerbi, de bo obilo hlaftin Vmef, deni jih polahkama in rahlo na lefo in polij jih pozhafi s dvema ali tremi zhebri nekasniga vina in s pokrovam badenj po- kri. Kakor hitro fe tropine dobro vnamejo in fe sazhnejo kifati, potozhi vino ispod njih in ga sopet na-nje poli, tako imafh trikrat •Mi fhtirikrat na dan polivati. De bi pa td fhe hitrejfhi fhlo, pre¬ vrtaj badenj prezej pod lefo na 4 ali 6 krajih, pa nekoliko po- v ifhev proti fpodnjim dnu, de bi nizh mokriga is lefe po luknjah v «n ne folselo, in de bi po tih luknjah kiflogas is sraka od fpo- daj fkosi lefo v tropine prifhel, in jih fhe bolj fkifal. Po ti fhegi fe lahko na enazih tropinah 20 do 50 zhebrov 23 178 vina v kil' Ipremeni; ni treba zhakati, de bi fe vino na tropinah popolnama fkifalo, sadofti je, de fe vgreje in kiflalio poftane, v lodu pa, tudi na gorko poftavljenim , kamor ga gre slivati, fe bo popolnama fkifalo; pa ga ne fmefh do verha naliti, tudi ne sa- vefhiti, marvezli mu fhe na obeh dneh gori pri verhu dve po palzu fhiroki luknji prevertaj, de bo kiflogas od vlili tirani va-nj fhel, in ga fhe bolj kifal; kadar bo pa popolnama hud polial, sa- mafhi fodn vfe dufhke, in ga na bolj hladno poftavi. Zhe mu vezhkrat vina prilivafh , ga lahko obdershifh, kakor dolgo zhafa hozhefh, lizer bi fe pa, pofebno na gorkim kraju fpridil, to je, bi jel gnjiti. Vezhkrat fe primeri, de fe sa kif ali jelih — ko je ravno na tropinah savolj hude vrozhine mozhno vgorel, de fe is 24zhebrov vina le 20 zhebrov jeliha dobi — vender vezh vsame, kakor bi fe bilo sa vino vselo: dober jelih je namrezh velikrat veliko drashji od niških vin. *) Drage bravze vinoreje, kterim bi mar bilo od vinohranjenja kaj vezli rasumeti, poproflmo naflednje kemijfke opombe pasljivo prebrati. Vinokifanje je neka nova dalna podoba raspadanje nekdajniga mofhta; nar popred fe je zuker po vinovrenju v alkohol fpremenil, mofht je pijanzhljiv, je vino polial, alkohol pa samore po novim vrenju v jellhokiflobo fpremeniti fe. Kakor zuker in alkohol, Ha tudi alkohol in jeflhokifloba is enazih pervin : is vogelza, vodenza in kifliza, njih primera je pa drugazhna. V 100 lotih alkohola je 52'4 lotov vogelza, 13 lotov vodenza in 34'4 lotov kifliza; zhe bi fe imelo tih 100 lotov alkohola v jeflhokifloba fpremeniti , ofianc vogelz vef, in ga je 52'4 lotov, vodenza fe pokvari 4'4 lotov, fe fprime s 36 lotov kifliza in podane voda, de ga ne oliane vezh v jeflhokiflobi ko 8'4 lotov; kifliza fe pa pridrushi fhe is sraka novih 34 lotov, de ga je vflga sdaj 68'4 lotov, in de je tako is 100 lotov zhilliga alkohola, sdaj 129'4 lotov zhilie jefthokiflobe; alkohol je te¬ daj sgubil 4'4 lotov vodenza, pridobil pa 34 lotov kifliza in je polial jeflhokifloba. Kemikarji raslozhijo kar veliko kiflob, ktere fo v nekih lallnoliih vfe enake, po drnsih lallnoliih fe pa fiednja od vfake druge raslozhi, tako tudi je- fihokifloba; poglavitnifhi sloshna pervina vlili, rasun ene, je kifliz. fjam zhill alkohol fe ne more fkifati, smefhan mora biti v primeri s vodo in kako shleso, gnjilizhno rezhjo ali s kakim kvafam. Zhe smefhafh bokal shganja s 9mi bokali vode, in ko prilijefh nekoliko dobriga jeliha, ali pride- nefh nekoliko v jedilu dobro namozheniga kruha, ali kaj kvafii, in ko 1'bdez, previden od sgorej s potrebnimi odufhki, ne prepoln, na kraj 22 do 28 ftopiniz gorkote pofiavifh, fe bo kar hitro fkifal. Mlade vina fo pa she ravno taka smef, kakor je potrebna sa alkohol fkifati, ali jelih delati, pa vender hitreji fe vino Jfkifa v fodzu, ko mu kaj jeliha prilijefh, ali kaj kvafii priliavifh. Ko fe pa jelih, kakor fmo gori rekli, na tropinah, ki fo she farne dobro shlesafle, dela, ni treba nobeniga drusiga kvafii pridjati. Kakor mozhneji vino, ali vezh alkohola, tolikanj hujfhi bo jelih polial, in kakor gorkeji kraj, kjer fe dela, in vezhi priliop kiflogasa , tolikanj hitreji fe bo fkifalo; satorej morajo biti badnji od fpodaj in f6di od sgoraj dobro s odufhki previden!, de ima kiflogas vezhi prihod; satorej je tudi dobro, de tro¬ pine, na kterih fe jelih dela, fo dobro hlaftinalle in tedaj bolj rahlje , de pride kiflogas od vfih Hrani loshej do njih mokrote; gnjilogas pa, ki nima vezh ki- 179 5) Ko le frove ali kuhane, to je, vinfke tropine nekoliko s vodo rasmozhene, fkifajo, le da, jih prcfhaje, nekoliko flabiga jefiha is njih dobiti. 6) Ko bi fe nekoliko pelkov is vinfkih, to je, neshganih tropin odtrebilo, pofufhilo in f-hranilo; bi fe snalo s tazimi — ko bi jih polizh ali bokal flolkel v kaki shakljizhik svesal in jih v fod obefel — kakimu premehkima ali mlakaftimu vinu nekoliko grenkosagoltnolti dati, de bi krepkejfhi, terdnejfhi in ftanovitnifhi poftalo. Koder imajo slo mehke vina, bi bilo prav, de bi po letu kaj takiga faj pofkufhali, mnogi uzheni vinoredniki td priporo- kokofhim, razam in pofebno prefhizhem zhujejo. 7) Tropine, is kterih le je shganje isleklo, fpravljajo, hlaftine prozh metaje, v ftare badnje, in jih s vodo nalijejo; po simi s ta¬ zimi prafizhe prerode. HJ Pelki is tropin fo prijetna reja. 9) f^haptal pravi, de 4000 funtov foshganih tropin, da oOO funtov pepela, pepel pa 110 funtov lugafte foli, ki ji Kali ali Potafhe pravijo. flizavfebi, beshi od sgorej pri pokrovu, ki fe dobro neprileshe ali kakiodufhik ima vini is badnja ali toda. V fevernih deshelah, koder vino ne rafie, de bi vinfkiga jefiha predrago ne piazhevali, ti kupijo namclii 10 barigel (Gebinde) jefiha, le lamo barigio shganja — ti prihranijo tedaj vosnino !) barigel — in ti narede is barigle shganja, ji vode in nekoliko jefiha prilivfhi, ali kaki drugi kvaf pridjavfhi, 10 barigel jefiha; narejajo ga v vifokih v kurjene hrame ali Hanize poltavijenih kadih — ker nimajo tropin — pa na bukovim dblanju (llobelspane). Poglej: Essigfabrikation von Dr. F. J. Otto, Professor der Chemie in Braunsolnveig 1840. Gofp. Dr. Licbig je fhe drugo podobo kifanja saposnal; on pravi, de mnogotera rezil te samore v tvojih pervinali ali sloshnih delih obgugati, in de pervine ali sloshni deli le snovizh sdrusliijo in fprimejo v nove rede, bres de hi drobzo kake pervine ali sloshniga dela sgubile ali pridobile; is enazih pervin kakor popred fo tudi potem sloshene in v enaki primeri, njih lattnofii fo pa vfe drugazhne in nizh vezh poprejlhnim podobne. Kakor de bi , poliavimo, prav umni kamnar is resaniga kamnja, is lepih inarmornaliih flebrov in karnishev i. t. d. kar lepo kneshko hifho fosidal pa tako, de, zhe bi jo podori, bi is ena- ziga kamnja lepo zerkev naredil, bres dc bi en lam kamen prevezh ali premalo bil. Mlezhni zuker, pravi on, le po ti fhegi v mlezhno kiflobo fpremeni; tak zuker in taka kifloba (ta is enazih pervin in v enaki primeri. Pri kifanju repe in selja fe nekaj taziga godi. Baron Babo pirhe, kako jim na Kajnu vezhkrat, pofebno v letu 1834 polni, dobro samalhcni fodje nar boljiga vina na drenj potegnejo ali zikajo (stichig); on pravi, dc fe pri tazih primeri, ki imajo fhe veliko zukra, ki fe ni pri vrgnju v alkohol (preminil; is taziga zukra, pa ne is alkohola fe taka kifloba naredi; ali je pa to jeflho- ali kaka druga kifloba. tega pa nizh ne pove. Taziga prikaska, de bi zeli fodje na drenj potegnili, nifmo fhe v tih krajih doshiveli. Zhe je v nekih fddih ali fodzih malo vina, in de fo fhe flabo samafheni, zliudo bi ne bilo, ko bi pri veliki vrozhini na drenj potegnilo, kiflogas ima sadolii prihoda s alkoholom sdrushili fe. 23 * 180 10) Tropine fo sadnjizh kar dober gnoj, pofebno tertam s njimi gnojiti je prav koriftno delo. G. Nova od gofp. Liebiga slo priporozhena fhega vina n a r e j a t i. Na Bavarfkim Ib fddze s dlani nalivali, kakor drngej, deje v njih vrel in metal; v poflednjih zhafih fo fe pa smiflili, slo ve¬ like pod semeljfke kleti, nar bolj, ko je mogozhe, v kamnitnim fvetu narediti ti; omiflili fo ti va-nje tudi zlo velike badnje; take odperte nalijejo s dlam, de v njih slo pozhati vre; gorkota namrezh v takih kletih nima biti vezhi od 7 do 8 flopin na gorkomeru. 01 oblloji,) i 1 i j a n II. je 29. Profenza 1565 prepovedal nove nograde nafajati. De je Korel vojvoda na fjhtajerfkim Ipdvzain in Rihenberzhanam prepovedal plante na njive faditi, fmo she popred v mifli vseli. Drugi dan .^ufliza 1730 je bila pokora 10 gold. tem shdgana, kteri bi fhe zlo kake pufhave snovizh nafadili. 25- dan (jivezliana 176.9 je bilo osnan- jeno, de, kdor bi nov nograd nafadil, mu ga bodo prodali, polovizo kupne žene dobi tihi, kdor bo ovadil, polovizo pa zefarfki saklad; in de vtem nefkerbne in sanikerne gofpofke bodo 100, semeljfke gofpofke pa, ktere bi farne nov nograd 193 V nafhi fari imamo fedaj 528 oralov nogradov zhifto pri- tlizhne reje, in 531 oralov njiv s tortami ali, kakor pravimo, s plantami; vzeli nafhi ipavfki komifii pa je 1423 oralov nogradov in 2573 oralov njiv s tertami; prideluje fe v nafhi komifii vfrednje, kakor fe nam posdeva, okoli 32000 dunajfkih zhebrov vina. V zeli Gorifhki kneshii — v kteri lie le dve komifii bres vinfkih pridelkov — imajo 8931 oralov nogradov, pa ne fploh pritlizhne, ampak vezhidel dobro odtalne reje, ki jo ronke imenujejo, in 57237 oralov njiv s tertami, in pridelujejo po ženitvi nekiga, pa ne zefarfkiga, perila ali semljomera vfrednje 286564 zhebrov vina. De fe tudi okoli Terfta veliko in dobrih vin prideluje, je fploh snano. Zhe bi fe v fedajnofti hotle vfe vina, ki jih zhes gore fpeljujejo, ftovoriti, kje bi fe tolikanj konj jemalo? Dobre zefte ■— ravne in shelesne fhe bolj — odpirajo kupzhijo, kupzhija podpira kmelijftvo in rokodelkvo; vfe fe veshe, vezli ko je ljudi, bolj ko oprafhujejo po pridelanim ali isdelanim blagi, vezli fe ga prideluje, isdeluje in poproda. Od Ogleja je tedaj nafhim nekdanjim divjim ozhakam shlahtna tertiza dofhla: od Ogleja, ki je tazhaf fhe flovenfki bil nam nafadile, 200 rajnifii pokore plazhale. S tazimi pofiavami fo hotli potrebnifhi shitorejo podpirati, in mnoshcnju preniskih in flabih vin braniti. V bolj pos- nejih zhafih pa jc bilo vlatinikam popolnama pripufheno, na fvojih semljifhili rediti in pridelovati, kar bi fe jiin sdelo, de bi jim nar vezli v&rglo. Zefarji fo menili in upali, de fo vinoredniki site pri pameti, pomolili fo fe pa v tem le, sakaj okoli po vfth vinfkih krajih jih je kar veliko takd neumnih, in s tertami fo v take kraje safhli, de bi fe jim, v teh rezheh le. sa prav prav veliko po¬ trebo snovizh ofkcrbniki poliavili! — — *) Atti della Imp. Reg. Socicta. Agraria di Gorizia. 184,4.. **) Zhe v Oglej grede, ne (topite nikakor is nekdanje (tare Slovenije. Ni prav ne, de neki ncmfliki uzhcni flavnimu gofpodu Jancsii Koltirju, pervimu Jjlavjanu na Ogerfkim samerljivo ozhitajo,.de ti je v tvojih bukvah: lleise durch Ober- italien etc. mit besonderer Riicksicht auf slavisChe Elemente, unternommen im Jahre 1841. Pcsth 1843 — hotel prcvezh fvetii sa nekdanjo fiaro Slovenijo polalliti, Vnet sa liavo fvojiga, lem ter tje mozhno potlazheniga in satertiga, in na fvetu nar bolj rasproftorjeniga naroda, terdi v fvojih bukvah, de Be¬ netke ali Venetke imajo fvoje ime od Venetov, ki fo .Slovcnzi bili. Oglejzi, in drugi tam okoli fo pred Atilam na otoke pobegnili, fe na-njih vfelili, in mellu Venetkam sazhetik poliavili. Bres komu fvoje preprizhanje tukaj • vfiliti, terdno miflimo , de ijlovenzi fo pred Rimzi v tih krajih bili. Rimzi fo she Terg nafhli, in fo ga Tergcde imenovali. Juli Zesar je prifhel 59 let pred Kriliufam s tremi legijoni vojakov v Oglej presimit. JSosidal je Zhe- dad (Cividale) pO njem Forum Jtilii, sdaj fe pa žela deshela po-njem Friul imenuje. Tudi bele gore, ki fe sdaj po-njem Julifke, fo fe popred, po fpri- zhevanjn Marzelina, Venefhke, to je §lovenfke imenovale. — V letu 568 je patrijarh Pavlin is flraha pred Dolgobradzi v Gr sl d o — ali ne v Grad? — na neki otok pri morju, unllran mozhirja, ali kakor pravijo pelodov, pobegnil 25 194 fe je tudi po fv. Moharju — ki ga Krajnzi isvoljeniga befed- nika pred Bogam imajo, ki je uzhenez fv. Marka, v letu 50 po Kriftufovim rojftvu pervi Oglejfki fhkof bil, in fv. Jelarja nafled- nika imel — fv. vera sablifhala; satorej fo tudi od vlili ftarih zhafov vfe flovenfke desliele okoli do Drave aglejfkim vikfhim fhkofu, ki fe je patrijarh imenoval, v duhovnih rezheh podloshne bile. Ko fe she vam, preferzhni čjlovenzi! ljubi po boshjih potih fv. metla objifkovati, sakaj bi fhe raji, ali pa faj vender tudi na lepo in kar rodovitno polje — od kodar fino terte dobili, in kjer jih fhe tako lepo rede — v Oglej ne fhli, in v vfim ilirfkim in fhtajerfkim Sjilovenzam, nar ftarfhi in tedaj tudi nar fvetejfhi zerkvi, daritev hvaleshnofti sa r ‘v. vere ne doperncfli? — Prizhijbzho zerkev je patrijarh P o po n v letu 1031 is po- dertin, ki jih je Atila v letu 452 v Ogleju popullil, dosidal. Ko v to fv. boshjo vesho ftopifh , te bo tiha, fveta groša velizhaftva boshjiga prevsela, de oflermifh; nili jo ne fhe vidil lakti krafne zerkve, de bi molzhezha, pa vender tako shivo na ferze ti govorila! Prav ni ne, — tudi vam bolj vifokim in uzhenim gofpodam naj bo re- zheno — de fe tako vlim fjlovenzam nar vezhi fvetifhe , ki ga je fhe zlo poboshni fvctli Zefar Ferdinand sadnjizh objifkal, vne¬ mar pulti, in de fe na-nj sdaj — ko zeli uzheni Cvet po ftarinah hrepeni, tako zhifto posabi! — in is Ogleja vfe fvetinje in fv. saloge tjekaj vhital. — Dan danafhcnj je okoli Ogleja veliko njiv, fenoshet in drusih krajev, ki imajo fhe flovenfke imena, fhe zlo fjčzlini istok v morje, v fredi Friiilzov, fe s doba klizhe; kdor tega de verjame, naj poprafha brata nafhiga fofeda, shlahtniga gofp. L ud. gliiviz- hofna, ki je v Zervinjani, kamor fe Oglej fhteje, z. k. komitljfki fodnik. Ja fhe veliko nishej , doli nad Kodrojpo pravijo neki vati Gorizhiza, drugi pa Gradifhka. Vil Karnjeli okoli tiudenzov Taljamenta fo flovenfkiga nardda in oblizhja, in imajo flovenfke lafe. Dokler fo fe fhe pod Benefhkim vladllvam snafhli, fo kar radi k fjlovenzam prihajali, in fe med njimi vfelivali. Kar je tod okoli po desheli kupzhevavzov fo vezhidel karnjelfke kervi ali rodovine; sdaj pa, odkar fo zefarfki poliali, ga ni goda in konza, kakor radi, vlako peletje in v velikih trumah , na Krajnike hodijo, vezhidel sidarit; zhe kdo dve ali tri leta tukaj sidari, pa she flovenfhino sna, in jo zliilio srezhe, kar ni ilzer nobe¬ nima pravimu Talijann dano, fjlovenzi fe kar hitro drugih jesikov nauzhijo, satorej , kakor fo fe njih ozhaki hitro talijanfhine nauzhili in na flovenfhino posabili, fe tndi njih finovi pri fvojim fiariin narodu hitro flovenfhino nauzhd. Dobro vemo, de flavniga gofp. Kolarja sagovarjavfhi, fmo tukaj predaljezh safhli, refniza je pa Bogu ljuba! in profitno nam to milo prisanelii; toliko oliane vender tudi ref, de, ko fo ^lovenzi she pred Rimzi v Ogleji bili, fmo tolikanj loshej po-njih terte, in kar je fhe vezli, tudi fv. vero. sadobili. — 195 XIX. Kletijllvo, ali vinohranilftvo. Kletijllvo le veshe s vinorejo; kaj bi neki zhloveku pomagalo grosdje pridelovati in vino is njega narejati, ko bi ga ne umel hraniti? Kletijftvo ali vinohranilftvo objame tedaj vfe vednofti, fkerbi in opravila, po kterih gre vina hraniti, de bi fe, kar fe da, obdershale. S umnim djanjem pofkerbeti po mogozhnofti, de bi vino nobene tiftih laftnoft ne sgubilo, ktere Ib fplohno obrajtane in sa prijetne fposnane, fe pravi: vino obdershati. Viuoobdershljivoft je pa neki le primerljivi sapopadek, fe rezhe: le v primeri ali s zhafam, ali s drugim vinam; tako potta-vimo: to vino fe da toliko mefzov ali let, ali pa dalj ali manj zhafa, kakor uno, obdershati. Srednje vino je pa she po tvojim bitji v nekim raspadanju sapo- padeno; satorej ga tudi ni v nobeni, tudi ne v nar bolji vinfki desheli takiga vina, de bi pri navadnih okoljnoftih hitreji ali kafneji ne raspadlo, ali fe fpridilo, ko bi mu zlilovefhka vednoft in ume- tnoft po mogozhnofti v bkom ne prifhla. Nifo vfe vina enako obdersliljive ali llanovitne, tudi ne vli kraji vinoobdershljvofti enako primerjeni ali flushivni; tako fploh govoriti, fe dajo po vfakdanje narejene in navadno hranjene vina — in tukaj le od tazih govorimo — v merslih krajih veliko loshej in tedaj dalj zhafa, ko v gorkih obdershati. Kar viuoobdershljivoft vtizhe, imajo fem ter tje od tega slo krive sapopadke; veliko je tjlovenzov in Nemzov — pa ne tazih, de bi farni vina pridelovali — in med njimi fhe zlo uzheni, kteri s nekim modrim oblizhjem terdijo , kakor de bi bile vfe feverne vina od kraja obdershljive, bolj jushne pa neobdershljive; jushne vinorednike uftno , uzheni pa tudi novize ali bukve pifaje, v tem milvajo, in jim is vfe mozhi feverno fhego vina narejati, ka¬ kor edino fredllvo viuoobdershljivoft!, priporozhujejo, s tem pa le fvojo veliko nevednoft v teh rezheh osnanujejo. Ne miflimo fe veliko pomoliti, zhe jo naravnoll rezhemo, de v bolj fevernih kra¬ jih ga gre v primeri vezli vina pod slo, ko v bolj gorkih. V gor¬ kih deshelah, v kterih fo vinfke letine bolj ftanovitne, in vina ve¬ liko hitreji dosore, fe tudi, slafti nishji, bolj proti popivajo; tii ga ni vinorednika, de bi bil sa dve dobri vinfki letini s pofddo previden; le kadar prihodna bendima flabo kashe, vershe bolji vina sa pri- hodno leto hraniti. V fevernih krajih je pa to vfe drugazhi; ko 25 * 196 jim mofht pred simo sadofti ne svre, imajo prihodno leto pogoftama sabave s njim; vinfke letine fo manj ftanovitne, satorej bi radi tudi niške vina nekoliko karali, de bi jih v flabih letinah drashej pro¬ dajali; pri tem fe pa vezhkrat tako fpezhajo, de nimajo nekaj piti, ne kaj prodali. Ko je ravno po besedah Dr. Rit ter j a nekaFranzosnja rekla: de Nemzi fhe ne vedo, kaj je srel grosd, in drugi Franzosje pravijo: de nemfhko vino hozhe zhloveku zheva prejelti; ni to vender nizli drusiga, ko famolaftna hvala, in franzosko bahanje; sakaj po vlili vezhih vinfkih deshelah po Nemfhkim raftejo v pofebno dobrih legah, zhe ravno nekoliko kifljate , vender shlahtne vina, in fo v nemfhkim podnebju dalj zhafa ftanovitne, de bi pa vfe nemfhke, ali fploh feverne vina fe dale, kakor bi zhlovek shelel, obdersliati, je kvanta. Pred 23 letmi fmo brali v svesku z. k. kmetijfke drushbe na Dunaju fpifek nekiga avftrijanfkiga prelata, v kterim terdi, de fo po dunajfki desheli vinfki pridelki, fem ter tje želih komilij, ki nifo obdershljivi ali ftanovitni; tako je po vlili drusih bolj fevernih vinfkih deshelah, s eno befedo, po primeri, kakor fo v jushnih in fevernih krajih terle is prekfolnzhnih goriz bolj na polje slesle, ali v premersle kraje safhle, je tudi 'vino is njih grosdja na obdershljivolti sgubilo. Is shlesaftiga, vodeniga in pre¬ malo zukreniga grosdja fe ne dajo nikjer ftanovitne vina narejati; td je glas umnih vinorednikov vlili deshel. Kadar fo Parzi (Bavarzi) pred nekaj letmi v vezhim fhtevilu na Gerfhko fhli, fo bili feboj vseli veliko shlahtnih rajnfkih vin, sakaj miflili fo — kakor vezh drusih Nemzov — de ga ni vina zhes tega; te vina fo fe jim pa bile, kakor pravi baron Babo, naGerfh- kim hitro fkalile, na drcnj potegnile ali fkifale, — v Kamzhatko prepeljane bi bile bolj ftanovitne oftale. Ko bi ne bili posabili — pa tudi zhafa nifo imeli — kadar fo nasaj fhli, gerfhkiga vina feboj vseti, nar hitreji bi fe bili preprizhali, de bi fe bilo dalo dalj zhafa na Nemfhkim obdersliati, ko nemfhko na Gerfhkim; sakaj vina is gorkih deshel fo farne na febi veliko mozhneji in te¬ daj tudi ftanovitnifhi, pa, zhe doma oftanejo, savolj gorkote veliko hitreji, kakor v kaki drugi bolj hladni desheli; dosorijo, in po naravopoftavi v drugo podobo raspadanja — v fkifanje prefkozhijo. V nemfhkim jesiku fe najde slo veliko vinohrauilfkih bukev, pa vezhidel nifo vredne treh pifhkavih orehov, in denarji, ki fe sa-nje dajo, fo saversheni; sakaj ne uzheni in fkufheni moshaki, 197 ki vezhidel nifo vinoredniki in vinoliramov nimajo, ampak gofpodje po vezherji lazhni, ki nifo nikoli vinohrama imeli, ali ga morde fhe nifo vidili, fo jih pifali, in jih v podllrehnih ftanizah, pri linini fvetlobi, in verzhiku vode — de bi faj kosarzhik vina ii. naklonili — fhe pifhejo. Po zhetcrne ali peterne bolj ftare bukve obrdpajo, in kar v njih najdejo dobriga in flabiga, neumniga in prasniga — bres prefejanja, kar ni njih rezil — vkup fpravijo, in nove bukve pod veliko pomenljivim nafldvam osnanijo; ni jo take lile ali po¬ trebe pri vini, de bi fe pri njih pomozh sa-nj ne najdla, ni tako fkasheniga vina, take gnojenize, de bi te ne poduzhili, ga v pri¬ jetno pijazho oberniti, tudi ni ga vina vzeli Evropi, de bi ti ne povedali, kako samorefh is fvojga grosdja, ali fhe zlo is kakih drusih sloshkov, enako doma narediti i. t. d. Take bukve prebiraje, sazhne fe sadnjizh zhloveku tako gnu- titi, de jih s nevoljo prezh vershe, in denarje pomilva, ki jih je sa-nje dal; ga ni namrezh v njih konza in kraja od kadil, mašil in sdravil, in drusih ozhitno velikih neumnoft. Tako najdefh v gori imenovanih Helentalo vih bukvah, poftavimo sa neke pripo- dobe: de vino, ki ni napolnaina, gre pri gorkim vremenu vfake 2 ali 3 dni, pri hladnim pa na 4. ali G. dan, s sheplam pokaditi!! Bog daj, debi gapo-njcm glava in perli ne bolele! — de imafh vinohram v neki ogel vifczh, in v oglu obsidano jamo narediti, vino va-njo vloviti, ko bi fe kak fdd opozhil! — de kanj samorefh is foda s neko palizo (praviti, ko jo vezhkrat saporedama v vino potaknefh, in jo vfelej proti obrifhefh; — de vino samorefh med drugim tudi vzhiftiti, zhe vezli pol nelimaniga papirja (Flusspapier) zhes-nje rastegnefh, de fe tizhejo, in tako vfo meglo ali gofhzhavo doli potlazhijo; kako bi fe pa fkosi poldrugi, ali dva palza fhiroko veho v fod fhlo, papirnate pole zhes vino rastegniti ? to pa ni povedano. Tako najdefh v njih tudi moder in koriften uk, de is ftarih dog shgaj- narfkih fodzov, namefti jih na ogenj vrezhi, samorefh, kakor je neki na Mofhkovitarfkim fam sa fe od Zefarja pravizo ali patent sadobil, prezej dobro shganje narejati!-i. t. d. i. t. d. Vfe td v snovizh popravljenih, v fheftizh natifnjcnih bukvah! — in v letu 1838 berefh —! Kakor kovazhi konje sdravijo, fo tudi po vlili meftih nemfhkih desliel fddarji ali pintarji (Kiifner) vinosdravitelji. Ko fe komu kaj napzhniga ali neprijetniga pri vinu prigodi, hitro po-nj poflile, in ta s nekim fkrivnoftipolnhn oblizhjem poifhe is saldge fvojih 198 fkufhenj, in fpelje, kar fe mu sdi; naj fc mu fponefe ali ne, dobro plazhilo terja; on ne more nizh sa td, ko ga vino ni liotlo vbogati! — Kar fo pifatelji she v ftarili zbali h od tazih fddarjev svedili, naj bo prav ali napek, koriftno ali fhkodljivo, rcfnizhno ali lash- njivo, td gre l‘he smirej od uft do uft, is ftarili v nove bukve. Ozhitno je pa tudi, de v poflednjih zhalih Ib jeli bolj umni in fkufhani moshje vinorejine in vinohranilfke bukve pifati, ker fe pa nozhejo bahati, prevezh obetati, in nikogar flepariti, fe primeri, de fo njih bukve med ljuflvam fhe malo snane. Tertoreja, slafti pa namenu primerljivo vinovrenje potrebuje velike vednolli in fosnanjenja s mnogoverftnimi naravopoftavami; tudi kletiftvo fe na-nje opira, in kdor hozhe prav vina hranovati, mora fosnaniti fe s viiini naravopoftavami, ki fe s obdershljivoftjo vina vvezhih ali manjfhih svesah snajdejo, in tedaj k njegovi fta- novitnofti pripomorejo. Naravne poftave in kemijfke refnize, ki lino jih she pri ter- toreji ali vinovrenju vezh ali manj v miflih imeli, ali rasloshili, ne bo treba tukaj pri rasjafnenju vinohranilftva po dolgama v novizh raskladati, sadofti bo biftrim bravzam, zhe jih le na-nje opomnimo. V nekim poprejfhnim odlozhku fino rekli, de, zhe bi kdo ne¬ kaj grosdja v kaki odperti pofodi smaftil, in kam na gorko poftavil, bi fe mofht hitro v vino, vino pa v jelih fprcmenilo, in jelih bi tudi hitro gnjiti sazhel; vfe td bi fe godilo po naravopoflavah; zhloveku je pa dano s umnoftjo vezh ali manj zhes naravopoftave gofpodariti, jih bersdati, krotiti, in namefti, de bi mu fhkodvale, v fvojo korift obrazhati. Vino, namefti de bi fe mu v jelih fpreme- nilo, ali fognjilo, fe samore 10, 20 do 100 let obdershati; ogenj samore po naravopoflavi zhloveka opezhi, mu hifho foshgati; umni zldovek fe ga pa ogiblje, in ga kolikor more vfvoj prid obrazka; s ognjem slatd, frebrd, fvinz rastopi, sheleso svari, in li s njim marliktere prijetne, tezhne in sdrave jedila sgotovi. Vezh naravo- poftav ko zhlovek vkroti; li jih podvershe in flushivne flori, bolj tedaj ko zhes-nje gofpodari, bolj pokashe, de je v refnizi umen, in de dopolni voljo Boga, ki ga je she v sazhetku gofpodarja fveta poftavil; ali nifta vosovlak in puhobarka v veliko zhaft zhlovefh- kimu umu? — A. Od fddov, salivanja in prefnemovanja. Od kadar sazhne ozhefze na terti, is kteriga ima grosdik srafti, 199 otekati, je grosdje ; in od kadar fe grosdje smalii, tla mofht in potem vino, dokler fe ne fpijeta ali (pridita, v vedni svesi s pod¬ nebjem, to je, s srakam, gorkoto, mokroto, i. t. d. Kar od tega grosdju ali vinu ne flushi, samore umen zhlovek vezhkrat odver- niti, kar pa tekne, ima nakloniti. Is premersliga kraja prenefe zhlovek tertizo v bolj prekfolnzlien in gorak kraj ; is sraka, v kterim bi kiflogas vinu nagajal, v terdno saperto pofodo, is gor- kote v hladen liram i. t. d. Deliravno femtertje na Gerfhkim, in nekaj maliga tudi na Franzdskim vino v nekih podsemeljfkih jamah, kakor v kap- nizah, hranijo; je vender po vfih krajih nar bolj navadno, obilne vinopridelke v (ode fpravljati. Is rasniga lefa bi fe lahko fodje narejali, nar bolji pa in nar navadnifhi fo hraftovi; pri pomanj¬ kanju hraftoviga jih narejajo tudi is koftanjeviga, nekoliko bolj redkiga lefa. Gofp. Gagliardo*) priporozhuje jih raji is kofta¬ njeviga lefa delati, ker imajo manj gavkokifiobe (Gallapfel-Saure) od hraftovih, veli jih is krepkih dog, in s vratzami narediti, de fe gre lahko va-nje oprat jih; jih dobro okovati, in ko bi fe imelo vino zhes poletje v mokrotnih hramih v njih hraniti, jih s kako s tanjenim oljem smefhano semljo pofarbati, de bi fe vino manj fkosi doge is njih kadilo. Jjlifhimo praviti, de jih imajo v Bregu vezhidel jelove, pa ne velizih; ravno pravsa-nje, ki shelijo fvoje bele vina hitro vsoriti. Pri naf raslozhijo tri plemena hraftov: gnjelz, graden in zer; le dva perva dafta terden lef sa fdde; vfi trije fe popolnama po perji lubadu, shelodu in lefu raslozhijo, zer ima dolge, ravne in globoke poke po lubadu i. t. d. Vli fkufheni vinoredniki sedinjeno terdijo, de fe vino v vezhih merah, kakor fmo she pri molhtu rekli, tedaj tudi v vezhih fodih is debeliga bolji naredi, in potem, ko je she is vezhiga narejeno in fe je dobro vzhiftilo, ga imafh, zhe shelifh, debi fe ti popred vso- rilo, v vezli manjfhih fodizov prefneti. Ta nauk da baron Babo in pripifuje hitreji vsorjenje v manjih fodih nekoliko gorkoti, ktera majhne (bde hitreji pregreje ko velike, nekoliko pa sraku, Kteri poftavimo, po dogah in dneh 20 po zhebrifhkih fodzov 3—4krat vezh prodora ima fkosi lef do vina priti, kakor pri edinimu fodu do 20 zhejirov. V nafhih Novizah je bilo povedano, de fo uzheni Del vino e del modo di fabricarlo e coiiservarlo. Napoti 1814. 200 nafhlijia palz veliki, fhtiriogiati, zhlovefhki koshi 1000 potnih luknizhiz, toliko in morebiti jih ima fhe vezli na takim proftoru hraftova doga. Uzheni samorejo fpod kake hraftove dilize srak popolnama odvseti, potem tezhe voda fkosi njo, kakor fkosi refheto. Ref je , de tazih luknizhiz navadno in bres pofebnih priprav ne- vidimo, pa vfakdanje fkufhnje naf uzlie, de gre vino fkosi doge, ker je treba smirej fode salivati, pa tudi tanek ndf tako fkosi fode fkajeno vino v hramu dobro zhuti. Neki grof Del Meftri is Kar- mina (Cormons), fam velik vinorednik, naf je bil pred vezh letini obifkal, in na vratih odpertiga hrama vftavfhi fe, je sazhel lep duh nafhiga vinohrama — v kterim rasun vina nikoli nizh drnsiga ne hranimo — hvaliti, de je bilo kaj ; kar bi bili mi norzhevanje imenovali, ko bi mu ne bili poprej in potlej rasni vinokupzi enako hvalo dali. Zhe pa vino fkosi doge gre, samore tudi srak, ki je SOOkrat loshejfhi in veliko tanjfhi od vode fkosi nje do vina priti. Ako zhlovek shcli, de bi fe mu vino vsorilo, in ako srak k temu, kakor gre mifliti, tudi nekoliko pripomore, ker gnjilzhne rezin' v njemu doli tlazhi, prav je, de pozhali in kar v majhni meri fkosi ddshne luknizhize do vina gre; kadar fe je pa vino vsorilo, to je, nar vifokeji llopnjo fvoje dobrote dofeglo, de ne more vezh bolji poftali, bi zhlovek skelel, de bi srak do njega vezh priftopka ne imel; sakaj nobeno vsorjeno ali dognano vino fe ne da nikjer vezh v navadnih fddih dolgo zhafa s dobizhkam, bres kakih pofebnih fredtlev hraniti. Ko ni pri prihodu kake gor- kote nizh hujiga, she farno na febi doli jemlje, vefhi fe, in flabi. Od nekdaj fo uzheni fi veliko glave belili fddam take obleke omifliti, de bi fkosi nje srak do vina ne dofhel — tako bi fe ve¬ liko kafneje vsorilo — pa nifo fhe bili tako frezhni jo tako snaj- ti. She drugizh fmo dali vfe fvoje fode s oljnato rudezho farbo namasati, in preprizhani fmo, de taki veliko manj salivanja povshi- jejo. Kar fe manj pošalijo, bogato poplazha na pofarbanje obern- jene ftrofhke. Ko fe ravno s farbo nekoliko ddshne luknizhize sa- mashejo, jih vender tudi fhe farna farba, zhe ravno manjfhi, ima. Ker ni tedaj nar manj dvomiti, de srak po ddshnih in dnojnih luknizhizah do vina gre, je treba vedno fkerbeti, de je v vinohrami smirej zhift in sdrav, ne pa kak fmerdljiv ali kushen srak. $dde delajo na vezii mer, vezhkrat fovdOsheli navadni vinfki kupzhii nekoliko primerjeni; v mnogih krajih pa take narejajo, de jih s vinam vred prodajo. Odkar nozhejo vezh na Rajnu od 201 ftarih vin flifhati in vediti, terdi baron Babo, de fo zhifto opuftili fhego, velike fdde narejati, ki fo dershali po vezli fto zhebrov, in dan danafhenj delajo bolj pripravne; mende tudi tazihhraftov vezh nimajo. Po ftarim fo jih pri naf delali od 16 do 24dunajfkih zhebrov, sdaj pa, odkar fe po vezh vina prideluje, in odkar fo na vfe Hrani komilijfke zefte odperli, de fe ga lahko po vezh na vosu pelje, jih narejajo od 24 do 36 zhebrov, ali od 18 do 24 kvinzov. Kar jih je v nafhi komifii, fo vezhidel okovani, malo kak ftarfodez je fhe s lefenimi obrozhi nabit; tudi blishnji gorifhki Ipavzi jih dajo vezhkrat okovati, doli nishej pa jih ni vezh kovanih. $dd is ipavfke ali krafhke hraftove zhernjave narejen, de ni nizh bel- jave vmef — ki bi v mokrotnim hramu hitro strohnela — terpi, ko je dobro hranjen tako dolgo, de bi nobeni Ipavz ne mogel ze¬ niti , koliko rodov bi ga samoglo vshivati. Lepa verfta kovanih fddov je zhatt ipavfkiga kmeta in pervisaklad med njegovim hifh- nim orodjem; zhc on kogar pofebno zhifla, ga v vinohram peljaje pozhafti, de mu tu piti da, ali ko bi fe ne hotel s kom kaj pofeb- niga v prizho fvojc drushine pomeniti, fe pomeni v vinohrami, ki ga vfak pri rokah ima. Krajnfki in gorifhki Ipavzi! Kje bofte zhes 50 let hrafte imeli, fdde is njih narejati? Vinorejo mozhno mnoshite, hrafto- rejo pa popolnama v nemar pufhate! Ali fe obadve ne veshete ? Ni ga zhes terdnjavo nafhiga in krafhkiga hrafta, ki is terdih tal rafteta; ni ga boljiga tudi ne sa ftefarftvo morfkih bark; kar jih *) Na 29. dan Kimovza 1842, sjutrej ob fhtirih je prifhel zhes morje ftrafhen pifh, ki mu pravijo uzheni na morju: vodene, nafuhim pa: fapne hlazhe. V Terltu je potlazhil dve barki v morje, na Krafu pa rasun drusiga je isrul in rasdrobil v neki globoki dolinizi hraft sa 12 vos drev, bres de bi fe bil nad drugimi hraftizhi na robu okoli in okoli dolinize kolzhikaj rastogotilj tazih prikasikov je bilo kar veliko viditi, de pri vezhih isrutih ali razkrojenih drevellh feni njih blishnjim in manjfhim zlo nizh shaliga primerilo. Is Kr afa je prifhel med Vrdbzhemi in ^htijakam v fhirokofti pol ure zhes Berda, kjer je isrul in polomil vezli 116 in lio hraliov — mende nar boljih , kar jih je fhe v komifii bilo — doli v Orehovzo, §t. Vid in v Podrago, je pofhkodoval in po- konzhal veliko fadodrevja; v borjazhu ipavfke grajfhine je eno nar vezhih murv raskrojil, bres de bi bil okoli po lirehah grada kake pofebne fhkode fioril, in je Zherni Verh tudi mozhno pofhkodovavfhi, fe v gojsdih sgubil. K veliki frezhi je prifhel , ne zhes tri minute flrafhno 1'hnmezh , fhe po nozhi, fizer bi bil morde tudi kakiga zhloveka, s fvojo neisrezheno mozhjo vsdignil in po sraku leteti iizhil. Kakor je bilo po fhkodi poznati, je bil nar hitreji v vezh vezhih in manjfhih vertinzov rasdeljen. — Ki pred Ifi letmi je bil tudi is morja tak pifh k nam pribuzhal, vsel je pa v podobi vertinza, ravno in slo vosko pot zlo malo pofhkodovaje v gojsd, kjer II je pa drevje ruvaje, manj samresheno tudi ravno pot delal. 26 202 is njega vTerftu ftefarijo, jih lahko, kakor naj terdnejfhi, po dragi ženi, tudi vunajnini zhesmorfkim ljudftvam prodajo. Sa milijone Irebra hi jih lahko v Terft oddali. Shelesne zelle delate, kupzhijo povsdigniti, de bi le po njih vezli blaga vun in notri prepeljevalo; v kom bodo pa Tershashzhanje domazhe vim po morju, in vunajne notri pripeljevali, ko ne bo hraftov, bark is njih flefariti? Nikar ne režite po oflovfko: ncj trava rafte ali ne, kadar naf vezh ne bo! Vi bote lizer prefhli, vafhi otrozi pa, ki fo vafhiga mefa in kervi, ne bodo prefhli, v njih bofte tudi vi naprej shiveli; ali bi ne bilo prav tudi sa-nje kaj pofkerbeti? Dershavovladarftva bi imele po fvoji dolshnofti, nemarnim in tako sanikarnim kmetovavzam, kakor majhnim otrokam, ki fhe pameti nimajo, v hraftoreji po poftavah ofkerbnike poftaviti, debi fhe prihode« rodiš zhefar imel fdde in barke narejati. Gofp. K. IVlajerfij je dal v Pefhtu 1826 kamnat iod sa 300 zhebrov, potem drusiga sa 3000, in fhe kafneji tretjiga sa 5000 zhebrov fosidali. Bliso imajo marmorno shilo , is ktere po sheljah velike plofhe rijejo. Zhe bi fddar naredil dolglat fdd, popolnama zilindrafl, to jc, bres vliga vampa, zhe bi mu od snotrej vdelal fhe 2 ali 3 dna, in ga potem, ko bi fe dalo, po dolgama popolnama zhes fredo preresal, in flednjo polovizo na enako dolgo miso povesnil; tu imajo nafhi bravzi popolnama sapopadek lazih fddov. Narpred poftavijo vezh feshnjev dolgo plofho, jo terdno vsidavfhi na fpodnje dno, na-njo v potrebni primeri tudi sadofti fhiroko, pa druge v podobi pol kolobarja pokonzi — vezh ko jih je, vezh predalov bo v fddi — na lete ftavijo is plofh vresane fpod- njimu dnu enako dolge doge, in jih svunaj s drugim sidanjem proti opirajo : tako fosidajo lod , de ima vezh predalov , in v flednjim lahko drugo vino. She 1835 fmo gofp. §hamfa, ki je fam v Pefhtu vino- rednik bil, poprafhali, kako apneni fddi vinu flushijo, in vino fddam, ker ga ni vina bres vezh ali manj kiflobe? Defiravno fe je gofp. $hamf popred s lekarllvam fapotekar livarn), kot s vino- rejo pezhal, nam ni umel odgovora dati. IVlajerfij povsdiguje, v fvojim zhes take fdde na fvetlo danim svesku, njih laftnofti zhes vfo pametno mero: ko bi bil refnizo govoril, bi jih zhes-nje ne bilo, pa hvalusha jo fam pove, de ga ni fhe v lazih fodih vina nikoli zhes tri mefze hranil! Baron Babo vsame v mifli, de v poflednjih zhafih fo fe od njih neflushilnofti preprizhali. 203 Nov fdd, ki mora is v pravim zhafu vfekaniga in vsorjeniga, to je, sadofti vfufheniga lefa narejen biti, fe ima 4 ali 5 tednov pred terganjem pri kakim kalu, potoku ali fludenzu s zhifto vodo naliti, — drugi she popred doge namakvajo, ali jih v fkladenzah zelo leto svunej puftijo — bolj ko je vrozhe, bolj potegne voda na-fe, kar je v njem prcvezh sagoltnofti, zherne farbe i. t. d. ; zhes 14 dni te perva in zhcrna voda is njega potožili, in fe v drusih 14 dneh fhe. 3- do 4krat s drugo zhifto nalije. Popred ko fe s mofhtam napolni, ga gre sakuhati s shivim apnam, ali slugam ali s kako flanizo; potem ga zhifto fprati in sadnjizh s nekoliko she kuhanim mofhtam, ali s vinfkimi tropinami, kterim fe nekoliko brefkoviga perja ali kakih lefnik ali jabolk pridene, fhe enkrat sakuhati. Nali ga sdaj pervikrat s nar nishejim mofhtam, sa na¬ prej pa lahko dcnefh va-nj nar boljiga vina. Vinfka mozh pre¬ maguje hraftov duh, in ko bi fhe kaj po hraftovni difhalo, fe ga kupzi nikoli ogibali ne bodo. §dde, ki fo vezli let prasni bili, grč s vodo in potem s mofh¬ tam dobro sakuhati, de bi vino is njih po kaki pultobi ne difhalo. Vlako sakuhanje je treba vrelo v fdd vliti, veho salopnjeno sabiti in fdd dobro pogugati, de gre puli po vlili rcsizah. Operhnjene ali plefnjeve fodc iraafh s kako metlizo ali klobuzhevno prav do¬ bro ogarati, in jih potem oprati in sakuhati. Vfe fdde, od kterili bi fe moglo miflili, de ne bodo dershali, ali kak flab duh imeli, je treba s dobrim sakuhanjem rasmozhiti. Baron Babo fvetije, de sakuhanje bi fe ne imelo v fddu nikoli zhifto ohladiti; pri naf ga pa pulte vezhkrat po 24 do 30 ur v fddu bres vfe fhkode. Nikar dobriga inofhta v Hab fdd vlivati; td, ko bi she ravno vli vino- hranitelji ne priporozhevali, bi lahko vfak fam rasumel. Preftarih ali fkashenih fddov, ki nimajo nizh lepe grampe, nikar pri kaki ozhitni drashbi ne kupuj; nikoli fe ni na take, po- febno sa poletje sanefti. Ko bi ravno vino v njih ne savrelo, bi utegnilo vender nategnili, de pri dobrim pokufu tamno, kalno in shaloftnc farbe potlane. Majerfij, ki je od kamnitnih fddov pifal, fprizhuje, de fe na O g er f ki m pofebno po dobrih letinah v ftarih fodih po vezli fto in fto tavshent zhebrov tako fpremeni, farbo in lepoto sgubi, de ni vezli $a noben prodaj. V (azili fddih ga grč po obilnih letinah po vlili vinfkih deshelah nishjiga vina kar veliko pod slo. $dd , v kterim je kadaj popolnama fkasheno ali gojilo vino bilo, ni vezli sa nobeno rabo, rasun ko bi fe narasen 26 204 djal, in fe vfe doge in dna od snotrej snovizh do zhiftiga lefa fle- fale. Marlikterimu nemarnimi! in sanikernimu kerzhmarju fe v taki flabi pofddi vino tako fpridi, de ga pivzi vezli ne priljubijo. Bifter vinoliranitelj mora vedno pasiti, de fi ki fam kaki- ga fdda ali fddza ne safmradi; zhe bi v kakim opranim fddu ali fddzu kaplja vode oftala, ali kaj droshij, de bi pod njima, pofebno na folnzu, lef sazhel trohneti, dobi vino od taziga foda teshak in slo sopern duh, pri naf pravijo: po bonfi difhi (Fassgeruch). Taziga duha is vina po nobeni zoni ne fpravifh, k vczhim bi ga samogel s nekimi rasresanimi in v vino obefhenimi limonami ne¬ koliko sagerniti in prijetnifhi napraviti. Sjdd fe pa da popraviti nar lahkeji s shiviin apnam in vodo; taka s apnam namefhana voda mora dalje zhafa v fddu, in ravno namefti, ko je mogozhc sa-nj svediti, kjer je trohnel, leshati; treba ga je pa vender vezhkrat gugati in obrazliati, in s tako apneno vodo ga rasmozhiti. Ko bi v kakim fddu saglcdal vezhi ali manji proftor rumenkljate plcfnjave, uzhe vli kletijftvovavzi, de fe mora tak proftor do shiviga ftefati, fizer pa, de bi fhe bolj prav opravil, rasfuti ga in foshgati. Kadar v nafhih krajih is Puhih hramov vino is foda potezhe, ga zhifto opero, kakfhenkrat tudi s kalnim vinam fplahnejo, in do bendime odpertiga hranijo. Gori v mifel vseti gofp. Gagliardo jih veli Napolitanam s kako morfko gobo ali zunjo dobro obrifati in jih s sherezhim ogljem, ki fe v kaki pofddi fkosi vratiza va¬ nje dene, pofufhili; tudi pri naf jih nekteri tako s ogljem fufhe, pofebno pri mokrotnim vremenu; defiravno je plefnjavo lahko s sakuhanjem is njih fpraviti, vender je bolji, de bi zlo nizh ne fplefnili. Po vlili bolj fevernih krajih, tako vfe vinohranilfke bukve od tam govore, take prasne fdde s shveplenim puham, kar fe da, nakadijo in jih sabijejo. Ker tako kiflogas sgorivflii fe s shveplam fklene, ne more vezli v fddu nobeniga trohnenja fpozheti. Pravijo pa, de tako sakajenje gre vfake 4 ali 6 tednov ponoviti. Nafha ipavfka fhega prasne fdde v mokrotnih vinohramih, ki jo tudi gofp. Dohtar Pozzi*) uzhenik kemije in shivinosdravil- ftva Milanesham pri.porozhuje, obftoji v temle, de, kadar is foda vino *) Del vino, delle sne malattie, dei suoi rernedj. Del Dottor Giov. Pozzi etc. Milano 1819- 205 potozhimo, ga pullimo poflednje 3 do 6 bokalov v njem in ga popolnama salopnemo; temu rezhemo: fdde frifhne obder- s h a ti. To malo kiflogasa, kar ga je v fddu, fe hitro s vinam sdrushi, de potegne na drenj, torej ne more nikjer drugej v fddu kakiga trohnenja fpodbolli. Po ti fhegi fe dajo fddi, ko fo dobro samafheni, dolgo zliafa dobri obdershati, in ko fe pofkerbi, denifo nikoli bres potrebniga vina. Taziga vina v fddu pulliti, ali ga pri¬ liti, pravimo: mu shivesh dati. Ko tak fdd ob bendimi, odma- fhivfhi ga, povonjamo , nam difhi kot roshize. Vino fe is njega potozhi in v jelih oberne, s dvema ali tremi brantazhi vode dobro od fpodaj fplahne, sapre in s mofhtam nalije. Nikoli nimafh fdda ne s mofhtam ne s vinam naliti, de bi popred na-nj v darfhi pri vehi ne povonjal, ali tudi, ko fe da, pri luzhi va-nj ne pogledal. Ni ga ne tako neprijetniga dufhza v fddu, de bi ga vino na-fe ne potegnilo, in kdor ni fnagoljub, ne bo nikoli in nikakor priden vinohranitelj. Vfe pofdde, kterih fe potrebuje pri obiranju in mafhzhenju svenjeniga grosdja, pri prefnemovanju ali natakvanju pofebno shlahtnih vin, sgollikov, cfenz i. t. d. — gre s zhifto vodo dobro oprati, in jih sadnjizh s navadnim vinam fplahniti. Kadar v pofufhenih fddih , ali lizer kaj grampe odpade, jo gre fpraviti, lizer pa daj fdde ollergati — de bo kaj verglo. Med tem, ko fmo bili pervc dni pretezheniga Kimovza v Ljubljano fhli, je dal Jerni Trofht, od fv. Jurja 1820 nafh hlapez, hifhnik, kmetij llvovavez, vinohranitelj, kozhijafh i. t. d. — nafhe, na borjazh snefhene fdde dvema Brizama sa 101 gold. frebra po- flergati. Rekla tla, de pri nobenim gofpodarji je nifta fhe toli¬ kanj, pa tudi fv oje shivi dnine fhe tako lepe grampe ftergala; tro¬ pine potlazhijo namrezh v nafhih badnjih droshje na dno, de jih pride zlo malo v fdde. Is radovedljivofti fmo jo svagali, in bilo jo je zhes lOzentov; plazhala fta jo tedaj lepo 6 krajzarjev funt. Ko bi jo bili dali na fvojo van pollergati, bi bili 20 do 40 gold. vezh sa-njo vseli, saka j ipavfka grampa je tako lepa in od Ter- shafhkih lekarnikov ali apotekarjev vezh od druge obrajtana; pa grampo llcrgati is nefuhih fddov je kar sopemo delo, in domazhi ljudje nifo na-njc kaj naversheni. Pred 10 letmi fmo jo bili tudi dali nekimu Krafhovzu zhes, sa 80 gold. pollergati. Dvojna je fhega s frovim , belim mofhtam fdde nalivati, de bi v njih savrel; ali jih napolnejo do verha, ali ne do verha: 306 1) Ti, kteri fdde do verha nalijejo, hozhejo de bi jim mofht vfe sgorne pene smeta!; k temu potrebujejo sa 34 zhebrov dershezhi fdd, ki 40 do 60 bokalov enaziga moflita, s njim fdd, kadar naj gorje vre, dobro salivati, de bi tudi v refnizi vfe pene vunvergel; pene vlovijo pod fodam v kako pofddo, kravajze s njimi samefiti, kaki vinzhek, ali s tropinami vred shganje is njih narediti. Tako vino, ki je dobro smetil lo, pollanc zhillifhi, krcpkeji, resneji in mozhneji, pa tudi sdravfhi in nekoliko obdershljivfhi. 3. Drugim pa, kterim sgornih droshij ali pen ne smezhejo, poftanejo vina ref bolj fladkljate, pa tudi mehke, shlesafle , manj bittre in manj mozhnc; do konza fpomladi gre take vina popiti, kakor fploh vfe vfakdanje fladke vina in viih vinfkih desliel; po tazih rada glava boli, tudi flabotnim shelodzam nifo kaj tezhne. !*>dde, kteri vezh ne briklajo, gre samafhiti ali savefhiti, de bi fe alkohol ali vinozvet is njih , pofebno pri gorkim vremenu, kakorfhno je fhe vezhkrat po bendimi, ne kadil; prav ni ne, ko fe dajo vina nepotrebno vefhiti. Dokler mofhti briklajo fe morajo vlak dan salivati, potem pa po 3 ali 3krat na teden, kafneji in med letam nar manj po enkrat na teden, in to, de bi srak manji prihod do vina imel, in tudi, de bi fe vino manj vefhilo; sakaj ravno na mero prodora, po kterim srak do vina prihaja, mu fhkodije kiflogas, in tudi na enako mero fe vino vefhi, ali zvct is njega puhti. Vinohranitelji vlili desliel fo, kar salivanje vtizhe, enake sa- ftopnofti, de je namrezh treba salivanje, imeti sa boljiga, in ko she ne boljiga, faj vender enakiga vina, kakor je v fddih. Vinorednikam okoli po vlili tih krajih, kteri upajo do konza Velkitravna fvoje vina oddati, ne kashe jih prefneti, jih tudi ne prefnemvajo. Vina gre prefneti, kadar fo fe she vzhillile, ki Pro- fenza, ali ^vezhana, k sadnjim Sjufhza, pri billrim in ojllrim vremenu, de bi fe pri pomanjkanju gorkote tolikanj manj alkohola ali zvetu is njega fkadilo. Pri gorkim in mokrotnoftim sraka bi tolikanj vezh zvetu is njega fpuhtelo, in vezh vodeniga fe s njim fprijelo. Deshelna fhega vina prefnemovati ni kej korilina; vino tezhe s dolgim ziirkam v brantazh, til fe mozhno s srakam vbiva in mefha, de zvet is njega puhti, kiflogas pa is sraka, in kaj vodeniga va¬ nje gre; ravno tako tezhe is lija s dolgim ziirkam v fdd, na nje¬ govo dno bije, in fe po vfnn fddu raskropiva, de fe snovizh s sra- 207 kam mozlino mefha, kiflogasa in vodeniga fe napiva, alkohola pa sgubiva. Od prefnetiga vina pravijo, de je vbito; kaj hozhe td rezhi? Nad zvetam je sgubo terpelo, ni vezli mozlino kot po- pred, in fhkodljiviga kiflogasa in vodeniga fe je napilo. V veliko kletijfkih ali vinohranilfkih bukvah , ki jih bres vfe fkufhnje pifatelji prepifujejo, fe najdejo uki s neko nalafh nare¬ jeno trombo (Pumpe) ali s pomozhjo meha in drusih priprav pre- fnemovati; vfe lake priprave fe nam zlo nizh pripravne ne sde. Kaka tromba! in kako bi fe neki v vehi fdda vterdila, de bi od fpodaj droshij zlo nizh ne obgugala in sblodila? Shc zhes 20 let prefncmvamo s pomozhjo dveh mcfhizhev, od kterih fmo she pri fpravljanju mofhta nekaj v miflih imeli; daj li narediti eniga dobre tri pednje dolsiga in priveshi ga na kanclo; prav tiho, bres vliga rovfhtanja in fhumenja ti bo po njem is fdda vino v brantazh teklo; po drugim pa 6 do 7 pednjev dolsimu is lija kar tiho in tudi bres berklanja v fdd. Marlikteri je she ob prefnemovanju v nafh hram prifhel; pokasali fmo mu nekaj prefnetih in nekaj ne fhe prefnetih, pa ni ga bilo fhe takiga, de bi bil gotovo raslozhil in nam pove¬ dal, ktcre fo shc prefncle, in ktere fhe ne! Po deshelni fhegi prefnete, ferkaje kiflogas in vodeno, raskropivfhi in vbivavfhi fe v fddu, otergavfhi tudi tanjko grampizo in fes njo sdrushivfhi,— vezhkrat kar mozlino nategnejo in otcmnijo, de fo shalolinc viditi, dokler fe snovizh ne vsorijo; pri nafJiih pa ga tudi v temle ni no- beniga raslozhka. $voje prefncmovanjc vfelej tako naftavi in fpclji, de ne bofh nikoli nobeniga vina, faj ne boljiga pri enim prefnemovanju dvakrat, in pa fhe zlo na srako bres mefhizhev, pretakoval; omifli li dober fdd, vfvoji ft ga raji pH fofcdu, kakor de bi vino v badenj fpra- vil, in sopet v opran fdd potozhil; namefti edine bi pri takim delu trojno fhkodo imel; vino bi fe li v badnji vcfhilo, kiflogas na-fe vleklo, in pri drusim polakovanju bi tudi kar veliko zveta sgubilo in kiflogasa dobilo; tako vino je vbito in nategne, de je kaj! — Droshij ne gre v kak fdd fpraviti, de bi fe vlčgle in vino snad njih pilo; tako vino ni kaj sdravo sa shelodez, pa tudi glava rada po njem boli; raji jih tedaj prezej po pofnemovanju isfazhi. K temu delu imajo Ipavzi nalafh shaklje, flednjiga is lakata oh- lanzhjiga platna in neke kljuke, dolge po fešhnji, od fpodaj na konzu s nekim okoli sresanim shlebizhem previdene; kljuka fe v shakelj vtakne, in na fredo konez shaklja fe od svunej s beko v 208 shlebizh kljuke dobro priveslie, shakelj s droshmi napolni, od sgorej s dvema ali tremi bekanii h kljuki terdno priveslie, in sdaj shakelj sa kljuko kam obeli. Okoli bokala ga ftezhe is skaklja motniga, potem je pa vino, ki mu fazhniza pravimo, take tanjkofti in le¬ pote , de ni isrezhi; s tako fazhnizo dolijemo v fvojim hramu v primeri prefnetc fdde. Ko is shakljev vezli ne kaplje — ki po 36 do 40 urah — jih ne prevesujemo po deshehii navadi nishej ; lazhniza bi ne bila vezh tanjka, temozh jih vsamemo doli, slijemo is njih, kar je red- kiga v kako pofddo, gofte pa, kar fe jih shakljev dershi, denemo pofufhiti; s redkimi pa snovizh shaklje, ki fo med tem oprani bili, nalijemo ; tako fc pozhafi vfc vino is droshij fpravi. fjuhe droshje tudi prodajajo, de v fahrikah grampo is njih kuhajo. Kdor bi hotel fazhnizo pofebej fpraviti, naj ji da nekaj zhafa, defevsori, preže} ni kaj prevezh sdrava, pa tudi po shaklju difhi. Gofp. Jjhamf pifhe v fvoji ogerfki vinoreji, de tam v nekih krajih fazhijo s Ha— nelaftimi shaklji naj hitrcji, pa ne droshij, temozh motne ali kalne vina; take vina fe dajo po befedah baron B abot a tudi dobro isfazhiti v kaki vifoki in pokriti kadi na rasmletih zunjah, ki fo ravno pripravne, popir is njih delati. Teshko je ljudi ob neko prašno vero pripraviti, ki fe je she daljezh okoli safejala in vkoreninila; taka prašna vera je, s droshmi nishji vina popravljati. Droshje obftoje is grampe, shlese, gnjilzh- nih rezhi i. t. d. to je neka smef, neko blato, ki ga vreli rnofht, ali kafneje vino pri tihovrenju is febe na dno mezhe. Kako bi fe neki s takim blatain vino popravilo, je teshko ra.sumeti. — !saj je fhe nekaj vina v droshjeh ? Td je ref; pa kakfhno vino je? ali ne nar nishji, nar flabji od vliga, kar ga jev fddu? ali fe vinozvet, ki je veliko lahkeji od vodeniga, ne vsdigujc v fddu vifhej? ali jih ni veliko, ki imajo gori vifoko na dnu zhepinze, de bi is fdda biltrifhi, in ko jc dobro salopnjen, tudi mozhneji vino pokasali? Zhe she shelifh nishji vino popraviti, dolij mu, dolij 2 ali 3 zhebre boljiga vina, sakaj pa nozhefh tega Boriti ? Kolji vino fe ti fmili, pa s njegovimi droshmi — s njegovim blatam hozhefh drugo po¬ praviti, ali bi fe ti lahko ne reklo, de fi neumnesh? Tako pobolj- fhano vino jc gotovo flabfhi, kakor je popred bilo, satd, ker niško vino, ga pretakovaje, prelivaje, in s srakam vbivaje, veliko vezh zveta sgubt, kakor bi ga moglo koli na blatnih sopet dobiti, in s srakam ga dobro mefhaje, fe samore s njim, ki jc she 209 farno na febi prevedeno, fhe kaj vodeniga is sraka sdrushiti, in kiflogas, fe s njim fprimfhi, ga tudi poboljfhal ne bo. Prašna jela — jih flifhimo od vezli liram' rezhi — faj Franzosje, Nemzi in ^htajerzi tako ravnajo, faj marfikteri vinokupez y ko pri naf dva fdda na krish kupi, in boljiga popolni, veli nishjiga na njegove droshje pretozhiti. Ne farno id, fhe mnogo drugo prašno vero jih veliko okoli terdi, pri vfem tem refniza oltane le refniza. Tako vino fhe veliko .zhafa po droshjeh difhi, to ni nobeno po- boljfhanje; s droshjeno shleso samorefh kako terdobo ali kiflobo nishjiga vina nekaj zhafa in nekoliko sagerniti, tem fe pa ne rezhe popraviti, marvezh po flovenfko: f lopar iti. — Sa dalje zhafa, kadar fe tanjka shlesiza sopet vleshe, je vino terdo ali kiflo kot po- pred. Naj rezhejo tedaj kerzhmarji, kar hozhejo, ozhitna je, de s droshmi fe nishji vina ne dajo poboljfhati, marvezh de fhe na zvetu sgubo terpijo. Par z ek in o v mu radi damo in s vefeljem, kdor naf ho is naravopoftav ali kemijfkih refniz preprizhal, de s droshmi fe samore v refnizi nishji vino popravili. Dobro pomnimo, de fmo pred 16 ali ISletmi pravizhno, natifnjeno zcfarfko prepoved brali, s droshmi vina popravljati. Rajnika deshela od vlili drusih nemfhkih nar shlahlneji vina rodi, tako jo terdijo vti Nemzi; de je, ker bolj proti feverju leshi, tudi veliko hladneji od nafhih krajev, kdo bi tega ne verjel? in vender Dohtar Rit ter in baron Rabo fprizhujeta, de tam, kjer imajo hladneji vinohrame, vlako vino, slie v pervim letu fvoje fta- rofti po trikrat prefneniejo. Kako, deshelani! ko bi nekterismed vaf Ivojili vin do fv. Petra ne prodali, ali bi ne bilo prav, de bi jih v fvojih bolj gorkih krajih in llabfhih hramih v drugizh prefneli? Vi porezhete: ni navada: tudi mi vemo, deni navada, pafvetvamo vam s dobro velijo: ftorite, de v navado pride, in ko bi ga kakor Ra jnzhan je med ^lunarnimi malhami v tretjizh prelneli, tudi nizh greha bi pri tem ne bilo. Kaj bi pa ljudje rekli, ko bi ga v drugizh, ali fhe zlo v tretjizh prelnemovali? Naj rezhejo, kar hozhejo, kaj rezhejo neki na Rajnu? Td je ravno snamnje, de je fhe deshela s tamd nevednofti sakrita, ko fe zhlovek framuje ozhitno ftoriti, kar je prav; Bog daj vender enkrat norzam pamet! Vpeljajte faj drugo prefnemovanjo ozhitno v navado, in nihzhe ne bo vezli od tega befedize zhehnil! Namemba vliga prefnemovanja je ja gnjilzhne rezhi — tifti, ko pride kiflogaf do njega tako nepokojni kval — ki jih vino is 27 210 febe na dno poklada, od njega odlozhiti, de bi fe pri kakim prihodu gorkote ne vsdignile, ne sabavljale, in vina k daljnim raspadanju ali prefkoku v novo kipenje, kakor je kiflo- ali gnjilovrenje ne fpodbodle, ali ne napeljale. Po raslozhku grosdja, is kteriga Ib le naredile, zhafa, v kle- rim fe je tergalo, in vremen, v kterih fe hranijo, pa tudi po ras¬ lozhku hramov , fddov in hramijftovanja fe vfakdanje vina veliko hitreji ali kafneji vsorijo, to je, nar vifokeji ftopnjo fvoje dobrote dofeshejo; nektere potrebujejo k tem nekaj mefzov, druge nekaj let; baron Babo terdi, de vfe navadne rajnfke vina fe vsore v dveh, in nar k vezhim v treh letih ; ni ga nainrezh hrama , de bi kaj gorkote faj po letu va-nj ne sleslo, pa tudi ne tako gofliga lefeniga fdda , de bi tanjki kiflogas po njegovih nefhtevilnih, ako ravno nevidljivih luknizhizah va-nj do vina ne prifhel. Popred pa, ko od tega dalje govorimo, moramo fhe nekoliko od drusih refniz v mifli vseti. B. Naravopoftave, ki fe veshejo s vinoobdershljivolljo. Alkohol, ali zhift in bresvoden vinozvet je fam na tebi popol- nama obdershljiv, td je, fe ne fpridi; pa smed vlili drusih mokrot fe nar hitreji in tedaj pervi s obzhutljivo gorkoto fklene, in pod podobo nevidljiviga puha beshi ali sgine; kmet pravi: pofufhil feje. Kadar hozhejo uzheni kako ftrupenino, zherva, ali kakiga fpazhika dalje zhafa ohraniti, ga denejo v kako fteklenafto pofddo, jo s shganjem nalijejo in dobro samafhijo: de li lih ima shganje bliso polovizo vode v febi, fe vender take rezin' v njem, kakor fe lahko v vlih museumih vidi, slo veliko let obdershe. Ko je obilo zveta v vinu, fe lashej nekoliko zukra, kali ali lugafie foli, sagoltnofti in hrupa ali gnjilzhnih rezin' v njem popolnama rastopi, de je slo tanjko, vfe drugo pa pahne is febe na dno, kar droshje imenujemo. Perva tedaj in nar poglavitnifhi naravopoftava v svesi s vinoob- dershljivolijo ima ta glaf: I. Zhe je vezli zveta v vinu, obdershl jivf hi ali ftanovitnifhi je; vinoobdershljivoll je tedaj v ravni primeri s njegovim zvetam, pa tudi vinozvet je v enaki ravni primeri s zu- kram v grosdji, is kteriga fe je naredil: kolikor vezli zukra vgrosdji, toliko vezli zveta v vinu, ali s drugo befedo, toliko mozhneji je. Te refnize terdijo vil kemikarji po uzhenofti, in umni vinoredniki vlih deshel is vfakdanjih fkufhinj. Zhe gremo po zeli Ilirii 211 in na vfe kraje vinfkiga Cveta poprafhat, ktero grosdje da mozh¬ neji vino? in ktcro vino je ftanovitnifhi ? Le ta glaf bomo safli- fhali : zukreno grosdje da mozhneji vino, in mozhneji vino je fla- novitnifhi. In vendcr, o zhuden in neisvedljiv vinorednik ! — Ko¬ maj llopifh is vinohrama, kjer ti to botji vino pokufhal, in grefh k tertodelu, pa li she na te refnize posabil; torej je vinoreja, vneta sa tvoje dobro , prijasno te po tvojih gorizah vodivfhi in fpreje- mavfhi, ti pokasala, kako imafh shlahtneji tertne plemena, zukre- nifhiga grosdja, v prekfohizhnih legah, pritlizhno in s potrebnim shivesham rediti, dobro obdelovati, smandavati, jim po mogozhnofti na golih tleh folnzhne gorkote naklanjatj, in terganja ne prehiteti. Ali ni she Virgil, kmctijllvo prepevaje, nauk in Cvet dal rekozh, de bendima ima poflednje delo kmelovavza biti? in Rajnzhanje, ki Ib po fprizhevanju Dr. Hitlerja, s dnevam fv. Gola, to je 16. dan Kosoperfka vfelej bendimo odpcrto imeli, fo jo po isgledu Jansheviza (Joannisberg), debi zukrenifhi grosdja, in is taziga mozhneji vina pridelovali, vpoflcdnjih zhalih (ploh na pofledne dni Kosoperfka, ali na perve dni Liftopada v navado vpeljali. Vil tiki vinoreje namenujejo zukrenifhi grosdje in mozhneji vina, torej te je dalje poduzhila, mofht na tropinah , v pokritih badnjih kuhati, in po mefhizhih, de bi fe zvet is njega ne kadil, v fdde fpraviti, in kafneje ga tudi ravno tako prefneti. V bendimfkih hramih, tudi sarobljene gofpode, fe vidijo pri prefnemovanju in polnjenju vezh- krat fem ter tje take neinarnofti in sanikarnolli, de bi moglo iim- niga zhloveka ferze boleti! Pri fvoji veliki nefkerbi miflifh, „faj bo vino dovelj mozhno“. Prašna je ta; nar revnifhi kupez, ki ga morde nima boshjaka v arshelu , oprafhuje le po dobrim , to je, mozhnim vinu. Kar koli zvetii is vina fpuhti, naj bo vezli ali manj, je sguba sa-nj, pa fhe vezhi sa te; umno pofkerbi tedaj, de mvzlii ne sgubi', lizer, zhe dal h, pofebno is nishjih vin, fhe to malo zveta, kar ga imajo, fkaditi fe, kaj bofli.neki potem -imel? lushizo! — Tri flrelajc od Sadra je vaf, ki ji pravijo Aibanfka; neki fhkof is turfhke Albanije v Sader preftavljen, je nekaj Al- banesov teboj pripeljal, in jih pred mellam vtelil; kteri fi hifhize sgol is kamnja sidajo, de ga ni serniza pefka, ne drobze apna vmef. V Ter 11 n fo pa hifho pred zlo malo zhafam fosidali, de jo v llirii ni zhes, in Tershalhtvo (Tergetieum) ji pravijo. Sdaj fo vafhe vinza feni ter tje albanfkim hifhizam pri Sadni podobne; 27 * 212 ko bi fe pa vinorejftva prav nauzhili, Tershafhtvii bi podobnifhi pottale; sakaj kakor je bilo veliko vednofti, fkerbi in dela potrebno, Tershafhtvo fosidati, je tudi treba veliko vednofti, marljivnofti in truda, mozhno , tedaj shlahtneji in obdershljivifhi vino narejati in ga prav braniti. Vli, ki le s umnoftjo in marljivnoftjo pri kaki veji kmetijftva — tako tudi pri vinoreji — preflavijo, fo narfveteji svesde na nebu kmetijftva, poftanejo s fvojimi isgledi dobrotniki zhlovefhtva, in fe jim ravno kakor tudi lazim fabrikantam, rokodelzam in preflavit- nikam vlih drusih ftanov, nar bolje godi, gorje pa tem, ki fe po- flednji in pa fhe mersljivo in toshljivo sa njimi vlezhejo! Tako je bilo od sazhetka fveta, pri vlih narodih, in bo, dokler bo fvet Ital. Vfe svenvanje ali pofufhenje grosdja na tertah, pred hifhami ali v hifhah, v pezlieh i. t. d. fe fpeljuje is namena, de bi bilo v primeri manj vodeniga, pa vezli zukreniga, in tedaj tudi vezli zveta v vinu; is cnaziga namena fparijo mofht v bolj gorkih de- shelah vezli ali manj, v fhirokih velikih ponvah na sherezhim oglju; ravno is tega namena pulte tem ter tje nishji vina smersniti, de bi fe voda kot led is njih lozhila, zvet pa bolj vkup ftopil; tudi is enake namembe prilagajo nishjim mofhtam pred ali med vrenjem zukra ali medli, in jim prilivajo po vezli ali manj shganja ali pa vinozveta. Pred 22 ali 24 letmi je bil velik krik vftal, in od vlih liram' fo priporozhvali vfe moflite na tropinah pa v saviturjenih ali sa- dnitih badnjih kuhati, de bi veliko mozhneji vino poftalo. Neki gofp. Humel je tizhil poliaviti v pripravno luknjo sgornjiga dna na badnju kljukafto zev, de bi po nji vogelnokifli gas v drugo s vodo nalito pofddo fhel; vsel je famofebno zefarfko pravizo tako mofht kuhati, in jo je flednjiniu, ki bi jo holel pofnemati, sa 120 gold. ponujal. Neka franzoska dekliza po imeni Elisabeta Sherve (Eervais), bolj umetna od njega, je pa snajdla pripravo, vfe, kar fe is taziga badnja fkadi, tako vloviti, de nasaj v badenj kaple. Mnogi vifhji pollavljeni fo ji — menile šali deklizi — kar je koli shelela, tudi pifano fprizhevali, de bi bila tako sa fvojo od kralja poterjeno pravizo prodajaje vezli denarjev dobila; terdili fo, de po njeni fhegi mofht kuhati, fe dobi, rasun boljiga vina, tudi defeti del vezli! is 10 pofdd grosdja 11 enazih pofdd mofhta! — pa tudi is petih grosdja fheft mofhta! O velikouftna franzoska ba- 213 Darija! Tudi gofp. Huni el, zhe ravno Nemez, ni bil uizh manj darljiv, primeri 60 zhebrov po njegovi fhegi kuhaniga mofhta, ne obeta manj ko 384 gold. na priraftku mere in dobrote dobizhka, in ko fe njemu enkrat sa vfelej 120 gold. da, oftane fhe sa pervo leto 264 gold. zhiftiga dobizhka.' - Kdor prcvezh obeta, malo ali nizh ne da! (•»lushivnifhi pripravo fhe, kakor je Elisabetina bila, lino dali v Gorizi is kolitarja sa 12 gold. frebra narediti. Kar je v tolftim panju s medam napolnjeniga fatovja, je bila v nafhi pri¬ pravi hladna voda, in koder zhebelze med fatovjcm gori in doli hodijo, je v nafhi pripravi lopar ali puli is badnja fkosi fhcl, to prizlio omersnil, in v kanzhikih nasaj v badenj padal, predenj je daljezh prozhsnjim sdrushen vogelnokifli gas v neki drugi pofddi fkosi vodo na dan prifhel. Drusiga pofebniga nifmo pri vezli fkufh- njah nafhli, kakor de je bil mofht bolj farban, de je bilo nekoliko vezli vogelnokifliga gasa v njem, in de sgorno dno, od fpodej mokro in vrozhe, od sgorej pa pri hudi vrozhini ali vetru prefuho, fe mozhno vesli!, in ne da kakor tudi vratiza ne nikakor popolnama vterditi in samafhiti. De je tudi litno in slo nepripravno, fkosi vra¬ tiza mofht, s tropinami vred v badenj fpravljati, in tropine sopet vini jemati, bo vfak lahko rasumel. Gofp. Hum el n n je slo majhna rezh take terdne badnje, in fhe zlo od 60 do 100 zhebrov nare¬ diti, pa le na popirju! — Nafhe, v tiftih zhalih s veliko natanjknolijo fpeljane fkufhnje — is lallne priprave fe je lahko od ohlajeniga puha, ki fe je na¬ saj v badenj zedil, vlovilo in pokufilo — fmo bili od ranjkiga gofp. Dohtarja Majerja z. k. tukajfhniga komifijfkiga sdravnika na- profheni, marljivo popifali in z. k. kmetijfki drushbi v Ljubljano poflali. Danafhenj dan nihzhe ne ve od taziga mofhtovrenja, G. F. Jullien, neki veliki vinoprekupzhevavez v Parisu, je fpifal franzosko popolnamo vinohranilftvo; v teh bukvah zhetertiga natifa pravi: niškim mofhtam, de bi vina is njih savoljo pomanj¬ kanja zveta presgodaj pod slo ne fhle, je. treba veliko shganja, zukra ali na ognju fparjeniga mofhta pridjati, de bi vina is njih mozhneji in tedaj tudi obdershljivifhi in llanovitniflii podale. Dalje on pifhe: de vinam, ki fe is Franzoskiga prodajajo, gre zveta pri¬ livati, lizer bi fe fhe na poti ne obdershale; tudi jo s vfo franzosko odkritoferzhnofljo in po vfih uftih pove, de gofpdda is vlili vunaj- nih deshel, navajena doma na drage franzoske vina, pridfhi pa na 214 Franzosko fe iihio zhudi, tii nobeniga tazih vin najti, kakor jih na fvojim domu sa drage peneše pije; sakaj pa neki ne? Jullien tako odgovori: mi narejamo vina drugazhi tvojim domorddzam, ko Talijanam; Ncmzam jih pa moramo fhe drugazhi narediti, drugazhi Anglesham, in sopet drugazhi Rutam! — Nar hitreji prilivajo Franzosje vinam sa vunanje deshele zveta namefti shganja, de bi vina po kaki prifmojenini ali drugi soperni rezhi ne difhalc; tudi umijo v tvojih po mbjftrovfko narejenih shganjarijah ob enim zvet namefti shganja narejati; to bolj vodeno vlovijo is enake, pa kar dolge zevi bliso kotla , in tako, de fe nasaj va-nj zedi, zvet pa na konzu zevi. Kakor veliko drusiga tudi tega ne pifhemo tukaj k pofnemo- vanju — mende bi fe pri nat tudi ne poplazhalo shganja ali fhe zlo zveta vinam prilivati — ampak k rasjafnenju nafhih bravzov, de bi raji vgrosdji na tertah zukra ifkali in po taki poli mozhneji in obdershljivifhi vina narejali, ker bres niozhi ali zveta je ni, in ne more biti nobene vinoobdershljivofti. Po nafhih zefarfkih po- ftavah je dovoljeno mofhtu pred, ali med vrenjem shganja prilivati; kafneji pa ga vinu priliti je ojftro prepovedano. Poglej : iVIedizi- nische Polizei. Vti bolj feverni vinohranitelji priporozhujejo nishjim vinam mozhnejiga prilivati in jih ftanovitnifhi narediti; mi pa tega —• rasun v slo majhnih merah — nobenimu nezhemo fvetovati. Pri¬ porozhujejo tudi ob prefnemovanju fdde sa niške vina, popred ko fe s shveplam nakade, jihsshganjem sashgati, ali pa fplahnili; kaj bo neki vender polizh ali tudi bokal shganja pri fodu 16—24 zhe- brov sa mnoshenje mozht' in obdershljivofti vina isdal? — She vti leki, kadila in mašila, ki fe v vinohranilfkih bukvah najdejo, in skterimi ti hozhejo pifatelji tazih bukev, jih osnanovaje in shivo priporozhvaje, vezhidel kaj penesov pridobiti, fprizhujejo, de okoli po deshelah je slo veliko niških vin, ki fe ne dajo dolgo obdershati, vti refnizeljubi vinoredniki in hramijftovavzi jo ali is laftnih ali fkufhinj sdrusheno terdijo, de vfe fredftva niške vina, ki fo fe is prevodeniga, shlcsaftiga ali kifliga grosdja nare¬ dile, obdershati, le sa malo zbala sdajo, de take vina ftorijo to fvoje, in de pod slo gredo. To je ozhilna narave pokora tem, kteri predersno s tertami v kraje saidejo, sa ktere nifo ftvarjene! Kjer fe ne dajo po nobeni ženi faj frednje vina pridelovati, naj fe kmetovavez verne, tvojo mozh na kaj boljiga obrazha, in od vina 215 le toliko prideluje, kar hi ga sa-fe, ko mu ravno tako dopade, po¬ treboval. Golp. Rath fprizhuje v fvoji neinfhko pifani fhtajerfki vino- reji, de kar ga kmetje na jushnovezhernih gorizah Želji’k e kretije pridelujejo, sazhne vezhkrat na fpomlad ob obselenenju terte vreti, in de jim vre smirej naprej, dokler ni sa drugo, kakor kje šiiti ga. Baron Babo pravi, de ravno nekaj taziga fe v nekim deli §hta- jerfkiga, na Krajnfkodolenfkim in v vezhim deli Horvafhkiga kakikrat primeri, pa tudi njemu, de fe je prigodilo, in de na Kajnu martikteri, fddez sa fvojo hifho naftavi, kadar je pa tretji del fpi— tiga, je drugo sa kje vrezhi. Po poterdovanju §haptala je na Franzoskim veliko tazih krajev, v kterih fe vina fhe do leta ne dajo obdcrshati, in de umni vinoredniki kar vlili vinfkili deshel dobro rasumijo in vedo, do kdaj bi fe kako njih vin dalo pri na¬ vadnih okolifhinah dobro obdersliati. Kadar pa vino po navadno hranjeno po fvoji laftnofti do konza pride, de vfi leki pri njem nizh vezli ne sdajo; td poterdijo tudi drugi franzoski in nemfhki vinohranitelji. Satorcj fo tudi v gorkih deshelah, kadar lilno dobre vinfke letine pridejo, nishji vina po-nizh; ni jihmogozhe, ne v dobre fdde, ne v dobre hrame fpraviti. Bog! de ga oddajo po ti ženi, kakor fi koli bodi! Zhe pa daljni kupez, sa ženo grede, tako vino na dom pelje, kako bi mogel od njega vfe laftnofti mozhnejiga terjati? — njih slo niška zena pa nanefe, de fe vezhidel pred zhafam po¬ pijejo. Kako fe neki vina posnajo? Kdor je na vina le ene deshele navajen, nima uit in ndfa jih tudi drugih deshel raslozhiti in dobro posnati. Vinfki pridelek vfake deshele ima nekaj febi laftniga, to je, laftnefvoje ftopinize, po kterih fe vina kakiga kraja med feboj raslozhijo. Kdor hozhe kako vino s pokufhanjem posnati, mora biti sdrav, zhiftih ull in nizh pofhaften ali sadnit; zhe je vrozh, mozhno shejin, fe je klobaf ali lira najedel, mu bo vlako tudi frednje vino prav dobro; naj vsame sa dober poshirk v ufta, naj ga nekoliko ogreje, pozhafi fkosi ndf dahne, in potem v vezh man- jih poshirkih v shelodez fpufti. Tako bo nar manjfhi neprijetni duh saposnal; bolj na naglim ko fe ufta po njem pofufhe, bolj je zvelno ali mozhno; kolikor fo zhifte vina bolj shive farbe, toliko vezh zveta tudi imajo, mozhneji fo salo, ker fe je farba v obilnofli zveta lashej in bolj popolnama rastopila. Ko bi ga kaj po gerlu 216 prafkalo, ali fe mu po njem rigalo, flabo snamnje bi bilo, pa tudi, ko bi te po kakim glava bolela, nikar ga vezli nepi, Bog ga vedi, kaj je v njem! bolje je, de ga ne pijefh. Tudi fo gorkeji vina prijetnifhi sa pokufhnjo, in bolj v ndf vdarijo, kakor bolj hladne; pri tih je ni tolikanj gorkote, de bi fe tako naglo s zvetam fpri- jela in ga hitro v ndf nefla, torej fe vezhkrat primeri, de kupez mozhneji, vino v hladnim hramu populil in fe nishjiga v gorkim poprime. Po dunajfki vinovagi, ■—ki jih narejajo metingalte in freberne, in ki fe na td opirajo, in fo tudi po tem narejene, de vino je loshji od vode — fe dajo le vina nekiga kraja med feboj, ne pa vina vezli deshel, primeriti. Nafhe nizh zhifhzhene ali blojene vina kashejo na imenovani vagi, in lizer poljfke 3 do 5, in nografhke od 5 do 9 ftopiniz. Ko bi jih po nemfhki navadi zhiftili, in vfe nevidljivo is njih na dno potlazhili, mifliti bi bilo, de bi fhe losheji poftale, in tedaj fhe vezli ftopiniz kasale. Doli nishej po Lafhkim imajo slo golte vina, sategavoljo pa nifo nizh manj mozhne, in bi dale v primeri veliko vezli shganja od nemfhkih. 1’opred v mifli vseti gofp. Onorati pifhe, de navadne Napolitanfke bolji vina, bres de bi jih sgoftili, fo teshke ravno kakor voda; kako bi jih pa s dunajfko tehtnizo nemfhkim primervali? tudi naflii sgoftiki ali efenzi, naj bodo she narejeni, kakor (i bodi, fo vender le teshji od vdde. Napolitanje imajo po befedah gofp. Onorata vashize, mofhte vrovnavati; ko vashiza kashe, de je pregoll, mu vode prilijejo kar je prav, de poltane is njega dobro, kakor fo nar bolji navadne de- shelne vina; ko kashe pa, de je preredek, td je, premalo zukren, ali ga prav fparijo, ali pa mu fparjenza prilijejo. Tudi gofp. baron Babo in drugi Rajnzhanje imajo vashize, de po njih primero zu- kra v mofhtu fposnajo; smaftijo nektere grosdike , in zhe vashiza kashe, de je mofht is njih prelohak, (oje, premalo zukren, grosdje, ko je prijetno vreme, fhe dalje sorijo; ali pa, zhe ga she na lefah svenvajo, ga pulte, namelli smaftiti ga, fhe dalje zhafa svenvati. ^kufheni vinoredniki in kupzi ne potrebujejo vashiz, po kterih bi vina fposnavali; biftro oko, tanek ndf in zhifte ufta jim vezhidel bolj prav ko vashiza povedo, kaj de je v kosarzu. Nar shlahtneji vina, ki fo vezhidel tudi nar mozhneji, fe po vlili vinfkih deshelah nar lahkeji in nar drashji prodajo. Vli velki vinoprekupzhevavzi na Nemfhkim take vina po mogozhnolii, vezhkrat hitro po poter- 2i7 ganju, in fhe v mofhtu po ženi pokupijo; ne ravno vfelej jih ftarati in zhifte tozhiti, marvezh de bi frednje, jim tazih prilivaje, in jih tako sabelovaje popravljali, in po veliko bolji ženi prodajali. Tako nam je ranjki gofp. Krempelj v Novizah povedal, kako hitro in na dobre žene, de fo take pofebno dobre vina pofledne bendime na fpodnjim ^htajerfkim poprodali. Nemfhki in feverno-franzoski vinoprekupzhevavzi mozhno fhpogajo vina is 2 do 4 vinfkih krajev v snanih primerah fkla- dati ali mefhati (verschneiden), nishjimu prilijejo mozhnejiga, ter- dimu , kifljatimu fladkejiga i. t. d. in td delajo vezhidel po ženi, po kteri bi fe imelo tako slosheno vino tozhiti. Gofp. Jullien terdi, de tako sloshene vina ga nimajo vezli nobeniga pofebniga duha, kakor fo ga imele popred pofamesne, is ktefih je bilo poflednje slosheno. Tudi fe ne dajo, kakor bi zhlo- vek miflil ali shelel, vfelej mnogoverftne vina dobro sloshiti, ali sdrushiti. V tem fo potrebne vezhletne fkufhnje, sa nafhe do- mazhe vina bi tele vodila veljale: ne mefhaj nikar verhovfhkih vin, ki okoli Vrabizh, na sgornjimKrafu enaki vifozhini, raftejo, s domazhim ipavfkim; kar jih v nafhih rebrih pridelujejo, fo nafhim enake, kar jih pa fvojih domazhih imajo, fo druge bashe in drtisih lattnoft; ker fo manj, ko nafhe, vsorjene, fe bodo, ko jih pomefhafh, poletu sjedle, td je, bodo mdtne poftale in veliko zhafa vrele. Tudi ne gre po vinoprekupzhevavfko Verhdvza vrozhimu ali shejnimu kupzu sa Ipavza prodajati, fizer bodo sazheli tvojiga vinohrama ogibati fe. II. Obdershlji volt vina je tudi v ravni primeri s njegovo grenkosagoltnoftjo, td je, kolikor je vezh grenko- sagoltnolli v vinu, toliko dalje zhafa fe da obdershati. Grenko- sagoltnott je neka vkup vlezhejozha in mozhno flifkajozha rezh (Garbestoff, adstringirendes Princip); ko seleno ofkdrfh pokulifh, bofh nar bolj rasumel, kaj de je. Ali jo she kemikarji umejo in samorejo pod podobo slezhka, td je, farno na febi pokasati? nam ni fhe snano. Najde fe mende v vlili drevefnih lubadih , vezh jo je v primeri v verbovim, in fhe vezli v hraflovim lubadu; fhe v obilnifhi meri je prizhijozha v fozhnih lubadih; tudi v hraflovim lefu jo je kar obilo, satorej je hraftov lef nar terdneji od vfakiga drugiga lefa; grenkosagoltnoft ga terdno veshe, de tako hitro ne raspade. Kar [pavzi hrafloviga lefa na terlorejo obernejo, ga obelijo, ' 28 218 to je, hibad is njega sreshejo, in ga v fhopke ali butarize svesa- niga ftrojarjem ali prekupzam sa zhreflo prodajo. Marftkteri ubogi fi v ptujim borfhtu kaj hraftovine vfvojijo, de zhreflo od nje pro¬ dajo, s lefam 11 pa kurijo. Tako fe zhedalje hraftove meje srejzhvajo, de smirej manjfhi in redkeji podajajo. Td nanefe tudi nekoliko velika kupzhija s zhreflam v Terft. She ko je bil od vinovrenja govor, fmo rekli, de, ko bi kdo v kaki vifhji pofddi srelo grosdje prav po lahkama tlazhil, bi mofht, ki bi fe fpodaj zedil, nizh farbe in grenkosagoltnofti ne imel, de tedaj kakor farba tudi grenkosagoltnoft ni v grosdnim fdku, ampak v grosdnih lupinah in poflednje tudi v hlaftinah. Opravi fe pa is lupin in hlaftin na dvojno visho: ali s vezhkratnim prefhanjem, zhe fe vfelej vmef tropine srahljajo, kakor imajo po Nemfhkim fploh navado; ali pa, ko fe da mofht na tropinah vreti; tli gorkota, ki po fvoji laftnolii vlako rezh vezhi naredi, ras-shene nevidljive luknjizhize v lupinah in hlaftinah, de alkohol polishe in poferka is njih grenkosagoltnoft, ki fe to prizho v njem rastopi, in ker fe fhe sadnjizh tropine, ki fe je mofht na njih kuhal, tudi fprefhajo, je ozhitno, ko fc prefhenina vinu prilije, de tako vino poflane fhe bolj grenkosagoltno. Ako fo ravno feverni vinoredniki bolj soperni vinovrenju na tropinah, in fvdje bele moflite le v fddih kuhajo, jim vender kar veliko grenkosagoltnofti dajo; ker, kakor fmo ravno povedali, jo s vezhkratnim prefhanjem tropin is teh fpravljajo, in prefhenine ali prililjenza vinam prilivajo. Gofp. II at h pravi, de §htajerzi s veliko marljivnoftjo prililjenza po primeri v fdde dolivajo, in td jim fhe le pravi poper ali fhtupo (AVurze) da, de poftanejo bolj resne, krepke in tedaj ftanovitnifhi. Ozhitno je pa tudi, de, zhe bi kdo hotel kako pofebno ljubo in fladko vino narediti, mu ne fme pre- fhenika prilivati. Kar pa vina is svenjeniga grosdja vtizhe, mu vfi is kraja in vfo prefhenino prilivajo satd, ker bi lizer zlo malo efenza naredili, in vezhidel tudi sa lilno fladkiga ne marajo. Med Franzosmi je bil pred vezli letmi velik prepir vftal, ali de bi fe dal mofht le na grosdnih lupinah, ali pa tudi na hlaftinah vreti. §haptal je to pravdo v prijasnofti tako le rasfodil: zhe hozhefh vino fladkeji in prijetnifhi, pa manj mozhno in manj ftanovitno imeti, obiraj grosdje in daj mofht le na lupinah vreti; hozhefh pa, de bo vino mozhneji in ftanovitnifhi, pa manj ljubo, nimafh grosdja oberati ali jagod ofuti, ampak kuhaj ga na lupinah 219 in hlaftinah. On fprizhuje, de v vezli krajih po Franzdskim fo bili sazheli grosdje oberati, in de fo inofhte le na lupinah kuhali; ker fo fe pa preprizhali, de nifo bile vina vezh tako ftanovitne, fo oberanje jagod sopet opuftili, in inofhte na lupinah in hlaftinah po ftarim kuhali, ^haptal fprizhuje tudi, de v vfih tiftih fran- zoskih krajih, kteri fo prevezh v fredi vinfkih deshel, ne morejo tvojih vin na nobeno ftran prodajati, in de fo tedaj prifiljeni jih v vinozvet fpremenovati, de jih loshej prodajajo, satorej jih na lupinah in hlaftinah kuhajo, in tako kuhane, jim dajajo kar obilo vezh shganja. She gofp. Mo p en (Maupin) *) je pred 73 letmi terdil, de vinovrenje na lupinah in hlaftinah samore ftanovitniflii vina nare¬ diti ; ker hlatline pripomorejo pofebno nishjim vinam , de fo bolj resne, krepke, mozhne in obdershljivifhi, lizcr bi poftale premehke, mlakafte, vlezhljive in manj ftanovitne. Franzoski enologi ali vino- umi (Gentil, Labadie, Cadet de Vaux, Fabbroni) in Talijanfki (Davanzati, Ricci, 1’ozzi i. t. d.) jo terdijo s enim glafam, de fe morajo pofebno frednje in nishji vina, ne farno na lupinah, temozh tudi na hlaftinah kuhati; tako dobe vezh alko¬ hola, fo bolj resne, krepkeji in tedaj obdershljivifhi. Le befede fa- miga gofp. grofa Dandola, ki je eden pervih in nar flavnifhih Milanfkih kmetijftvovavzov, in tudi mordepervi shidorednik, hozhemo femkaj djati; on pravi:**) „napolni dva badnja s enakim, poftavimo, frednjim grosdjem, naj bo grosdje v enim obrano, td je, bres hla- ftin, v drusim pa s hlaftinami vred, bofh vidil, de to, ki fe je na hlaftinah kuhalo, bo bolj prav in mozhneji vrelo, in vino is njega prijetnifhi sapokuf, krepkeji, mozhneji in obdershljivifhi od uniga, ki je le na lupinah vrelo.“ De hlaftine obftoje med drugim is neke kiflobe, is lugafte foh' ali grampe, in is grenkosagoltnofti, jo vli terdijo; kako de pa kpo- polnifhim svrenju niofhta in k mnoshenju alkohola ali vinozveta pripomorejo, tega fhe nihzhe ne rasumi; vfi pravijo: bresfhtevilne fkufhnje td fprizhujejo. Ni ga bilo fhe ne kemikarja , de bi bil vfe fvoje vednofti s pofebno in vezhletno marljivnoftjo nasvedenje fhe mnogih nesapopadljivih prikaskov pri vinu obernil. Toliko je pa is tukaj raslosheniga ozhitno, de vrenje mofhta na tropinah, *) Essai sur la bonilkation dcs vins. 1771. Enologia, ovvero 1’arte di fare, conservare etc. i vini del Rcgno. Milano 1812. 28 * 230 td je, lupinah in hlaftinah po dveh potih in veliko k obdershljivofli vin pripomore; pervizh namrezh s mnoshenjem alkohola, in drugizh s mnoshenjem grenkosagoltnofti. Nefhtevilne fkufhnje mnogoverftnih vinfkih deshel fprizhujejo, de grenkosagoUnoll kar veliko pripomore k obdershljivofli vina; po fvojih lattnoftih sloshne vinfke dele vkup vlezlie, ftifka in veshe, de ne morejo raspalii, dokler jo kaka vifhji in vezhi mozh ne ras- veshe in premaga. §am gofp. baron Babo fprizhuje, de fo bili na Rajnu sazheli grosdje sa rudezhe vina oberati, pa fo sopet opuftili, ter fo fe tiare navade, jih na hlaftinah kuhati, poprijeli, ker fo fe bili preprizhali, de fe tako rudezhe vina veliko ftano- vitnifhi narede; on pravi, de fe je od tegafam tudi pri belih vinih preprizhal, in de imajo na Rajnu fplob navado potergan T ram in er — neko nar shlahtnejfhih rajnikih tertnih plemen, iivorudezhiga grosdja, s pofebno, kakor fmo fe pretezheno leto farni preprizhali, shlahtnim duham — v badnjih po vezh dni nesmafhzhen puftiti, de bi fe tako pokuhaje, grenkosagohnoft nekoliko bolj is njega lozhila in s mofhtam sdrushila. Samolzhati jo pa tukaj ne fmemo, de ima grcnkosagoltno vino nad Dohtarjem Ritterjem, nekim Rajnzhanam, kar velikiga so- pernika; pa terdimo jo pred želim fvetam, de grenkljato vino ni nekaj taziga, kakor on v imenovanih bukvah fvoje vinoreje pifhe, de tako vino poshiraje bi mogel zhlovek ozhi satifniti, de bi fe mu ki folse ne vderle; ali de bi mogel od gofpofke nalafh po- ftavljen ponozhni zhuvaj tega, ki bi ga bil pil, ravno ob polnozhi »buditi, in mu veliti, na drugo tiran oberniti fe, de bi mu zelo nozh na eni Hrani leshezhimu, zhev ali shelodza ne prejedlo. Tudi taziga raslozhka ni med na tropinah in v fddu kuhanim vi- nam , kakor med Beri inf k im — kar grenkim, in Bavarfkim dlani. Ref je, de frednje in nishji na tropinah kuhane vina fo hersh po bendimi nekoliko preterde, pa kakor hitro fe vleshijo in vzhiftijo, oftane v njih toliko grenza, kar fe ga v njegovim alko¬ holu popolnama in nevidljivo rastopi, vfe drugo pa pade v droshje. Grenkljate vina fo pofebno bolehaftim, prebolezhim in tlarim ljudem bolj tezhne od fladkljaftih; naj ga pije, kdor koli bodi, manj mu bo fhkodvalo od mehkih, in ko ga kdo pervikrat pije, fhe vedil ne bo, de je grenkljato, in pohvalil fe bo drugi dan, de mu je kar dobro Borilo ; sakaj zhlovefhki shelodez potrebuje grenkobe, in jo ljubi, — 221 Dohtar Ritter fvetujc Rajnzhanam mofhte, de bi grenki ne poflali, pa vender shlahtneji duh dobili, na Mufhkateljne lupine bres hlaftin vliti, in ga na njih 12 ur puftiti! — til je ozhitno, de od vino vrenja zlo nizh ne rasumi. Ali fe bo na hladnim Rajnu konez Kosoperfka inofht v 12 urah vnel? ali bo njegov alkohol, ki ga The nizh ni, is lupinzhnih luknizhiz difhezhevno poferkal in v febi rastdpil ? — Na 51. Hrani fvojih vinoukov pravi: de vinovrenje na tro¬ pinah je prašna vera, neumna in fhkodljiva navada; na 64. Hrani pa, de rudezhe vina morajo na tropinah vreti savolj farbe, de fo pa vezhidel malo ftanovitne savolj pomanjkanja alkohola, in de fe njemu sdi, de ga imajo manj satd, ker fo fe na tropinah kuhale. Na 142. hrani fofhtejc vfe rudezhe vina mnogih krajev, ktere fo bolnim shelodzam pri miši flushivne, in pravi, de je sa-nj pri vlini glav ©lomljenju zhudno in nesap opadlj ivo, sakaj de rudezhe vina bolnim bolj teknejo in manj fhkodjejo od vlili drusih od njega popred popifanih belih? — §aj ni med belimi in rudezhimi, ktere on imenuje in popifuje drusiga poglavniga raslozhka, kakor de fo poflednje na tropinah vrele, in tedaj obilo grcnkeji ali grenkosa- goltne pofiale; on pa, fam sdravnik, bi mogel vender vediti, v kakfhni svesi je grenkosagoltnoft s zhlovefhkim shelodzam. Na 162. tirani bofh s sazhudcnjem te bcfcde bral: „ftanovitno omozhnej- fhajozhe lastno Hi fe dajo le pri mozhnih, rud e z h ih vinah ifkati, ktere fo pri vrenju na lupinah in hlaftinah grenkosagoltnoft in zhreflo na-fe potegnile! — Takole je pifal Dohtar sdraviljftva, — ali mu ni bilo pri tem nar vezh mar pencsov sa fvoje bukve potegniti ? Ta Dohtar tudi pifhe, de leto 1811 je dalo Rajnzhanam fladke vina bres obzhutljive kiflobe; nad lem fo fe Rajnzhanje prav mozhno zhudili, ker fo popred kiflobo sa naravno in bitno laftnoft fvojih vin imeli. Oh! sdihnejo tukaj gofp. Dr. Ritter, de bi imeli vfelej na Rajnu talijanfko folnze! •— potem bofte pa tudi imeli, ne vezh nemfhkih, ampak talijanfke vina. — Skufhnje vezh deshel fprizhujejo in terdijo refnizo, ktera je mende vfim vinorednikam nafhih krajev tudi dobro snana, de grosdje zhernoplavih plemen jo da v primeri veliko vezh grenkosagoltnofli od belih; kar pa bele vtizhe, fe nam posdeva, de fe ne bomo veliko pomotili, zhe rezhemo, de bolj terdih lupin, ko fo tertne plemena, vezh grenkosagoltnofli dajo; druge pa, ki rode mehko 222 grosdje, vezhkrat debelih jagod, pa slo tanjkih lupiniz, ki perve v predeshevnih vremenih gnjijejo, de take je nimajo in ne dajo veliko grenkobe. Zhe ravno nafha slo shlahtna nografhka Re- bola, ali tudi Belina, ki ji doli nishej Bolniza pravijo, ali tudi Brifhka Gerganija v to fhtevilo padejo, moramo pa vediti, de nar zukrenifhi grosdje rodijo. Vtim nishjimlpavzam, kina tvojih mehkotnizah prek rek pre¬ mehke in mlakafte, bele vinza pridelujejo, fmo she rekli, in jim tukaj sopet rezhemo, vfelej, kadar bi imeli koli kaj snovizh safa- diti, naj ti raji ne vezh belih, temozh shlahtne zhernoplave ple¬ mena plodijo, de bi namefti belih, mehkih viniz, krepke, mozhneji in lianovitnifhi terane pridelovali. Na teshkim in matlnim fvetu bodo zhernoplave vender fhc vfelej bolji in obdershljivifhi vina dajale, kakor bele plemena. Zhe napolnefh badenj s grosdjem premehkih plemen, ne bo nizh sa grenkobo sdalo, ga dalje, ali zhes zhaf v badnju puftiti; hitro ti bo vgafnilo, potem fe pa vefhilo, ali na verhu fe bodo tropine kitale; s eno befedo, vfe preniske vina, bele in zherne ne gre predolgo v badnjih dershati. III. Kolikor je vezh fladine — ako ravno neob- z butlji ve — v vinu, toliko dalje zhafa fe da tudi ob- dershati; pod fladino sapopademo tukaj vfe obftojne dele, is kterih fe vino dela, td je, zuker, is kteriga fe alkohol dela, liriip ali gnjilzhne rezin' in lugalle foli, ktere fo k temu potrebne in pripomorejo, de fe zuker v alkohol fpreminva. She sgorej, od vinovrenja govorivfhi fmo rekli: de po vidlji¬ vim in fhumotljivim vrenju fe vino bolj is debeliga ali vezhiga naredi, ali zuker v alkohol fpremcni; po nefhumotljivim ali tihim vrenju pa, de fe vino kafneji fhe fkosi dalje zhafa boljfha, in lizer dokler nar vifokeji flopnje fvoje dobrote ne dofeshe; rezhe fe temu tudi: de vino sort, in sadnjizh, de fe je vsorilo. De fe nektere vina poprej, druge pa veliko kafneji vsorijo, ali nar vifokeji ftopnjo fvoje dobrote dofeshejo, fmo tudi she povedali. Td je tako gotovo in refnizhno, de umni vinoredniki in hramijllvovavzi vlih deshel pri fvojih domazhih vinih prav dobro vedo , kdaj de fo fe vsorile, ja pri navadnih okolifhinah jo fhe naprej povedo, do kdaj de bodo nar bolji poftale. Nad tihim vinovrenjem ni kar nizh dvomiti; zhe Profenza kako farno od febe dobro vlesheno in zhifto vino prefnemefh, in 223 ga en mefez kafneji prodafh, bofh she nekaj droshjiz pod njim nafhel; zhes dva mefza pa fhe nekoliko vezh i. t. d. in zhe bi ga pa zhes 3 ali 4 niefze v drugizh prcfnel, ti bo fhe kafneji sopet nove droshjize na-dno pokladalo i. t. d.; is tega — in ker smiram lepfhi, mozhneji in shlahtneji do nekiga zhafa poliaja — gre go¬ tovo fkleniti, de fe nekaj v njem godi ali fpreminva, ravno to imenujemo pa tiho vrenje; ktero fhe zlo kadaj, ko ne fhumot- Ijivo, vcnder vidljivo poftane, ker je vino bolj profeno, ali v ko- sarzu gomisljivo fperlen). Tiho vrenje je vfhezhno raspadanje vina, po kterim feboljfha; kafneji pa, ko je she vsorjeno, bivteg- nilo pa v pregorkim hranjeno, prefkozhiti v drugo nevfhezhno raspadanje, — v jefihokifanje ali zlo gnjijenje. De fe pri tihim vrenju tudi zuker v alkohol fpremenuje, je vinorednikam gotova, satorej ne dajo mozhnejih vin na tropinah do konza svreti, ampak jih fhe vrezlie in vrdzhc v fdde fpravijo, is namembe, de bi jim vezh zukra sa tiho vrenje prihranili. Mozhne vina fo veliko ftanovitnifhi od niških; ker jih bolj obilo prizhijozhi alkohol veshe, in ker imajo vezh zukra sa daljezhafno tiho vrenje; niške pa nimajo ne alkohola, de bi fe drugi obftojinfki vinodeli v njem rastopili, pa tudi ne 'zukra sa daljezhafno tihovrenje, mo¬ rajo tedaj veliko neobdershljivifhi od mozhnih biti. Vfako tudi nar mozhneji vino fe v navadnih fddih in v na¬ vadnih vinohramih poprej ali kafneji — na Kajnu v 2 in k vezhim v 3 letih — vson’, in potem , ko bi fe prevezh v gorkim hranilo, bi fe vtegnilo prekuzniti; satorej fo she od nekdaj umni vinored- niki, ki ga s trudam pridelujejo, in hramijftvovavzi, ki ga vezhkrat na drage žene fkupujejo, fkerbeli tazirau prekuzneuju v ukom priti. Na Nemfhkim jo imajo v temle pri mozhnejih vinih lepo rezh ; pri kolkunu odtozhijo sa prodaj ali drugo rabo vsorjeniga vina in mu pri vehi mlajiga in dobriga, pa prav zhilliga in ne fhe vsorjeniga v snani primeri prilijejo, ali pa s takim okoli leta vsor¬ jeno salivajo, takole dobi flaro vsorjeno vino nove fladine sa dalje¬ zhafno tiho vrenje, pofebno v dobrih klelili ali hramih. V gorkih deshelah pa ta ne gre, sakaj nishji vino bi fe vteg¬ nilo popred prekuzniti, kakor bi noviga pridelati in mu ga priliti samogli; temu pa nafproti priti, mu prilivajo v srninih primerah, in nar bershe po vezhkrat, fparjenza, ali pa ga dajo vfiga na she- rezhim voglju savreti, tako mu dajo fladine sa daljezhafno tiho vrenje. Gofp. Dr. Pazzi pravi, de poMilanfkim fhpogajo fpom- 224 ladi žele jerbafe domazhiga ali na tergu kupljeniga, tedaj mozhno svenjeniga grosdja obrati, jagode sdrosgati, in vfe vkup v fode vrezhi — tako mu dajo fladine sa tiho vrenje: po Malimtravni pa, pravi on, gre take jagode fprefhati, in le njih mofht vinam priliti. To imenujejo Talijani v fvojim jesiku: conserva, td je, ohranjenje. Imenovan sdravnik pa ozhitno fposna, de td fe godi po tiari, neumni in mozhno fhkodljivi deshelni navadi, ker vli hozhejo le golte vina piti, kakor de bi jim bolj tanjke in zhifte zlo nizh ne teknile; de take vina fe vezhkrat k ozhitnim vrenju kakor ob bendimi vnamejo, in de tazhaf jih ne morejo tozhiti; de taka fro- vina, ki ni popred svrela, v zhlovefhkim shelodzu vre, veliko fape, nepokdja in vezhkrat fhe druge vezhi teshave nareja in bolesni naklanja; de bi bilo veliko bolji, zhe bi hotli uke in isglede flav- niga fajmofhtra gofp. Paoletta, perviga vinohramijftvovavza na Milanfkim pofnemali, kteri je le s fparjenzam vina tako liano- vitne napravljal, de fo fe dale bres nevarnofti fhe zlo zhes morje prepelovati. Na bolj jushnim Franzoskim napravljajo neki vinoredniki, kakor fmo she v miflih imeli, mutafte vina, ker majhne fddze s shveplam nakajenim mofhtam napolnvajo, in jih dobro samafhene v morje ali v kako fhtirno potdnijo, de jim zlo nizh ne vrejo; po¬ letu pa, take mofhte drugim vinam prilivajo, jim dajo fladine sa tiho vrenje, in ob enim tudi shveplokifldbe. De bi take bele vina potem tanjke bile, bi bilo teshko verjeti, morde fo pa, kakor Dal- matinzi na motne, ali kalne bele vina navajeni. De je tiho vrenje in obdershljivoft vina v svesi in primeri s fladino, ki je fhe v njem, fe nar bolj ozhitno svisha is sgollikov ali efeuzov, bodi ti, de fo fe naredili is fparjenza, ali pa is mozhno svenjeniga grosdja. Taki sgoftiki ali efenzi, potem kadar fo fvoje ozhitno vrenje, zhe je tudi zelo leto ali fhe dalje zhafa lerpelo, dokonzhali, imajo fhe fladine 30 do 50 ali 100 letno tiho vrenje podpirati, ko bi fe popred ne fpili, ni ne pofu- fhili; tudi fe taki s llaranjem zhes vfe navadne sapopadke boljfhajo. De fo she ftari vinoredniki umeli take efenze ftarati, fe vidi istega, ker Makrdbi pifhe, kako je Zizeron od Damafipa na vezherjo povabljen, pri njem 40 let ftariga Falernarja pil. Plini govori od 100 let ftarih vin, ravno tako tudi Ari (lote! j pifhe od Arkanfhkih vin, de fo jih pivfhi, v vodi rastopili. Kaligola je imel po befedah Pii ni j a zhes 170 let tiaro vino. 225 Tudi prizhijozhi ali faj poflednji talijanfki vinouzheni govorijo od mnogih shlahtnih, in liarih talijanfkih efenzov. Tako-—le eniga v mifel vseli — pifhe gofp. Dr. Pozzi, de nad Verono delajo shlahtno vino, ki mu v fvojim jesiku pravijo: vino fanto, to je, fveto vino; gori vifhej Benezhanje — sa laf ravno kakor mi, ali mi kakor oni—pikolit, de fe nizh Tokajerja ne vftrafhi, mar- vezh s njim sa pervo fhivo pravda; Tokajarfki efenz, de je pa fhe zhes Ko n f h t anz ar j a, ki pride od ndfa Dobroupanja, in zhes vfe druge vina. Ko je to ref, bi vtegnili nafhi efčnzi is fhe veliko bolj pritlizhne reje, kakor bcnefhki pikolit, in zhe bi jih prav ftarali, med nar pervo vina fhleti biti. Imamo ga farni gufh- taro 27 let flariga; na ozhi je she bolj medli, ko vinu podoben. Jjklep prizhijozbiga rasdelka je ta: prisadevaj ftna vfo mozh zukreniga grosdja pridelovali, de bofh imel mozhno alkoholafto vino sa daljfhi obdershljivoft, in pri mdfhtovrenju ti bo fhe obilo fladine v njem ollalo sa liho vrenje, de fe bo tudi tole naprej vleklo in vino sa tolikanj dalje zliafa obdershalo. IV- Bolj ko bofh vino pred pri Hop a m ali do h o dam sraka ali kiflogasa varval, dalje zliafa ga bofh tudi ohdershal; nafproti pa tudi, bolj ko bo srak do vina dohajal, manj bo ftanovitno. Ko bi zhlovek vezhi fdd vina v fhtiri enako sdrave in dobre fddize potozhil, eniga pa smod njih naliavil, in ko bi imelo vino fpriditi fe, bo v naliavljcnim pervo prekuznilo fe satd, ker, kolikor vezli fe ga je odpilo, toliko vezli je sraka in s njim kiflogasa v fddez prifhlo. Neki kmet ima 4 fode dobriga vina, smed teh ga je pa fdd kar pofebno shlahtniga duha, in oshivljivc mozln; golpodar bres de bi bil pijanez ga fam vezh- krat pije in prijallam tudi prav rad in pogofiim piti da; shena do- jezba mifli, de, boljiga pivfhi, bo sa detize vezli mleka imela; ftari ozhe, ki fo fvojc dni na blagu fe vbivali, miflijo, de fo ga tudi kosarez boljiga vredni, fvojo sdaj she bolj merski kri kaj ogreti: lin ga tudi Vezhkrat pije, ker meni in pri febi fddi, de mora sa-nj narvezh terpeli; fhe zlo lizer priden hlapez fe kadaj v hram vkrade, in ti kosarez nar boljiga natozhi. fjddc salivaje, gofpodar dobro vidi in fposna, kaj de fe v hramu godi, pa, dober in krotak mosb, molzhi. Primeri fe, de vina ne poproda, hude vrozhine iiatlopijo, jushui vetrovi is rasbeljene Arabije mn v (la— bim hramu fhe sakurijo, de bulji vino savre; sakaj pa bol ji pervo, in ne to frednje? §dd ni bil, od kar fo ga nalili, kar nikoli poln, 29 226 flednji dan je s novim srakam nov kiflogas do vina prifhel. — Vemo sa vunajniga gofpoda — pa je le po fuknji gofpod — de je pretezheno bendimo v nafhi dolini zhes lOOzhebrov mofhta nalil, in vinohram saklenil; od tazhaf nihzhe ga ni vidil, ne šalil, tudi fddov ne samafhil! — Pri drugi priloshnofti bi rekli, de temu fe pravi: Boga fkufhati, ali pa, ko je she vezhkrat tako ftoril, na boshjo miloft grefhiti. — De fe alkohol is vina k njegovim flabejfhanju kadi, v ravni primeri proftora, v kterim je vino s srakam ali luftam oblesheno, in tudi v primeri gorkote, v kteri fe ravno vino snajde, je she pri drusih priloshnofti li rezheno bilo; tukaj gre pa fhkodo kiflogaso- viga prihoda do vina fhe od druge plati prevdariti. Odkar fe je grosdik na tertizi vresal, je ni vezli shivljenja mozln v njemu, tudi vino, ki je is grosdika, je mertvina, na poti raspadanja. Kifliz bres miru in pokoja li prisadeva v vino dresati, va-nj sariniti in s alkoholam sdrushiti fe; gnjiliz pa — tifto nepo- kojno selizc,od ftvarnika vfazi organfki rezin', td je, shivali in raftljini kakor fcmc raspadenja vftvarjen — ga podpira — kifliz pri njegovim sdrushenju s alkoholam — sakaj bres gnjilza , ki je v firiipu, shlesi ah kvafuga ni jefihokifanje — de bi kafneji, kadar fe jefih fpridi, ali gojiti sazhne, is njega fe odtergal in pod podobo gnjilogasa pobegnil; kakor tedaj bolj po goftama in v vezhi pri¬ meri s srakam kiflogas do vina prihaja, toliko nevarnifhi je, de bi ki na nam nevfhezhno visho dalje raspadati, ali s drugo be- fedo, fe ki lati sazhelo. Marfikleri fo fhpogali, ali morde fhe fhpogajo poletu po bokal ali dva bokala zvcta prav slahkama v fdd vliti, de bi, ker je veliko losheji od frednjiga ali niskiga vina, od sgorej plaval, in vino pred dohodam kiflogasa obvarval. Satorej fvetujejo kemikarji in vinouzheni vlih deshel, fode raji bolj pogaftama, kakor porcdkama salivali, jih dobro sama- fhene afi salopnjene dershati; ne velikiga fdda, ne sa dom, ne sa ofhtarijo naftaviti, temozh ga raji v manji barigle ali fddze po- tozhiti, in med tem, ko fe eden naftavi, fe morajo drugi polni dershati; ko pri kaki priloshnofti fdd naderefh, ne nadertiga der¬ shati, marvezh vino v manjfhiga potozhiti; ne nange — oftanek od polnjenze — v fddu imeti, ampak v primerjen fddez jo fpraviti, fizer ti pride prevezh kiflogasa in prenaglo do nje, in li bo na drenj potegnila; fddze, is kterih fe pije, dobro samafhene imeti i, t. d. (pavzi fhpogajo fploh pri miši le frednje vina — fizer bi 227 ne bili popoldnje, pregorezhi, sa nobeno ne dufhno in telefno delo; zhe pa hifhniku velimo, kakiga prijatla vfposnovavfhi, gufhtaro nografhkiga prinefti, ne fine is hrama iti, dokler ne salije fdda, is kterga je tozhil, de ima vino mir pred kiflogasam. Satorej priporozhujejo umni hramijftvovavzi fdd, kteriga ni- mafh s zhem salivati, v nianjfhiga pretozhiti, de ti sa salo oftane; ali pa proti, kakor ga smanjkuje, s hladnimi krefdnimi kamnizhi, tazimi, kakor Ileklo ali glashovno is njih delajo — apneni nifo sa td — sapolnovati ga, de bo smiram napolnaraa. Tako pifhejo gofp. baron Babo: fddez, is kteriga fe sa dom tdzhi iinafh, s kamnizhi polniti; koliko vina vun, toliko kaminja notri, de bo fddez smirej napolnjen; kiflogas ne bo mogel do njega; lianovitnifhi, in smirej enake dobrote ti bo vino oftalo. .Svoje drage bravze vvinohram peljaje fino jim povedali, de po bresfhtevilnih luknizah fkosi doge in dna fddov, zhe fo fhe tako ter- diga lefa, ali fhe tako dobro pofarbane, srak in kiflogas pozhafi do vina prideta, dokler vino Sori, je morde td prav in njemu flushivno, de gnjilzhne rezhi is njega v droshje doli na dno tlazhi, kader je pa vinoshe vsorjeno, mu samore kiflogas nadleshen poftati, pofebno, ko fe vino prevezli v gorkim hrani, ker fe hozhe s alkoholam sdrushiti, in ga v jelihokiflobo fpremeniti, kar pa ni zhloveku zlo nizh vfhezh. Jjjtari Rimzi fo fvoje lonzhene anfore, ali vinohranivfke lonzhene pofdde od snotrej s rastopljeno fmolo samasovali. de bi bilo vino manj fkosi fhld, pa tudi srak je tesheji do vina prifhel, in de bi bili v tazih pofddah loshej vina hranili in jih fiarali. Ne¬ kaj taziga fe fhe dan danafhenj v Zipri godi, ker Zipro slo po fmoli difhi. Odkar pa fteklenafte gufhtare delajo, pofkerbijo po vlili deshelah shlahtneji vina, kadar fo vsorjene, v tazih fteklena- ftih in dobro samalhenih polddah pred priftopkam kiflogasa in kake mokrotnofti obvarvati in jih ftarati. Ni vfc fteklo (glashovna) enako dobro sa vinfke gufhtare; sa čjhampanjar jih bolj mozhne in is boljiga blaga narejajo; sa- mafhki morajo is golte, gobafte fkorje , s pofebnim nalafh na- *) .Skorja sa gufhtarne samafhko je lubad nckiga hratioviga plemena, ktero v gor- kejih deshelah prek frednlga morja rafie; kakor na fjlipanlkini, jushnim Fran- zoskim i. t. d. Ker mu gorak, puli, fuh in terd fvet mir bolj tekne, gorifhka kneshija pa dovelj taziga 1'vela ima, ali bi fe prihodnim rodovam ne vllreglo, ko bi z. k. kmetijfka drushba v Gorizi, is »hrfllje, ali od koder tl bodi, neko¬ liko funtov slieloda taziga hralta sa leme miloliljivo omillila, in ga v deshelo saplodila? — Na ofmo leto fe bres fhkode lazim hraliti lubad flezhe in v koriti oberne. 29 * 228 rejenim orodjem v gufhtarne gerla na terdama terdama satifnjene biti; od svunaj jih fhe s rastopljenim vofkam in fmold samafhijo, pri §hampanjarjti pa priveshejo fhe popred samafhke s dratam prav dobro k gufhtarnim gerlam. Gofp. Biki, vinoumen mosh is Fijo- renze terdi, de pri vinohranjenju v gufhtarah vezli dobra goba, kot nje safmolenje sda; samafhki, pravi on, fe od svunaj safmolijo, de bi ki v hramih ne fplefnjevali , in vino potem kakiga flabiga duha ne dobilo. De fe Talijani na samafhke popolnama ne sanafhajo, fe is tega vidi, ker nekterim shlahtnim vinam v gufhtarah po malim dobriga olja dolivajo, de bi v gerlu vino pred prifiopkam kiflogasa popolnama obvarvano bilo. V rasnih deshelah namakvajo take sa¬ mafhke she popred v kaki rastopljeni malti, smefhaiu s vofkam ali kako fmolo, pa vender vfelej tako , de jim smirej vlazhni ali vgibzhni ollanejo. Od fhege s shivinfkimi mehurji vina v gufhtarah sakrivati—■ de 11 je ravno od nekiga tajnika vifoke drushbe uzhenih na Ba- varfkim snajdena, na Dunaju po fkufhnjah flavniga Dohtarja in kemikarja gofp. barona Shakena (Jacquin) dobra fposnana, vender pa nar pervizh po gofp. Biki tu v Fijorenzu osnanjena— fmo she popred govorili; nafh fdfed, shlahtni gofp. Franz f^hivizhofen, samafhujcjo fvoje vina v gufhtarah nar pred s gobo, verh gobe jih pa fhe le s mehurjem ovijejo. Kar jih volki ofhtirji v 1’arisu, ali drugi gofpodje vfakdanjih vinsa fvoje hifhe kupijo, ko bi ne bile fhe v gufhtarah, jih prezej v gufhtare nalijejo, in dobro samafhene v hramih v kak pefek na glave pokonzu poliavijo , de imajo smirej enako dobre vina. De bi jih pa vender tudi is naltavljenih fddzov loslrej pili, in s na- takvanjem v gufhtare lazih litnoft ne imeli, fe jih je fladkoullnikov v Parisu, flavni vinoprekupzhevavez gofp. Juliien vfmilil, ker jim je popolnama hramijllvo pifaje, dober fvet dal: vino v na- dertim fddu pri gorkim vremenu na 2. ali 3., prihladnim pa na 4. ali 6. dan s shveplam nakaditi! — K. A. Helental, ali gofp. H. Vi esc v njegovim imenu, je slati lik — -komaj sa-nj svedivfhi, bres de bi fe bil eden ali drugi ovadil, od kod, de ga ima — kar hitro vlim Ogram in Ncmzam na sobe rastrobil. — — Ijlava in hvala takim sa domovino vnetim hramijllvovavzam! Franzdsje ga kar nikoli v gufhtare ne nalijejo, de bi ga po¬ pred, in zhe bi bilo farno na febi fhe tako tanjko, ne vzhiftili; nezhejo voditi in flifhati td nar manjfhi od kakih droshjiz v gufh- 229 tarah; Angleshje pa nafproti litle vina nar vezli zhiflajo, in nar drashji plazhujejo, ktere jim v gufhtarah nar vezli droshja in tazih narede, de le gufhtarniga dna — snaniinje njih velike ftarofti — poprimejo. Franzdsje, ki fo nekdaj nar shlahtneji vina v gufhtarah imeli, prodajajo fhe dan danafhenj tudi v gufhtarah pod flavnimi imeni kar veliko frednjih in vczhkrat prav revnih vin. Gofp. Dohtar Ritter pifhe rekozh : slo velikrat fe primeri, de, zhe jih zhlovek kupi, na vezli krajih, in slo raslozhnc franzoske vina, in ko gufh- taro odmafhi, nekoliko is nje odpijc, in oftanik sa drugi dan v gufhtari prihrani — fe tako fpremem', lamno, gofto in gnojnizi podobno poftane, de bi ga sa nizh vezli ne pil: kiflogas je prifhel do njega in ga je fpremcnil. — Veliko je bahanja okoli po fvetu s franzoskimi vini; v Parisu _ kjer je bliso cniga milijona dufh, in kjer je vfa franzoska vifoka gofpdda in bogatija na kupu — popijejo narvezh, fhe flabejih ko frednjih vin, is sapezhatenih gufhlar! Gofp. Mareldt*) fprizhuje namrezb, de jih je v Parisu zhcs 60 fort is raslozhnih krajev na e n orne ter, td je, na vinomcr ali vinotehtnizo fkufhal, ki je ravno taka, kakor dunajfka, od ktere fmo sgorej vmifel vseli. On pravi: kar jih fhtejejo mod dobre vina, kashejo 2 do 3, nar shlahtneji pa 4 do 5, in le ene is Dor gonj a 7 do 8 ftopiniz; de bi zhcs 8 (iopiniz kasalo, ga ni v Parisu nafhel. Mi poprolimo pa fvoje bravze fhe na td /pomniti fe, de fo vfe vzhiftene, in fhe v gufhtarah, kjer fe manj vefhijo, hranjene bile. Ni zhudo ne, de fo nekdaj nafhe Ipavfke vina Franzosam tako mozhno dopadle. Po befedah gofp. barona Rabota potakvajo na Rajnu Jan- sheviza v gufhtare navadno na 4. ali 5. leto, fjvoje shive dni nifmo fhe flifhali, de bi bil v vlih tih okoljnih krajih kdo she na¬ vadno dobro vino v gufhtare nalil, in ga tako f-hranil in litiral; nar bershej fmo tedaj mi pervi td fkufhali. Na 26. dan Mali- ferpana 1824 fe nam je bila velika frezha in zhaft namerila, de fmo dva flikofa pod fvojo /troho /prejeli; Tershafhki namrezh je bil prifhel nafhiga Gorifhkiga ob bcrmi k nam obifkat. 29. dan Roshnizveta 1831 je bila fhe le nafha ipavfka, Krajnfka dolina od Gorifhke fhkotije odlozhena in l.jubljanfki pridrushena; in tu *) Cours elementarne theorotique ct pratique de pharmacie chiminue II. Tom., a Pariš 1803. 230 fino bili vifoke gofpode in njih zhaftite fpremljavze s vezli let ftarim ipavfkini vinam, k njih velizim sazhudenju, poftregli. Take vina, zhe fe fhe tako tanjke v gufhtare nalijejo, narode prav veliko novih droshja, in fc tako fpremenijo, de noben Ipavez, kdor bi sa to ne vedil, bi jih sa domazhe ne fposnal; po- ftanejo tako nedopovedljive lepote, de fe lefketajo v kosarzu, enako shlahtnim biforam: ko ga kosarez fpijefh, hitro ga bolh zhutil po želim shivotu. Obilne droshje fprizhujejo, de fe je v gufhtarah po tihim vrenju veliko poboljfhal. Is laflnih fkufhinj lahko fprizhamo, de fo sa tiare ljudi, ki kaj bolehvajo, verli lek — imeli fino fvojo mater 18. let pri febi, in doshiveli fo pri naf 82. leto —• fploh sa vfe, ki fo flabiga shelddza, ali ki fo preboleli, ni ga nam snaniga vina, de bi jim samoglo bolj od naflie tiare nografhine tekniti. Vtim bolj premoshnim Ipavzam shivo priporo- zbimo, in tudi vfem ofhtirjem in kcrzhmarjem prek velke Ter- shafhke zefte, ki nografhke vina vezhidel nishjim zeftnim vosnikam tozhijo, de bi od leta do leta kake gufhtare taziga vina natozhili, in jih dobro samafhene faj 3 leta tiarah; prifhel bo tak zhaf, de porezhejo : blagor mu bodi, ki nam je ta fvet dal! Tudi vifhjim popotnikam bi kadaj samogli s lazim vinam pofebno vflrezhi. Ker nifmo fhe nikoli flifhali, de bi v Terliu ali Gorizi fvoje shlahtne terane po ti fhegi tiarah, prav lepo poproiimo, pofebno zhaftite gofpode dohtarje sdravnike, de bi po ti fhegi fkufhali po nekoliko gufhtar na leto, pofebno dobriga pa zhiftiga terana na¬ liti in ftarati; upamo, de fe bodo tudi farni preprizhali, de sa bo¬ lehne ga ne more biti boljiga. §am, nar vezhi sopernik vinovrenja na tropinah Dr. Ritter, fposna sadnjizh, de vina, ki fo na tro¬ pinah vrele, teknejo savoljo vezhi mere grenkobe nar bolj bolehnim ljudem; nar bolj pa bi mogle tekniti take, ktere, ne po lili, ampak lame od febe s liaranjem vfe shlesafte rezin' is febc pahnejo. $vojiga preprizhanja nam ne gre tukaj samolzhati, de nani- rezh v Ipavfki dolini zhaka fhe velika sakopana frezha kakiga velkiga vinoprekupzhevavza, ah kako drushtvo, ktero bi s ftarim grenkljatim Ipavzam veliko kupzhijo sa vfe bolj premoshne bo¬ lehne ljudi, po vlili meftih zefarftva, pa tudi sa Angleshe, ki po¬ febno radi mozhne vina pijejo, odperlo. Vfak sazhetek, pofebno v prizhijozhih zhafih , je ref teshak, ah flanovitnim smiraj enakim dobrim vinam, bi ti she pozhati na vfe kraje lahko pot odperla. V. Kolikor v vezhim hladu bofh vfakdanje in na- 231 v a dn e vina hranil, toliko dalje zhafa fe bodo dale ob¬ dershati; nafproti pa tudi, bolj v gorkim, ko jih bofh imel, manj bodo obdershljive. She Plutarh je pred 2000 Jetrni svedil in rasuinel, de vinovrenje je v veliki svesi s gorkoto; bolj na gorkim ko je vino, hitreji bo njegovo ozhitne ali fhumo- lljivo, pa tudi tiho vrenje dokonzhano. Enako dobre vina in tizer v enakih okolifhinah fe bodo tedaj dale vfelej v bolj hladnih krajih dalje zhafa obdershati, ko v gorkih; njih ozhitno in tiho vrenje je bolj pozhafno, veliko kafneji fe vsorijo. Kdor bi tedaj shelcl fvoje vina poprej vsoriti, naj jih hrani bolj v gorkim ; nam fe zhudno sdi, de na Neinfhkim, ko imajo po 3 ali 4 flabih letinah pa bogato terganje, vinohramam nizh ne kurijo, de bi jim pri gorkoti 10—12 liopiniz po fhumotljivim, in potem pri 7 — 9 tiopnizah pa po tihim vrenju vina veliko hitreji vsorile, de bi jih tako hitreji sa penese premenjali, kar pri kme- tijftvi veliko vershe. Kdor pa hozhe vina dalje obdershati, naj pofkerbi, de jih bo bolj v hladnim imel; zelo simo pullimo pri tvojim vinohramu vfe okniza odpcrte, v nar hujim tihim mrasu pa, velimo fhe vrata sa želih 48 ur odpreti, de vina mras prevsame in tiho vrenje vllavi; takti fe primeri, de kadar drugi fvoje vsor- jene vina prodajajo, nafhe fhe le soreti sazhno, in de jih vezhkrat Velkiferpana, Kimovza, ali fhe zid po terganju prodajamo. Ali je tudi td Ipavzam kaka fkrivnoft? — Kdor bi hotel vina is bolj gorkih deshel v hladneji prepeljati, in jih tukaj le dalje zhafa dershati, naj jih prezej po bendimi fpelja, de fe bo tiho vrenje v hladnim kraji dalje zhafa vleklo. Neki go- fpod je pred vezh letini od fvoje fellre bliso Ipave le frednje vina, pa prezej po bendimi v Ljubljano jemal, in jih je ondi zhes 2 — 3 leta ko prav dobre vina tudi prav drago prodajal. V fcvernih deshelah, kodar dobre vina pridelujejo, imajo tudi vezhidcl -dobre podsemeljfkc vinohrame, — she po vezhi legi proti feverju veliko bolj hladne od gorkejih deshel — v take vhitajo vina pred smerslino, in jih nalijejo v velike fdde, de, ko bi ravno v poletnim zhafu kaj gorkote do njih prif lilo, jih ne more pregreti; vino v njih pozhali sori, kakfhenkrat morde fhe bolj pozhafi, kakor farni gofp. baron Babo miflijo. Dalje zhafa pa, kakor fe tiho vrenje naprej vlezhe, ali vino sori, bolj sa prav fe popravlja, fkos- nifhi ali tanjfhi poftaja, ker nepotrebne she is flushene gnjilzhne rezhi na dno poklada. Ker belih vin na tropinah ne kuhajo, jim 232 s letem veliko vezli fladine sa tiho daljezhafno vrenje prihranijo, veliko mozhneji jim pa vender potem ne poftanejo satd, ker ga s pogoltnim prefnemovanjem vefhijo; nekoliko alkohola pa fe jim tudi po vezhletnim hranjenju fkosi doge fkadi. Po prenaglim vinovrenju, ne ob terganju po fhumotljivim, ne kafneji po tihim, le ne bodo vina nikdar tako sdelale, kakor zhe je pervo in drugo vrenje v kaki taki bolj pozhafni primeri, kakor mora ravno biti. V letu 1811 je bila v lpavi huda huda vrozhina; zel Kimovez in 1'he naprej po fv. Martinu bres kanzhika deshja. O fv. Martinu fe je flifhalo, de fo bili marlikteri fddi nishjiga vina v pregorkih hramih saVreli; pervo ali fhumotljivo vrenje je bilo naglo, ravno tako tudi v gorkih hramih tiho vrenje; vina fo fe bile vsorile, predenj fo fe vlegle in zinite pollale; zhudo ni bilo, de, ker fo bile fhe mozlino motne in shlesaftc, fo hotle na jeliho- kifanje oberniti fe. Nekaj taziga fe je tudi, kakor fo farni Go- renzi pravili, 1822 ali 1823 s Dolenzam na Gorenfkim godilo, v kterim letu fo Dolenzi nekaj fhe pred Ipavzi tcrgali. Sgoltiki ali efenzi imajo pa tolikanj fladine, de je nar vezhi in vezhlctne, podftrehne vrozhine ne prekuhajo, in fvojiga tiho- vrenja ne dokonzhajo. Pri cfenzih je pa primera med fladino in vodo vfa drugazhna, ko pri nar boljim navadnim nografhkim vinu, in iti nanefe, de fe fladina po tihovrenju le bolj pozhafi v alkohol, ali zlo v eter fpremenuje. Kadar gredo Angleshjc s barkami v jutrovo Indijo, fi omiflijo v Maderi dobrih efenzov, jih peljajo teboj v Indijo, potem nasaj domii in pravijo: de tako poltane Madera fhe Je prav dobra; tako fo jo dvakrat pod folnzam , ali zlies fred fveta (Linic) , in iizer smiraj po nar bolj gorkih krajih prepelje- vali, de fe je fladina v nji prav pokuhala; tudi fino v nekih knji¬ gah brali, dejo v Maderi nekteri v gorke pezhi flavijo,de bi fe jim popred vsorila. Niške vina imajo zid malo fladine sa tiho vrenje; po vlili kra¬ jih, koder fe perdelujejo, nifo imeli vinoredniki, in vezliidel tudi nimajo ob zhčm koriltnih vinohramov li napraviti, pa. niende fe tudi prevezh na fvoje hladno podnebje sanafhajo; torej fe pri¬ godi, de, ko fe po pervim ozhitnim vrenju ne popijejo, jim pri (i- hovrenju nekoliko prevezh gorkdte kar hitro fhkodje. Gofp. Bron er neki lekarftvavez in flavni vinorednik pravi, in lizer od bolj fevernih krajev, de, ko nifo hrami dovolj globoko obokani ali velbani, zhe fo nadsemeljfki ali zlo Jeleni, potlanejo v njih poletu 233 vezhidel vfe vina vlezhljive (zahe, schvver); in gofp. Rath pifhe: de tiftim jushnovezhernim kmetifhkim vinorednikam v Zelejfki krefii, klečim vezhkrat vina pod slo gredo, feshol vfe terte v no- gradih preraftva — in de imajo tako velike lefene vinohrame, de jim komaj po dva foda notri zhepita! — in Bog ga vedi, fhe kakfhne fdde! — Vina fe ne dajo na vifoke gore, ne na Triglav v potreben hlad fpeljevati, torej fo fi she od ftarih zhafov vinohranitelji pri— sadevali v semljo sariniti fe; tukaj vinoobdershljivofti flushiven hlad najti, to naf pa na ravnolt napelje govoriti: C. Od vino hram o v. Dober vinohram je fklep vfiga naravniga vinohranilftva; ko hi v zhlovefhki mozhi bilo fvojim vinam ravno toliko hlada — ali pomanjkanja gorkote — nakloniti, kolikor bi fam shelel, sa refnizhno, malo vina bi fe po deshelah fpridilo. Kakor fo pa vi- noredniki okoli po vinfkih krajih vezhkrat nemarni in sanikarni pri tertoreji, zukreniga grosdja pridelavah: tako in fhe bolj sa- nikerni fo pri napravi koriftnih vinohramov. Nar vezhi zhudo okoli po deshelah je to, de pri tako flabim hramijftvi ne gre fhe veliko vezli vina pod slo - pa tudi narbolji vinohram ne bo vfelej in pov- fod dovelj sdal, ko zhlovek ne umi v fvojo korift ohrazhati ga. Kdor nareja fladkljate, simfke vina, de bi fe do fv. Ivana potozhile in fpde, mu ni treba veliko fi glave beliti, de bi fi po¬ letno dober hram naredil; kdor pa hozhe vina okoli leta ali pa fhe po vezli let ohraniti, naj shivi v gorkih ali tudi bolj fevernih deshelah, mora dober hram imeti, de bo tihovrenje dalje zhafa ter- pelo, in tudi, ko bi bile she vina dognane ali vsorjene, de bi jih nepotrebna gorkota h kakim daljnim, nevfhezhnim raspadanjii ne fpodbadala. Po mifli flavniga gofp. $haptala mora vfak dober vi¬ nohram te laftnolli le imeti: 1) Mora leshati proti feverju, in tudi njegove vrata proti fe- verju obernjenc biti: tako bo bolj ftanovitno hladen , kakor de bi hram ali njegove vrata proti poldnevu leshale. 2) Mora biti sadofti, to je, faj 12 do 16 zhevljev globok, lizer bi gorkota prehitro va-nj slesla. She Hofman je pifal, re- kozh : tifli hrami, ki nilo dovelj globoki, fe rasgrejejo , in vina v njih ne oblianejo. 30 234 3) Mora biti nekoliko mokroten; ne prevezh, de fodi ne fplefnujejo, ne premalo, de fe prevezh ne isfufhijo. Mokrotnoft je tudi potrebna satd, ker fe fprijerale s obzhutljivo gorkoto v hramu in beshi' s njo viin v podobi puha, de je hram zhedalje hlad¬ il eji: ko bi bil prefuh, bi ne mogla gorkota s mokroto sdrushiti fe, in vim leteti; bi bil tedaj hram manj hladan. 4) Mora tudi fvetlobe kar je prav imeti; prevezh fvetlobe, pravi Sjhiiptal, hram fufhi, premalo pa trohnenje in gnjijenje v njem podpira. Gofp. Heintel hozhe imeti popolnama tamen hram, gofp. Helen tal je pa zhes to hud, in ga savolj tega hudo obdeluje. Nar bolj prav je, ko fehramijfke dela opravijo, kar jih gre opraviti, bres de bi h temu treba bilo luzh shgati. 5) Mora biti daljezh od kake kovazhije, velke zefie, shi- vinfkiga ali fvinjfkiga hleva, gnojifha, ftranifha i. t. d. 6) mora frov ali selen lef, jelih in vfc, kar bi kakima kipenju podversheno bilo, is njega (praviti. Nemfhki vinohranitelji priporozhujejo, de mora hram gerlo imeti, to je, de nima fvetloba na njegove vrata biti, ali jih sade- vati, ampak naj fe mu kaj dosida ali dodela, pa tako, de fe mu dvojne vrata sa poredama lahko narede, in med njimi profior eniga do dveh feshnjev, de bo hlad pred hramam in med dvema vratama, hlad v hramu podpiral. S tazini gerlam prevideniga imamo tudi mi. V mnogih deshelah fi vinohrame na mnoge vishe narejajo; v nekih li jih narede obokane, td je, velbane pod semljo; obok sa- gernejo vifoko s semljo, in sadnjizh vfe s prav slosheno ledino pokrijejo ; v drusih li jih narede take verh semlje, ker jih okoli in od sgorej mozhno s semljo saloshe in fhe s ledino pokrijejo; ti le fo malim grizhkam podobni, pri obedveh jim kar lahko tudi gerlo naredijo. Ko bi fi kdo v nafhih krajih nov in bolji vinohram napraviti hotel, mu damorasunshe tukaj osnanjenih fvetov fhe te nauke le: 1) Naj li napravi nad vinohramam fhe bendimfki hram, de bo is badnjev po mcfhizhu s nar manjfhi delam, bres mofhla ve- fhiti, fdde nalil. 2) Naj pofkerbi, kar fe koli da, de ho mozhno in terdo ka- mnje sa sidove, in ravno take fhpalete sa obok ali velb napravil, tudi tla naj da narediti is debelih in prav terdih plofh ali fhkrilij; Weiul)au des osterreiehischen Kaiserstautes, 235 goft in terd kamen veliko vezli gorkote is lirama na-fe potegne od mehkiga ali redkiga. Kamnje, kakor ga pri naf imenujejo: selenz, in druge bashe: kremen, ki lejih kamnarji savoljo njih terdobe ogiblejo in jih nozhejo obdelovati, taki fo koriftni sa vinohram, ker ga, gorkoto mozhno ferkaje, smiraj hlade. Pofhlataj pri hudim mrasn kako flamo, ali pa gladek kamen, hitro bofh rekel, de kamen je veliko bolj mersel od flame, to je, kamen ti je veliko vezli gor- kote is tvoje roke potegnil kakor flama, obzhutifh tedaj veliko pomanjkanje gorkote, te bolj mrasi, satorej naredi tudi tla is de¬ belih in terdih fhkrilij; satorej ni treba ne siddv ne oboka ovrezhi, ampak golo kamnje pulti, de ti bo vezli gorkote poferkalo, in hram bolj hladilo. Ko bi bilo kamnje vglajeno, fhe bolj bi gorkoto ferkalo ; torej daj li tudi glede ali legnarje (Lagerbaume) is kamnja narediti ; she pred vezh letmi fmo li bili take omiflili, de leshe fodje na njih ki po 4 pednje od tal, taki ne trohnijo in veliko gorkote poferkajo. Pod vlažim fddarn imamo fpredaj blanjo po tri pednje dolgo in en pedanj vifoko, de, kadar je potreba fdd doli djati, fe ga s vinto, kakor jih imajo velki vosniki po zeliah, nekoliko vsdigne, Manja fpodvsame, in s vinto fdd kar s lahkama doli dene, de edin zhlovek lahko fam is nar vezhjiga fdda vino do kanzhika in bres sbloditi ga kaj, potozhi. 3) Naj sa zbala previdi in pofkerbi sa vodnak, de bi fe mu kaka deshevna voda v hram ne ftekala, in de fe vfa voda, ktere fe je pri pranju pofdde poflushil, va-nj sliva. 4) Naj ne posabi vinohramu dovelj odufhnikov narediti; vino v fddih, vezhkrat tudi v gufhtarah hranjeno, potrebuje sdraviga sraka. Srak grč fkosi doge in fhe zid kadaj fkosi samafhke do vina; ko je pa sadahnjen, fpriden, ali s puham gnjilih rezin' navdan, ne more pri vinu dobriga ftoriti, torej nimafh v vinohramu fvoje shive dni nizh drusiga — fhe enkrat rezhemo — zid nizh drusiga, rasun vina, hraniti, in okoli leta ima biti oftergan, tako zhilio po¬ meten in fnashen kot tvoja isba, zhe imafh kaj pridne in fpravne shenfke pri hifhi; pa tudi tale, in zhe je fhe tako pridna in fkerbna, ti nima vinohrama pometati, td, in vfe kar je hramfkiga dela, imajo vfelej mofhki lloriti, shenfka pa naj bo v kuhnji, pri zhcfkim ko¬ lovratu ali pri perilu. — Kar pa ta fvet vtizhe, najde fe pri vinorednikih fem ter tje, veliko vezh fhe pri kcrzhmarjih vlili deshel nedopovedljivo veliko nemarnofti in predersne sanikarnolli. Kerzhmar kupi vezhkrat nar 30 * 236 flabjiga vina, tozhi ga pa, zhe fe da, po nar drashji ženi. — Vina ne f-lirani v kaki hram, ampak v neko fmerdljivo luknjo , kje od ognjifha; v luknji bi fe prav lahko nallergalo 2 ali 3 vose blata in gnoja ; verh gnoja je vfe salosheno s rallezhim krompirjem, ko¬ renjem ali drugo selenjavo; vfa sabela, lir, fuho in frovo, vezh- krat fmerdljivo mefd, zhebula in kruh, urbali, lojene fvezhe in ve¬ liko drusiga blaga fe notri hrani; ko va-nj pogledafh, komaj bofh sagledal fddiz vina v kakim kotu zhepeti, sagernjenigas frovo kosho kaziga pred tremi dnemi saklaniga kravfheta! — in tii ho— zhefh, pofebno ko huda vrozhina naftopi, ali fhe zlo jushni vetrovi tvoji luknji sakurijo, de ti bo vino obdershalo fe ? — vfe kajenja v bolj fevernih krajih pri tazih okolifhinah zlo nizli ne sdajo — vino fe fpridi, mora fe fpriditi! — 5) Kakor pofkerbijo v nierslih krajih fvoje lianize tikama sapirati, de bi jim gorkota ne uhajala, tako pofkerbi tudi ti, de bodo hangarji (Thiirflocke) in prag pri vratih, kakor tudi vfe okniza, od kamnarja tako na tanjko sdelane, de fe bodo vfe sapi- rala tikama pritegovale, de bofh tako, kadar bi v poletnim zhafu potrebno bilo, vinohram pred burjo in jugam, tedaj pred gorkoto po mogozhnofti saperl. Nafhi pozhutki naf velikokrat fleparijo; ti pravifh, de tvoj hram je posimi gorak, poletu pa hladan — motifh fe; ni ga sdraviga zhloveka, de bi ti poletu golorok v tvojim hlad¬ nim hramu ne delal, posimi pa, kadar je svunaj mras in tvoj hram gorak, ga ne najdefh, de bi ti golorok vina prefnemoval. Ti — ti, prijatel, ti poletu vrozh in hram fe ti sdi hladan, posimi li pa poln mrasa, in hram fe ti sdi gorak, deliravno je v refnizi veliko bolj mersel, kakor poletu. Nekteri ftudenez da posimi in poletu enako hladno vodo, ti fi pa poletu vrozh, voda fe ti sdi mersla, posimi te pa sebe, in voda fe ti sdi gorka, pa je ravno taka, kakor po¬ letu. Poletna burja pride is jutrovih gorkih'deshel, ni sdrushena kakor posimi s feverjem , tebi fe sdi hladna; ref je hladna, tudi, ko bi kdo v nar hujfhi vrozhini s meham v tvoj obras pihal, bofh zhutil hlad, ali flaba bi fe ti pifala, ko bi ne bil tvoj hram lilad- neji od hurje. Poletu morafh tedaj vfe okniza pri hramu, ko je burja ali jug, fkerbno sapreti, in jih saperte imeti, dokler je ve- treno, fizer jih pa sapiraj po dnevu, kafno v nozh pa jih odpiraj. Poletu, kadar je nebo dimnato, de jeviditi folnze belo ali rudezhc, je bolj prav tudi po nozhi okniza saperte imeti; tak srak ni kaj vinam flushiven. 237 To fo slati uki, kterih nifmo file v nobenih vinohranilfkih knjigah nafhli; vinorednikam, hramijftvovavzam, vfim ofhtirjem in kerzhmarjem jih prav ferzhno, in k njih pridu priporozhimo. Nifmo ga fhe vidili vinohramijftvovanja, tudi ne flifhali od njega okoli po tih krajih, de bi bilo naravopoftavam tako pomer¬ jeno, kakor — ker je refniza, faj nam bo bres samere pripufheno jo naravnoll srezhi — kakor je nafhe. Nemzi imajo v navadi poletu, kadar jim vina prevezh vrejo, fdde s hladno vodo polivati, ali jih pasvmersli vodi namozheninii plahtami pregrinjajo; tudi v bolj jushnih krajih hlade nekteri fvoje vinohrame s polivanjem mersle vode; takim priporozhimo pofkerbeti, de bi s vodo v hramih ti blata ne narejali, kar bi to vinu zlo ne teknilo , marvezh de bi vodo na nar tanjfhi kanzhike, in tizer po vfim hramu, tudi od sgorej, raskropivali, de bi fe s gorkoto (pre¬ jemala, in jo kakor puli po nozhi fkosi okniza vini snafhala. Po talijanfkih meftih fi kupujejo ledu, de s njim fvoje vino¬ hrame hlade. V §izilii, nar bolj gorki talijanfki desheli, je neki fhkof, ki nima drusih prihodkov, kakor is fnega in ledii, ki fe is gdre Etna imenovane, prodajata; gora lizer gori, je pa tako vifoka, de je na vezimo od sgorej s fnegam in ledam sakrila. Neverni Amerikanzi veliko želih bark s ledam nabafvajo in ga v daljne, daljne gorke deshele v nar hujili vrozhinah na prodaj vosijo. Pred tremi letmi fmo bili vkasali sa fkufhnjo trikrat po vosu fnega is Nanofa po fv. Petru v fvoj vinohram pripeljati; v 36 do 40 urah fe je bil rastopil, hram fe jopa bil safposnanje ras-hladil. Vezhkrat fmo she po zelo poletje v tvojim vinohramu , ki je eden nar boljih, Romirjev gorkomer imeli, kasal nam je 12—13 ftopiniz gorkote; ravno tako ranjkimu gofp. Dr. Majerju v Loshah, de ti ravno Loshe dobro proti feverju leshe. Enologi ali vinouzheni priporozhujejo take vinohrame imeti, de bi v njih Romirjev gorkomer okoli leta ne veliko zhes 8 ftopiniz gorkote kasal. O slati uk! Kje pa neki take vinohrame imajo? Na popirju; pa fhe taki bi sanishji vina vfelej ne sdali, ker gnji- jenje ne potrebuje zhes 5—7 ftopiniz gorkote. Ranjki gofp. Bi¬ vaki, flavni uzhenik naravoflovja v Gradzu, nam je v fholi po¬ vedal, deje v Pari s u pod svesdokukalifham nar globokeji hram bil, in de je v njem Romirjev gorkomer okoli leta vilijozh smiraj enako 10 ftopiniz gorkote kasal. Torej priporozhimo vtini hramij¬ ftvovavzam, ofhtirjem in kerzhmarjem po vlili krajih, tudi v bolj 338 hladnih, kjer fe da bres velizih ftrofhkov denarja, naj li poletu sa hude vrozhine kake debele kole prav terdiga ledu v fvoje vino- hrame omiflijo, in ko fe eni rastopijo, pa druge i. t. d. Ko bi ga nekoliko s flaino ali kakim fuhim litijem sagernili, bi fe jim obilo kafneji rastopil. Tako bi fe tihovrenje pri vinu naprejvleklo, in tudi she vsorjeno dalo dalje zhafa obdershati; s takim hladnim vinam bi pri hudih vrozhinah tudi pivzam bolj vftregli, kakor s kako pregorko mlako. Uzhcnim je dobro snano, de fe veliko vezhi mras naredi, ko fe fnegu ali sdrobljenimu ledii nekoliko foli, pofebno folnitarja v neki primeri primefha; ko bi zhlovek s tako na naglim narejeno smefo hitro zinjalio — ne fvinzheno — pufhizo napolnil, saperl in jo v fred fdda obefel, kako mozhno bi pregorko vino ras-hladil! Ali nifo to naravne, sdrave, Bogu in ljudem nar bolj vfhezhne fredftva vina nar ftanovitnifhi obdershati? — Dragim $lovenzam fino dali luzh, — ne pa uzhcnim — le takim, ki v teh rezheh fhe po farni tavajo, pokasali fmo pot vino- rednikam in hramijltvovavzam , po kteri fe da, pa le po majhnih drobzah vender veliko saloge fpraviti; boshjakizje majhna rezh in zlo niške žene, pa vender vfe romarfke ali boshjopotne zcrkve, fhe zlo fv. Petra v Rimi, — nar drashji in zhaftitljivifhi zeliga fveta fo le po tazih boshjakih fosidane bile; td je pri zeli vinoreji nar vezhi fkrivnoll — na ktero, Bog daj! de bi jih veliko vezli sa naprej bolj pasilo! — §cme fmo vfejali, Bog daj, de bi le na dobro semljo padlo! — XX. Ne vtirn vfhezlme, iti tudi ne povfod navadne fredftva vino-obdershljivofti. A. Vino-zhif tenje. Vina, ktere fo pred simo is debeliga svreie, fe vezhidel hitro in navadno v nekih mcfzih , k vezhimu, do konza Velkotravna, farne od febe vzhiftijo; na Kajnu jih pa vpervim letu njih fiarofli po trikrat prefnemvajo, de bi jim fhe bolj tanjke poftajalc. §tari Ariftdtelj je she uzhil, vina po vezhkrat prefneti, de bi pri poletni vrozhini droshje fe ne vsdigovale, in vina ne fkifovale, rekozh: (Juoniam fuperveni e n t e aeftatis calore folent faeces fubverti, ac ita vina acefcere. Po Franzoskim in mnogih bolj fevernih deshelah nifo sadovoljni s tem, de fe vino farno 239 vzhifti, in ko bi fhe tako tanjko bilo, ampak ga fhe pertiljeno zhi- fiijo. Franzosje vežhidel vina v prodaj ne dajo, fhe manj ga v gufhtare nalijejo, de bi ga popred ne zhiftili; tako fe najdejo tudi po vlili volkih ofhtarijah nemfhkih deshel vina is kraja vzliiftene. Kakor fe pri naf fiizhniza od vfaziga drusiga, tudi nar tanjfhiga vina fhe vender faslbzhi, tako tudi dobro vzhiftene od vfaziga dru¬ siga ne vzhifteniga vina. J^haptal pravi: de vino, ktero fe je s ftaranjein farno in popolnoma vzhiftilo, td je, vfe gnjilzhne rezin' is febe pahnilo, ali is kteriga fo bile polili pahnjene, fe nedavezh fkifati; de je she po 40 dni tako vino pri nar vrozhini v odperti gufhtari na sraku pufi.il , in de fe mu ni fkifalo; jo nima vezli shlese v febi, bres ktere ga pa ni nobeniga kifanja. Ali fe pa v bolj fevernih deshelah kake take navadne vina najdejo, de bi v fddih farne in bres nobeniga prifiljenja, td je, zhiftenja, vfo napotrebno shleso ali gnjilzhne rezin' farne is febe na dno pahnile? — tega ne vemo; nar bershe ne, ker baron Babo pravi, de Rajnfke vina fe v dveh in kvezhimu v treh letih vsorijo; v tako kratkim zliafu fe pa farne v tukajfhnjim sapopodku ne vzhillijo. Po raslozhku krajev in vremen fe sna tako pofebno leto na¬ meriti, de vino, ali tudi vezli fddov vina v kakim kraji fe nikakor farne ne vzhiftijo; tii lila kola lomi, zhe ga hozhe kdo prodati v kraje, v kterih zhifte vina fhpogajo, kar vzhiftiti ga mora. Rezheno je she bilo, de frednje in vfe nishji vina imajo v febi prevezh sldcsofladine; zhe jo ravno nekoliko po penah sme- zhejo, in nekoliko v fpodnje droshje pahnejo, jo vender fhe vfelej v njih vezli oftane, kakor bi jo bilo v primeri prizhijozhini zukru sa tihovrenje pdtrehno. Ko fe take vina pred nevarnim zliafam popijejo, td nizh ne de; gnjilzhne rezili, is kterih med drusim shlesofladina obftoji, zhloveka nekoliko rede, ko bi pa take vina *) Radovednim in nkasJieljnim bravzam hozhemo tukaj fhe nekaj is organfke ke¬ mije rasodeti. Is Kine — fheti mefzov daljezh po morju — »speljejo na leto 71 milijonov funtov zhaja (teja), ki mu po vfakdanje Holandefhki 'zhaj pravijo. Auglcshje ga povshijejo 50 milijonov, feverni Amerikanzi 8 milijonov, in vil drugi Evropcjzi 13 milijonov funtov; na Angleshkim jih fhtejejo okoli 120,000, kteri s tazim zhajam kupzhnjejo. Kofeta pa ispeljejo na leto okoli 346 milijonov funtov; v primdri nar vezh Franzosje in feverni Amerikanzi. Zhuden prikasik, de zeli narodi tako mozhno hrepene po kofdtu in po zhaju! Kaka kalamita (magnet) (la kofe in zhaj , de ljudi vflh (lanov tako mozhno na-fe vlezheta? Ali je to kako sazopranje? . Kratko nikar, organfka kemija da tukaj odgovor, ker pravi: de sldzhik kofdta, ki mu pravijo ko Tejin, in od teja, ki mu rezhejo : 240 tihovrenje dokonzhale, hi fe prevezh v gorkim hranile, bi vtegnila taka shlesofladina pri priftopku kiflogasa, pri vezli alkoholu, ki- fanje, ko bi pa zid malo alkohola v vinu bilo, njegovo gnjijenje fpodbofti. Satorej priporozhujejo take vina, pred mofhtovrenjem odshlesiti, kakor fmo she povedali, in ko bi ne bile popred od- shlesane, jih po vinovrenju, kadar fo feshe vlegle in zhifte poftale, prefneti, in po lili fhe bolj vzhiftiti, de bi fe prevezhna shlesofla¬ dina is njih na dno pahnila. Baron Babo pifhe: de ljudje fo zhes in zhes soperni vino- zhifteiiju in pravijo, de po takim delu vino sgubi; on pa niifli, de fe motijo, in de, kadar fe rezin', s kterimi je vino zhifteno bilo, popolnama vleshejo, je vino tako ko popred. On fhe zid fvetuje, dobriga vina nikar ob enim mozhno vzhiftiti, de bi fe ki prevezh dobriga in vinu flushivniga na dno is njega ne pahnilo, marvezh ga raji vezhkrat, pa po malini zhiftiti. Samera gori, samera doli, ta je ozhitno prašna! de vino pride kafneji po tihim vrenju, zhe je fhe kaj zukra v njemu, nasaj k febi, jo hozhemo verjeti; kar je pa nad alkohdlam po vezhkratnim pretepanju in pretakvanju sgube in fhkode terpelo , de tega vezli ni — bodo gofp. baron farni poterdili. Ko ga imafli she zhiftiti, vzhifti ga oh enim in po¬ polnama, fhe tako bo pri nishjih vinih malo, Id je sa malo zhafa sdalo. Franzosje pravijo tazim delu: vinu shivesha dati, ali ga limati (collage); Nenizi: ga lep f h ati; Ijlovenzi pa, kar nam je snano: ga vdariti, in feni tertje tudi: urihtati ga. Po vfih bolj fevernih deshelah priporozhujejo k tem ribji me¬ hur, ali ribji lini (Hausenblase), v bolj gorkih fe pa tega ogiblejo in raji s mladimi jajzhnimi beljaki to opravijo; Franzosko mefto Bordd potrebuje k tem na leto zhes milijon jajiz. V vinohramijfkih bukvah fe najde fhe priporozhcno k temu: mleko, goveja kri, arabfka fmola (gumi) i. t. d. tudi mnoge prilage od pezhene foli, prav drobniga krelivniga pefka, na moko rastolzhene nove lonzhene, pa ne pozinjafte pofdde i. t. d. Ozhitno je, de mleko da vinu nekaj tej in ima v febi 2!) Itotin gnjilza. Kofe, zhaj in kakao, de ti ravno raflljinfki fad, fo tedaj bolj shivaijfkc nature, ker tolikanj gnjilza v febi imajo; gnjiliz je pa, kakor fino na 165. tirani povedali, nar tezhnilhi shivesh zhloveku. kofe in zhaj nilta tedaj, fploh govoriti, tako mozlino zhloveku fhkodljiva, kakor fe je dofihmal tiirdiio. Poglej: I). Dinglers polvtechnisches Joiirnal, I. Januar- Heft 1845 vonj Herrn Dr. Ure. 2 it shure, in kri nekaj fokrovze, in de s takim zhiftene vina hi bile hitro sa popiti. Po vlih deshelah, pofebno v meftih, kjer je vinozhiftenje bolj navadno, le najdejo taki ljudje, ki poftanejo po vezli fkufhnjab v temle bolj rozhni in umetni, in bolj vedo kolikanj in kakfhnih rezhi gre k temu vseli, in kako to narediti. Prav mozhno naf je vefelilo, sadnjizli is uit zhallitiga gofpoda grofa Barbota saflifhati, de tudi na Dolenfkim navadno vin ne zhiltijo. Tako fe tedaj v Ilirii v primeri s franzosko in s vlimi bolj fevernimi desbelami fhe narvezh naravnih vin popije, to je, lazih, ki Ib fe, in kakor fo fe farne vzhiftile. B. Vino - oshvepljenje. Slednje vino je na poti raspadanja; od nekdaj fo ti. pa ljudje kar veliko persadevali, de bi ga na ti poti po premoshnolli per- ftavljali, de bi fhe vino oftalo, in de bi jim ki v kako drugo nev- fhezhno raspadanje, kakor je kifanje ali gnjijenje, ne prefkozhilo. Vzhillenje je neka priporaozh k temu, pa vfelej in sadolli in sa dolgo *) Po vifoko veljavnim grofu gofpodu Otonu Barbotu, enimu nar umetnifhih kme¬ tij (Ivo vavzo v na Dolenfkim, bo fzhafama flic veliko ofrezhenje Dofenzam dofhlo. Ob zhafu prihoda prefvitliga Zefarja v Ljubljano fo imenovani grof nam , naf vifoko vfposnovavfhi, fvojiga ediniga fina prijasno predftavili, kteriga fo bili namenili malo zhafa potern v H o h e n ha j m na Virtenbergersllkim v vifoko kme- tijfko fholo ali nzliilifhe po fiati, kjer fo iizhcnzi s primerjenim shivesliam in prebivalifham sa dobro plazhilo ofkerbljeni, in kjer je fhola s prav priv ve¬ likim, in vfe poglavne kmetijfke veje — tojc, sliito vino — ladjo — in ako fe ne motimo tudi shidorejo obfeshcjozhim kmetijlivam sdrusheno, tako, de, kar fe koli v fholi gofpodizham raslaga, fe jim potem na polji ali v nogradih v djanju pokashe. Vfe nove snajdbe, ki kmetijlivo vtizhejo, fe tam koj fku- Ihajo, in ko fo flushivne, prezej v kmetijlivo vvcrliijo in vpeljejo. De fe go¬ fpodizham v fholi tudi vfe druge uzhenolii, ki fo 's kmetijlivam v svesi, ali ga podpirajo, kakor naravoflovje, kemija, razhunllvo i. t. d. raslagajo, to fe tako ve. V želim nafhim zefarllvi, fe flzcr na vlili vifhjih uzhebifhih kmetijlivo s befedo raslaga, pa take fhole je fhe ni, de bi bila s velikim kmetijlivam sdru- shena, in de bi fe kar vfe v fholi raslosheno potem v djanju pred ozhmi nzhen- zov fpeljevalo. Gofpod grof Barbo fo nar bershe pervi od vfe vifoke gofpode zeliga zefarftva, fvojiga fina v tako fholo podali. O flava, velika flava Njemu! §podobi fe, de vifoki gofpodje prav isobrasheni perve dershavne in vojafhke fiopinje v Zefarllvu pofedejo, — njim gredo, ki fo sa td ; ker jih pa ni der- shavnih flushb dovolj sa-nje, in ker vezhidel vil od fvojih velizih semeljfkih laltin shive, je prav, de fo tudi pri kmetijllovanju perve luzhi po deshelah. O de bi vender draga ("Slovenja med vifoko in nishji gofpddo veliko lazih linov rodila, kakor fo verli gofpod grof Barbo! Tudi fvojiga naroda in narodniga jesika fe ne framujejo; de fi ravno flare, in flavne krivi, kakor she njih pri- mik fprizhuje, Jim gre flovenfhina vender tako gladko od uli, de mnogi, ki fo fe flovenfkiga jesikoflovje v fholah uzhili, bi vtegnili pred Njimi omolkniti. — 31 242 ne sda; drugo freddvo je prednamdvo she v slo barih zliafih snajdlo nad shveplam; ko ga s shveplenim puham omamifh, Fran- zosje pravijo: zhe ga mutadiga naredifh, odane nekaj dalje zhafa pri pokoju, de fe ne sazhne tako hitro ne kifati, ne gojiti. Ko shveplo gori, fe proti fprijemlje s kifiizam in podane shveplenokifli gas; to je neka kifloba; fabrike fo, de jo v njih narejajo, pravijo ji: hudizhevo olje (Sclnvefelsaure); tako mozhna kifloba je, de kanzhik od nje ti kosho na roki preje. Zhe tedaj fdd, predenj ga s vinam nalijcfh, shveplo v njemu shgaje, s shve¬ plenim, ali shveplenokiflim gasam napolnifh, ga ni vezh kiflogasa v fddu, de bi fe ti pri nalivanju s vinam sdrushil in mu fhkodoval, sakaj fprijel fe je s shveplam in je podal shveplenokifli gas; ta shveplenokifli gas pa , kakor huda kifloba vino nekoliko sveshe, de ne more tako hitro raspadi, in fe po befčdah barona Babo ta s zhafam s shlesofladino ali s gnjilzhnimi rezhmi, ki fo v vinu, fprime, jih sgrabi in na dno v droshje potlazhi; on jo shivo terdi, de pride sadnjizh vfe shveplo v droshje. — Nam fe posdeva, de pri ti rezhi je nekaj pomote, na ktero, kar je nam snano, ni fhe noben kemikar miflil. Kadar shveplo gori, dela fe shveplenokifli gas, — ta je prav; ali fe ne dela tudi pri ognjeni gorkoti shvepleni puh? — v shveplokiflbbi je shveplo fvoje lallnodi popolnama sgubilo, je podalo nekaj drusiga, zhido noviga, ki ima vfe nove lallnodi, je podalo shveplokifloba; — v shveplenim puhu odane pa shveplo fhe shveplo, kakor v vodenim puhu voda, ali v slatim slatd, zhe slatopuh ohladifh, irnafh slatd. Ko tedaj tod s shveplam nakadifh, samore shveplokifloba vino svesati in k njegovi obdershljivodi kaj pripomozhi; shvepleni puh ga pa navda s shveplenim fmradam, in td bi fe samoglo tako dolgo posnati, dokler v nar manjfhih drobzah, v ktero je bilo v puhu rasdeljeno — v droshje ne pade, in to shveplo je, od kteriga ba¬ ron Babo terdi, de fe kafneji v droshjah najde, in de vino potem vezh po njem ne fmerdi. Od shveplokiflbbe pa ne verjamemo, de bi v droshje prifhla in sopet shvepleno laftnoft dobila. Kaka mozh je neki v vinu, de bi jo samogla raskrojiti ? Preprizhana refniza je pa, de oshvepljenjeno vino je ljudem, pefebno bolj flabotnim, fhkodljivo. Vi gofpodje dohtarji sdravniki! ki de kemikarji, in kterih vednodim in fkerbi je sdravje ljuddva isrozheno , odgovorite nam , zhe pri poletni hudi vrozhini na ko- sarzu hladne vode kanzhik shveplokiflbbe (Sclnvefelsaure) fpijemo, 343 ali nam bo (6 kaj fhkodvalo? — ali je taka voda bolj ali manj sdrava? — zhe je shveplo v vinu fmerdljivo in fhkodljivo, shveplo- kifldba pa — de ti ravno farna na febi hud Hrup — v pravi majhni primeri morde fhe zlo sdrava; ali bi ne bilo tedaj bolj prav, na- mefli vino s shveplam kaditi, ko hi fe dovolilo shveplokiflobe v pravi primeri pod ozlimi prifeshniga mosha kupiti, in pod ozlimi laziga s njo fdd, pred ko ga s vinam naliti, od snotrej pokropiti — ali jo med nalivanjem fdda s vinam, po kanzhikih prilivati? — §dde ali vina pokaditi, pomozhijo v raftoplenhn shvepli kdfze kake prav tanjke rute ali popirja, in jih sa rabo f-hranijo; dokler je fhe shveplo mehko, jih s kakimi fhtupami ali difhavami natroliti, je prašna rezh, ker gorezhe fhtupe in difhavne vezhidel fmerde. V tjhtrasburgu jih natrofvajo sa Franzose s vijolzhnimi pe- refzami, kar je ravno tako prašno; tudi tako prašno je fdde sa terane po uku barona Babo ta s orefhkam (Muskatnuss) nakaditi. Pokadijo nekoliko vezh ali manj , kakor hozhejo, de bi jim vezli ali manj sdalo; vezh ko pokade, bolj in dalje zbala vino fmerdi; pravijo tudi, de nakajen fdd je treba kar hitro naliti, de bi fe shvepljeni puh ki prevezh fdda ne prijel, in vino prevozil ne fmerdelo; naliti fdd fvelujejo nekoliko zbafa odpertiga dershati, de bi fe is njega, kar je prevezh shvepljeniga puha, fkadilo. Sjhaptal jo lordi, de fe morajo Franzosje vezhkratnim zhi- ftenju in oshvepljenjenju sahvaliti, de fe dajo njih vina v vfakim zhafu in pri vfakim vremenu v vunanje deshele, tudi po morju, hres vfe nevarnofti fkifanja, fpeljevati; pa on fam in vli drugi franzoski in nemfhki vinouzheni jo vender sedinjeni terdijo: de pri vlili nishjih vinih, ki fo fe is prevezh vodeniga, shlesaltiga ali seleniga grosdja naredile, vfe zhilienja in kadila malo sdajo, in de take vina pri priftopku killogasa in gorkote, ker imajo slo malo alkohola, ne v kifanje, ampak v gnjijenje fe kar hitro prevershejo. Gofp. dohtar Liebig fposna ozhitno gofp. barona Babota perviga vinorednika in hramijllvovavza rajnfkih deshel; baron Babo pa tudi ozhitno v fvoji vinoreji terdi, de ljudje fo vinozhi- llenju in oshvepljenjenju zhes in zhcs soperni, in vender on fam priporozhuje vina fhe raji po vezhkrat zhiftiti; uzlu: fdd pokaditi, pred ko fe s mofhlam nalije; pravi, de gre vino v pervim letu po trikrat prcfncti, in fdd, v kteriga le prefneme, vfelej s shveplam sa prav nakaditi, in in uke da le s tem raslozhkam, de flarih vin ne gre vezh tako po gollini kaditi. 31 * 244 S teshkim Teržani jo rezhemo, pa vendcr samolzhati je ne moremo, de 16 bravfhi, in i.s uft taziga moshaka jo flifhavfhi, vfe franzoske in druge bolj feverne vina v nafhih ozheh kar veliko od Tvoje shlahtnofii in žene sgube! Prav imajo Rajnzhanje, de fe na mlade vina uzhe! — Vi pa bolj jushni vinoredniki! ko bi vat’ kdo drashil, de Te v vafhih krajih ne dajo vina kakor v bolj fevernih obdershati, in sakaj bi jih tedaj po bolj fevernih fhegah ne ravnali? odgovorite mu, de navadno raji pri sdravi grenko- sagoltnolli, ko pri fmerdljivim in fhkodljivim shvepli pomozhi ifhete, in de nifte kaj prijatli taziga klobufhtranja in kadil. Zhlovek, ki ni The nikoli oshvepljenjeniga vina pil, ko Te na-nj nameri, mu pervikrat kar teshko doli gre! — XXI. Neprijetni prikasiki pri vinih. Vinohramijfkc bukve vunanjih deshel in jesikov veliko govore od vinfkih kolesen; ker ga pa vino shivljenja v Tebi nima, marVezh mertvina je, in tedaj napoti raspadanja; rezhemo raji temu, kar drugi vin Tke kolesni imenujejo, neprijetni pri¬ kasiki. Poglavitnifhi To pa ti le: A. Poletno vino vrenj e. Kadar mofht, premerslo dershan, ni pred simo is debeliga svrel, mora poletu svreti; to je pa v pregorkih vinohramih ne¬ varno sato , ker bi novo vino vtegnilo ob enim v kifanje, in ko ima premalo alkohola v Tebi, The zid v gnijenje prefkozhiti. Nemzi hladijo take Tdde, vkterih vino poletu prevezh vrč, smerslo vodo; nar kolji je pa pofkerbeti, de fe v premerslim ne tershe, ali pa grosdje in mofht kam v bolj gorko fpravi, de is debeliga pred simo svre. B. Huda megla (Schmeer). Primeri fe vzhalih, de kak Tod vina fe nikakor fam od febe dobro ne vzhilli; taziga gre, ko fe ga sa dom ne oberne, po lili vzhiltiti. Baron Babo pravi: najdejo fe pa fhe take vina, de fe ne dajo s navadnimi fredltvi vzhiltiti, in vfa megla is njih fpraviti. 245 C. Mozhno nategnenje ali rujavoft. Kadar grosdje sreja, narvezh sliivesha potrebuje in ga tudi na vfo mozh vlczhe; zhe pa ravno v enakim zhafu hudo deshuje, ga potegne sliivesha zhes vfo mero tako, de mnogoverftne grosdne plemena pokajo in gnjijejo; zhe pa ljudje nezhejo ali ne morejo pozhakati, de bi tak shivesh v grosdji pri gorkim folnzhnim vre¬ meni fe fkuhal in sgotovil, in zhe tako grosdje potcrshejo, jim bo tak ne sgotovljen shivesh kafneje v vinu kar hudo nadlegoval in sabavljal. Naj fe vino is taziga grosdja farno fhe tako lepo vzhifti, vender kafneji, ko fe pri pretakvanju ali prefnemovanju s kiflo- gasain smefha, mozhno nategne, in ko ima kiflogas v vezhi meri, kakor poflavimo v nadertih fddih, prihod do njega, samore rujavo poftati, ali fhe zid sgoftiti fe. Tak v grosdji po njegovi lallnofti ne sgotovljen shivesh, je veliko linji sa vino od druge navadne sblesofladine. V bolj fevernih vinfkih deshelah bi jim v 10 letih faj fedemkrat vina tako sabavljale, sakaj s srejanjem grosdja pri¬ dejo fkorej vfako leto in vezhidel v premokro jefen: torej fo she od flarili zhafov primorani bili, vfe fvoje vina zhiftiti in jih po goftama s shveplam kaditi, ker tako kadilo je fhe dan danafhenj edino fredflvo vina pred takim kar sopernim fpremenovanjem ob- varvati. Franzoske vina, ki jih vezhkrat pod flavnimi imeni prodajajo, in od kterih Dr. Ritter pravi, de fevnazhetih gufhtarah do dru- siga dneva vezhkrat tako fpremenijd in rujavo pollanejo, de nifo vezli sa rabo, fo is tazih premokrih leten, v kterih je grosdje pred potergano bilo, kakor preobilno na fe potegnjeni shivesh v febi prekuhalo. Gladovnoll tildi Franzdse sapeljuje, de fi s tazimi vi¬ ni farni febi kupzhijo kaše. Zhe je na mehko grosdje mozhno deshevalo, in zhe ni grosdje takiga preobilniga sliivesha na folnzi dobro prekuhalo, kar nikoli ne bo pofebno dobrih in shlahtnih vin dalo, tudi efenzi is njega line bodo nobene pofebne hvale pridobili. Srelo grosdje pa ne potrebuje vezli tolikanj sliivesha, in ga tudi v taki meri na fe ne vlezhe. Zhe na-nj tudi mozhno deshuje, ne bo ne tako pokalo, tudi ne tako mozhno gnjilo. Ker pa v bolj gorkih deshelah grosdje loshej fosreja, in ga vezhidel tudi fosre- jeno tershejo, fe v tazih krajih zlo malokrat vina na to visho fpre- menujejo. Tako fe ve, de v nafhi ipavfki dolini je pred 20 letini bilo 38 let preteklo, de nifo vina v tem tukaj imenovanim sapo- 246 padku nategovale. Pred 20 letini fino pa imeli tako vino; ljudem fe je kar zhudno sdelo, in sa tolikanj vezli, ki nifo bili navajeni, in tudi ne rasumeli, kako jih kaditi; pa tudi 1835. leta je bilo grosdja zhes mero, — tako grosdje veliko tesheji son’ — in deshja je bilo pred in ob terganju tudi zhes vfo mero ; vina fo ob pre- fnemovanju, pofebno pa naderte, mozhno nategovale, in vender taka obilnoft vina, fe je do prihodne bendime zhifto poprodala, bres de bi ga bilo fam kosarez pod slo prifhlo. Ko bi fe bal, de bi vina savolj prevelizih deshjev pred bendimo ftanovitne ne bile, vtozlii ga is vfakiga fdda, potem kadar fo fe she vzliiftile, ki po pol kosarza, in ga sa 14 dni kam na srak, ali v vinohram, ali v kako flanizo poflavi; zhe vina lepe in zhifte oftanejo, je prav, lizer bi jih mogel ob prefnemovanji nekoliko pokaditi. Take vina vzhali tudi farne od febe tako laftnoft sgubijo; 1835. leta nifmo nobeniga fvojih vin kadili, vender fmo jih bili kalno prav lahko prodali, in nihzlic teh, ki fo jih bili kupili, fe ni pritoshil, de bi bile kaj na¬ tegnile, ali fe kaj sgoftile. Nar bolji bi pa bilo — ko bi fe vedilo — de bi fe po dolsih in mozhnih desbjih kake 4 do 6 dni prav gor- kiga vremena pred terganjem prizhakovalo, de bi tako grosdje pre¬ obilen shivesh prekuhalo, in bolj dobre in ftanovitne vina dalo. 1). Vlezhljivoft (zaher, schwerer Weinj. Po vlih bolj fevernih deshelah jim poftajajo belo-vina vezh¬ krat poleti v premalo hladnih vinohramih vlezliljive, de vezli ne rovfhtajo, ampak nekoliko fe goftd in tiho kakor olje v niti vlezhejo; Franzdsje pravijo: de predejo; fhe zlo vino is Traminarja, eniga nar shlahtnejih rajnfkih tortnih plemen, pravi baron Babo, je nagnjeno k vlezhljivofti. Vfi vinonzheni terdijo, de pomanjkanje alkohola in grenkosagoltnofti td nanefe, de fhe zlo vina is obra¬ nih jagod take poftajajo; tudi tjhampanjar, kakor fmo she po¬ vedali, vezhkrat prede. Kakfhenkrat fe prigodi, de fe take vina farne in sa vezli let popravijo, nar vezhkrat jih pa s ribjim me¬ hurjem, in kakor pravi t^haptal, tudi s jajzhnimi beljaki zhiftijo, in kar dobro pretepajo. Nam fe posdeva, de v bolj gorkih vinfkih krajih je tak prikasik nesnan, nifmo fhe flifhali po vlih tih krajih od taziga vina. E. Kanj. Kanj je neki raftljinfki fpazhik kakor plelinj ; shlahlni efenzi, 247 zhe fhe toliko fladine v febi imajo, in ftare vina, ki fo zhifto bres vfe shlesofladine, ne delajo kanja; vfe druge vfakdanje vina pa po primeri, kakor manj alkohola in vezli shlesofladine v febi ima¬ jo, in kakor fe bolj v gorkim hranijo, poftanejo pri priftopku ki- flogasa toliko bolj kanjalle. Ker je kanj neka mreniza, ki vino od sgorej sakriva, ne gre nadertiga toda, v kterim je kanjafto vino, obgugati; pa tudi, ko fe mu kaj vina dolije, ga gre po kaki flami ali zevi, ki v vino feshe, priliti, de fe kanj po vinu ne pomefha; zhe bi fe pa tudi kaj pomefhal, pozhali fam na verh fplava, ali v droshje pade. Zhe fe tak fdd isprasne, ga je treba s kako verigo (ketino) prav dobro in vezhkrat oprati, de fe perfufhen kanj dobro od- dergne in viin ispravi. Kolikor bolj pogoftama bofh fddc salival, ih bolj savefhoval, tolikanj manj kanjalle vina bofh imel. Po bolj fevernih krajih naderte in naftavljene vina kade, mende jih pa vender s kajenjem popolnama pred kanjem ne obvarjejo; kanj je ena zlo nedolshna rczh. F. Poteglej na drenj (stichig werden). §haptal in baron Babo pravita, de na Franzdskim in na Rajnu vzhafi zeli fddi in lizer boljih belih vin in teranov na drenj potegnejo; ali je pa td jeliho - ali kaka druga kifloba? Tega pa ne rasodeneta. De bi v nafhih krajih zeli fodi na drenj potegnili, tega nifmo fhe flifhali, de pa pri hudih vrozhinah in v gorkih hramih bolji vina v nadertih fodih, pofebno h konzu, kader je malo vezh v njih, na drenj potegnejo, td fe pa vezhkrat primeri; torej fe imajo vfelej pri hudih vrozhinah raji manji fodzi vina sa dom in ofhtarije naltaviti, kakor vezhi, in kar dobro samafheni dershati, de kiflogas toliko manj in v manji meri do vina pride. Tako, kadar is toda vino popolnifh, de ti ga ollane v njem 10 — 50 bokalov, nikar ne pij, kakor pravifh nango is fdda, ampak nango ali oftanik potozhi v primerjen fodez, de ti na drenj ne po¬ tegne. Kifljatc vina fe ne dajo vezh nikakor pofhteno in popol¬ nama popraviti, torej raji popred fkerbi, de ti kiflafte ne poftanejo. V bolj fevernih krajih oshveplenijo naderte vina, de kiflogas nima prihoda do njih. G. S v e f h e n j e. Prav ftare vina in fploh vfe, ktere je nimajo vezh zlo nizh shlesofladine v febi, in ko fe v fodih hranijo, fe ne morejo nizh 248 vezli sboljfhati, ampak farne od febe flabe; alkohol fe nima vezli v njih is zhefar mnoshiti; kar gaje, fe pozhali fkosi fdd.is njih kadi, de fe vina smirej vefhijo in tedaj flabji pohajajo; sadnjizh vezli ne rovfhtajo, ampak, oljnate, tiho tezhejo in nifo vezli pijanzhljive. Take vina, pravi baron Babo, gre popraviti s pri— Jijenjem mlajfhih pa krepkih vin. II. Savrenje. (umschlagen.) Malo je okoli po fvetu tazih vin v fddih, de bi zlo nizh vezh shlesofladine, ali gnjilzhnih rezhi v febi ne imele, torej ib, flabo hranjene, pri hudih vrozhinah vnevarnofti, de bi ne savrele. §he zlo Hohajmarfko, neko rajnfko vino, ki ga nekteri vifhji od Jansheviza ženijo, in ki fo ga Bavarzi feboj sa raladiga kralja Otona na Gerfhko vseli, je tam v gorkejih hramih, kakor fo na Rajnu, hitro savrelo; defiravno zhifteno kakor vfe rajnfke vina, je vender fhe shlesofladino v febi imelo, sakaj lizer bi ne bilo savrelo — bres shlese ga ni savrenja. Lavoisier, ^haptal, Berzeli in vfi drugi kemikarji fpo- snajo, kar tudi vfakdanje fkufhnje uzhe, trojno ftopnjo vinokipe- nja, namrezh: vinovrenje, jefihokifanje in gnjijenje. Ko je ozhitno in tiho vinovrenje dokonzhano, ali vino dognano, in ko fe, kadar je fhe kaj shlesofladine v njem, v pregorkim kraju hrani, pre- fkozhi v jefihokifanje, in to je, kar fe savrenje, in tako vino savrelza imenuje. Ko je pa tudi jefih she dognan, to je, ko to fe she vfe drobze alkohola fkifale, jefih fe prekuzne v gnji¬ jenje ; gnjijenje je pa poflednjo raspadenje nekdanjiga mofhta. fkufhnje vezh vinfkih deshel pa fprizhujejo, de slo niške vina, ki imajo veliko shlesofladine ali gnjilzhnih rezhi v febi, in zlo malo alkohola, namefti de bi fe v jefihokifanje, fe ob enim v gnjijenje prevershejo; ni ga namrezh v njih alkohola, de bi jefihokifloba poftal. Take savrelze nifo sa drugo kakor sa kje šiiti, in lizer bersh , de bi fe fddi ne fkasili; v fddih, v kterih fe je dalje zhafa gnjilo vino hranilo, samorejo drugikrat tudi bolji vina hitreji savreti, ali faj vender fvojo lepoto in zhiftoft sgubiti, kakor fe po fprizhevanju gofp. Majerfija vezhkrat in v obilni meri na Ogerfkim primeri. Nam fe posdeva, de v bolj gorkih vinfkih deshelah jih ni tako niških vin, de bi fe ob enim, namefti 1‘kifati fe, v gnjijenje prevergle; sakaj, ko ravno kako nishji savre, fe da is take sa- 249 vrelize ali prav dober jefih narediti, ali pa alkohol is njega isvle- zhi; is gnjiliga vina pa ne bofh ne jeliha, ne shganja naredil. Raslozhi fe lahko tudi vezh ftopinj savrelize; ko fe pri hu¬ dih vrozhinah v hifhah ali ofhtarijah kako nishji vino is gorkiga hrama tdzhi, fe primeri, de zlo pozhafi shaloftne farbe poftaja, in de ni vezh tako biftro, (udi neki pofebni dufliez dobi. Domazhi fe pozhafi na tako fpremenenje privadijo, in zlo nizli ne vedo, de je savreliza; vunanji pa, ki ni na td navajen, jo raslozhi. Tako fino, pa she pred veliko letini, pri nekim gofpodu na Katinari nad Terftam belo savrelizo pili, s ktero fe je prav hvalil, de fe dajo tudi v njegovim kraju bele, ne na tropinah kuhane vina do¬ bro obdershati, in de nalafh ni tod vina prodal, fe od tega pre- vishati. Shaloftna je bila vidili, dufhez je imela, in gofpod, lizer flavni kmetovavez, ni rasumel, de bi td savreliza bila. Tudi zeli, pregorko hranjeni fddi vina samorejo v hudih vro¬ zhinah savreti, in lizer ali fkrivaj in prav naglo, de fe ne ve, kdaj fe jeto sgodilo, ali pa po ozhitnim in vidljivim vrenju. Take vina nifo vezh tako biftre, kot popred, bolj tiho tezhejo, in imajo vezhi ali manjfhi duh po savrelizi (Hitzegeruch). F. Jullien pravi: kakor hitro fe kaj taziga sapasi, grč vino kar hitro v drugi pokajeni fdd pretozhiti, in ga vzhiftiti. Savrenje je osnanilo, de vino je na poti, jefih poftati; ko fe ga na gorko poftavi ( poglej 177. in 178. Hran), in mu velik pri¬ hod kiflogasa nakloni, fe tudi v refnizi fkifa, lizer oltane v fianu savrelize: vidili fmo jo, pa she pred 25. letini, 8 mefzov po¬ tem, ko je savrela, po 3 gold. zheber plazhati; kupez je is nje kar hud jefih naredil. Doli po Kneshii fo jo v pretezhenih zhaiih vezhkrat v Gorifhke shganjarije na pol vinfke žene prodajali. Tudi jih lem ter (je, ker dobro vedo, de nifo nizh fhkodljiviga va-nje djali, bres nar manjfhi fhkode pijejo. Ali bi fe dale take savrelize popraviti? Neki keinikar is Turina je pred vezh letmi v nekim zhafopifu osnanil, de jim zu- kra, grampe in grampokiflobe (Weinsteinsauere) — sgol vinfke sloshne dele — pridjati, in jih kam poltaviti, de bi snovizh vino- vrenje naftavile, dokonzhale, duh po savrelizi sgubile in sopet dobre vina poftale. Zhe kogar td vefeli, naj pri kaki priloshnofti pofkufha. F. Jullien iizhi take savrelize na frove, to je, ne fhe kuhane in mozhno mokre tropine v taki primeri šiiti, de fe vfe fkup, kakor drugi mofht, dobro pokuha in svre. Vino- 32 250 rednikam, ki doli prek vfe Ipave premehke vina pridelujejo, damo fvet, ko bi jih do konza Velkitravna ne poprodali, naj raji pre¬ obilno shleso is njih pahnejo , in jim s kakim dobrim in zhiftim teranam nekoliko grenkosagoltnofti dajo, kakor de bi jih v ne- varnofti kakiga savrenja puftili. V poprejfhnih flarih zhafih fe je prek Ipave, pofebno pa doli po gorifhki kneshii vezli od savreliz flifhalo; v fedajnofti pa fo vinoredniki umnifhi in fkerbnifhi vinohramijftvovavzi poftali, de fe smiraj manj od savreliz flifhi; v nafhim kantonu pretezhe she v zhafih po vezh let, de fe od taziga prikasika nizh ne sve. Ako bi vinorednikam mar bilo, fe pofebno dobro s uki nafhe vinoreje fosnaniti, in po njih ravnati, bi veliko bolji, mozhneji in ftanovitniflii vina pridelovali; ravno tako tudi, ako bi njih hramij- flvovanje bolj nafhim hramijfkim ukani primerjeno bilo, bi fhe veliko manj sabav v fvojih vinohramih imeli. XXII. Vino - ofti upenje. Od prav prav karih zhafov fo nekteri fhpogali — she Himzi in G reki fo take navade imeli-—vinam kaj prilagati, ali jih pri— jetnifhi sa pokuf, ali pa mozhneji in ftanovitniflii naredili. Ko fe jim kaj zlo nedolshniga ali taziga priklada, kar je obftojnfkim delam vina enako, to veliko ne de; kar fo pa Himzi in Greki v vina ftavili, bi ne bilo tvojim uftam kratkonikar primerjeno! Zhe mofhtu, poftavimo, pred vrenjem shganja prilijefh, ali zukra do- dafh, more tako vino mozhneji in ftanovitniflii poftati; pri niških ženah vin po vlili nafhih deshelah bi fe pa to teshko poplazheva- lo, bolji je tedaj po umni reji na tertizi bolj zukreniga grosdja ifkati. V Parisu prilivajo vinam po fprizhevanju F. Julliena mnogi ofhtirji in vinoprekupzi vezhkrat vode — ali drugej ne? — tudi hrufhkoviga vina; take goljufne vina meftna gofpofka na¬ vadno isliva, in goljufivze pokori. Preprizhana refniza je pa tudi, de fo she od nekadaj lem ter tje marfikaj v vina ftavili, kar je sa zhlovefhko sdravje fhkodljivo bilo, in temu fe pravi: vina oftrupeniti. Lakomnoll ali velike shelje nishji vina po dragi ženi proda¬ jati ; redki vinokupzi pri bogatih vinfkih letinah; nevednoft na- ravopoftav, po kterih fe dajo vina dalje zhafa sa zhloveka sdrave 251 obdershati; pomanjkanje dobrih vinohramov, lirah pred savren- jem i. t. d. jc ljudi od nekdaj fpodbadalo, mnoge fredftva pri vi¬ nih pofkufhati, jih dlje zhafa obdershati; tako fo prifhli tudi do fhkodljivih fredftev, po kterih fe vina, zhe fe s tazimi navdajo, oftrupenijo. Shaloftna je, zhe zhlovek, kteri ga sasheli in potre¬ buje kosarez vina, fe oshiviti in fvojo mozh ponoviti, pri ker- zhmarju namefti pofhteniga in sdraviga vina sa drage, vezhkrat teshko saflushene denarje ti oftrupenjene mlake kupi, ktera ga oflabi, mu hudo bolesen nakloni, ali fhe zlo v grob fpravi. Kdor¬ koli hi vedama kaj fhkodljiviga ali ftrupeniga v vino djal, poftane kriv bolesni in vfe fhkdde, ki is bolesni isvira, ali tudi fmerti tega, ki bi bil od taziga vina umeri; taki bi bili umorivzi fvojih sravenbratov; njih dobizhki bi jim hifhe raskopali, in njih pre- moshenje bi fe rasneflo, kakor pleve na vetru. S? voj e shive dni nimafh nizh v vino djati, zhe niti popolnama previshan, deje ne- dolshno, pa tudi nedolshniga ne ftavi, vino je nar bolji tako, ka- korfhniga je Bog dal. Zhe bi ti kdo kake fredftva vinoobdershljivofti ponujal, ali sa denarje Ulil, nikar fe s takim ne pezhaj, goljuf je! — Nafhe vifoko dershavovladarlivo, fkerbno sa sdravje Ijud- liva, je vtim z. k. krafijfkim in kantonfkim sdravnikam pofebno dolshnoft naloshilo, zhuli, in vedno fkerbeti, debi fe nobeno oftru- penjeno vino ne na. debelo prodajalo , ne v ofhtarijah tozhilo. Taki sdravniki, ko bi fe jim sdelo, de bi kako vino nesdravo bilo, imajo pravizo veleti, do jim vfak kerzhmar fvoj vinohram od¬ pre, in vfako vino pokashe; kteri fo kemikarji, jim je zid majhna rezh, fhkodljiviga, kar fe je v vino djalo, ozhitno pokasati. Zhe bi bil ti, poftavimo, vino s golunam (Alaun) navdal, je golun v vinu popolnama rastdpljen, de ga nividiti; kemikar pa vsame ko¬ sarez taziga vina, vlije va-nj nektere kanzhike falmijakoviga olja; golim je tizer v vinu rastopljen, fe pa vender s tazim oljem fhe bolj shlahta kos vinam, popufti vino, fe fprime s tazim oljem, naredi hitro oblazhik v kosarzu, pade na dno, in tu ti pokashe kemikar golun, ki ti ga bil v vino djal. Po lazih fhegah ti sa- morejo vfako drugo fhkodljivo ali ftrupeno rezh pokasati, s ktero bi bil vino navdal. Po raslozhku bolj ali manj fhkodljivih ali ftrupenih rezhi, ki bi jih z. k. sdravnik, ali drugi prifeshni ke¬ mikar v vinu nafhel, bi bil, kdor je vino s tazim navdal po ze- farfkih poftavah ojftro pokorjen, ali pofhtrafan. Nihzhe je nima, *■) Poglej: k. k, mcdininische Polizev. 32 * 352 in je ne more imeti pravize s fhkodljivim vinam fvojiga blish— njiga in brala savdati. Zhe je od ene liram' po zefarfkih poltavah dovoljeno v lili in potrebi vino nekoliko in saprav s shveplam pokaditi, je pa od druge liram’ ojftro prepovedano ga mozhno ali prevezh oshvepleniti; lake vina fo ozhitno, pofebno bolj flabotnim ljudem fhkodljive. Ker Dr. Rit ter terdi, de bolehnim in prebolehnikam terani bolj tek¬ nejo od belih vin, ne pride td farno od grenkosagoltnofti, ki jo je obilo v teranih, ampak tudi od tega — na kar pa Dr. Rit ter ni miflil — de teranov ne fhpogajo nikjer tako oshveplenovati, kakor bele vina, torej fo veliko bolj sdravi od belih oshvepljenjenih vin. Tako je tudi pripufheno mofhtu pred vrenjem, ne pa vezli kafneji vinu kaj shganja priliti. Miflimo, de bi td ne verglo, tudi bi ga tanjki noti v vinu fposnali; zhe bi pa kdo predersnjeno kakiga opijaniti, nalafh shganja vinu prilil, bi bil, ko bi fe to fprizhalo, od gofpofke ojllro pokorjen. Vina krepkejfhi in lianovitnifhi narediti, fe je she v ftarih zhalih is Franzoskiga fem ter tjc fhega sanefla, jih s gohinam navdati. Td je tudi ojftro prepovedano, ker fo take vina slo fhkodljive; ko ga pijefh, ti bo ufta ftifnilo, po gerlu te prafkalo in ti ga sadergnilo, na perlih te bo tifhalo in is shelodza fe ti bo rigalo; ko fe na tako namerifh, raji ga puftiti, ko de bi ga pil. Kotlovna rija (Griinfpanj je hud ftrup kot mifhniza; nobeni¬ ma ni pripufheno, de bi kaj od kotlovine ali nje rije v teran djal, ga bolj zherniga narediti. Lahi, ki radi prav zherne in golte terane imajo, in is tega namena mnogo drugo grojsdizhe va-nje ftavijo; fo fe v poflednih zhalih s nekim tertnim plemenam fo- snanili, ki jim bo terane kar mozhno farbane in zherne narejalo. V ftarih zhalih fo fem ter tje, morde tudi vezhkrat po ne- vednofti , vina s fvinzhenimi fredftvi oftrupenovali. $vinez in fvinzhena rija je kar hud in ftrafhen ftrup. S tazimi fredftvi fo hotli vina ljubfhi, prijetnifhi in lianovitnifhi narejati. Kdor je tako vino pil, je hitro svedil, deje fhkodljivo; zhe gaje farno od febe svilo, ali zhe je kako sdravilo vsel, de ga je is febe vergel, je bilo fhe dobro; lizer ga je po zhevih klalo, sazhel je otekati, bolesen fe je vlekla, dokler je sadnjizh zhes vezli mefzov f-hiral in poginil; sakaj tudi sdravniki, ki nifo bili ke- mikarji, nifo tega ne rasumeli in ne snali tazih bolnikov vfelej sdraviti. Od leta 1800 ga ni bilo v Parisu po ti fhegi oftru- 353 penjeniga vina, od tega pravi F. Juli ien, de fe je popolnama preprizhal; ravno tako jo tudi terdi, de po mnogoverftnih, od njega s pofebno natanjkottjo fpeljanih fkufhnjah je popolnama preprizhan, de fvinzhene fredftva ne narede ne prijetnifhiga vina, ne ftanovitnifhiga. Tako oftrupnjeno vino fe je v ftarih zhalih kakfhenkrat tudi v teh krajih, pa vender slo po redkama nafhlo, ki fo ga hirfa imenovali ; na ozhi je bila lepa, uftam prijetna; gorje pa zhloveku, kteri jo je pil; vera je pa tudi bila v desheli, de hirfa je vzhifh- tena savreliza, torej fo vfako savrelizo tudi fhkodljivo dershali, in v tiftih zhaiili, v kterih je bil Lovoisier, pervi kemikar, po franzoskim puntu ob glavo djan, fo jih meftne in kantonfke go- fpofke k veliki fhkodi vlaftnikam islivale. Kerzhmarjev, od kterih vina jih je vezh obolelo, fo fe ljudje vedno ogibali; temu, in po¬ febno pa fhe kemijfkim rasjafnenju, po kterim fe samorejo take goljufije in oftrupenjenja na dan potegniti in ozhitno fprizhati, gre fe sahvaliti, de je she zhes 40 let preteklo, odkar fe ni vezh v vfih tih krajih flifhalo, de bi bil kdo od fhkodljiviga vina obo- lil; tudi kake savrelize nobenima vezh ne istozhijo, ampak fvet- vajo, ali jelih ali shganje is nje narediti. Ozhitni zhafopiti fhe vzhafih v mifli vsamejo, de v nekih vunanjih in slo daljnih deshelah fe kakfhenkrat fhe goljufne in fhkodljive vina najdejo; Bog daj! de bi povfod vinokupzi veftni bili in de bi vezh nobeden take pregrehe ne ftoril! Zhloveku bo- lesen nakloniti, ali ga fhe zlo savdati, je kar velika hudobija! — K a s a 1 o t Stran. (. Od muogotcrofli vinfkih (ert H. Od operha, Abtropfeln der Tratibenbliithen 1 O 10. Kakfhne tertne plemena gre faditi ? jj IV. Zhiflalije tertnih plemen, ki jih Ipavzi doli do (Sozhe, Breshani in Brizi rede . 20 A. Bele bolj slilahtne plemena ali forte 2l B. Bele manj slilahtne . 2 g C. Rudezhe _ 2 g D. Zherne ali zhernovifhnjeve V. Od tertniga fajenja VI. Od tertne reje . - r ob VII. Kako gre sanid pred Hanami obvarovati? VIII. Od tertijonov in drusih kebrov .... ,c . 40 IX. Od nograflikiga okopavanja , . 47 X. Kako gre fhe dalje terte isrčzhiti ? 55 XI. Od gnojenja niigradov XII. Od zeplenja tert j* XIII. Od tertniga grobenzhanja . IQ ,, XIV. Od tertniga famolaftniga sablatenja J 2 g XV. Od terganja ali beudime XVI Kako gre is grosdja inofht narejati ? j/ XVII. Od vinovreuja . . 1 g I A. Obz.Iiinfki sapopadki raspadenja in trohnenja shivalfkih in raftljinfkih rezin' B. Vinfka mozh ali alkohol ,5- C. Potrebni pogoji ali okoliflave k ,55 D. Prikasiki vinovreuja -g E. Isidi in naflediki vinovreuja . ' F. Tiho vinovrenje XVIII. Kako gre vina narejati ?. 165 A. Pripomozhljivoft alkohola k zhloveflikim shivljenju . . 165 B. Bolj levoma ali nenifhka fhega vina narejati .... 167 C. Odshlesovanje frednjih in niških mofhtov. i6g D. Franzoska ali jushna fhega vina narejati. 171 E. Ipavfko vinonarejanje. 17.5 F. Kako tropine v korift oberniti? sliganjc, kif i. t. d, . . 176 G. Nova od g. Liebiga slo priporozhena fhega vina narejati 180 H. Kasne pofehne fhege vina narejati. 183 XIX. Kletijftvo ali vinohramijftvo. ig5 A. Od fddov, salivanja in prefnemovanja . lg8 B. Naravopoftave, ki fe veshejo s vinoobdershljivoftjo . . 210 C. Od vinohramov .. ... . 233 XX. Ne vfim vfhezhne in tudi ne povfod navadne fredflva vino- obdershljivofti.238 A. Vinozhiftenje.238 B. Vino-oshvepljenje.2 ji XXI. Neprijetni prikasiki pri vinih . 2 44 A. Poletno vinovrenje .244 B. Huda megla (Scluneer) . ,.244 C. Mozliuo nateguenje ali rnjavoft . ..245 O. Vlezbljivoft (z ah er, schvverer VVeiuj) . . . . . 246 E. Kanj. 246 F. Poteglej na drenj (stieliig werden).247 G. Svefhenje .247 H. Savreuje ( it m s e h I a g e n ). . 248 XXII, Vino - oftrupenje. 230 Prftftavlk k Vinoreji sa Slovenze. Popif tertnih plemen po Dolenfkim safajenili. *) *) Temu od zhaftitljiviga gofpoda S. sa Novize napravljenima popifu priftavimo vverftenje na Dolenfkim rejenih tertnih plemen, ktero je nekdajfhni uzhenik kmetijstva v Ljubljani, Davni Dr. 111 u- bek, v nemfhkim letopifu z. k. kmetijfke drushbe leta 1836 na fvitlo dal: Imena na Dolenfkim rejenih tertnih plemen 1 2 Belina. Shene rada mozhne mladike, lift okrogel in velik, prezej mefnat, samokloselen, na jefen na rumenakafto vlezhe, malo sobat, na vfaki ftrani enkrat malo vresan; lef samoklorumenkaft; grojsdje veliko, jagode okrogle , rumene, nekoliko mefnate. Drobna rada sasheta, debela ima lef Zhaftitljivi gofp. P. H. fo nam poflali popi! 1 pofebno pri Mokro¬ nogu rejenih tert, kteriga tudi tukaj priftavimo. 1. Bele bolj shlahtne plemena. 1. Belina; tukej med shlahtnimi nar obilnifhi fajena, morebiti ena h to, ki je v Vinoreji ftr. 23, pod fhtevilko 6 imenovana. — Pero 3 in lift debelifhi, in nekaj jagod prav debelih, druge vezhidel drobne ko brin. Drobna pofebno rada rodi, pa tudi rada gnije, pofebno gasheti grojsdi; kmalu gori in da mozhno in dobro vino. Jo per naf slo fade, pofebno drobno. ima bolj fvitldseldno, fpod zeld malo naresano, rasun kar ima sobz okrog, vati; jagode, ko fo grele, fo rumene koshe in fladke. llaslozhi fe dvojna: belokofmato, in fkorej nizh Grosdi fo podolgo- in sagorele (fajove), mehke a) drobna belina s enako debelimi jagodami, prezej rodovitna; da mozhno vino; in b) debela belina, ki ima le nekaj debelih, druge prav drobne jagode (operhljivka). 2. Mufhkateljovna bela s fvojim gnanim duham, bolj po farnim fajena. Pero ima naresano, bolj teinnoseleno in na liži fvitlogladko; grosdi fo nekteri prezej dolgi, in sasheti, (to je: jagode ftifnjene) ali tudi bolj redki: jagode prezej debele; sagorele (fajove) rade gnjijo. (Vinorej. flr. 22, fht. 3.) 3. Sclenika (nishej na Dolenfkim neki tudi krishatina imeno¬ vana) tukej bolj pofamim, fpodej tudi bolj obilno fajena, tako de nekteri is farne vino narede. Pero je naresano, fpod nekaj kofmato, teinnoseleno. Lef dela dolge kolenza. Grosdi fo na dolgih pezljih, vezhidel prav veliki in s vezhi odraftliki; jagode selene, ne slo de¬ bele, in fe pezlja slo dershe, in dajo shlahtno vino; fo bolj gren- kosagoltne. Tukej ne dosori vfelej prav. Ne vem, s ktero v Vinoreji imeno¬ vano bi vkup fhla, morebiti s fht. 14. ali 19. na ftrani 25. 4. Javorje bolj po farnim najti. Pero fvitlo seleno, na liži gladko, naresano. Grosd fredinj, jagode prezej debele, mefnate, selenkafte in nekoliko rijavkafte, fladke, kosha terda. Ne vem, kteri v Vi¬ noreji imenovani bi bila enaka. 5. Tizhina med pofebno shlahtne fhteta, tukej bolj pofamim, nishej bolj obilno fajena, de nekteri tudi is farne vino delajo. Pero ima naresano fvitldseleno, gladko, fpodej nekoliko belo kofmato. Grosdi fo bolj veliki; jagode slo sagorele (fajove), slo fladke, in vfaka ima vezherno pizhizo na konzu; koshiza je slo mehka. Mo¬ rebiti de je s Rujavko (Vinoreja ftr. 25) enaka. 6. Kosji fif - nishej tudi §kljina, bolj po farnim najti. Pero ima globoko nareso, je fvitldseleno. Grosdi fo prezej veliki, ja¬ gode podolgovate (jajzhkafte), mefnate, bolj selene, fladke. More¬ biti je ta, ki je v Vinoreji ftr. 15, kosji fifek imenovana; druge ne najdem take tam pilane. 7. Rebulja ali ipavfka terta, po farnim najti. Pero ima prav mozhno naresano, tako de konzi na farnih pezljih vifijo; lefa malo, ker dela kolenza kratke. Grosdi fo mali, redki; jagode ru- 1* 4 Je tudi belinfka zhernina, ki fe od bele raslozhi po lefu in liftu fhe bolj samoklo rumenim, in po zhernim grosdji. Javor. Ne shene debelih mladik, ampak frednje, lift sa ipavfhino nar bolj sresljan, ne velik, gladek, selen, malo podolgovat; lef na belo vlezhe; grojsdi fredni, jagode okrogle, ne debele, mehke, fladke, polne menkafte, in fajove , mefnate, fladke. Malo rodi. Morebiti ena s Rebolo imenovani v Vinoreji lir. 21, fht. 1. 8. Zvebovna je zelo po farnim najti. Pero je naresano, fpodej malo belokofmato, temnoseleno; grosd podolgaft, jagode podolgafte na oba konza fhtruzafte, kakor zhefhplje, selene, mefnate, fladke. Morebiti gre vkup s Mufhkateljfko zibebo (ftr. 22, pod fht. 3). II. Bele neshlahtne plemena. Takih je tukej le eno snano, ki vfe, druge namefti, namrezh: Lip in a, med vfimi tertami tukej nar bolj fajena, in nar bolj ro¬ dovitna. Velja od nje, kar v Vipavi od Gljere; lipina nar vezli vina da, pa flabiga. Pero je bolj gcrbafto, naresano, temnoseleno, fpodej prav belokofmato. Lef bolj kratik, dela kratke kolenza. 'Grosdi bolj podolgafti, vezh ali manj sasheti; jagode rumenkafte slo vodene, koshiza mehka, kmalo gojijo, fod nar bolj polnijo. (^More¬ biti je s Gljero (ftr. 26, fht. 1) ena?} III. Iludezhe plemena. Le eno je tukaj snano: 1. Kraljevina shlahtna tcrta, bolj po farnim fajena. Pero je zelo malo naresano, fvitloseleno; pezlji rudezhkafti; grosdi podolgovati; jagode rudezhkafte (kar ni rudezhkafto, vezh na seleno, kakor na rumeno gre} bolj mefnate, grenkosagoltne, imajo nekoliko shlahten pokuf. — Nevem, de bi fhla s Rumenijo (ftr. 28} vkiip. IV. Zherne plemena. 1. Drobna zhernina, bolj shlahtna , med zhernimi nar bolj fa¬ jena. Pero prav malo naresano lepo seleno; grosdi podolgafti ne slo ftifnjeni; jagode zherne (zhernoplave) bolj drobne, fladke, ko¬ shiza. mehka. (Morebiti fladkozhern ftr. 29, fht. 6.} 2. Debela zhernina, tudi blesti lipenfka zhernina imeno¬ vana, tudi prezej fajena in rodovitna tcrta; ima pero temnoseleno, naresano, fpodej belokofmato (temu bele lipine podobno}, grosdi fo vezhidel dolgi na daljfhih pezljih bolj rasftrefeni; jagode bolj de¬ bele, vodene— zhernoplave. Lipenfka zhernina da zherno vino. Morebiti Refofhkat (ftr. 29, fht. 3} ali debela Gnjet (ftr. 30). 3. Volovna zherna (bele ne vem tukej). Po farnim bolj najti; ne shlahtna; pero gerbafto, veliko, temntiseleno, ne pofebno nare¬ sano; grosd sashet (ftifnjen) jagode debele mefnate, bolj kifle. 4. Zherna M u f lik at elj e vna, je beli podobna, pa farnim najti; jagoda bolj rudezhkafta; ne difhi toliko, kakor bela, kafno sorl. 5 vina; primorfkiga sagorelorumene, Miga vodene, seleniga selene farbe, pifani ima rishe ali pa pike belkafte. Malo sashet, ne rodi rad, rad gnije, 8’tizhno sori, in da mozhno, dobro, ftanovilno vino prijetniga in shlahlniga laftniga duha in flaja. Ga per naf savoljo nerodovitnofli manj fade, kakor belino. Ipavfhina. She od deljezh fc lahko fposna od vfih drusih (eri po liftu in lefu. Lift Prednji, bolj majhin, okrogel, vef sresljan, slo belkaft, lef samoklornmen. Grojsdi ne veliki vezhidel redkih jagod , okroglih, vodene podobe in fladkih. Nar prej sori, in da dobro vino, pofebno do vvelofti grel, pa ga je malo, ga vezhidel pojedo. V brajdi pod ftreho rad, na planini nerad rodi. Kershatna in Kershovatna. Podolgovat lift, spodej voshji, malo naresan, malo sobat, selen, lef belkaft, bolj redkih ozhef, grojsd dolg, velik, sashet, jagode bele, okrogle ne debele, kershatne bolj selene, ker- shovalne bolj rumene. Vino belo, lepiga duha, ftanovilno, v jefeni malo terdo, potlej vlesheno pa shlahtno. Rada rodi in jo v velizih gorah slo fade. Kraljevina. Lift majhin, okrogel, selen, v jefeni rudezh, tenak, seleniki podoben. Lef sagorelo rumen, gladek, ozhefa gofte. Grojsdi ve¬ liki kakor selenifhki, sasheti, rudezhoroshnati; rudezhih, vraef nekaj se- lenih, malo mefnatih, fladkih jagod; flaj shlahten, vlezhe malo na mufh- katelj; zhern lift in lef bolj samokel, grojsd velik, podolgovat kakor sele¬ nifhki, sashet; jagode okrogle, slo zherne. Oboja slo rodovitna, in da dobro in ftanovilno vino. Jo v velizih gorah slo fade. Kratkopezel. Ima kratke pezle. Lift lipini podoben, ne velik, malo saresan, rumenkafloselen, snotrej bolj kofmat; lef belkaft, jagode okro¬ gle, vodene podobe, filmi mehke in fladke; grojsd majhin in redik; rad gnije, in fe rad otiplje. Ga malo fade. Kosji fef. Lift slo rasresan, sobat, podolgovat, selen, gladek; lef belkaft, grojsd redik, dolg; jagode podolgovate, redke, slo mefnate 5. Shilarfka zhernina; rodovitna terta, ki ima shlahten po- kuf in dobro vino da. 6. Belinfka zhernina, l belim ravnofortam 7. Selenifhka zhernina, j podobne. V vinoreji in v kinetijflvu fploh fkufhen Gofpod, vifokorodni Oton Barbo grof Vakfenfhtcinfki to, rejo zhernih tertnih plemen priporozhaje, nam pri neki priliki tole rekli: »Ni prav ne, de fe vinoredniki na Dolenfkiin s pridelovanjem zhernih vin bolj ne pezhajo, ki bi nam lahko veliko dobizhka vergle, sakaj zherne vina fe lahko po vil hi ženi prodajo ko rudezhc, in nathe vina bi fc v prav dobre in prijetne popraviti dale po grenjkosagoltnolii, ki jo zherne jagode v febi imajo. Vrcdnifhtvo. 6 in terdoklafte de hruftajo, in fladke. S belino sori, da dobro vino, pa malo in ga vezhidcl pojedo. Lipez, Podlipe*. Lift kakor lipina, majhin, okrogel, na vfaki ftrani enkrat saresan, selen, snotrej belokofmat; lef tanjfhi od drusih tert, belkaft; grojsdi majhni, vodene podobe, gofti, malo sasheti, jagode okro¬ gle, plehke, fladke ko med. Nerad rodi in ga malo fade. Lipina. Lift okrogel, majhin; na vfaki ftrani enkrat saresan, malo sobat, rumenkaftoselen, mefnat, snotrej belokofmat; lef od bele belkaft, od zherne bolj samokel, goftih ozhef; grojsd ne velik, sashet pofebno zherne; bele bele, selene selene, rumene rumenkafte podobe; jagode okrogle, mehke drifne laftnofti. Da per naf od vfih tert nar vezh vina, pa slo vodeniga; zhe ni do vvclofli srcla, fc tako vino ne da dolgo dershati, mozh sgubi in fc rado fkasi. Jo slo fade, ki je rodovitna in nar raji polna, pa rada tudi posebc, mende savoljo vodene laftnofti, ki je je polna. Moslevina. Lift malo podolgovat, na vfaki ftrani dvakrat rasre- san, doli voshji, drobnosobat, selen, sunej in snotrej gladek, malo fvetal; *ef belkaftorumen; grojsdi okrogli, jagode okrogle, vodene podobe in fladke. §e najde tudi zherna. Dobro vino da. Mufhkatelj. Lift malo podolgovat, slo selen, na vfaki ftrani en¬ krat malo vresan, ter fpodej , ne sgorej, nafproti vezhidcl drugim ter- tam; ne enako sobat, malo mefnat in nizh kofmat, ampak sunaj malo fvetal; lef sagorelorumen, redkih ozhef. Grojsd sashet, frednjih okro¬ glih terdih jagod, per naf selenih, mefnatih, de hruftajo; flaj laften po ftenizah, in tudi vino tako. Zherni zhernih jagod cnazih laftnoft. Posno sori, ga malo fade in ga vezhidel pojedo. Pelef, Pelefovna. Lift kakor lipina, majhin, okrogel, nizh ras- resan, drobno sobat; lef proti folnzu rumenkaft, sadej belkaft frednje de- belofti, goftih ozhef; grojsd okrogel, jagode okrogle, selene, mehke, ne slo fladke. Ga je malo, je nerodoviten, posno sori, vino ni slo do¬ bro. Zherni ima lift, lef bolj samokel, in zherno grojsdje. Podbeliz. Lift in lef kakor lipina in grojsdi in jagode tako, flaj pa shlahten, malo na mufhkatelj vlezhe; da dobro vino, pa ga malo fade, ker ni slo rodoviten. Primorfhina. Lift okrogel, dvakrat na vfaki ftrani enako vresan, okoli in okoli enako debelo sobat, bclkafto selen, sunej gladek, snotrej malo bclkafto kofmat; lef belkaft, prezej goftih ozhef. Grojsd podolgo¬ vat, debelih malo terdih mefnatih jagod, de hruftljajo, fladkih, vodene po¬ dobe. Je sa jed in sa vino filno dobra, in tudi rodovitna. §hkoda, de jo premalo fade. 1 Rumenijo,. Lift majhin, okrogel, malo saresan in drobno sobat, slo rumenkaft; Icf tudi rumen, tenkih mladik. Grojsd majhin, malo po¬ dolgovat, bolj okrogel; jagode slo rumene in na rijavo rishafte, mehke in fladke. Je je per naf malo, nerada rodi. Zelenika. Lift viniki enak, slo naresan, tenak, gladek, in puft in okrogel. Lef bclkaft, shene rad mozhnc mladike redkih ozhef. Grojsd dolg, velik, sgorej fhirji, kakor po trije vkup, okroglih, sclenih bolj drobnih jagod, slo sasheti. Kader je selenika dobro srela, jagode na sagorelo sanimene, in fo fladke. Slo posno sort in malokdej dosori, in da takrat dobro, flanovitno shlahtno vino, laftniga prijetniga flaja. Jo slo fade, ki da veliko dobriga vina. Je tudi selenifhka zhernina. Shelodna. Lift podolgovat, slo sobat goftih sob, na vfaki flrani enkrat saresan, selen; lef belkaft, tenak, goftih ozhef. Grojsd bel, sgo¬ rej fhirji, fpodej voshji, shelodu nekoliko podoben, drobnih fladkih jagod. Nerodoviten, in ga sato malo fade. fjkljina. Lift fhirok, zhernikafto selen, kakor debele beline, ne mefnat; lef debel, belini podoben, manj rumen. Grojsdje dolgo, ravno frednih jagod, belih nizh mefnatih in fladkih. Je pri naf rodovitna, in da dobro vino, flaja kakor kraljevina. §hkoda, de je malo fade. tyhpa,tna. Lift selcniki podoben, lift tudi kakor selenifhki pa bolj goftih ozhef. Grojsd bel okrogel, kakor drobna belina , fladkih pa red¬ kih jagod. Da dobro vino, pa je per naf nerodovitna. 'l'i%hina. Lift majhin, okrogel, na vfaki ftrani dvakrat, sgorej in fpodej, rasresan, fpodej bolj globoko, gori, de je kakor 5 liftov vkup, sunej selen, gladek, snotrej malo belkaftokofmat. Lef bclkaft. Grojsd dolg, enako debel, bele belih, kakor voda, selene selenih, zherne zhernih, ru¬ mene na sagorelo rumenih, drobnih, fladkih in mehkih jagod. Rada rodi in da slo dobro in shlahtno vino. Jo pogoftim fade. Zhernina. To ime gre vezhidel h drugim plemenam she popifa- nim; tako, poftavim , je lipnifhka zhernina, na vfim lipini podobna, farno ] ef in lift bolj samokcl, zhernih jagod, ne slo fladkih, vodena, rodovitna, rada gnije, in ne da nizh pofebno dobriga vina. Belinfka zhernina v vfim belini podobna, ima farno lef in lift bolj samokel in zhernih sashetih ja¬ god, ki rade gnijo. {“Sladka zhernina je zherna tizhina, v vfim tizhini po¬ dobna, drobnih, fladkih jagod, lefa bolj samokliga. Selenifhka. zhernina, seleniki enaka, lift per konzu rudezh, grojsdi manjfhi; i. t. d. Vender pa je tudi zhernina , ki ne gre h nobeni dosdej popifanih tert: fiatika, ki ima sagorelorudezho, fkorej zherno kri, kar poprejfhnih 8 nobena nima, Ciino fladka, fizer pa na liftu in lefu seleniki slo podobna. Kifla, ki ima, deli zherne prezej drobne jagode, belo, prijetno kiflikafto kri, lift in lei" tizhini podobna. Volovna, debelih, samoklorudezhih mladik, lili velik, enkrat na vlaki Hrani vresan, slo mefnat. Grojsdi podolgovati, enako debeli; jagode zherne, mefnate, slo debele, fhe bolj kakor debela belina, prijetno kiflikafte kervi. Slo rada gnije, in med drugim vinam dobro Utori. Vjhefhplevna. Lili kakor kraljevinfki, na. rumeno vlezhe, velik? okrogel, malo sobat, malo vresan; lel' rumen: grojsd redkih, belih, ras- ftrefenih, mefnatib, podolgovatih, debelih, na konzu fpodej s piko vdertih, fladkih jagod. To'je, mende, nemfhka terta Zvvetschkenweisse. Kavzhnje in fyhipnje per naf ni, je torej ne vemo popifati. Te terte Ib na Dolenfkim (Krajnfkinf) snane; pa femtertje imajo she, de fi malo, tudi nekaj tert is drusih krajev. Dobro bi bilo tudi okoli $emizha in Metlike terte popifati, in dobro bi bilo shlahtne terte tudi is drusih krajev per naf fhe bolj pofkuliti, pofebno nemfhke in ogerfke, de, ktere bi per naf dobro ftorile , bi jih ohranili in pomnoshili; ktere pa ne, bi jih fpet opuftili. Ne flori vlaka terta v vlaki semlji dobro, tudi do- mazhe ne. Pa ni dvomiti, de nektere, poftavimo od Rajna, bi fe nafhiga kraja kmalo navadile, in bi, upati je, tudi per naf, kakor ob Rajni, femtertje dobro, shlahtno vino dajale. Zhe bi nafha kmetjifka drushba, ali pa kaka druga nalafh v to isbrana, kakor na nemfhkim, to hotla ofkerbeti, bi morebiti nafhe vina kmalo vezh vrednofti in žene bile. §ej nekdaj tudi maflcnz (Butterbirnen) in drusiga shlahtniga fadja tukej ni bilo, sdej pa je. Ali ni maflenza boljfhi od tepke in drobnize (hoftne hrufhizej? Zhe bi lipino tolikanj vodeno, ki flabo vinze daje, in ki jo eato, ki je nar bolj rodovitna, nar bolj fade, druge boljfhi, ravno tako ali pa fhe bolj rodovitne shlahtne pluje torte fpodrinile, ali bi ne bilo boljfhi? Grajfhine in pa kmetje, kteri fo udje drushbe, bi mogli isgled dajati. Imena nekterih ptujili tert. Ptujih tert hozhem tudi nekaj nar shlahtnifhih imenovati sa tifte, kteri jih shele imeti, ki jih lahko na Dunaji per erbih r. g. Gereka, dvor- niga fvetuika dobe, ki jih imajo fkorej vfe is vlih krajev fveta. 9 a). Franzoske terte s zhernim in rudezhim grojsdjem. 10 zhaftitljivi G. fajmofhter Vertovz v tudi Muscadcllone nero. Nibielo commune. Parpervi noro. Rifosco. Sirodino. Coda di volpc. Cortese nera. Cascarolo bianco. Dolcetto nero. Grignoli. Schintauer. Schvvarzgruber. Silbcrweisse, debela, drobna. Traminer, rumen, rudezh. Van der Laan, beli. Zapfner, belL Zirifandel, zhern. Zwctschkenweisse. drobni, Langstingler. rumeni. Linderblatteruhe fllar- Rotheimcr. slevely na Ogerfkim.) Serafel, redezh. Morillon, per Rajno. Muscateller, beli, zborni, rudezhi rumeni, seleni. Perlentraube. Reifler, selen. Riesler, bel, debel. Riesling, debeli. veliko franzoskih tort, pofebno per Rajni, in Oger- fkih pofebno v Eftrajhu. d). Nekaj nemfhkih tert. Biilfelochs, (bela volov- Lambert, rudezh. Risling na?). Burgunder. Carlsruher. Dreissiger. Fcldlingcr. Fleischtraube. Frangel, beli rudezhi. Frankcnthalcr, zhern. Gcissdutc, kosji fef. Hbniglcr. Lagler, Griinlagl. Lambert, beli Imajo Nemzi Augustana. Balavasi. Barbero nero. Berardi. Cibebe. Corovino. Uva di piccolito in druge, ki jih fvoji „V i n o r e j i“ imenujejo. c). Nekaj laflikih tert. S. Giacomo. Lambroscato di Marengo. Moscato nero. „ bianco. e). Ogerfke terte f' zhernim in rudezhim grojsdjem. 11 Kterih tert grojsdje je nar bolje sa vino, in kterih sa jed? Med domazhimi tertami fo tele sa vino dobre: Belina, debela in drobna, da prijetno sdravo vino, ki fe prezej lahko pije. Javor, da slilahtno, ftanovitno vino. Selenika ni od sazhetka nizh pitna, ampak pufta in frova, vleshena pa da, zhe je srela, filno dobro, ftanovitno selenifhko vino, ki ima laften 13 flaj in duh, in selenifhko vino s drugim smefhano tudi drusih plemen vino dalje ohrani. Tizhina da fladko, prijetno pijazho , in veliko let dobra in mozluia oftane. Ni ga grojsdja sa shlahtno vino boljfhiga od tizhine. Druge terte: Ipavfhina, Kershatna, Kosji fef, Kraljevina, Lipez, Pelef, Podheliz, Rumenija, ^hpatna i. t. d. nikoli per naf pofamesniga vina ne dajo, ampak fe s drugimi smefhajo; jih premalo fade, ker nilb slo rodovitne. Vender kjer jih je dovelj, dajo s drugimi tudi dobre vina, rasun lipine, ki je nar flabeji, slo vodena, 'pofebno dokler ni bolj kot vfe druge srela, in nje vino’fe ne da dolgo hraniti. Shlahtne terte perviga reda sa vino per naf fo: selenika, tizhina, belina, javor, kraljevina; druge fo rasun lipine drusiga reda. «. Sa jed grojsdje per naf je: belina, tizhina, kosji fef, ipavfhina, primorfhina, fhpatna, mufhkotelj, javor in koshatna. Shlahtne terte imenujemo per naf rasun lipine vfe, ktorc dobro, shlahtno, mozhno in ftanovitno vino dajo, pofebno javor, belino, selcniko, tizhino, kraljevino. Upati je pa, de bi tudi pluje shlahtne terte per naf nektcre dobro ftorilc, in morebiti nektcre boljfhi, kakor domazhe, in zhe per naf she shlahtne terte shlahtneji vino dajo, bi ptuje shlahtne, ki v tvojim kraji toliko shlahtne, flovezhe in drage vina narede, ga morebiti tudi per naf naredile, in sakej ne? §ej tudi per naf na Krajnfkim terte rade raftejo in dogorijo, in nafh fvet ni bolj mersel, kakor poftavim na Nemfhkim per Rajni, ali na Eftrajfkim ali na Ogerfkiin, in (udi nafhi kraji imajo tako perft, in veliko gor lepo lego. Pa fej tudi nafhe vina ne fmejo sanizhovane biti, v dobrih letih fo tudi shlahtne in mozhno, in imajo pofebno laftnoft, de zhe tudi rnozhne, fo sdrave, ne glavobolne, in per miši slo dobre, ki ne nafitijo, kakor nektere druge, ampak shelodez bersh isprasnijo. Med ptujimi tertami fo v vfih krajih nektere, ki pofebno shlahtno in dobro vino narede. Shlahtno, dobro in drago vino je poftavim na Fran- zofkim belo vino del’Eremitage, ^hampanfko, zherni Bordci. Na nem¬ fhkim Rajnfko, Eftrajfko; na Zhefkim Melnifhko; na Ogcrfkim Tokaj- fko, tjhenzhurfko, Budnifko, Karlovfhko; vfe to flovezhe in drago sa- volj shlahtnih tert, savolj lege fveta in savoljo ravnanja s vinam. Na fjihtajerfkim je Lutenbergarfko, ^hmizbergarfko, Biselfko i. t. d. Na Krajnfkim Semifhko, Metlifhko, Drenovfhko, Viniverfhko, Bojufhko i. t. d., dobro in shlahtno. Per morji je flovezh Profekar, Bershanka, Teran i. t. d. Na Ogerfkim Formint fna Jjihtajerfkim Mo sl er imenovan) je nar poglavitnifhi belo grojsdje. Formint in pa Marslevelu, Fejer szolo da pofufheno imenitno Tokajfko vino (Tokayer-Ausbruch.) Tudi Balafant, Pa- 13 taki, Demjen, Erdelyi, Gybngy szblb, Rosza szblo dajo filno dobro in shlahtno vino v Tokaji. Veliko, pa manj dobriga dajo: Alant termo (per- tlizhen, ima por tleh veliko grojsdja,) Batai, Boros bival, Polihos i. t. d. Shenzhurfko, sa Tokajfkim nar bolj flovezhe (St. Georger Ausbruch), delajo is pofufheniga grojsdja Laglerja ali Griinlaglerja. Bakator da do¬ bro belo bakatorfko vino , ki na. rijavo vlezhe. V Edinburgu da Rak- szolo, Reifler filno dobro vino. V Shamlavi dajo Zalai fejer, Gbriny jo- fele, Fejer szblb, Sar fejer dobro in shlahtno vino. Kekeyblii s vifh- njevim pezljam da tudi slo dobro vino na folnzhni tirani gori per Platni- fkim jeseru, in takti Bakor szvosas, rudezhiga. Per Budi (Ofen) da H6- nigler, bela Kadarka in pa Langstingler imenitno Budnifhko vino. Sa j-udezhe vina na Ogerfkim je nar imenitnifhi zherna Kadarka; is nje de¬ lajo imenitne in shlahtno vina, ki jim je ime: Meneshar, Ofnar, Karlovi- zar, Vilanar, Siklofhar, Szekszardar, Vifhontajar, Apzar i. t. d. V Kar- lovizu delajo vino, ki mu je imcShiler is Rinkapiros in veres. Na Hro- vafhkim je rudezhe vino Moslovina dobro in shlahtno is Traminerja in drugih. Na Nemfhkim da Zapfner (Formintu podoben) imenitno vino, ki ga imenujejo Ruster. Zirifandel in pa Nyarheju dafta imenitno vino, ki ga imenujejo fjihkalizar. Dobro vino dajo na Nemfhkim tudi beli F ran gel, Dreissiger, Silbervveisse debela in drobna. Sa jed imajo na Ogerfkim: Gohcr fejer, Sombajor fejer, Molozsa goher, Kristaly szolii, Boros fejer, Rumonya sarga, Sombajor fekete i. t. d. Na Nemfhkim Carlsruher rudezh, Frankenthalcr zhern, Morillon zhern, Muscadellone zhern, Pcrlentraube in druge, pofebno ktere imajo mefnate, fladke, lepodifhezhe jagode, ki fo tudi sa shlahtno vino dobre. Imena po Krajniki m na hrovafhki meji, in na Hrovafhkim rejenih tertnih plemen. Krajnfko ime Belina . . . . „ selena Beliza debela „ shuta, mala . . . . Bobek • Ilrovafhko ime Belina in belica. Lipovina debela. Belica debela. Belina. Volovac. 14 Krajnfko ime Dolgopetka shuta .... Imbrina Javor peguzhivi .... „ seleni „ shuti „ velki Kavzhina debela .... „ drobna‘ zherna . Kraljevina rudezha . . . „ flva . Lipez debeli „ seleni „ nhuti Lipovina mala „ selena .... Mafniza zherna .... Mufhkalelj beli .... „ zherni . . • Muzhnik Okroglina debela .... n mala .... Pelef rudezhi „ velki, zherni . . . Podbel Hanina debela Raninez mali Raflia §metnika ^hipulina Selenika mala, drobna, bela „ zherna .... „ shuta Shepelina shuta, mala . . Shlahtnina ..... Tepenka Hrovafhko ime Dolgopetka žuta. Imbrina. Javor beli, pikasti. „ slatki. „ žuli. Valovne čemi. Černina ražninska. Lipovina černa. Kraljevina. Plavina. Lipec. Lipovina zelena. Lipec žuti. Lipovina drobna. „ zelena. Kozovina černa. Muskatclj beli. „ čemi. Mukovatka. Kratkopetka. Je ni na Hrovaskim. Peles černi. „ černina. Podbclj. Ranina. Lipovina mala rana. Perla. Je ni na Hrovaskim. Divičina in Siprina. Javor zeleni. Zelenika černa. „ žuta. Zipulina žuta, mala. Žlahtnina. Lipovina debela, prigorska. 15 Krajnfko ime Tepka . Volovna zherna, debela . . Zhernina frednja . . . . . Hrovafhko ime Slastičina. Volovina. Cernina sredna. Razim imenovanih tert se na Hrovaškim še na,sledne dobe: Sesec kozji. Rusa. Malvazija. Jakobšica. Popif tortnih plemen po Shtajarfkini safajenih ali faj snanih. (fjloftavljen po bukvah: „Systematišche Classification und Beschreibung der in Steiermark vorkommenden Rebensorten von Franz Trummer, Obergartner des stand. Musterhofes i. t. d. Gratz 1841:) I. Tertne plemena s grojsdjem okroglih debelih jagod. (Dolgoft in fhirokoft 8 lin. *) I. Volovna (Urbanitraube). Druge imena: okoli Radgovne in Ormusha velika modrina; per fv. Ani v Krempergi (Kriechenberg) in Hraftovzu (Gutenhag), v Ka- pelih, fv. Antonu naDolanfkim: velik Verbanjfhak ali Urbanjfhiz; na Biselfkim, v Breshzah, v Lutmerki, v Halofih, per §evnizi, v ^hrnarji, v §remizhu (Rajhenberfhke komifije), na Gabcrniku poleg Lafhkiga, per fv. Miklavshu nad Željam, v Skalski gorizi per Konjizah, v §avinfkim dolu: volovna, volovina; per Savrazhu (Sauritsch), Borlu (Anken- stein), Veliki nedeli: zherna morfhina, volovina. — Nerada do- sori, torej je narboljfhe, jo is nogradov fpraviti. II. Morfhina fOchsenaug). §ortc. 1. ^iea morfhina. Imenovana: v Drenovzu (na Bi- *) En palz (zof) ima 12 lin. 16 selfkim) Captraube, per fv. Ani nad Bifterzo Burgunder, okoli Gradza blauer Amerikaner, per Hraftovzu vovoko. — Sa sobati filno do¬ bra, sa vino ni. 2. Bela morfhina. Imenovana: per Borli, v Gradifhki gorizi (v fpodnih Halolih), v Paradishki gorizi (y fari fv. Bar-' bare) in v Drenovzu bela vol o vi n a; v §remizhu, v .Skalfki gorizi bela volovna, v Savrazhu bela morPhina. — Le proti fonzu v brajdah dosori, in je farno sa sobati. V to verfto fhe fhtejejo pleme, imenovano Trollinger, ki je 4 fort, bel, rudezh, fiv in zhern. Pa le fiv in zhern saflushita fa- jenja. §iv, ki ima grojsdje po 4 — 5 funtov, per Sevnizi egiptovfki Trollinger ali veliki Burgunder imenovan, naredi verlo brajdo; grojsdje je dobro sa sobanje, sa v prefho pa ni; zhern na tjiternizi (per Erenhausu) pod imenam fiv egiptovfki Trollinger da pa do¬ bro rudezhino. Zefarfki perij (Imperial - Rebe) in Kraljev grojsd (Kiinigs- traube) v Janshovi gorizi sunaj Marburga fta farno sa sobati, tode prav dobra. II. Tertne plemena s grojsdjein okroglih [redno debelih jagod. (Dolgoft in fhirokoft 6 — 8 lin.) I. Gofjonog (Gansfiissler), s fivim grojsdjein v §remizhu in per ftarim Shuneku breg imena, da veliko vina, pa ne predobriga. II. Rabulina fKtillner). S o r t e: 1. fyiva Rabulina, i m e n o v a n a: v Posruku (per Shmarji), na Ptujim ino v f^kalfki gorizi blauer Kbllner, na Biselfkim, v Bresh- zah, v Rajhenbergu, v Savrazhu, v Halolih in Veliki nedeli Kavzhna, Kavzhina, Kapzhina, v Kofhaku in Pekarfkih gorizah (per Mar- purgi) zherni selenjak, v Jaringu (per Marpurgu) in v Janini (per Rogatzu) vranik, zhernila, selenjak, urnik, per fv. Ani na Krem- pergi vvindische Kavka, v Zhrefhnovzah velika modrina, na Ptaj- fkim kumi zhernina, v Prantnerji zherna lafhka, v Riterfhpergu zherni fhpanjer, v Gabrijaku nad Pelfkavo zherna fhpanja, per Lafhkim velika fipa. — Ima terpejozhe grojsdje, fredrio vino, lepe brajde, fofebno sa vertne fhotore. 2. Rudezha Rabulina, imenovana: okolj fv. Barbare (v Ha- lofih) ranful, v Janshovi gorizi per Marpurgu aranka formint, v 17 Grishah in Ilekenpergu p er Vranfkim rab ul in a. — Dobro s a s ob a ti, flabo sa prefhati. 2. Bela Rabulina, imenovana v Gradifhki gorizi bela ran- 1‘olina, v frednjih Halofih beli javor, v Drenovzu bres imena. — Da obilno flabiga vina. III. Selenika (Hainer). §orte: 1. Debela Selenika, imenovana.: vPosruku, Marpurgu, Kapelih, Lutmerku, Savrazhu, Vurbergu (VVurmberg} debeli s el e li¬ jak, v Radgoni, Mureku, Krempergi, per Hraftovzu krishovatina; na Ptujfkim Kumi, per Veliki nedeli, v Gradifhki, v frednjih Halofih, v Janini, v Janesovi gorizi (na Biselfkim), v Drenovzu, v Mersljazhki gorizi (per Breshzah), v fgremizhu’, per .‘■ievnizi, v Gaberniku, v Vinar¬ jih (per Konj izah), v Prantnerji, v Riterfhpergu, v Janshovi gorizi, Pe- karjih, per Borli, v Paradishu selenika; per fv. Miklavshu nad Željam sel eni ka, kraj z er, brenk; v fjkalfki gorizi selenika, krishon; v ^avinfkim doli brenk. 2. Drobna Selenika, v Posruku, Marpurgu, Jaringu, Savrazhu, v frednjih Halofih, v Drenovzu drobni selenjak, per Radgoni in v Kapelih mala krishovatina. — Obe ti forti malokdaj doso- ritc, in fhe tazhaf filno prašno kiflo vino dafte; satorej bi bilo n ar bolj e, jih ob tergatvi sas nam vati, po tem popol¬ na m a is n ogrado v is trebi ti, in njih fela s boljfhimi ple¬ meni p o fa d iti. IV. Pelefovna (Blank). Ima fivo grojsdje. Imena: per Radgoni in Veliki nedeli fhilhcr, modrina; per Dutmeiki in Savrazhu modrina, volovin a; per Ter- novzi in Vurbergi velika modrina; per Blagovni r u d e z h a sele¬ nika; perHraftovzu blank, modrina, f hilher, okoli Ptuja modrina; per Lafhkim bleda zherna; per fjhmarji moderfhina, rudezha selenika; per fv. Antonu (nad Ptujim) jalovna modrina; v Ri- terfhpergi in per Konjizah zherni ramfulak, na Biselfkim in v §a- vinfki dolini pelefovna, per fjievnizi krishatna. Da veliko dela, pa flab per dele k. Proz h s njo! V. Brenkova rudezliina (Bettlertraube). S fivim grosdjem. Pravijo ji: v Mureku Grossblau, v Susilah Kollner, per Vurbergi plavo grojsdje, v Marpurgi, fjternizi in Sav¬ razhu vran ek, v Hraftovzu velika zhernina. — Ima verlo grojsdje, tode vodeno, prašno. 18 VI. Javor. §orte: 1. Veliki beli javor. Imena: v Kapelih in per Savra- zhu veliki javor, v ^remizhu in per fv. Miklavshu nad Željam javor, v Paradishu morfhina, per Veliki nedeli vogerfki pofhipon, na Ptujfkim Kumi veliki javor, v Janini javfhovez, v fjiavinfkim doli brajdovfhina. — Rodovitna terta, ob zvetu obftojezha. 2. Mokobeli javor, imenovan v Janesovi gorizi in Gaberniku javor, v Mersljazhki gorizi bela selenika. Posno dogori, in da kiflo pijazho. VII. Belina (HeunischJ. §orte: 1. Bela belina: per Lutmerki fhilher, na §ternizi, Krempergi, per fv. Antonu belina, v Mersljazhki gorizi debela belina v Hraftovzu velika belina. — O fuhi fpomladi in jefeni da do¬ bro vino, dr u gaz hi ne. 2. Rumena belina, per Veliki nedeli sinita belina, v frednjih Halofih, v Drenovzu, v Mersljazhki gorizi, v Jjremizhu, per fv. Ani nad Biftrizo drobna belina. — Nekaj bolji ko bela. 3. fmodika, po nemfhkim §htajarfkim Abfenger, per Radgoni in v Halofih mifhnjak, fmodika, rastrofina, v §lovenjih gorizah, na Biselfkim, v fjihmiz- in Riterfhpergu belina, fmodika, okolj Zelja fhtrigler, fmodika. — Sa nizh. 4. Rudezho-rishafta belina v Drenovzu, rothgestreifter Heu- niseh po Nemfhkim. Vrednofti ko bela. 5. Rudezha belina, v Posruku, Kofhaku, Krempergu, v Kape¬ lih, frednjih Haloiih, Janini ranfoliza; per Marpurgi sarana ranfo¬ liza, v Savrazhu ranfolna, ranfolina; na Ptujfkim Kumi, per Borli, v Gradifhki in Paradishu ranfolina, v Sjhmarji ranfel, per fv. Mi¬ klavshu nad Željam rambolina, ranfoliza, na Lafhkim rudezha li¬ po vfhina; v Drenovzu in §remizhu bres imena. Da dobro, pa ne obftojezhe vino. 6. Trojefarbna belina, v ^ternizi Vexirtraube, v Kapelih in per Borli bres imena. — Malo prida. 7. Zherna belina, v ^vizliini (Witschein) pijazhnik, pijazha, per Hraftovzu Grosse Kavka, v Halofih bres imena. — Posno sori, je sa pokonzhati. VIII. Plavez. V Janesovi gorizi rumeni plavez, takotudi v Drenovzu, Mersljazhki gorizi in v Janshovi gorizi; per Borli pa debeli klefhiz, in v §re- 19 mizhu plavez. — Terta vredna, de bi jo povfod nafadili; da filno dobro grojsdje in pa vino sdravo in obftojezhe, rumeno ko zhiflo slato. Tudi rodovitna je mdzhno. IX. Tokajoviz. §orte: 1. Beli Tokajoviz, v Janesovi gorizi in Drenovzu pele- fovna, v fjremizhu bela selenika — flaba rezh, narbolji sa po- konzhati. 2. $ivi Tokajoviz — rodovit, pa flabo blago da. X. fhpanjol (Gutedel). §orte: 1. Beli fhpanjol, tako imenovan v Posruku in na Bisel- fkim; v Marpurgi pa in v frednjih Halofih veliki fhpanjfki, v §kalj- fkih gorizah veliki fhpaninger, v Savrazhu beli Burgunder. Ni boljiga ne sa sobati, ne sa v fod. 2. Rumeni fhpanjol. — 3. Naresljdni fhpanjol pri Marpurgi, v Posruku, na Ptujim, per Veliki nedeli, Borli, v Janini, v Prantnerji, §hmizpergi, frednjih Halofih fhpanj fki, laf liki ali peterfhilfki grojsd, v Drenovzu Lottervvein, per §evnizi, v Janshovi gorizi, v Pokarjih fhpanjer, v §kaljfki gorizi, Riterfhpergi, Gabrijaku fhpaniger, v ■Savinfkim doli fhpanjdl;— da prav dobro vino, tode terpezhe ni. 4. Gofivni fhpanjol (Halbgeschlitztblatteriger Gutedef), v Mar¬ purgi Dopel-f hpanifh; v Radgoni, Gradzi, na §ternizi, na Posruku, v DrenovzuVeliki fhpanjfki; v frednjih Halofih, v Prantnerji in Shmiz- ' pergi fhpanifh; v §kaljfki gorizi, Riterfhpergi, Gabrijaku fhpaniger; per fv. Ani nad Biftrizo in v Janshovi gorizi fhpanjer, v Hraftniku na Pekarjih veliki fhpanjer; per fv. Barbari poleg Vurberga lafhko. — Zhedna terta sa brajde in vertne fhotore, grojsdje le bolj sa sobati ko prefhati. o. Veliki fhpanjol okoli Marpurga Dopel-fhpanifh, per Rad¬ goni in Drenovzu veliki fhpanifh, v !*>kaljfki gorizi fhpaniger, v Riterfhpergi veliki fhpaniger. — Dober ko gofivni. 6. Rudezhi fhpanjol per Radgoni in v Drenovzu, rudezhi To¬ kaj o vi z per Marpurgi. — S a soban j e mu ga ni para; savano do- sori, in da veliko, prezej dobre rudezhine. Prav dober sa niersle kraje. 7. Kraljevi fhpanjol (Konigs-Gutedef). Grojsd fe rudezhi kmalo po zvetu; rad plenja povfod, in da prezej dobro blago. XI. Javfhovez (Barthainer). §orte: /. Beli javfhovez, per Veliki nedeli beli javor, mifh- To pleme fe fpomladi is rujavo-rudezhkaftiga perjizha lahko fposna. 2 * 20 njak, per Ormushi, Borli in v Gabrijaku javor, v Janini, Janshovi gorizi javfhovez; v §hmarji Lutenberfhina, per Hraftovzu debeli javor. Posno dosori in da malo revniga zhvizhka. 2. Seleni javfhovez, per Savrazhu kerhkofedez, po Hrovafh- kih mejah kerhkopadna, lehkopadna. Je she sip istrebljen, kakor mu gre. XII. Tizhina (Rauschling). Tudi bela tizhina; v §hmarji in per fv. Miklavshu nad Željam lu¬ tenberfhina, v Mersljaku divizhina; v fjšremizhu rujava tizhina; v Drenovzu, nad Biftrizo per fv. Ani, v Rantnerji in ^hmizpergi bres imena. — Ima prav dobro grojsdje, da veliko vina, to de ter* pezhe ni. XIII. Lutenberfhina (Elbeif). §orte: 1. Bela Lutenberfhina, v ^ternizi, Jaringu, Krempergi Kurzstingel, v ^usilah z ah er Nirenberger; okoli §hmarja, Lafh- kiga, Zelja in Konjiz, v Prantnerji in ^hmizpergi pezhek, blesez, v Sevnizi, per fv. Miklavshu nad Željam, v §avinfkim doli Lutenber¬ fhina. Da veliko vina, tode ne obftoji rado. 2. Zherna Lutenberfhina, na §ternizi, per Marpurgi, na Krem¬ pergi, v Janini zherna belina, pijazhnik, v Janesovi gorizi zherna, velika lipovfliina, v Drenovzu velika rudezha lipovfhina, v Janshovi gorizi, v Lerabahi velika Kavka, v Mersljaku rujava lipov¬ fhina, v Vinarjih velika zhernina, v Prantnerji, v ^hmizpergi, Ri- terfhpergi, Borli: zhernina; per fv. Antonu poleg Ternovza mala mo¬ drina. — §e fhteje med narboljfhi vina, in obilno rodi, de le fpomladanfki zhaf preftoji. XIV. Kadarka. fjiva; v Drenovzu fiva Kadarka, per fv. Ani nad Biftrizo fiva vogerfkaKadarka, per Savrazhu zherni fhipon; v Pekarjih bazh- koton fhele. V toplih krajih da filno dobro rudezhino; v hlad¬ nih ne ftori. XV. Mufhkat. §ortc: 1. Rumeni mufhkat, povfod tako imenovan, da s ru- dezho belino dobro pijazho, fam pa ne velja veliko. 2. Beli mufhkat v Drenovzu in Posroku, nekaj flabeji ko rumen. 3. Seleni mufhkat malokdej dosori; fe najde le v Gradzi. 2L 4. Pepelnati mufhkat, | fta fhe bolja ko rumeni; pafhe red- 5. Rudezhi mu/'likat, I ko kje najti, padite ju! 6". Vifhnjati mufhkat, narflabeji forta. 7. Zherni mufhkat v Drenovzu, §remizhu in Radgoni; rad posebe, in da le grosdje sa sobati. 8. Sivi muf likat, v Sternizi zherni muf likat, v §vizhini, Po- sruku, Drenovzu, §evnizi, frednjih Halofih fivi mufhkat, per Veliki ne- deli in Ormushu zherni mufhkat. XVI. Hapfhovina (Fischtratibe} bela. V Krempergi, pri fv. Antonu, v Lutmerki, na Ptujfkim Kumi, v Hra- ftovzu in per Veliki nedeli pohapfhovina, v f^remizhu rujava tizhina, por fv. Lorenzu nad Ptujim bela hapfhovina; da fladko pa lahko vino. XVII. Gofpmfhiza (Pineau beri Pino). Sorte: i. ffiva gofpinfhiza da filno dobro grojsdje. 2. Vifhnjata gofpinfhiza,v §hmarji velika rudezha mufhiza, v Janesovi gorizi in Drenovzu maj h in a rudezha lipovfhina; v Mer- sljaku, §remizhu, §evnizi, Gaberniku per Lafhkim zherna lipovfhina, v Prantnerji in Shmizpergi zherna mufhiza; v Vinarjih velika kavka; da prav dobro vino, fofebno s lipovfhino smefhana. XVIII. Vranek. §ivi v Posruku, je obftojezh ob zvetenji, da dobro rudezhino, in sarano dosorf. XIX. »Sipa ("Zimmettraube). Siortc: 1. ffiva fipa, v Marpurgi, Jaringi in Krempergi zher- nila, per Veliki nedeli in fv. Antonu mala modrina, v Zhrefhnovzah, Kapelih, Savrazhu, frednjih Halofih in Pekarjih vranek; per Borli zherna morfhfna; v Gradifhki in Paradishi velika kavka; okolj Lafhkiga drobna fipa; per Želji posna zhernina, v Vinarjih rastrefhena zhernina; v Gabrijaku drobna zhernina. 2. Dimnata fipa, v Drenovzu Rauchler; okolj §vizhine fivez ; per Jaringu kerhljikovez, per Marpurgi in Hraftovzu dimnik. Mofht te terte veliko flovi; tudi vino je filno fladko; tode ne dofe- she daljfhi ftarofti, ko k vezhimu tri leta. XX. Kerhljikovez (Kracher). §orte: 1. Rumeni kerhljikovez, v Susilah in perLipnizi flajg- ler, vSavrazhu, frednjih Halofih in ^remizhu bela morfhfna, drobni javor, v Kofhaku kerhljikovez; v Kapelih volovina, per Želji javor, 22 vRiterfhpergi beli ramfulak ali ramulak. Nerodoviten; da fladko pa prašno vino; grojsdja pred ferfheni, ofami in ptizami ni vbraniti. 2. Beli kerhljikove%, v Drenovzu bela kavka, tudi selena li- povfhina; per fv. Lorenzu na Biselfkim drobni plavez. — Nekaj flabeji ko rumen kerhljikovcz. XXI. Drobni Refdfhk. §orte: 1. Beli refdfhk, prezhudno fladek, sarano srci. 2. fyivi refdfhk, v Vurbergi in Mersljaku kakor okoli Terfta re- fofhko; per Ipavi in na Gorifhkim drobni refdfhk; v Janesovi go- rizi refdfhk, dna. Poln fladzhize in duha. XXII. Debeli Refdfhk (Dolcedo). V Janesovi gorizi refdfhk, dn; v Krempergi dalmatinfki dol- zhedo; v Vipavi debeli refdfhk; per Veliki nedeli, v Drenovzu, per fv. Ani nad Biftrizo, v Pekarjih refdfhko. Terti huda sima nizh ne de, vino polno duha in fladzhize; tudi rodoviten je. XXIII. Lipovfhina (AVipbacher). §orte: 1. Bela lipovfhina, v Drenovzu in Janesovi gorizi lipina ali shuta lipovfhina; v Krempergi, Kapelih, Lutmerki, Savrazhu, Breshzah, §remizhu Schrecker, tudi lipovfhina; v Kapelih tudi ro- zhovina; v Braneki (Maleck) belina; per Borli, Gradifhi, v fpodnjih Halofih, v Libni (per Breshzah), per Lafhkim, v Riterfhpergi, Pekar¬ jih, §hmizpergi v frednjih Halofih, v §avinfkim dolu lipovfhina; v Janini, §hmarji, Prantnerji tantovina; per fv. Miklavshu nad Željam tantovna, brajda, fipa, lipovfhina. Je povfod gnana terta; njeno vino fe ne fhteje med dobre; ker je pa terta filno ter- pezha, povfod in vfako leto rada rodi, jo obrajtajo. 2. Selena lipovfhina v Drenovzu. 3. Javor,jeva lipovfhina', v Krempergi, ^hmarji, per fv. Mi¬ klavshu nad Željam lafhka belina; v Mersljaku in fjremizhu podbevz, podvevz. Da dobro grojsdje in dobro vino; le fhkoda, de vfako leto ne rodi. 4. Selenifhka lipovfhina, per Mureku in Radgoni Mehlvvein- beer, nerodovitna in flabiga fadja. XXIV. Mavrovna (Tortugieser). §orte: 1. Šardna fiva Mavrovna, v Kapelih lafhka modrina; v Pekarjih in Lempahi vranik ali lafhka, blauer Burgunder; per Vipavi Oberfelder. Ima filno fladko in dobro grojsdje, in ker 33 sarano dosori, je tudi sa take kraje, ki fo sa druge plemena prehladni; in da fhe tam fladko obftojezho rudezhino. 2. Rudezha mavrovna; v §kaljfki gorizi in per fv. Ani nad Bi- ftrizo rujovina; v Prantnerji in f*ihmizpergi rujovina, ona; per Borli sarjavina, sabnina; per §evnizi in po Hrovafhkim kraljevina; v Janesovi gorizi in Drenovzu mavrovna. Ni veliko vredna, in ji je fploh povfod prehladno, de ne dosori. 3. Bela mavrovna, per Veliki nedcli, Borli in Braneki beli vranik; v frednjih Ilalofih in per Želji hruftez; v Drenovzu rumeni fhpanjol (Gelber Gutedel). XXV. Mufhiza QSylvaner). §orte: 1, Selena. Mufhiza, per Marpurgu , v Posruku, Pekar- jih, Lempahi, Hraftovzu, per fv. Antonu selenzhizh; v Savrazhi seleni klefhez, v fjhmarji in na Lafhkim mifhka, mufhka, mufhiza; v Drenovzu in Janini mufhiza, lipava; v §remizhu, per fv. Miklavshu nad Željam, ^kaljfki gorizi, Vinarjih, per fv. Ani nad Biflrizo, v Prantnerji in §hmizpergi, Biterfhpergi, Gaberjaku, in §avinfkim dolu mufhiza. Da prav dobro fladko grojsdje, ki fe pa sa prefho s drugimi ple¬ meni smefhati mora, drugazhi vino leta ne doftoji. Hitro dosori. 2. fjiva mufhiza, v Gaberjaku debela zhernina. XXVI. Samurzhek (Mohrenkonig). V Gaberniku per Lafhkim Biftrifhka zhernina. Preftoji hude sime, in da dobro fladko rudezhino. XXVII. La ( lika moder (AValscher). V Posruku, Gradifhki, Paradishi, Janini, per fv. Ani nad Biflrizo, Pekarjih, Lempahi lafhka moder, v frednjih Ilalofih plava sclenika; v Drenovzu in Janesovi gorizi plavi burgunder. — Ima filno do¬ bro grojsdje, in da pofebno dobro zhernino; ne gnije o mokri jcfeni; ji ni sakar bodi premcrslo. Ifhimo jo; po temno-se- Icnim lifhezhim perji in beli difhavi, s ktcro fo jagode pre- vlezhene, fe v jcfeni lehko fposna. Je fhe vezli plemen te verfte, od kterih fe pa fhe dosdaj pre¬ malo ve, kaj de veljajo. lil. Tertne plemena a grojsdjem okroglih drobnih jagod. (Dolgoft in fhirokoft k vezhimu pol palza.) I. Zigan (Kleimingar). Per Biseli kleinschvvarzcr Ungar; po Ogerfkim zhdka, ofa- 34 vizhiza, Zigan fhele; per fv. Ani nad Biftrizo bres imena. Da filno dobro grojsdje in pa shlahtno rudezhino; tode v toplim kraji, drugazhi ne. II. Pikolit. Per Biftrizi vveisser Blaustingel; per fv. Miklavshu nad Željam bela Biselfhina; v Paradishi in Gradifhki beli ranful; v Vipavi, okoli Terfta in na Gorifhkim Pikolit; v Mersljaku in Janesovi gorizi bres imena, gladko grojsdje, tudi vino, pa ne mdzhno. III. Kavka. V Posruku velika Kavka; v Hraftovzu per Savrazhu zherni še¬ le n jak; per Borli, v frednjih Halofih, v Janini, v Drenovzu, per fv. Ani nad Biftrizo, v Prantnerji, §hmizpergi, Pekarjih kavka, v §kaljfki gorizi rastrefhena kavka; v Vinarjih mala kavka; v Riterfhpergi drobna kavka, zherna. Is te terte je imenitna Konjifhka rudezhina, ki daljezh flovi. IV. Rivzhek (VValscliriessIing). §orte: 1. Belirivzhek. Povfod dobro ftori, in da dobro vino. 2. Rumeni rivzhek, per Veliki nedeli gelber Zierfahnler — je malo vreden. 3. f$ivi rivzhek, v Jaringu zherni selenjak — tudi ne velja veliko. V. Burgunder. Je fhe le po vertih, pa filno imeniten, in rad rodi. Grojsd je rujav s zhernimi pikami. VI. ^hampanjer. Per Radgoni tizhnjak imenovan; fivi grojsd, ki da nekoliko ogrenelo, sraven pa prijetno, sdravo in terpezho rudezhino (fhilherja). VII. fhilher (Wildbacherj. Siorte: /. f$ivi fhilher, por Hraftovzu mali zherni tudi tizh- nik; po nemfhkih krajih fjhtajarfkiga: Wildbacher, grosses Mau- serl, blauer Kracher. Kakor §hampanjer. 2. Ternulofivi fhilher, per Radgoni in Marpurgi tizhina,v Zhrefh- novzah mala modrina. Dober. VIII. Klefhiz (Ortlieber). §orte: /. Rumeni Klefhiz, v Janini bela kavka. §e fhteje med nar rodovitnifhi terte, in vino med nar boljfhi. 2. Beli klefhiz, na Ptujfkim Kumi, per Veliki nedeli mali javor 25 tudi fibiza; v Gradifhki, Savrazhu, v fpodnjih Halofih, v Paradishi beli klefhiz; v frednjih Halofih klefhiz; per Borli drobni klefhiz; v Janini, v ^remizhu, v §kaljfki gorizi, per fv. Ani nad Biftrizo bres imena. Vino hvalijo. 2. $ivi klefhiz, v ^ternizi, Posruku in Marpurgi drobna kavka; v Riterfhpergi debela kavka, v Janini kavka, po nemfhk. §h(aj. R e is eri, M e h Ib eri, Man s eri. Da filno dobro, mozhno r udezhino. IX. Hruftez (KaniglJ. Seleni hruftez, v Posruku, Marpurgu, na Krempergi, v Hraftovzu kerhljikovez, v Kofhaku mali kerhljikovez, per fv. Volbingu poleg Lutmerka inv Savrazhu beli vranik, v Gradifhki ribola, v Drenovzu in per fv. Miklavshu nad Željam maflovina; v §kaljfki gorizi verbika; v Vinarjih, v Prantnerji, §hmizpergi, Gabrijaku hruftez, v Janshovi gorizi, v Pekarjih movhavez, javfhovez; per fv. Lorenzu, v §lov. gorizah fiviza. Malo velja. X. Mahovnik (Vogeltraube). Beli muhovnik, v Drenovzu m uh ovnik, tizhnik; v Mersljaku tizhina, fladzhina; v §remizhu bela tizhina, v Gaberniku per Lafh- kim, v Prantnerji, in §hmizpergi tizhnjak. Dobro fladko drobzh- kino grojsdizhe je sarano srelo. IV. Tertne plemena s grojsdjem nekoliko podolgovatih de¬ belih jagod. (Dolgoft 8, fhirokoft 7 lin.) I. Tantovina. §orte: 1. Bela tantovina, por Marpurgi javfhovez, v Janini, Pekarjih vervovfhek, v fjihmarji, v Gaberniku verbovez tudi vervov- fhek; per fv. Miklavshu nad Željam javor, tantovina, vervovez; por Konjizah tantovina, vervovfhek; v Riterfhpergi debeli ver¬ vovfhek, v Lutmerki velika topolina, v Gabrijaku veliki vervov¬ fhek, vSavinfkim dolu Gorogranjfhiza. Da veliko frednjiga blaga. 2. fjiva tantovina, v Krempergi mali vervovfhek tudi mali verbanjfhak; per fv. Antonu mali verbanjfhak; v Kapelih mali urbanfhiz; v frednjih Halofih rudezho-rezeljnafti vranek. Rodo¬ vitna flabiga blaga. II. ^liopatna. §orte: 1. Bela fhopatna, v Marpurgi, Posruku, Janini, Pe¬ karjih, Vurbcrgi beli blank, per Savrazhu in v Paradishi sagorfki 26 fhipon; v Biseli, Drenovzu, Mersljaku, fjremizhu, §evnizi fhopatna; v fshmarji javor, v Riterfhpergi beli ramfulak tudi ramulak, v §kaljfki gorizi, per fv. Ani nad Biftrizo, v Prantnerji in §hmizpergi beli ramulak; per fv. Miklavshu nad Željam go r o gr an j f hi za. Rafte, kjer in kakor kdo hozhe; mu tudi huda sima ne fhkodje; vino je fredno, tode ohftojezhe. 2. ffiva fhopatna, — flaba rezh. III. Kosji fefez (Tlitsclieiner). Hjivi, per fv. Ani v Krempergi in v Drenovzu blauer Augster, per Marpurgi zherni moflavez, per Ormushi modrina, kosji zezi; per Veliki nedeli, v frednjih Halofih blaue Fingerhuttraube, v Ri- terfhpergi kosjak; v §avinfkim dolu kosji fefez. Da filno dobro grojsdje, tode sa prefho ne velja veliko. IV. fhipon (Mosler). Beli, v Susilah, fjternizi, §vizhini mosler, lutcnperger; per Savrazhu in Borli veliki mosler; v Posruku, Vurbergi, v Gaberniku per Lafhkim, v Pekarjih moslovez; okoli Radgona, v Kapelih, v Ha- lofih, Janini, Jjhmarji, Janesovi gorizi, na Ptujfkim Kuini, v Drenovzu fhipon; v Lutmerki, per Ormushi, v Vinarjih, per Veliki nedeli po- fhipon, v §hmizpergu, Prantnerji, Gabernjaku, Riterfhpergu maljak, majnak, malnik. §rezhen kraj, ki je sa-nj! is njegove terte je nar shlahtnifhi ^htajerfka belina. Pa redek fvet, ki mu je prav; tudi toplo mu je malo kje sadofti. V. Horvatovfhak (Augster). Be'li, per fv. Ani na Krempergi horvatovfhak ali Lutenberger Stock; v Hraftovzu sa Borlam ofipani fhipon, v Biseli, na Lafhkim vveisser Augster; v Gradifhki podsabrovfki fhipon. Sa prefho ni, sa sobati, in sa. brajde in fhotore pa nizh bolj fhiga! V. Tertne plemena s grojsdjem nekoliko podolgovatih jagod frednje debelo/li. (Dolgoft 7 — 8, fhirokoft 6 — 7 lin). I. Moslovina (Veltliner). §orte: /. Rudezha moslovina, V Kapelih po s na ranfoliza, v f^remizhu rudezha fhopatna; per §hmarji ranfolina, ranfo¬ liza; per Lafhkim in Želji rabulina; v Prantnerji, fShmizpergi in Ri¬ terfhpergi ruj o vi n a, on; v fjievnizi moslovina, rudezha rabu¬ lina; v Janshovi gorizi (per Marpurgi) rother Veltliner. 27 2. Bela moslovina, obe dafte fladko, pa neobftojezhe vino. II. Topolovina fMehhveiss}. Bela, per Marpurgi javor, v Radgoni, Kapelih, Veliki nedeli, Lutmerki, Ormushi, Savrazhi topolovina; v Marpurgi tudi, potem v Vurbergi, frednjih Halofih, Pekarjih, Lempahi, na Ptujfkim Kumifhi- flovina, fhiflovez; per fv. Miklavshu nad Željam javor; v Janshovi gorizi shlahtni javor. — V dobrih letih da fladko vino, ki je s a drifko bolji, ko vfaka druga rez h. VI. Tertne plemena s grojsdjem nekoliko podolgovatih drob¬ nih jagod. (Dolgoft k vezhimu 7, fhirokoft k vezhimu 6 lin.) L Poftizh (Miillerrebe). t*>ivi, per Radgoni Milil ertraube; perfv. Ani v Krempergi blaue Pof tizh-Traube. Ima filno fladko grojsdje. II. Traminez (Traminer). §orte: 1. Rudezhi traminez po Biselfkim in per Radgoni; v fju- silah rother Nirenberger imenovan. Ima filno shlahlno vino, in povfod rad ftori, tudi mokra j ef e n mu ne fhkodje. 2. Beli traminez per fv. Ani, v Krempergi inPekarjih, ima ob- ftojezhe grojsdje, in da slatofarbno, filno mozhno, dobro in terpezhe vino. III. Shlahtna mufhiza (Klevner}. § o r t e: 1. Rudezha, na Kogelni per Veliki nedeli Rhcintraube imenovana. §e nizh kaj Traminzu ne vkloni, in fkorej povfod ftori. 2. f$iva, v fjiusilah blaue r Nirenberger, v ^kaljfki gorizi per Konjizah blauer Burgunder. To j c kr aJj iz a r u d e zhin, ji nima para; tudi ni sbirljiva, in rada rafte fkorej kjer de je; le ptizhi ji fhkodje j o. 3. §iva druga (blauer Arbst) — fhe mozhneji vino da. 4. fyiva sarana shlahtna mufhiza, v frednjih Halofih in Jan¬ shovi gorizi burgunder, per Želji, Lafhkim in Biftrizi gofpinjfhiza, v Gabrijaku zherna mufhiza; ni veliko vredna; in jo le s at 6 obrajtajo, ker je narpoprej s rola. 5. Bela shlahtna mufhiza (vveisser Klevner) por Marpurgi in po Biselfkim; da dobro, fladko, mozhno vino; sarano dosori. »8 VIL Tertne plemena s grojsdjem mozhno podolgovatih de¬ belih jagod. (Dolgoft zhes 9, fhirokoft zhes 7 liti.) L Damafzen. §orte: 1. Savani beli Damafzen v frednjihHalofih; Lafhka v Hraftovzu sa Borlam; bres imena v Libnim per Breshzah; potrebuje f u h i g a v r e m e n a i n t o p Ij i g a k r a j a, d r u g a z h i n e ft o r i. G r o j s d j e je filno fladko. 2. fjivi Damafzen, v fjusilah in per fv. Ani nad Biftrizo bres imena. Malo velja. 3. Posni fivi Damafzen; per Marpurgi zherni kosjak. Malo vreden. II. Kosjak (Geissthitte). §orte: 1. Beli kosjak. Per Marpurgi, Lutmerki, Savrazhu, Hra¬ ftovzu, Veliki nedeli beli kosjak; v Radgoni in Kapelih beli k osji zezi; v frednjih Halofih beli zezek, v.^hmarji kosji z is ek, po Bi- selfkim in Rajhenbergu beli kosji fifck. 2. f$ivi kosjak, v Radgoni, Savrazhu, na Ptujim in per Veliki nedeli zherni kosjak; v Lutmerki plavi kosjak; v Vurbergi kosji z is rudezhi; v Hraftovzu kosji zisek zherni; v frednjih Halofih zherni zezek (zizek). Rad p oseb c, p osno dosori, ali pa zlo ne. Sa prefhati ni, le sasobati. III. Zipron (Cvperiitraube). fyivi, per Veliki nedeli blaue Cyperntraube, v Drenovzu schvvarzer Malvasier. Sa brajde, kjer m ras blisonemore, s a sobanje, s a drujiga ni. IV. Rifaga. $iva, nekaj manji, ko ime tri plemena, je le s a brajdo proti fonzu, in kjer m ras do nje ne more. Rodi obilno; grojsdje je prav fladko. 29 Priftavek vrednifhtva. Od vezh ftrani fmo flifhali, in prizhijozhi popili na Slovenfkim reje¬ nih tert fprizhujejo, de imajo mnoge tertne plemena v rasnih krajih tudi rasne imena, kar lahko pomote v ti rezhi naredi. Pri tazih oko- lifhinah je tedej vodftvo z. k. kmetijfke drushbe fklenilo, vfe poflane po¬ pile Dolenfkih tert v ti Vinoreji natifniti, in svedene vinorednike po- profiti, de bi fe prisadevali, is vfih na Dolenfkim in Hrovafhkim navad¬ nih imen sa vlako torto eni ga lami ga nar bolj veljavniga isvoliti, in ga sa naprej sa obzhinfko rabo vpeljati. §he boljfhi pa bi bilo, ko bi fe k temu delu tudi vinoredniki is Ipave in flovenfkiga Gorifhkiga in §htajarfkiga pridrushili, de bi enake tertne plemena tudi enake imena po želim §lovenfkim dobile. — $ tem pa ne rezhemo, de bi fe mogle mnoge druge imena satirati ali zlo posabiti; nafha inilel je le ta, de bi fe eno poglavitno ime is vfih navadnih isbralo, kterimu bi fe druge manj veljavne imena priftavile. Takti ravnajo tudi selifharji s imeni drusih raftljin. II temu delu je pa natanjzhno posnanje tertnih plemen po letu, liftu in po grojsdju potreba, in fe bode tolikanj lasheji dognalo, zhe bodo p ervi vinoredniki rasnih krajev po Slovenfkim sdrusheni to obz h n okori fino delo dokonzhali. Popravki vashnifhih pogreflikov pri natifu. OJ > 1 90 18 od sgorej beri 191 4 » » 202 17 od fpodej » 203 4 od sgorej » 205 1 od fpodej » 206 15 » » 207 1 » » 214 17 » » 220 7 od sgorej » 224 2 od fpodej » 236 9 od sgorej » 237 12 » » 238 16 » » 241 8 od fpodej » 244 10 od sgorej » odveshe v Terit vezh feshnjev dolgo, v po¬ trebni primeri tudi sadolii fhiroko plofho, jo terdno vsidavfhi sa fpodnje dno, na-njo pa druge v podobi i. t. d. drugej svrel sa šali vanje imeti in freda konez pobefedi fvetovati,pri(iavi: marvezhpofkerbi,de b o»f h, kar fe po pa¬ meti da, smiraj njih mero vmanjfhavfhi, in n i k o 1 j ni n o s h i v f h i, o b-n j e pred nevarnim zliaf am p ripravil. dokler jih v vodi raliopivflii piti. kakiga ker bi to tapajo ko fo sa to zhlovcku nefli: odvershe. » v Terfti. » dolgo plofho i. t. d. » drugi. » savrel. » salivanje imeti sa. » in na fredo konez. » dokler jo. » pivfhi v vodi rastopili. » kaziga. » kar bi to. » tavajo. » ki fo sa to. » zhlovek. Popravki v predgovoru. §tran VI verlla 13 od fpodej beri: od pofvetnih namefi: fvetih. » VII » 23 » » flednjiga » poflednjiga. » VIII » 13 tid sgorej » Snevidljivim zhlufl- » S nevidljivimi zlie- nikam Ijuhniki. K a s a I o tertnih plemen po grdjsdji in perji.