Murska Sobota, 17. marca 1988 • Leto XL • Št. 10. • Cena 600 din
VREME
Danes bo oblačno, možne so tudi padavine. V petek izboljšanje vremena, tako da bo ob koncu tedna jasno in suho.
V ŽIVLJENJU IN PRI DELU
stran 6
OBA JEZIKA
Besede iz uredništva
Ne dolgo tega smo na tem mestu pisali, kaj nas jezi. Seveda nismo našteli vseh razlogov, saj bi porabili preveč dragega Vestniko-vega prostora, zato pa danes nekako nadaljujemo tisto pisanje. Po vaših pismih sodimo, da tudi vas marsikaj jezi in da v vsesplošni draginji cena Vestnika ni najpomembnejša, celo več, zatrjujete, da boste kljub novi ceni ostali zvesti naročniki lista, ki je zanimiv, morda poseben, je pa predvsem VAŠ. Le strinjate se ne z vsem, kar piše (Še kako prav imate!) in marsikaj pogrešate.
Mi smo zato tu, da vas poslušamo in pišemo kar se da dober časnik, zato si bomo v naslednjih tednih in mesecih, vse do konca leta, prizadevali:
— kar se da tankočutno prisluhniti vašim željam (strokovno bomo pripravili in izvedli anketo med bralci in naročniki, da bi izvedeli, kdo ste VI in kakšen časnik si želite.);
— organizirati popularni Vestnikov vlak (datum vam zaupamo že zdaj — 4. junij; kam bo zavil, naj ostane za zdaj skrivnost.);
— organizirati zanimive in nagradne (seveda) akcije, katerih cilj bo, da se bolje spoznamo, da se poveča Vestnikova družina;
— v Vestniku zagotavljati prostor za vaša mnenja, stališča, pisma — sploh za vse, kar boste želeli javno povedati, uporabiti časnik za rešitev kakega vprašanja...
Če nam boste pomagali: sodelovali v akcijah, vztrajali pri članstvu v Vestnikovi družini in se odzivali na pisanje, vam zagotavljamo, da bo Vestnik še naprej eden od zanimivih listov med slovenskimi pokrajinskimi časniki. Uredništvo
INDIP IN MURA DRUŽNO SODOBNEJE NAPREJ
Še pred dobrim desetletjem je bilo odprtje kakšnega gospodarskega objekta povsem utečeno in relativno pogosto dogajanje.
Zdaj, ob koncu 80. let, so se razmere bistveno poslabšale — denarja za naložbe zmanjkuje, zato je vsaka nova pridobitev deležna toliko večje pozornosti.
Sodobni proizvodni prostori v Lendavi, kjer so na nekaj manj kot štiri tisoč kvadratnih metrih šivalnica, likalnica, prikrojeval-nica in skladiščni prostori, bodo poslej omogočali kakovostnejše in sodobnejše delo. Gre za skupen projekt Mure in Indipa, ki za tozd Oblačila že devet let izdeluje vetrovke in plašče. Dve tretjini od dveh in pol milijard dinarjev je prispevala Mura, tretjino pa Indipovci. Glavni izvajalci, Konstruktorjev tozd Gradbenik iz Lendave, so skupaj s kooperanti dela končali dva dni pred rokom. Petkovo odprtje je potekalo slovesno, kot se za tovrstne priložnosti spodobi. Pozdravne nagovore so imeli
Alojz Jerebic, direktor Indipa, Ernest Ebenšpanger, direktor Murinega tozda Oblačila, in Tibor Frančič, sekretar lendavske Socialistične zveze. V spremljajočem kulturnem dogajanju so nastopili folkloristi iz Gornjega Lakoša, pevci okteta Planika iz Turnišča in recitatorji — delav-
ci Indipa. Simbolično odprtje sta ob trinajstih opravila predsednika obeh delavskih svetov — Antonija Bedič iz Indipa in Franc Gomboc iz Mure — ko sta prerezala trak ob vhodu v novo proizvodno pridobitev.
Bojan Peček foto: N. Juhnov
Alojz Jerebic: »Delo je doslej potekalo v zares težkih razmerah. V delovnem procesu je nujna uporaba pare, prostori so bili prenizki in prenatrpani — tako delavci poleti skoraj niso mogli dihati. Tudi organizacija proizvodnje ni odgovarjala sodobnim zahtevam, kar je zniževalo kakovost in produktivnost. Stari prostori ne bodo ostafi prazni, ker jih nujno rabimo za izdelovanje dežnikov. Potrebna bo sicer obnova, razmere pa bodo za program dežnikov v redu. Doslej smo namreč s tem delom proizvodnje gostovali pri sosedih — Gorenju Var-stroj.«
Ernest Ebenšpanger: »Naložba ne pomeni povečanja števila zaposlenih, vsaj ne za zdaj. V prihodnje pa ta možnost obstaja (na približno 320 delavcev), vse pa je odvisno od potreb, ki jih narekujejo razmere na tujem in domačem trgu, iz česar izvira možnost plasmaja. Po 9 letih sodelovanja smo v Muri prišli do spoznanja, da je pridnim. Indipovim delavkam potrebno omogočiti normahie delovne razmere in s tem sebi in njim možnost boljšega razvoja. Mura zdaj v bistvu pokriva vse Pomurje in tudi to je dokaz zavesti, da smo v Muri soodgovorni ne le za razvoj občine, ampak regije.«
Najprej kaže zapisati pohvalno ugotovitev, da smo letos naposled dočakali pravočasen skupni razpis kadrovskih štipendij za novo šolsko leto — kmalu za objavo vpisnih mest v srednjih šolah ter višjih in visokošolskih ustanovah — tako da se mladi pri odločanju za bodoči poklic lahko vsaj delno ozirajo na potrebe združenega dela. Zakaj pa le delno? To drži v glavnem za Pomurje, kjer smo še daleč od tega, da bi bil osnovni kriterij za štipendije, tako kot je to na večini drugih območij v Sloveniji. Pomursko združeno delo je namreč -ponudilo« srednješolcem in študentom 729 štipendij, kar je za 80 manj kot v tem šolskem letu. Da bi se torej vsaj približali razmerju 70;30 v korist kadrovskih štipendij, se od njega še bolj oddaljujemo (lani 38:62).
Gre za objektivne vzroke — kot je to slabša gospodarska razvitost pokrajine ob Muri — in za subjektivne okoliščine, kot je to ravnanje po načelu, saj bo. kadrov tako in tako preveč, pa naj jim družba priskrbi štipendije iz združenih sredstev'(tako imenovane solidarnostne). Če pa že, potem razpisujejo štipendije za III. in IV. zahtevnostno stopnjo, torej za kadre, ki jih potrebujejo kot delavce v neposredni proizvodnji, čim manj pa tudi za V. stopnjo, torej za tiste, ki se nameravajo izobraževati na višjih in visokih šolah. V ta namen je razpisanih le 100
Kako je (bo) s štipendijami?
štipendij (radgonska občina 15, lendavska 38, ljutomerska 11 in soboška 36). In kako potem pridobiti okrog 250 štipendistov za višje in visoke šole, torej strokovnjake, ki bi jih tako zelo potrebovali za nadaljnji razvoj? Povsod so število razpisanih štipendij za srednješolce celo znižali. Nekatere delovne organizacije pa se, kot kaže, sploh izogibajo, da bi v ta namen odvajale del dohodka, češ, saj bodo kadri že prišli. Toda to je gotovo kratkovidno obnašanje. Med njimi so letos Konus iz Ljutomera, Mercator Sloga iz Gornje Radgone, Kroj iz Murske Sobote, Graditelj iz Beltinec in še nekatere, da ne omenjamo še tistih, ki so zaradi lepšega razpisale eno ali le nekaj štipendij, čeprav bi jih glede na potrebe lahko precej več.
In tudi končajmo z nekoliko spodbudnejšo ugotovitvijo, da so končno začeli spodbujati posebej nadarjene srednješolce. Le-teh so -odkrili« okrog 70, štipendijo pa jih prejema 11. Obstaja sicer dilema (tako kot pri kadrovskih), ali te učgpce štipendirati tudi, če so iz družin, ko jim sicer glede na njihov gmotni položaj štipendija ne bi pripadala. Vendar gre za to, da jim v prvi vrsti omogočimo nakup dodatne strokovne literature in sredstev za njihovo raziskovalno (poglobljeno) delo, s katerim bodo lahko kot kasnejši strokovnjaki spodbudili hitrejši razvoj. V tem primeru pa je takšna družbena spodbuda upravičena. Mar ne?
JOŽE GRAJ
VEČJE OPIRANJE
Skupna zakladnica
Kulturni dom v Dobrovniku, ki je eden izmed največjih v Pomurju, je bil minulo soboto skoraj pretesen za vse, ki so prišli na skupno prireditev ob 15. marcu — madžarskem kulturnem praz-
Za kulturni program na prireditvi ob madžarskem kulturnem prazniku v Dobrovniku lahko trdimo, da je bil dokaj pester in kakovosten. Izvajali so ga mešani pevski zbor iz Genterovec, študenti slovenske katedre in lektorata Pedagoške fakultete Maribor, folklorna skupina Srednje šole kovinske, pedagoške in ekonomske usmeritve Lendava, mladi citrarji iz Genterovec, člani folklorne skupine iz Motvarjevec in mladi plesalci iz Dobrovnika. (Foto: N. Juhnov).
niku, ki sta jo pripravili samoupravni interesni skupnosti za prosveto in kulturo pripadnikov madžarske narodnosti občin Lendava in Murska Sobota.
Kot je to na narodnostno mešanem območju tradicija, je proslava potekala v obeh jezikih — madžarskem in slovenskem. Skoraj neopazno sta se prepletala, prelivala, kot se to dogaja tudi v vsakdanjem življenju in pri delu. Slavnostni govor v madžarščini je imel Sandor Varga, koordinator sisa za prosveto in kulturo obeh občin, in orisal pomen 15. ..^atarca. ko je leta 1848 največji '^S^KŠfrski pesnik Sandor- PeTŠfi’ pozval ljudstvo na oboroženo vstajo proti tedanjim zatiralcem, in obenem povzdignil pomen Pe-tofijevega literarnega dela, s katerim je postal eden izmed velikanov evropskega in svetovnega pesništva;'tako kot to drži tudi
za največjega slovenskega pesnika, Franceta Prešerna, ki je ustvarjal v istem obdobju kot Pe-tofi. Predsednik skupščine občine Murska Sobota Andrej Gerenčer pa je spregovoril v slovenskem jeziku in posebej opozoril na pomen narodnostne kulture za ustvarjanje skupne kulturne zakladnice ter skrb slovenske družbe za narodnostni razvoj.
Tako je dejal, da v Socialistični republiki Sloveniji narodnosti ne jemljemo kot breme, ampak kot bogastvo, saj prehajajo kulture narodnosti in njihovi običaji v našo skupno zakladnico. »Živimo v istem prostonurkulturnem in gospodarskem, se srečujemo in vsi delamo za boljši jutri. Del tega napredka, tega, kar smo dosegli, je sistem dvojezičnega šolstva, ki omogoča sožitje in razvoj obeh kultur; to sta radiotelevizija in tisk, ki sta veliko prispevala
pri rezultatih, ki smo jih dosegli na tem področju. Kot večinski narod sprejemamo manjšino kot enakopravno sestavino našega življenja. V njej vidimo pozitiven dejavnik, ki bogati našo kulturo ter prispeva k razumevanju in sodelovanju z LR Madžarsko, v kateri živi njen matični narod. Čim več bo kulture in čim več bo sožitja, tem manj bo nasprotnosti, več bo lepote v našem življenju,« je med drugim poudaril. Potrditev za skrb večinskega naroda za razvoj narodnostnih skupnosti je tudi lep kulturni dom v Dobrov
RUDI KOCMUT  V SEULU 
niku in še letos bo urejena tudi kulturna • dvorana v Motvarjev-cih. Svoje misli pa je Andrej Gerenčer končal z mislimi: »Še danes smo pod prijetnim vtisom predstave pripadnikov madžarske narodnosti v Szombathelyu in porabskih Slovencev v Cankarjevem domu v Ljubljani v lanskem letu. Bogastvo dveh kultur, sožitje med nami, v nas navdaja misli, da živi tukaj ustvarjalen narod, da je tukaj pristno medsebojno razumevanje, zaupanje, spoštovanje in prijateljstvo.«	Jože Graj
NA LASTNE SILE
Dvainpolodstotna povprečna industrijska rast v Pomurju v preteklem letu pomursko združeno delo sicer uvršča nad republiško povprečje, kjer je ta rast lani zaostala za 1,2 odstotka, vendar to še ne pomeni, da smo z doseženim lahko zadovoljni, smo slišali na seji skupščine Medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje, na kateri so največ pozornosti namenili razvojnim možnostim pomurskega gospodarstva. Čas za razprave o tem sicer ni najugodnejši, saj se Pomurje še vedno srečuje s precejšnjo nezaposlenostjo, slabo razvito infrastrukturo in nizko reproduktivno sposobnostjo, vse to pa so tudi razlogi, da gospodarski razvoj stagnira.
Ob sedanji strukturi proiz- nje in na nekaterih področjih
vodnje bistvenega napredka na področju gospodarskega razvoja ni pričakovati, zato je treba pospešiti njen preustroj. V zadnjem času je čutiti povečano aktivnost medobčinske gospodarske zbornice pri razvojnih težnjah pomurskega združenega dela, vendar praksa kaže, da se bo moralo tudi v prihodnje le-to opirati na lastne sile. Tolikokrat omenjani prenosi programov na to območje namreč doslej niso dali pomembnejših rezultatov, saj združeno delo z razvitih območij dobrih programov ni pripravljeno odstopiti, slabih, neakumulativnih in takšnih, ki bi neugodno vplivali na okolje, pa ne potrebujemo. Rešitve je potrebno zato v prvi vrsti iskati doma, v programih, za razvoj katerih imamo naravne danosti, še naprej pa je potrebno razvijati tudi tiste programe, ki so se že doslej pokazali kot uspešni in ki so predvsem dohodkovno in izvozno zanimivi.
Z doseženo reproduktivno sposobnostjo se pomursko združeno delo ne more ravno pohvaliti, akumulativnost je> nizka, vendar kljub vsemu praksa kaže, da nam bolj kot sredstev v gospodarstvu primanjkuje dobrih programov. Za njihovo pripravo in realizacijo pa rabimo predvsem zna-
nam tudi tega primanjkuje. Doslej smo se v Pomurju vse preveč ukvarjali le z mrežo srednjih šol, ob tem pa pozabljali na višje in visoke šole, čeprav je od kadrov, ki prihajajo s slednjih, v največji meri odvisen naš nadaljnji razvoj. Hitrejši investicijski in tehnološki razvoj ter masovno uvajanje kakovostnih dejavnikov gospodarjenja v pomursko združeno delo morajo dobiti prednost v razvojnih programih, saj v organizacijah združenega dela, kjer so že doslej delali tako, rezultati ne izostajajo.
Za pomursko združeno delo je tudi značilno, da se iz leta v leto zmanjšuje delež investicij v primerjavi s skupnimi slovenskimi naložbami. Ob koncu preteklega srednjeročnega obdobja je ta delež znašal le 3 odstotke, zmanjšuje pa se celo delež naložb v proizvodnjo hrane, ki ima v Pomurju prednost.
Zato mora biti ena od osnovnih nalog v prihodnje, da ta padec zaustavimo, doseči pa bo potrebno tudi strukturni premik v samih naložbah. Za hpv^.^Swzbe-bo potrebno v še večji meri pritegniti sredstva iz naslova za manj razvite, potrebno pa bo tudi več združevanja pomurske akumulacije za nove programe.
Ludvik Kovač
aktualno doma in po svetu
Generalni sekretar CK Komunistične partije Sovjetske zveze Mihail Gorbačov danes končuje štiridnevno bivanje pri nas. Prišel je na uradni in prijateljski obisk — prvi, odkar je postal generalni sekretar sovjetske partije, hkrati pa je to prvi obisk kakega sovjetskega voditelja v SFRJ po letu 1976. Izjemno pester program obiska je opredelil njegov delovni značaj in izrazil željo, da dialog zajema vsa pomembna področja in prispevak bogatitvi vsestranskega sodelovanja.
Kaj bo, če bodo zmagali dogmatiki?
Prvi polčas javne razprave o ustavnih amandmajih, ali dopolnilih, je za nami. Razpravo naj bi končali do konca aprila. Zapisali smo, naj bi končali, saj je vedno več zahtev, da bi jo podaljšali do srede leta. Zahteva je po svoje upravičena, kajti osnovna značilnost sedanjih razprav je pretirano spolitiziranje dokumenta, ki naj bi nam vendar jamčil boljšo bodočnost. Politizacija je seveda sedaj že v klasični različici, spopad med dogmatiki in nedogmatiki, da tako imenujemo tiste, ki se skušajo odlepiti od tistih pravil graditve socializma, ki so se pokazala kot škodljiva za demokratičen in human razvoj družbe. Kaj bo z Jugoslavijo, če bodo zmagali dogmatiki?
Naslednja trdnjava dogmatikov je načelo: vse ali nič. Predlagajo namreč, da ne bi sprejemali vsakega dopolnila posebej, temveč vse spremembe ustave v celoti. Večina razpravljal-cev v Sloveniji se je zavzela za sprejemanje posameznih amandmajev, saj je že sedaj znano, da je vsaj dve tretji-
V ŽARIŠČU
Na razdrapanih kolovozih
Zvezni izvršni svet se je v imenu države in ljudstva spet izkazal: 1. marca je podražil gorivo zato, ker so tako hotele rafinerije, po drugi strani pa že poldrugo leto mečka z ureditvijo financiranja gradnje cest, za katere se je sam odločil’ In še več, z zadnjo podražitvijo je dokazal, da je tudi nenačelen. Zvezna vlada je namreč obljubila, da do sprejetja zakona o »bencinskih davkih«, kar naj bi se zgodilo do prvega aprila, zdajšnjih razmerij ne bo spreminjala — gre za razmerja med rafinerijami, maržo distributerjev in temeljnimi prometnimi davki oziroma proračunom. Pa jih je — rafinerije dobivajo od začetka tega meseca od 4,6 do 5,7 odstotka več, vsi drugi pa nominalno ravno toliko oziroma v odstotkih celo manj. Delež za ceste seje, denimo zavoljo te podražitve, znižal od prejšnjih .6,9 na 6,5 odstotka.
Predno bi zvezni vladi še kaj poočitali, dodajmo: jugoslovanske rafinerije dobijo po novem za liter super bencina 310 dinarjev, zahodnonemške pa za enak bencin 161 dinarjev — razlika je torej 93 odstotkov! Rafinerije so drugod po svetu zasedene od 85- do 95-odstotno, naše pa delajo komajda s tretjinsko zmogljivostjo. To* bi zis moral- vedeti, kajti zavoljo prevelikih zmogljivosti bo njihovo delo čedalje dražje. Ko smo refinerije gradili, njihovi očetje niso nikogar poslušali in so delali po svoje — zakaj, za božjo voljo, pa moramo zdaj vsi trpeti z njimi?!
Vladaje decembra leta 1986 sprejela program pospešene gradnje cest — predvsem gre za jugoslovansko transverzalo in avtocesto v okviru osimskih sporazumov. Še danes in, kot kaže, še nekaj časa pa ni in ne bo urejeno financiranje tega programa. Vse, kar smo za to doslej naredili, je zbiranje 13,5 dinarja namensko za ta program, kar pa je domala šestkrat premalo. Po drugi strani pa se nismo niti toliko potrudili, da bi določili, kako ta denar uporabljati. Za zdaj ima razpolagalno pravico z njim zvezni komite za promet in zveze, ki ga graditeljem daje v obliki posojil — resda
ni dopolnil takoj sprejemljivih. O ostalem delu pa naj bi resnično razpravljali ločeno. Na primer, dopolnilo o tako imenovanem monopolnem dobičku. Poglejmo nesmisel. Pojem družbene lastnine ni dokončno določen, in tudi pojem monopolni položaj je vprašljiv, kajti, na primer, edini izdelovalec nekega blaga v Jugoslaviji je vnaprej v monopolnem položaju. V trenutku, ko so v družbi uveljavljeni predpisi o normalnem medsebojnem finančnem poslovanju, po načelih poštenosti in medsebojnega zaupanja, ni potrebno ustavno določilo o določanju monopolnega ekstraprofita. Ka^se bo dogajalo? Vsi tisti, ki se jim ne bo ljubilo gospodarsko tekmovati na tržišču, bodo uspešna podjetja obsodili za monopolno pridobivanje ekstraprofita. Zvito, kaj? O takšnih in podobnih vprašljivih dopolnilih je res potrebno razpravljati ločeno, oziroma doseči, da jih bo zvezna skupščina sprejemala ločeno, in ne v paketu.
Ena značilnost dogmatikov je tudi, v tem, da za sedanjo krizo krivijo
brez obresti, toda nič pa se ne ve, kdaj in kako ga bo potrebno vrniti. Pravijo, da bo ta denar lahko posojilo vse dotlej, dokler ne bomo imeli ustreznega zakona, in da bo stvar še bolj zavozlana, v osnutku zakona med drugim piše, da bodo ta denar lahko dobili le tisti, ki bodo odpirali nova gradbišča, za gradbišča, ki so že v gradnji, pa ne pride v poštev. Če bo to obveljalo, se že zdaj da sorazmerno natančno napovedati, kaj se bo iz vsega tega izcimilo. In zdi se, da je omembe vreden tudi podatek, da je dobila slovenska skupnost za ceste od tega denarja konec januarja 1,47 milijarde dinarjev, 10. februarja pa še eno posojilo, vredno nič več in nič manj kot 3,2 milijona dinarjev, kar zadostuje za deset kvadratnih metrov avtoceste ...
Od oktobra leta 1986 do danes seje kupček denarja za vzdrževanje cest nominalno povečal za 39 odstotkov, zato tudi ni čudno, da so bili lanskoletni normativi za vzdrževanje zmanjšani v primerjavi z načrtovanimi kar za 23 odstotkov. In letos bo, kot kaže, še slabše. S sedanjimi viri je zagotovljenih komajda 35 odstotkov potrebnega denarja, za enostavno in razširjeno reprodukcijo cest, oziroma zdajšnjih 6,5 odstotka v ceni goriva predstavlja okoli 20 odstotkov vsega za ceste zbranega denarja, kar pomeni, da je »bencinski dinar« že postal manj pomemben vir, kar je nekaj edinstvenega na tem svetu. Slovenska vlada je zvezno o teh rečeh obvestila z zelo nujnim teleksom že 26. januarja, po enem mesecu pa urgirala, toda odgovora še ni dobila. Malomarnost (in morda še kaj več) brez primere, ki si jo lahko privošči samo nekdo, ki se čuti dovolj močnega, da je lahko neodgovoren in je hkrati prepričan, da ima oblast v svojem zakupu.
Poglejmo nekaj dejstev: na razpolago imamo 200 milijonov dolarjev ugodnih tujih posojil, ki pa jih ne moremo črpati, ker nimamo dinarskega deleža, zbranega doma. Morali bi imeti 271 milijard, po zdajšnjih pravilih pa jih lahko zberemo komaj 90. Če bi cestarji od goriva dobili toliko,
Za Robakom Prior
Deželna konferenca predsedstva mandatarjev Socialistične stranke Avstrije iz hrvaških in mešanih občin na Gradiščanskem je prinesla spremembe v vodstvu tega organa: Fritza Ro-baka, ki je 33 let opravljal funkcijo predsednika tega predsedstva, je zamenjal Walter Prior. Konferenco je pozdravil tudi gradiščanski deželni glavar Sipotz in pozval k razumnosti in strpnosti pri obravnavanju manjšinskih vprašanj. »Ravno v letu, ko se toliko govori o povezovanju v Evropi, bi bilo absurdno, če bi vprašanja jezikovne pripadnosti postala jabolko spora.«
Novi predsednik Walter Prior je najavil novo obdobje sprememb. Dejal je, da bo predsedstvo poskušalo natančneje definirati svoj odnos do določenih vprašanj in omiliti nekatere predsodke. »Očitajo nam, da imamo negativen odnos do 7. člena državne pogodbe in da se zavzemamo za asimilacijo, kar pa ne drži, saj predsedstvo pozitivno ocenjuje določbe v državni .pogodbi, ki govore o ohranitvi in razvijanju hrvaške jezikovne skupine.« Priorje tudi omenil, da so v preteklosti procese asimilacije na Gradiščanskem prikazovali pač takšne, kot realno so, ne da bi jih hoteli kakorkoli pospeševati. Tako se bodo še naprej zavzemali, da bo imel vsak Gradiščanec možnost, da se nauči in neguje svoj jezik in kulturo. »Ce puščamo staršem, pravico, da svobodno odločajo o vzgoji in izobraževanju svojih otrok, brez kakršnekoli prisile, se nas ne sme obtožiti, da smo naklo-
K. Z.
njeni asimilaciji.«
ustavo iz leta 1974, ne pa politikov z njihovimi napačnimi političnimi odločitvami na gospodarskem področju. Ko je predstavnik iz Slovenije na tridnevnem posvetovanju o ustavnih spremembah na beograjski pravni fakulteti zastopal tezo, da za krizo ni kriva ustava, je ost-1 osamljen.
V zvezi z zahtevo po ločenem sprejemanju dopolnil je v Sloveniji zelo živa zamisel o referendumu. Sedanja ustava in zakoni tovrstnega referenduma ne predvidevajo. Problem ni enostaven, kajti na referendumu naj bi se volilci izrekali z »za« ali »proti« za strnjene programe. Zgled iz Švice; ali ste za volilno pravico žensk ali nasprotujete. Od tod vprašanje, ali referendum o vsebinskih sklopih amandmajev, ali vprašanje — ste za sprejem dopolnil, ali ste proti sprejemu. Tudi problem referenduma je svojevrstna oblika politiziranja nove ustave, s katero naj bi prišli v kakovostnejše obdobje družbenega in gospodarskega razvoja, oziroma v novo življenjsko kakovost. Mirko Cep..
kot dobi naša armada, potem bi v njihovo blagajno kapnilo znatno več, oziroma, če bi za ceste namenili tistih deset odstotkov, ki si jih ima JLA odpovedati, bi s tem denarjem lahko naredili sto kilometrov avtoceste. Toda, vse to skupaj s cestnino in dajatvami ob registraciji vozil je lahko le začasna rešitev, dolgoročna pa je samo ena: prerazporeditev denarja, ki ga vozniki pustijo na črpalkah za gorivo. V ZRN namenijo za ceste 51 odstotkov cene pogonskih goriv, v Avstriji 50, v Italiji 48 odstotkov itd., in če bi pri- nas namenili namesto 6,5 odstotka petkrat več, to je okoli 35 odstotkov, bi zbrali 1.700 milijard — in problemi bi bili v glavnem rešeni.
Cene goriv so pri nas domala tolikšne kot drugod v zahodni Evropi, zato zahteva ne samo slovenskih, temveč vseh jugoslovanskih cestarjev, da gre za ceste najmanj 35 odstotkov cene goriv, ni prav nič pretirana ali celo utopična, temveč kruta realnost, ki bi jo morali pristojni že zdavnaj spoznati. Zavoljo cest so nekoč že padale glave — bodo zdaj spet? Morale bi, saj je docela nemogoče, da bi krivci po teh razdrapanih kolovozih lahko bili dovolj hitri za pobeg...
G. V.
Nove oznake za valute
DINAR JE YUD
avstrijski šiling	ATS	britanski funt	GBP
albanski lek	ALL	japonski jen	JPY
danska krona	DKK	kuvajtski dinar	KWD
finska marka	HM	kanadski dolar	GAD
francoski frank	FRF	ameriški dolar	USD
nizozemski gulden	NLG	avstralski dolar	AUD
italijanska lira	ITL	grška drahma	GRD
norveška krona	N0K	irski funt	IEP
portugalski escudo	FTE	češkoslovaška krona	SCK
zahodnonemška marka	DEM	madžarski forint	HUF
vzhodnonemška marka	DDM	bolgarski lev	BGL
španska pezeta	ESB	romunski lej	ROL
švicarski frank	CHF	sovjetski rubelj	SUR
švedska krona	SEK	evropski ECU	XBS
Kdo je vojni zločinec?
Univerzitetni profesor Ernst Topitsch poskuša v komentarju za Kleine Zeitung odgovoriti na zgornje vprašanje — svoje argumente išče pri sodnikih nurnberškega sodišča.
Topitsch citira predvsem tiste dele iz knjige T. Taylorja (Niirnber-ški procesi, Vojni zločinci in mednarodno pravo), ki govorijo o pravnem položaju in pravicah odporniških gibanj. Nilrnberško sodisče je menilo, da takšna gibanja in skupine niso, gledano čisto tehnično, bojujoče se formacije v pravnem smislu in tako nimajo pravice do zaščitnih pravil, ki veljajo za vojne ujetnike. Po tem principu naj bi bili vsi civilisti, ki sodelujejo v bojih ali pa jih kako drugače podpirajo, določeni v okviru vojnega prava kot vojni zločinci. Topitsch tako opozarja, da so torej po teh pravilih partizani vojni zločinci.
Nadalje omenja, da so se nekatere partizanske enote v Jugoslaviji in Grčiji poskušale organizirati tako, da bi si pridobile pravico do mednarodnega priznanja kot bojujoče se sile. Ker pa velika večina partizanskih sil ni bila urejena po pravilih vojnega prava, jim to ni uspelo. Topitsch trdi, da so v teh primerih streljanja talcev načelno dopustna, saj imajo zasedbene sile pravico, da skrbijo za svojo varnost in zagotavljajo red na zasedenem ozemlju. Tako so aretacije in usmrtitve talcev dovoljene kot skrajno sredstvo. Nemški poveljniki naj bi bili obsojeni le zaradi tega, ker so po mnenju sodišča daleč prekoračili dovoljeno mero.
Topitsch nadalje trdi, da je potemtakem jasno, da ne le po v drugi svetovni vojni veljavnem pravu, ampak celo po pojmovanju nurnberškega vojaškega sodišča, partizan kot vojni zločinec ne uživa nobene mednarodne varnosti in da so v bojevanju s »tolpami« dovoljena tudi ostrejša sredstva kot v pravno normalni vojni. Zato ne bi smeli ocenjevati ravnanja posameznih nemških vojakov v takšnih akcijah kot napačna.
»Vsekakor pa so niirnberški sodniki tudi dejali, da so nemške zasedbene sile večkrat nastopale s preveliko ostrino. Takšno ravnanje ni bilo samo nečloveško, ampak tudi kontraproduktivno, saj so s tem ljudi dobesedno gnali v naročje partizanov. Obsoditi pa je treba tudi pogosto uporabljeno rasno ideologijo o »slovanski manjvrednosti«, ki je že na Poljskem leta 1939 odigrala usodno vlogo.« Topitsch tudi opozarja na posebnost vojaškega prizorišča na Balkanu, kjer so se prekrivali nemški, italijanski, britanski in ruski interesi, predvsem pa konflikti med različnimi domačimi — narodi, religijami in ideologijami. »Skupine so se bojevale na skrajno okruten način. V tem peklu niso bili samo Titovi partizani, ampak tudi četniki kralju zvestega generala Mihailoviča in tolpe bivšega ministra Ljotiča, kot tudi številne regionalne grupacije, ustaši in domobranci kratkoživeče hrvaške države in srbske enote generala Nediča.« Topitsch omenja, da so mnoge od teh skupin sodelovale z zasedbenimi silami. Celo Tito naj bi dal preko generala Velebita Nemcem vedeti, da bi se bil pripravljen skupaj z njimi boriti proti zahodnim silam. Končno pa naj bi potem partizani krvavo obračunali, tako z domačimi nasprotniki, kot tudi z Nemci in Italijani.
Topitsch meni, da so dandanes ti dogodki v Jugoslaviji v veliki meri potlačeni, predvsem zato, da ne bi njihova' oživitev povzročila notranjih napetosti v mnogonacionalni državi. Tudi Avstrija naj ne bi imela interesa, da bi prišlo do »eksplozije« na njeni južni meji, kljub temu pa zahteva več skrbnosti in vsestranske osvetlitve pri obravnavanju vojnih zločinov na Balkanu.
Ob vseh teh argumentih pa Topitsch pozablja predvsem na najpomembnejše dejstvo, da so bdi Nemci okupatorji, partizani pa so samo branili svoj domači prag. Po našem tako ne more hiti vojni zločinec tisti, ki se bori za svojo domovino, ampak tisti, ki kot okupator z vsemi sredstvi teži k iztrebitvi določenih ras, ljudstev in vseh drugih posameznikov, ki se jim postavijo po robu. Vojni zločinci so tako tisti, ki so v vojne zločine dejansko vpleteni, ne pa tisti, ki jih mogoče paragrafi bremenijo, da to so.
PALESTINSKI GORDIJSKI VOZEL
2.	Zemlja Izraelova
Jožu, Mojzesov naslednik, se je z Židi prebijal v Kanaan. Po hudih bojih in postopnem osvajanju dežele so se naselili na obeh straneh reke Jordan in vzdolž obale Mrtvega morja. Tu so se začeli ukvarjati s poljedelstvom. Jozueju je sledila vrsta tako imenovanih sodnikov in kraljev, pomembnejši med njimi je bil Savel, ki je bil prerok in kralj hkrati. Vsi pa so bili poljedelskega porekla. Kanaan se od časa vladanja sodnikov (13. in 12. stoletje pred našim štetjem) začne nazivati Erez Izrael —Zemlja Izraelova. Pojem Palestina se pojavi šele pozneje in pomeni širše pokrajinsko območje Galileje, Samarije, Judeje in Idumeje, ki so segale tudi čez Jordan na vzhodno stran. Kralj David (1012—972 pr. n. š.), doma iz Betlehema, je v judovski zgodovini največji vzornik njihove pradavnine, prekašal naj bi ga .samo še Mojzes. Uspel je povezati vseh dvanajst izraelskih plemen in formirati zametek izraelskega naroda.. Po obsegu je državo razširil precej preko »obljubljene dežele« na ozemlje današnjega Libanona, Sirije, Jordanije in Egipta, s tem da je podjarmil nekaj sosednjih ljudstev. Osvojil je tudi Jeruzalem (od Filistejcev) in ga razglasil za svojo prestolnico. Jeruzalem je s tem postal versko in politično središče države. Na
enem od jeruzalemskih gričev, Sionu, je stal Davidov dvorec, tam je še danes njegov grob. Tudi skrinjo zaveze, ki so jo hranili na raznih krajih, so zdaj prenesli v Jeruzalem. Država, kot jo je formiral David, je še stoletja (in še danes) ostala sen in težnja Izraelcev. David pa ni bil le sposoben državnik, temveč tudi pesnik. Kronisti mu pripisujejo številne psalme v njihovi religiji.
Davida je nasledil sin Salo-' mon (972—932 pr. n. š.), ki je podedoval to prvo izraelsko združeno kraljestvo. Salomon je v zgodovini zapisan kot »moder kralj«. Ni vodil vojn, z rodbinskimi vezami (porokami) pa je krepil veze s sosednjimi državami. V njegovem času Izrael doživi vrhunec gospodarskega razvoja. Gradil je veličastne stavbe, med njimi tudi palačo zase. Najveličastnejša stavba, ki jo je dal postaviti, pa je bil jeruzalemski tempelj, namenjen za skrinjo zaveze. Gradili so ga feničanski arhitekti okrog leta 970 pr. n. š. Denar za vse te gradnje je zbiral s hudim obdavčenjem prebivalcev. Tempelj je bila pravokotna •zgradba, dolga 35 in široka 10 metrov. Gradnjo templja je izvajal s prisilnimi deli — tlako de-settisočev podložnikov, gradnja je zahtevala tudi številne žrtve. Med gradnjo templja je bilo več uporov prebivalstva, vodil jih je Jerobovan, ki je bil pozneje tudi nekaj časa kralj Izraela. Velike materialne in človeške žrtve ob gradnji templja nekateri zgodovinarji omenjajo tudi kot razlog kasnejšega razcepa kraljestva. Kljub vsemu pa je Salomonov tempelj postal in ostal osrednje svetišče Židov tako v času njegovega obstoja kot ostanek poznejših dograjevanj in končno tudi kot ruševina.
Po Salomonovi smrti je kraljestvo razpadlo na dva dela, južnega kot kraljestvo Judeja s središčem v Jeruzalemu, deset plemen pa je formiralo v severnem delu kraljestvo Izrael s središčem v Samariji. Trenja med Izraelci so izkoristili sosedje. Dve stoletji po razpadu Salomonovega kraljestva so severno kraljestvo razdejali in podredili Asirci, leta 721 pr. n. š. Deset plemen tega kraljestva se razprši, velik del tu-
globus
ISLAMABAD — Dosedanji predsednik zveze »islamska enotnost afganistanskih mudžahedinov« Junis Kalis je odstopil s položaja, kljub temu pa bo njegova matična organizacija Hizbeh Islami ostala v sestavi sedemčlanske uporniške zveze. Kalis je odstopil, ker ni želel sprejeti odločitve drugih uporniških voditeljev, da naj gredo na pakistansko-afganistan-ska pogajanja v Ženevo. Za njegov položaj se bo potegoval voditelj druge frakcije fundamentalistične organizacije Hizbeh Islami, inž. Gulbadin Hikmatjar.
MERCURY — Ameriška policija je aretirala več kot 1100 udeležencev ene največjih protijedrskih demonstracij, ki so jih kdaj organizirali na poligonu za jedrske poskuse v ameriški državi Nevadi. Pred vhodom na poligon približno 85 kilometrov od Las Vegasa se je zbralo pet tisoč demonstrantov, ki so zahtevali prekinitev jedrskih poskusov, mnogi pa so vstopili tudi na sam poligon. Med priprtimi sta tudi igralca Robert Blake in Terry Garr.
DUNAJ — V Linzu je prišlo do hudega neonacističnega incidenta. Neposredno po odkritju spomenika žrtvam fašizma na glavnem trgu Ber-narschek Platz se je z okna nekega hotela preko zvočnikov zaslišal Hitlerjev govor, ki je trajal dvajset minut, spremljale pa so ga nacistične pesmi in himne. Policija je v hotelski sobi našla večji kovček, v katerem je verjetno nekdo prinesel magnetofon in ojačevalec, sobo pa je avtor te neonacistične provokacije medtem že zapustil. Pred petimi dnevi jo je najel neki pripadnik neonacistične organizacije, ki se je v hotelske knjige vpisal pod lažnim imenom.
FRANKFURT - Približno 70 ljudi je včeraj priredilo protijugoslovanske demonstracije v bližini generalnega konzulata SFRJ v Frankfurtu na Mai-ni. Organizator demonstracij, ki so jih odobrile zahodnonemške oblasti, je neka organizacija albanskih emigrantov s sedežem v Stuttgartu. Njeni pripadniki občasno obiščejo večja zahodnonem-ška in druga zahodna mesta in prirejajo podobne demonstracije. Nosili so napise z gesli albanskega šovinizma in separatizma, pa tudi gesla ustaške emigracije. Frankfurtska policija je demonstracije strogo nadzorovala.
di v asirsko sužnost. Južno kraljestvo pa so leta 586 pr. n. š. uničili Babilonci. Ti so leto dni oblegali Jeruzalem, ko pa so vdr- . li v mesto, je nastalo veliko ropanje, ubijanje in požiganje. V splošni zmedi je pogorel tudi veličastni Salomonov tempelj. V zgorelem templju je izginila tudi skrinja zaveze. Mnogi Židje so takrat pobegnili v Egipt ali bili izgnani, država pa uničena. Že takrat je bilo običajno, da zmagovalec iz osvojene dežele izganja vodilne ljudi (politike, gospodarstvenike, duhovnike) s ciljem, da bi onemogočil upore in utrdil svojo oblast. Babilonski kralj Nabukadnezar je dvakrat razseljeval Žide z njihove zemlje v Babilonijo. Prvo je bilo neposredno po zavzetju Jeruzalema, drugo pa, ko so Židje ubili babilonskega upravitelja Judeje Ge-dalija. Doba babilonskega suženjstva je bila relativno kratka (50 let), kljub temu so iz te dobe znani psalmi zaobljube Jeruzalemu, ki so v stoletjih postali duhovno in nacionalno vodilo Židom. Oglejmo si enega takih psalmov: »Na obalah babilonskih rek smo sedeli in jokali, spominjajoč se Siona, kot da pojemo pesem Jahvino v tujčevi zemlji. Naj se mi osuši desnica moja, Jeruzalem, ako te pozabim.« Na teh geslih seje pozneje rojeval tudi sionizem. Ta gesla so bila izpisana leta 1948 tudi na izraelskih tovornjakih, ki so se prebijali skozi arabsko blokado v Jeruzalem.
Ko pa je leta 538 pr. n. š. Babilonijo zasedel perzijski kralj Kir, je Židom dovolil vrnitev v domovino. Toda le malo (okrog 50.000) jih je to svobodo izkoristilo. Večina je v izgnanstvu živela relativno dobro in so ostali, saj so imeli kot sposobni in nadarjeni v Babiloniji velik vpliv, to pa predvsem v kulturnem pogledu in v trgovanju. Tako so se trgovanja in bančništva Židje naučili že takrat, zlasti od severnih sosedov Feničanov (današnji Libanon). Perzijci so leta 536 pr. n. š. prevzeli nadvlado tudi nad Judejo in izraelskim kraljestvom in so na teh ozemljih ostali polnih 200 let.
Tisti Judje, ki so se vrnili iz babilonskega suženjstva, pa so obnovili jeruzalemski tempelj, ki pa je bil mnogo manjši in ni dosegel prejšnjega sijaja.
STRAN 2
VESTNIK, 17. MARCA 1988
od tedna
—ZASEDANJE ZBOROV SO MURSKA SOBOTA
MURSKA SOBOTA — Na seji predsedstva občinskega komiteja Zveze komunistov so obravnavali teze za konferenco Zveze komunistov Slovenije, ki bo aprila. V razpravi so podprli omenjeni dokument in poudarili, da gre za dokaj dobro analizo trenutnega stanja v naši republiki. Le konkretno delo v praksi pa lahko prinese uresničitev dobro zastavljenih ciljev. Dosedanji odmiki od j'asno začrtane politike Zveze komunistov pa kažejo, da bo treba še marsikaj spremeniti, če želimo priti do otipljivih rezultatov.
MURSKA SOBOTA — Na seji sveta za razvoj krajevne samouprave in komunalni sistem pri predsedstvu OK SZDL so obravnavali predlog razdelitve sredstev občinskega proračuna za funkcionalno dejavnost KS v letu 1988. Prav tako so sprejeli poročilo o razdelitvi sredstev, namenjenih za dopolnilne programe KS za preteklo leto. V ta okvir sodi tudi načrtovanje naložb krajevnih skupnosti na manj razvitih območjih soboške občine in predlog sofinanciranja komunalne interesne skupnosti za leto 1987. Na seji pa so govorili še o spremembah in dopolnitvah vzorčnega predloga pravil krajevne organizacije SZDL.
LENDAVA — Na občnem zboru kinološkega društva so ocenjevali lanskoletno delo društva in sprejeli program dela za letos. Kinološko društvo je v lanskem letu organiziralo mednarodno razstavo psov vseh pasem, ki je uspela, saj so za organizacijo in izvedbo prejeli številna priznanja, tudi kinološke zveze Slovenije in Jugoslavije ter tujih kinoloških združenj. Pri organizaciji te uspele razstave, ki je bila zaupana lendavskemu društvu že drugič, so pomagale tudi delovne organizacije iz naše pokrajine. Društvo bo tudi letos skušalo organizirati mednarodno razstavo. V prihodnjem letu pa bo razstava spet zagotovo. V svoje vrste bodo letos sprejeli več novih članov.
MURSKA SOBOTA — Na slovesni seji Medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje so podelili plakete zbornice organizacijam združenega dela in posameznikom za prispevek k razvoju gospodarstva. Plakete MGZ za Pomurje so prejeli Franc Brlič, direktor Mu-rinega tozda Modna konfekcija iz Gornje Radgone, Ladislav Ivanec, pomočnik direktorja-Lekovega tozda Kozmetika, PE Lendava, Štefan Pavlinjek, nosilec skupne obratovalnice v dejavnosti Kovinoplastika v Murski Soboti, 800-članski delovni kolektiv Planike iz Turnišča in skupina inovatorjev DO Tehnostroj iz Ljutomera.
MURSKA SOBOTA — Na dvodnevnem posvetu o kmetijskem zadružništvu, ki ga je organizirala Zadružna zveza Slovenije, so se zbrali zadružniki iz vse Slovenije, kmetijski strokovnjaki in številni gostje. Prvi dan posveta je zadružnikom govoril Jože Smole, predsednik RK SZDL, med gosti ma posvetu pa sta bila tudi pomočnik predsednika zveznega komiteja za kmetijstvo Miran Prostran in podpredsednik Zadružne zveze Jugoslavije Jovan Ivaniševič.
LENDAVA — Predsedstvo občinske konference SZDL Lendava je imenovalo svet za informiranje. Člani so: Jolanda Novak, Štefan Sobočan, Aleksander Varga, Hajrudin Rošič, Bruno Pintarič in Alenka Kekec. Svet za informiranje se je že sestal na prvi seji, kjer je »preveril« uresničevanje stališč pomurskega medobčinskega sveta SZDL in občinskih konferenc SZDL o časopisni in radijski dejavnosti v Pomurju, posebej še o narodnostnih programih.
LJUTOMER — Občinski komite ZKS Ljutomer in Medobčinsko študijsko središče v Murski Soboti sta minuli teden pripravila seminar za sekretarje OO ZK in člane OK ZKS Ljutomer. V uvodu je Ozvald Tučič, predsednik IS SO, Ljutomer, podal informacijo o rezultatih gospodarjenja ozdov v letu 1987, nato pa je Živko Pregelj, izvršni sekretar predsedstva CK ZKS, spregovoril o uveljavljanju gospodarskega in političnega sistema SFRJ. Seminar so sklenili s predavanjem Janeza Staniča, komentatorja RTV Ljubljana, o reformah v socialističnih deželah. To predavanje je Janez Stanič ponovil tudi rezervnim vojaškim starešinam in članom OO ZK občine Ljutomer.
LJUTOMER — Izvršni svet SO Ljutomer je spregovoril o rezultatih gospodarjenja v občini. Le-ti v lanskem letu nikakor niso zadovoljni, saj se je zaposlenost zmanjšala, fizični obseg proizvodnje je na ravni leta 1986, dve temeljni organizaciji sta imeli izgubo v višini 240 milijonov dinarjev, pa tudi kmetijska proizvodnja je nekoliko upadla. Člani so ugotovili, da že nekaj let v občino niso dobili pomembnejše nove naložbe in da ni zanimivih proizvodnih programov, tudi za domače ozde ne. O gospodarjenju bodo spregovorili tudi delegati vseh treh zborov prihodnji teden.
LJUTOMER — Predsedstvo OK SZDL je na seji, ki je bila prejšnji teden, sklenilo, da bo občinska kandidacijska konferenca 16. marca, torej zadnji dan, ki je določen po programu. Sprejeli so tudi poslovnik kandidacijske konference in prisluhnili poročilu o gospodarjenju v minulem letu.
MURSKA SOBOTA — Zadnja seja predsedstva občinske konference ZSMS je potekala v znamenju razprave o letošnjih volitvah, pogovarjali pa so se tudi o delu mladinske organizacije na občinski ravni, ko gre za sodelovanje oziroma spodbujanje delovanja posameznih osnovnih organizacij. Na seji so tudi določili svojega delegata za občinsko kandidacijsko konferenco.
LENDAVA — Delovni razgovor članov-sekretariata medobčinskega sveta mladinske organizacije za Pomurje s članom predsedstva na republiški ravni Vladom Geričem, je minil v izmenjavi mnenj o aktualnih temah, tako pomurskih kot slovenskih. Tako so govorili o aktivnostih v posameznih občinskih konferencah (predvsem o Ljutomeru, kjer še vedno nimajo rednega vodstva), o ustavnih spremembah, o malih občinskih volitvah in reakcijah na pisanje Mladine o JLA.
MURSKA SOBOTA — Poročilo o uresničitvi programa m finančnega načrta občinske raziskovalne skupnosti v letu 1987, informacija o predlaganih elementih za načrtovanje programov sisov in sredstev za leto 1988 ter seznam prijavljenih raziskovalnih nalog, ki jih bo letos na osnovi razpisa sofinancirala raziskovalna skupnost - to so bile osrednje točke dnevnega reda nedavnega zasedanja skupščine občinske raziskovalne skupnosti v Murski Soboti. Glede na to, da se je na seznamu znašlo kar 30 raziskovalnih nalog, so, se delegati zavzeli za temeljito selekcijo, pri čemer naj bi bilo poglavitno merilo iz občinske resolucije, ki govori o preustroju gospodarstva.
Tudi zvezni delegati se vračajo v bazo
Po daljšem času so se v Murski Soboti odločili za ločene seje zborov skupščine občine, ki naj bi prispevale k učinkovitejšemu delegatskemu odločanju. Koliko so s tem uspeli na četrtkovem zasedanju, je za zdaj še težko kaj konkretnega povedati. To vprašanje pa je bilo gotovo tesno povezano z osrednjo točko dnevnega reda skupnega zasedanja zborov skupščine občine, in sicer z informacijo o delu slovenske delegacije v zveznem zboru skupščine SFRJ in pregledom letošnjih nalog tega zbora. Zvezni delegat Peter Hedžet je s svojim govorom, pri čemer mu ni manjkalo dlake na jeziku, vzbudil precejšnjo pozornost delegatov.
Uvodoma je Peter Hedžet dejal: »Prevzeli smo mandat v času, ko so se nakopičili pomembni problemi te družbe in so pretili, da bomo prisiljeni sprejemati omejevalne ukrepe, s katerimi bi hoteli spremeniti gospodarske
do tedna
IZGUBE POMURSKEGA GOSPODARSTVA 1987
Zdaj jih vidiš, zdaj ne
Ce namenjate kaj pozornosti predvolilnim bojem za predsednika republike Slovenije, vam je morda znana ena zahtev predsedniške kandidatinje, sicer naše stanovske kolegice, Teleksove novinarke Mojce Drčar-Murko-ve, ki hoče nepokrivanje izgub. Toda od programa morebitne predsednice do dejanskega dogajanja v naši družbi je veliko hribov in dolin. Tudi v Pomurju izgubo pokrivajo, in to na več načinov. Gotovo je tovrstno ravnanje lahko pesek v oči (oziroma umetno vzdrževanje organizacij, ki bi morale že zdavnaj propasti), po drugi strani pa gre ravnanje družbenopolitičnih skupnosti razumeti, saj morajo zagotoviti določeno socialno varnost vsem zaposlenim.
Kakorkoli že, pomurske izgube, pa naj bodo pokrite ali ne (vendarle je treba omeniti, da sol), niso pretirano visoke in smo lahko tudi po tej plati z lanskim gospodarjenjem zadovoljni. Seveda z »lepotno« omejitvijo, ki se ji reče splošno slabe razmere, v katerih gospodarijo jugoslovanski ekonomski osebki.
Lanskih izgub v gospodarstvu je za dobrih 7 milijard dinarjev, kar je za 123 odstotkov več kot leta 1986. Če natančneje analiziramo izgubarje, je jasno, da kar 62 odstotkov neželjenega učinka prispeva lendavska Ina Nafta, katere izguba znaša čez 4 milijarde. Ostalo izgubo si porazdeljujejo organizacije, ki jih določene težave spremljajo že vrsto let in zato vse skupaj ne preseneča.
Zgubarji med vzroki za motnje največkrat omenjajo tiste, na katere sami ne morejo vplivati. Vendar pa je veliko vprašanje, če so novembrski ukre-* pi resnično udarili tako zelo počez,— kaj lahko so namreč tudi dobrodošel izgovor za slabosti v lastnih vrstah. Na splošni ravni pa je že mogoče zatrditi, da je v veliko primerih postalo neskladje med cenami vhodnih surovin in izdelki po ukrepih znatno očitnejše kot prej, čeprav so bili nameni vlade gotovo obratni. Posledice zamrznitve cen izdelkov in podražitve energije bodo še občutnejše letos in mnogi so si že izračunali, koliko izgube bodo imeli, če bodo cenovna razmerja ostala taka, kot so. Prišli so do zastrašujoče visokih številk. Sicer pa se že bolj ali manj glasno govori o določenih sprostitvah cen, ki jih je pri-
HRANILNO-KREDITNA SLUŽBA PANONKE MURSKA SOBOTA
Na podlagi Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi sklada solidarnega varčevanja, oblikovanju in uporabi sredstev za kreditiranje stanovanjske gradnje kmetov in delavcev in sklepa 25. seje ora sklada z dne 14. 3. 1988
RAZPISUJE^
IX. NATEČAJ
za razdeljevanje posojil za stanovanjsko gradnjo, nakup m adaptacijo ternotranjo ureditev stanovanj m infrastrukturo v letu 1988.
—	prošnjo na obrazcu H KS,
—	predračun del, kupoprodajno pogodbo, ostalo,
—	gradbeno dovoljenje,
—	izkaz kreditne sposobnosti (združeni kmetije — višina kratkoročnih obveznosti pri KZ PANONKA, združeni delavci — višina kratkoročnih in dolgoročnih obveznosti).
IV.
Posojilo se bo odobravalo v smislu 13. in 18. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi sklada solidarnega' varčevanja ter prednostnih pogojev za dodelitev kredita.
Odbor sklada je glede na razpoložljiva sredstva določil največ
Natečaja se lahko udeležijo člani sklada solidarnega varčevanja ki izpolnjujejo pogoje po Samoupravnem sporazumu o ustanovitvi sklada ^solidarnega varčevanja, obhkovanju in uporabi sredstev za kreditiranje stanovanjske gradnje kmetov .n delavcev in so poravnali svoje obveznosti do tega razpisa. Vsi ostalii člani pridobijo pravico natečaja po dveh letih članstva^ ^.ednost pridobitve posojila imajo tisti člani, ki še niso dobi i
’ **1,88
slednjo dokumentacijo:
Za združene kmete in delavca:
1.	za novogradnjo do
2.	za nakup stanovanja do
3.	za adaptacijo in drugo do
VI.
Obrestna mera za kredit iz tega natečaja znaša 60 % in vsebu-' je klavzulo o spreminjajoči se obrestni meri.
Odplačilna doba kredita je 10 let.
VIL
Končni sklep o-odobritvi kredita bo posredovan vsem udeležencem IX. natečaja.
VIII.
Vse potrebne informacije dobite pri strokovni službi Hranil-no-kreditne službe Panonke Murska Sobota.
Preds.ednik odbora sklada
Štefan Majcen
tokove. Ti rezultati niso posebej ugodni, kar velja tudi za razmere v SFRJ. Kjerkoli smo se lotevali problemov s slovenske perspektive, ni bilo realnih možnosti za njihovo uresničitev. Pa čeprav smo ponujali modele, ki so oblikovani že v programu ZKJ kot dolgoročna usmeritev in v ustavi, smo naleteli na odpore od drugod. Na sejah zvezne skupščine smo v dveh letih obravnavali približno 500 točk dnevnega reda, kar je izredno obsežno gradivo. O najpomembnejših vprašanjih, ki so posegala v gospodarski in družbeni razvoj, smo probleme reševali po skrajšanem ali hitrem postopku, kar je samosvoj paradoks. Problematika se je zapletla tudi v odnosih med bazo in zveznim zborom, saj vrsta gradiv ni bila dostopna najširši javnosti. Tako sem moral razmnoževati številna gradiva in jih na lastno pest pošiljati v Podravje in Pomurje, za kar sem odgovoren. To
čakovati po prvem četrtletju. Vendar pa ukrepi, kot smo že zapisali, ne opravičujejo vsega — še vedno je namreč v gospodarstvu Pomurja veliko ran, ki se vlečejo že leta. Zaradi posebnosti v vsakem ozdu posebej jih sicer ne moremo spraviti pod skupni imenovalec, čeprav so pomurske »komparativne slabosti« večinoma znane.
Izgub je torej v Pomurju nekaj bilo, čeprav jih zdaj ni več, ker so pokrite. Ce se želimo v popolnosti ukloniti ekonomskim zakonitostim, se pokrivati več ne bi smeli. A to bo možno šele, ko bodo v Jugoslaviji upoštevane in izvajane tudi vse druge ekonomske določilnice. Kot zdaj kaže, se je bati, da tega dne tako kmalu še ne bo-
mo učakali.
Bojan Peček
——ZDRAVSTVO
Skrb za lastno zdravje na prvem mestu
Misel je bila v ospredju na ponedeljkovi seji skupščine občinske zdravstvene skupnosti v Murski Soboti, ko so delegati obravnavali uresničitev lanskoletnega programa in program predvidenih ukrepov, ki so zaradi pomanjkanja zdravstvenega dinarja potrebni. Ugotovljeno je bilo, da kljub realno manjšemu dinarju ’za zdravstveno varstvo, kar je terjalo varčevanje pri porabi sredstev tako uporabnikov kot izvajalcev, so v soboški občini v glavnem uresničili zastavljene naloge. Na razpolago je bilo tudi nekaj denarja za nove zapo-
TURIZEM NI LE RADENSKA IN RADENSKA NI LE RADGONSKA OBČINA - V 1987 BREZ IZGUBE - PONOVNO DELEGATSKO VPRAŠANJE
»DA NE BI OBRAVNAVALI ZGODOVINE
,«
Delegati zborov skupščine občine Gornja Radgona so na zadnji seji največ razpravljali o Analizi turističnega prometa v letu 1987 v občini Gornja Radgona (ki smo jo v našem tedniku že predstavili). Generalni direktor Radenske Herbert Šefer je poudaril, da samo nočitve niso merilo uspešnosti turistične dejavnosti niti v delovni organizaciji, niti v občini ali regiji. Turizem v radgonski občini ni le Radenska in Radenska ni le v radgonski obči-
din 3,000.000
din 3,000.000
din 1,500.000
je vsekakor nesprejemljiva praksa, ki pa je tolikanj opravičljiva, ker drugih, boljših poti za zdaj še nismo uspeli uveljaviti.«
Kljub temu pa so v razpravi pozitivno ocenili delo slovenske delegacije v zveznem zboru. O tem je govoril predsednik skupščine občine Andrej Gerenčer. »Mislim, da lahko zelo pozitivno ocenimo prispevek tovariša Hed-žeta, ki nas je redno obveščal o vseh aktualnih vprašanjih na zasedanjih zveznega zbora. Šel je celo tako daleč, da je samoiniciativno pošiljal gradiva za naša skupščinska zasedanja, na zbornico, SZDL in drugam ter upošteval naša mnenja in stališča. Morda smo mu pri njegovih prizadevanjih premalo pomagali, ker smo bili večkrat v časovni stiski, obremenjevali pa so nas tudi lastni problemi.« Zanimiv je bil tudi konkretni predlog delegata družbenopolitičnega zbora Janeza Kučana: »Predno se sprejmejo pogoji mednarodnega monetarnega sklada, moramo imeti delegati vpogled, kako se bodo te zadeve reševale v Jugoslaviji. Če zahtevajo, recimo, 60-odstot-no inflacijo, zmanjšanje skupne porabe ali drugo, moramo biti seznanjeni z vsemi posledicami teh ukrepov, Ne pa, kar se je v praksi že dogajalo, da po hitrem postopku sprejmemo odloke, ki enako udarijo vse počez.«
Na ločenih sejah so delegati sprejeli tudi spremembe in dopolnitve ugotovitev in stališč o obmejnem sodelovanju soboške občine s sosednjimi državami, o čemer so delegati v zadnjih petih letih razpravljali že četrtič. Potrdili so tudi programe dela in periodične delovne načrte skupščinskih zborov ter spremembe in dopolnitve družbenega dogovora in statuta skupnosti pomurskih občin. Mednje so uvrstili tudi dopolnilo našega Zavoda o javnem obveščanju. Milan Jerše
slitve v zdravstvu, da bi tako, ublažili pereč kadrovski problem. Izkazani primanjkljaj občinske zdravstvene skupnosti za lansko leto, ki znaša 563 milijonov dinarjev, je v glavnem nastal zaradi neupravičenega odliva pacientov v druge regije, ki stalno narašča in kjer so storitve celo do 40 odstotkov dražje. Vroča razprava o neupravičenem odlivu v druge regije kaže, da bi na tem področju v Pomurju morali nekaj Storiti tako izvajalci kot uporabniki. Bolj bi morali zaupati domačim zdravstvenim delavcem, ki so bili tokrat deležni
GRADNJA V MORAVSKIH TOPLICAH
SGP Pomurje in Radenska podpisala pogodbo
V prejšnji številki Vestnika smo že poročali o Radenskinih načrtih v zvezi z razvojem zdraviliške ponudbe v Moravskih Toplicah. V prvi fazi nameravajo obnoviti tako imenovano okroglo in osrednjo kuhinjo, osrednji del te naložbe pa je obnova fizioterapevtskega in kopališkega dela. V ponedeljek so v Radencih podpisali pogodbo z glavnim izvajalcem del, to je SGP Pomurje iz Murske Sobote.
Rok za dokončanje (ne gre le za gradbena dela, ampak za končanje objektov v celoti, zato kodo pri Pomurju sodelovali s kooperanti) je 5 mesecev, po potrebi pa bodo delali v dveh do treh izmenah, tudi ob koncih tednov in praznikih. Pripravljalna dela so že stekla, pri Pomurju pa zatrjujejo, da z rokom ne bi smelo biti posebnih težav. Nekaj zapletov je pričakovati zavoljo načrtovane obnove marijanskega mostu in ceste skozi Moravske Toplice, zaradi česar bo potreben obvoz.
V drugi fazi načrtujejo gradnjo hotela, ki se bo začela najprej jeseni, realno pa spomladi leta 1989.
Vrednost pogodbe na ključ, ki so jo podpisali, je nekaj manj kot pet milijard dinarjev. Če bodo dela uspešno končana, je pričakovati, da bo SGP Pomurje glavni izvajalec tudi pri gradnji hotela.
Bojan Peček
tudi nekaj pohval, in ne zahtevati zdravstvenih storitev v enakih zdravstvenih ustanovah drugod. Na seji skupščine je bilo tudi ugotovljeno, da pomurske zdravstvene organizacije lanskoletnega poslovanja niso končale z izgubo, edino Splošna bolnišnica ni imela dovolj sredstev za pokritje skladov. Treba pa je pri tem povedati da imajo pomurski zdravstveni delavci najnižje osebne dohodke v primerjavi z zdravstvom v drugih regijah.
F. Maučec
ni, je dejal in dodal, da se druge delovne organizacije premalo zavedajo dejstva, da za gosta ni dovolj le soba v njihovem hotelu. Za večji razvoj turizma se morajo potruditi vsi, tako kmetijske organizacije kot komunalna podjetja, prav tako pa ni prav, da mnogi pričakujejo od Radenske nemogoče — da bo ta delovna organizacija zgradila celotno infrastrukturo občine. Telefonija, ceste, pa tudi kopališče in trgovska ponudba — vse to bi morala biti skrb tudi drugih organizacij združenega dela.
Prav tako je dejal: »Poleg termalne in mineralne vode so naše prednosti turističnega razvoja tudi v kadrih, saj imamo v glavnem domače in doma izšolane kadre, prav tako pa so za razvoj potrebni oprema zdravilišč in objekti ter trg ... Trenutne razmere turizmu niso naklonjene. Glavne ovire so predvsem visoke in nekonkurenčne cene v Sloveniji, nerealen tečaj dinarja, neurejeno financiranje ne le turističnih objektov, ampak tudi infrastrukture, oddaljenost od centrov in drugo ...«
Stane Kondrad, delegat Temeljne delegacije Radenske, je zatem prebral številne pripombe. Večino so tudi vključili v analizo.
Jože Farič, podpredsednik izvršnega sveta SO Gornja Radgona, pa je prisotne seznanil z gospodarjenjem v radgonski občini v letu 1987. Milijarda in pol dinarjev akumulacije ni veliko, pomembno pa je, da v občini noben ozd ni končala leta z izgubo ter da so vsi v delitvi usklajeni z družbenim dogovorom in lahko
nadaljujejo z izplačevanjem osebnih dohodkov. Dejal je, da so se odločili za informacijo zato, da ne bi obravnavali »zgodovine«, podrobno razčlenitev in finančni prikaz pa bodo prejeli s prihodnjim skupščinskim gradivom:« Primerjava z letom 1986 tokrat ni možna in ni realna. Sedanji zaključni račun — kot otrok spremenjenega zakona o celotnem prihodku — je nekakšna sredina med radikalnim, ki je veljalo za periodične račune v letu 87, in med harmoniko, ki se je dala raztegovati po mili volji v letu 86. Skratka — rezultati za leto 87 so realnejši od obeh naštetih ekstremov. Sestavljanje zaključnega računa je bilo letos zelo zapleteno in je zahtevalo veliko naporov in živcev računovodskih delavcev, saj so se tolmačenja predpisov spreminjala iz dneva v dan.«
Franc Klemenčič je ponovil (že na minuli seji izrečeno) delegatsko vprašanje, kaj je bilo v občini storjenega,, da bi bilo manj mladoletnih storilcev prekrškov. Lani se jih je pri sodniku za prekrške oglasilo čez dvesto, v prvih mesecih letos pa že čez 60. Vzrok pa je v glavnem nepoznavanje prometnih predpisov. Prav tako je podal delegatsko pobudo, da bi aktualizirali Odlok o omejitvi točenja alkoholnih pijač, ki bo 16. marca star deset let in v katerem so prav smešne kazni, na primer po 20 dinarjev. Predlagal je tudi, da bi se omejitev točenja alkohola podaljšala s sedme na osmo uro, poostril pa naj bi se nadzor nad izvajanjem odloka.
Bernarda Peček
VESTNIK, 17. MARCA 1988
STRAN 3
Radenskin projekt kakovosti
V delovni organizaciji Radenska s sedmimi tozdi, delovno skupnostjo in prodajnimi centri, kjer je zaposlenih čez 2500 delavcev, so v zadnjem obdobju zasnovali več novih projektov. Izjemen pomen pripisujejo projektu integralni sistem kakovosti, ki ga uvajajo v vse dejavnosti delovne organizacije ob pomoči tehniške fakultete iz Maribora in njenega predavatelja prof. dr. Radovana Andrejčiča, ki sodi med najuglednejše tovrstne strokovnjake pri nas.
CILJI
Zoran Svetec, vodja centra za kakovost — deluje s 1. januarjem letos — navaja sedem ciljev projekta kakovosti. Na prvem mestu je: zagotoviti dokumentirano tehnično, tehnološko, poslovno in organizacijsko opredelitev procesa proizvodnje. S stalnim analitičnim spremljanjem in dajanjem podatkov o kakovosti naj bi okrepili ritem proizvodnje. Doseči je treba zmanjšanje izmečka (»škarta«) in ostale slabe kakovosti ter s tem zmanjšati stroške poslovanja. Dokopali naj bi se do povezovanja kakovosti z motivacijo in nagrajevanjem delavcev. Optimirati kaže kvalifikacijski sestav v kontroli kakovosti. Skozi kakovost je nujno zagotoviti dokumentirano tradicijo delovne organizacije. In (ne)nazadnje: okrepiti in dvigniti klimo kakovosti kot osnovo samoupravljanja delavcev delovne organizacije.
V Radenskim tovarni potniim* opreme j« bilo v začetku 6 do 8 odstotkov »škarta«, zdaj, po avedbi projekta kakovosti, se je zmanjšal na slab odstotek. Neu-godm rezultati so še vedno pri kooperantih, kjer se odstotek »škarta« povzpne tudi čez deset. V ostalih dejavnostih Radenske rezultatov še ni, saj je projekt kakovosti v uvajanju. (Zoran Svetec, vodja centra za kakovost)
UVAJANJE
Delegati centralnega delavskega sveta so imenovali posebno delovno skupino, ki spremlja vse dejavnosti pri uvajanju kakovosti v Radenski. Delovno skupino vodi prof. dr. Radovan Andrejčič, ki se s kakovostjo po podjetjih ukvarja že dobrih 25 let. V začetku uvajanja so se, predvsem zavoljo posebnih dejavnosti Radenske, srečali s problemom opredelitve zahtev posameznih tehnologij v delovni organizaciji. Edini način, ki vodi do rezultata, je ta, da se za vsako delo in izdelek, storitev in postopek predpiše točno opredeljena tehnologija dela, določijo kontrolna mesta in zahteve za kontrolna mesta. Gre, skratka, za to, da standardizacijo in zahteve posameznih postopkov pripeljejo do vrhunca. Naloga oddelka kontrole je ugotavljanje odstopanja od predpisane tehnologije in zahtev posameznega izdelka, storitve in delokroga v organizaciji in njenih dejavnosti. Ob tem velja opozorilo, da kakovost ne nastaja v oddelkih za kontrolo, ampak v proizvodnih procesih; naloga oddelkov je ugotavljanje odstopanja od predpisanih zahtev.
Delovna skupina za uvajanje projekta kakovosti je projekt razdelila na posamezne dejavnosti: tovarna polnilne opreme, mineralna voda, gostinstvo, zdravstvo in vzdrževanje. Najprej so se lotili uvajanja kakovosti predpisanih zahtev v
INTEGRAL VIATOR, TOZD PROMET IN DELAVNICE LENDAVA
Letos novi mercedesi
V lendavskem prevozniško-avtomehaničnem tozdu Promet in delavnice je bilo lansko leto poslovno uspešno, čeprav so bile v poslovanju motnje. Zmogljivosti jugoslovanskih prevoznikov so namreč večje, kot pa so potrebe po prevozih. To je tako, ker prevozniki še vedno povečujejo svoje prevozniške zmogljivosti; prevozov (za posamezne prevoznike) pa je manj tudi zato, ker vse več tovora preusmerjamo s cest na železnico. Integralov tozd je lani prepeljal količinsko za 10 odstotkov manj tovora, za 1 odstotek manj pa je tudi prevoženih kilometrov. Čeprav težav ni manjkalo tudi v mednarodnem prevozu, so lendavski prevozniki s prevozi na tujem ustvarili 34 odstotkov celotnega prihodka in tolikšen odstotek naj bi bil tudi v tem letu. Upajo, da letos ne bo manjkalo dovolilnic, s katerimi posamezne države urejajo obseg tovornega prometa na svojem ozemlju. Seveda na tuje ni mogoče s slabimi vozili, zato bodo letos kupili 6 novih mercedesov, od tega 2 vlačilca in 4 priklopnike. Ne bodo zanemarjali tudi avtomehanične dejavnosti, in ne le da bodo ob svojih vozilih popravljali še tuja, ampak bodo prostorske zmogljivosti povečali. Računajo, da bodo imeli potlej več dela.	Š. S.
tovarni polnilne opreme, nato v mineralni vodi in vzdrževanju, pa v gostinski dejavnosti (nastavitvene zmogljivosti), in tako naprej. Z informatiko, ki izhaja iz predpisanih norm, dobivajo v Radenski osnovne podatke o tehnologijah in odstopanjih od njih, o kritičnih izdelkih in storitvah, kot tudi podatke o zaposlenih in njihovi kakovosti dela. »Za vsako delo, za sleherni delovni proces in izdelek bodo na podlagi predpisane tehnologije določene napake, ki bodo razvrščene v: kritične, srednje, lahke in evidenčne, te napake pa se bodo tudi točkovale. Tako se bo kakovost neposredno povezovala z motivacijo in nagrajevanjem, pri čemer je potrebno opozoriti, da skozi to ne bomo ustvarjali vzdušja nezaupanja, to-žarjenja drug drugega,« povzemamo po Radenskem vestniku.
IZKUŠNJE
V Radenski potemtakem stavijo na povečano kakovost, dvig produktivnosti in ekonomičnost poslovanja, kar^pomeni odmik od »zagledanosti« v zgolj stalno fizično povečevanje obsega poslovanja. Tako se čedalje bolj zgledujejo po konkurenci v mednarodni delitvi dela, ki namesto količinskih vse bolj ceni kakovostne kazalce gospodarjenja. Sicer pa so se s teoretičnimi problemi kakovosti najprej spoprijeli v ZDA v 60-ih letih, kjer imajo za te namene zelo iskane in dobro plačane svetovalce, imenovane »guruji«, ki jim je skupno prepričanje, da se zadeve v kakovosti ne morejo premakniti brez aktivnega in trajnega sodelovanja vodstva. Katerega »guruja« izbrati? Izbira je velika. Za starosto kakovosti štejejo 87-letne-ga W. Edwards Deminga, nekdanjega vladnega statistika, za katerega se Američani več desetletij sploh niso zmenili, medtem ko so Japonci navdušeno prevzemali njegove zamisli in jih uresničevali v praksi. Deming izbirčno odbira svoje stranke — tiste pač, ki si lahko privoščijo plačilo v višini deset tisoč dolarjev na dan za njegove usluge.(l) Problematike se loti tako, da najprej pokaže proizvajalcem, kako izmeriti nihanja oz. odstopanja v posamičnem procesu, da bi se tako dokopali do vzrokov za slabšo kakovost.
Njegova metoda temelji na statističnih izračunih in nauku »izženite strah«. Demingova spoznanja so Fordu omogočila, da se je zavihtel na sam vrh kakovosti med izdelovalci avtomobilov. »Upoštevanje nasvetov o kakovosti lahko povzroči dramatične spremembe v organizaciji dela, ki segajo od proizvodnih linij do novega načina nagrajevanja menežerjev. To se je, denimo, zgodilo v Fordu. In vendar kakovost kot predmet še ni prodrla v poslovne šole. Če se to ne bo zgodilo kmalu, bodo stari kakovostniki umrli, ne bo pa nikogar, ki bi jih zamenjal. Medtem pa naj bog živi stare gospode, izmed katerih jih bo pri devetdesetih vsaj nekaj najbolje plačanih ameriških biznismenov,« piše ameriška revija Fortune.
LETO 1988 — LETO KAKOVOSTI
Poročali smo že, da je Jugoslovanska organizacija za standardizacijo in kakovost leto 1988 razglasila za leto kakovosti. Pred 16 leti je imelo tako posvetilo leto 1972. Rezultatov ni bilo kaj prida. Kako bo letos? V pomurskem gospodarskem prostoru je vse pogosteje uporabljana beseda kakovost, kar je samo po sebi spodbudno. Toda, kako že pravijo? Od besede do dejanja se človeku mnogo sanja.
Branko Žunec
ZGEP POMURSKI TISK
Agresivnejši nastop na tujih trgih
Značilnosti za leto 1987 sta bili splošna negotovost in nenehno slabšanje gospodarskih razmer, kar se je pokazalo tudi na rezultatih marsikatere dejavnosti. To ugotavljajo tudi v delovni organizaciji Pomurski tisk v Murski Soboti, kjer predstavlja reklamni proizvod velik delež; to so razni prospekti, katalogi itd., prav na tem področju pa je bilo ogromno varčevanja. To so občutili tudi pri embalaži, čeprav bi moral veljati rek, da v najhujših časih blago prodaja dobra embalaža. Tudi prodaja knjig je vedno težavnejša, čeprav so uspeli zadržati obseg prodaje kot v preteklem obdobju.
DOBRA ZASEDENOST PROIZVODNIH ZMOGLJIVOSTI
Vse objektivne težave so močno vplivale na obseg proizvodnje in prodajo izdelkov. »Kljub tem težavam lahko ugotavljamo, da smo vseeno dosegli dobre rezultate, saj je celotni prihodek “Iznašal 17 milijard dinarjev, kar je za 117 odstotkov več kot leta 1986. Po drugi strani pa so znatno večja tudi porabljena sredstva, ki so se povzpela čez 12 milijard in so za 121 odstotkov večja, dohodek pa znaša 5 milijard 398 milijonov dinarjev. Slednji je ža 2 odstotka višji od načrtovanega. Vendar pa moram ob tem poudariti, da smo imeli v lanskem letu sorazmerno dobro zasedenost proizvodnih zmogljivosti, toda zaradi intervencijskih ukrepov smo bili nekoliko prikrajšani pri celotnem prihodku. Prizadela nas je zamrznitev cen, medtem ko so se cene reprodukcijskih materialov in drugih sto-
IZDELAVA SAMOLEPILNIH BLOKOV — S tem strojem je znatno olajšano delo pri izdelavi zelo iskanih samolepilnih blokov. V tozdu Eu-reco Pomurskega tiska so ga kupili s pomočjo nemškega partnerja.
M  MM MMM MM MMM MMM MMM MMM MMM MM
J Srečanje pomurskih kovinarjev letos v 1
I	Murski Soboti	|
Organizacijski odbor za izvedbo 5. delovnega srečanja kovinarjev Pomurja, ki deluje v okviru medobčinskega sveta Zveze sindikatov in ga vodi Ladislav Abraham in IMP Panonija v Murski Soboti, je opredelil najpomembnejše naloge v pripravljalnem obdobju. Dogovorjeno je, da bo tekmovanje, s katerega se bodo najboljši uvrstili na republiško srečanje kovinarjev, ki bo 21. maja v Murski Soboti. Začelo se bo že ob 6. uri s slavnostno otvoritvijo, ob 7. uri pa bo v veliki skupščinski dvorani teoretični del tekmovanja. S praktičnim delom pa bodo začeli ob 8. uri in predvidevajo, da bodo s celo-
ZAKAJ ŠE VEDNO NI V CELOTI ZAŽIVELO POLNJENJE PLASTENK RADENSKE
LJUBŠI ROPOT STEKLENIC
Sentimentalna navezanost delavcev za polnilnimi linijami na ropot steklenic je le eden od vzrokov, da še vedno ni zaživelo polnjenje mineralne vode v plastično embalažo.
V Radenski so s tovrstvno »novostjo« začeli prepozno, prav tako pa tudi v premajhnih količinah. Res pa je, kakor je dejal generalni direktor Radenske Herbert Šefer, da so se na jugoslovanskem trgu prvi pojavili s plastenkami. Ne morejo se pohvaliti, da so še vedno edini.
Medtem ko se pri nas pogovarjamo o nekajmilijonskih šte
ritev nenehno povečevale. Na porabljena sredstva so vplivali tudi učinki revalorizacije, ki so se pri nas povzpeli kar na 1,88 milijarde dinarjev, kar pomeni v strukturi vseh porabljenih sredstev 15,6 odstotka. To je zelo velik delež, ki je seveda vplival tako na dohodek kot tudi na ostanek dohodka. Zato z doseženim nismo povsem zadovoljni.« poudarja glavni direktor ZGEP Pomurski tisk Bela Pavlič.
Ne gre prezreti tudi velikih obveznosti iz dohodka, kar seje navsezadnje pokazalo tudi pri izplačilu osebnih dohodkov. Njihovo povprečje za leto 1987 znaša nekaj nad 251 tisoč dinarjev in je za 30 odstotkov višje v primerjavi z letom poprej. S tem so le nekako uspeli obdržati realno
BELA PAVLIČ — Glavni direktor Pomurskega tiska ne skriva optimizma, ko govori o možnostih še boljšega izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti in večjega prodo-' ra na tuja tržišča.
tnim tekmovanjem končali do 14. ure.
Znana so tudi prizorišča tekmovanj. Pomurski kovinarji se bodo pomerili v desetih poklicih; v eni panogi bo 8 tekmo
valcev oziroma po dva iz vsake izmed štirih pomurskih občin.
Tako se bodo plamenski in varilci TIG pomerili v Blisku, varilci MAG in REO v Slovenija-ceste-Tehniki, rezkalci in kovi-nobrusilci v rogašovskem Livu, orodjarji in strugarji v Panoniji, avtomehaniki (diesel in oto) pa v prostorih delovne organizacije Avtobusni promet Murska Sobota. Člani organizacijskega odbora so že obiskali
vilkah, so v drugih državah že pri milijardah. V Evropi napolnijo letno 2,8 milijarde enot mineralne vode v plastenke ter 2,5 milijarde enot steklenic. Kar 80 odstotkov mineralne vode, ki jo evropske države izvažajo, je v plastenkah. In še en podatek: takšno mineralno vodo (s tako vsebnostjo CO2) pijemo le še v Jugoslaviji, južni Nemčiji in severni Italiji.
Uvajanje novosti in spreminjanje mišljenja in navezanosti ljudi poteka počasi. Podobno je bilo pred petnajstimi leti z uvajanjem paletizacije, brez katere si danes
raven osebnih dohodkov, pri čemer so bila izplačila v lanskem decembru povprečno okrog 360 tisoč dinarjev. To pa seveda pomeni, da jim v poslovnem skladu ni ostalo toliko, kot so sprva predvidevali, saj so v ta namen razporedili 468 milijonov dinarjev.
LETOS ŠE ENKRAT VEČJI IZVOZ
Kljub temu pa v soboškem Pomurskem tisku rtiso pesimistično razpoloženi. »Trenutna zasedenost proizvodnih zmogljivosti je dobra, čeprav je nekoliko upadlo povpraševanje, na kar so vplivali cene in ukrepi, dodatne težave pa so tudi zaradi zamrznitve cen gotovih izdelkov, cene reprodukcijskega materiala pa nenehno naraščajo. Hkrati se -srečujemo s konkurenčnostjo, . stalnimi podražitvami kartona, ukinjanjem nerentabilnih izdelkov, uvajanjem novih, kar velja tudi za barve in papir. V letošnjem letu imamo zato agresivnejšo usmerjenost v izvoz. Tako smo v letu 1987 ustvarili za okrog 2 milijona 800 tisoč nemških mark izvoznih poslov. Že letos pa načrtujemo občutnejše povečanje, in sicer še za enkrat toliko kot lani. Največje možnosti so pri izdelavi samolepilnih blokov v tozdu Eu-reco, kjer predvidevajo izvoz za okrog 5 milijonov nemških mark, pa tudi kartonaža in tiskarna se zelo intenzivno vključujeta v izvoz knjig v ZDA, kjer imamo zelo trdne dogovore in pogodbe z založbo. Tu pričakujemo približno milijon dolarjev iztržka. Poleg tega se je povečal izvoz kock na Madžarsko in embalaže na Nizozemsko,« pravi Bela Pavlič.
K temu dodajmo, da bodo imeli v letošnjem letu tudi večje proizvodne zmogljivosti, saj sta konec lanskega leta začela z obratovanjem dva nova stroja, in sicer štiribarvni ofset stroj v tozdu Tiskarna in petbarvni ofset stroj v tozdu Kartonaža. Za to so porabili precej denarja; po današnjih cenah bi to ocenili na okrog 2,8 milijarde dinarjev. S tem bodo proizvodne zmogljivosti povečali za 15 do 20 odstotkov, hkrati pa omogočili kakovostno proizvodnjo,' š katero se bodo lahko enakovredno kosali z močno konkurenco na tujem trgu in tudi doma. Zato je poglavitna usmerjenost Pomurskega tiska v tem, kako proizvodne zmogljivosti čim bolje izkoristiti in na ta način doseči ugodnejši poslovni rezultat ob koncu leta.
Milan Jerše
omenjene delovne organizacije, kjer so pristali na izvedbo posameznih tekmovanj. Hkrati so pregledali strojno opremo in ugotovili, da povsod izpolnjujejo pogoje. Dogovorili so se,
da bodo vključili tudi osnovne organizacije Zveze sindikatov kot nosilke tekmovanj. Izbrani so tudi komisije in strokovnjaki, ki bodo bdeli nad tehnično izvedbo tekmovanj in ocenjevanjem izdelkov. Najkasneje do 30. aprila pa mora organizacijski odbor dobiti poimenske prijave tekmovalcev iz vseh štirih pomurskih občin.
Milan Jerše
ne bi mogli zamišljati transporta. Da bodo letos napolnili le osem milijonov plastenk z mineralno vodo, so krivi tehnični zapleti in zakonodaja. Sedanja zmogljivost je deset milijonov plastenk letno, z nakupom še enega puhalnika plastike bi lahko napolnili 20 milijonov plastenk. Žal pa jugoslovanska zakonodaja ne sledi razvoju slatinarjev.Se vedno ni jugoslovanskega pravila za prodajo mineralne vode brez CO2, zaradi tega tudi ni na policah trgovin poleg mirala še radina.
Bernarda Peček
V ponedeljek
znova
referendum
GORENJE VARSTROJ LENDAVA
V 1300-članskem kolektivu lendavskega Gorenja Varstroj bodo v ponedeljek, 21. marca, po nekaj mesecih ponovili glasovanje o drugačni statusni organiziranosti; tozda Variš in Montaža-Purlen naj bi se izločila iz delovne organizacije Varstroj in se organizirala v enoviti (novi) delovni organizaciji Industrija in montaža IMO Lendava. Pozneje pa bi se lahko vključila v sozd Gorenje. Po izločitvi teh dveh temeljnih organizacij iz Varstroja, bi sedanji tozd Tovarna varilne opreme Lendava postal enovita delovna organizacija, seveda še naprej v sestavi Gorenja.
O predlagani statusni organiziranosti so delavci Gorenja Varstroj že glasovali junija lanskega leta, vendar takrat referendum v enem izmed tozdov ni uspel. V zadnjih nekaj mesecih je v tozdih dozorelo spoznanje, da je ukinitev tozdov in oblikovanje dveh enovitih delovnih organizacij gospodarska nuja. Sicer pa so v elaboratu o družbeni in ekonomski upravičenosti ustanovitve dveh enovitih delovnih organizacij ugotovili, da bo taka organiziranost prispevala k večjim poslovnim rezultatom ter s tem k večji socialni varnosti delavcev. Z reorganizacijo želijo zagotoviti celovitost proizvodnje, uveljaviti prednost inženiring sistema (projektiranje, gradnja, opremljanje, usposobitev delavcev), skratka: na tržišču želijo nastopati s popolno ponudbo, in sicer tako Varstroj kot nova delovna organizacija IMO. Nova organiziranost naj bi tudi zagotovila bolj dinamično (razgibano) organiza7 cijo, kar je podlaga za napredovanje in razporejanje nalog na posamezne nosilce in prehajanje zaposlenih na različna dela in naloge.
V novi delovni organizaciji IMO bodo zaposleni vsi delavci tozdov Montaža-Purlen in Varis, razen delavcev iz avtomatske obdelave podatkov (AOP) in organizacije poslovanja, ki ostanejo v Tovarni varilne opreme. Proizvodni programi se po reorganizaciji ne bodo bistveno spremenili. Temeljna dejavnost delovne organizacije iMO bo izdelava in montaža sanitarnih kabin, imela pa bo še nekaj dopolnilnih: izdelava in montaža toplovodnih, hladilnih, vodovodnih in drugih izolacij, montaža ventilacijskih naprav, izdelava betonskih strešnikov in gradbenih elementov. .. Načrtujejo pa tudi nekatere nove dejavnosti: izdelovali naj bi cevne radiatorje, toplozračne peči, sistem ogrevanja infravent in tako naprej. Seveda pa tudi v »stari« delovni organizaciji Varstroj-ne bodo mirovali, saj bodo na področju svoje dejavnosti (varilstvo) nenehno izpopolnjevali proizvodni program. Z novo organiziranostjo bodo dosegli tudi boljšo izrabo delovnih moči, saj ugotavljajo, da imajo ta čas tehnološke in ekonomske presežke. Problem bodo torej skušali rešiti z uvajanjem novih tržno zanimivih programov.
Nočemo navijati za predlagano (novo) organiziranost, res pa je, da dejavnost sedanjih tozdov Montaža-Purlen in Varis, ki spadata v panogo gradbeništva, in proizvodni program tozda Tovarne opreme, ki sodi v panogo kovinskopredelovalna industrija, praktično nimata nič skupnega. Kljub izločitvi omenjenih tozdov iz DO Varstroj, bodo nekatere dejavnosti še naprej skupno organizirane, na primer avtomatska odelava podatkov, čuvajska služba, energetika, lakirnica... Pa tudi delavci, po novem organizirani v dveh delovnih organizacijah, še najbrž ne bodo odtujili drug drugemu, kajti veliko let so bili skupaj in yeliko ustvarili.
Š. Sobočan
STRAN 4
VESTNIK, 17. MARCA 1988
kmetijska panorama
Od besed preiti k dejanjem
Kmetje potrebujemo takšne zadruge, ki bodo resnično naše, ki se bodo povezovale s sebi enakimi, potrebujemo pa tudi kmetijske strokovnjake; ki bodo prihajali med nas, na polja in v hleve, smo lahko slišali na dvodnevnem posvetu o kmetijskem zadružništvu, ki ga je v Murski Soboti organizirala Zadružna zveza Slovenije. Kmetijstvo lahko s svojo stabilnostjo največ prispe-vak k stabilnosti celotnega gospodarstva, žal pa je bilo kmetijstvo v vsem povojnem obdobju v podrejenem položaju in posledica tega so tudi rezultati, ki jih v kmetijstvu dosegamo. Ne bi sicer mogli trditi, da nekateri premiki niso bili narejeni, vendar še zdaleč nismo izkoristili vseh naravnih možnosti in kmetijstvo zato ne daje tistega, kar bi lahko. Kmetijstvo pri nas v glavnem še vedno obravnavamo kot oskrbovalno dejavnost in ne uspevajo tisti, ki se zavzemajo za njegovo izenačitev z ostalimi panogami gospodarstva. Prav iz teh razlogov je ves čas prisoten odliv dohodka iz kmetijstva, njegova akumulativna sposobnost je slaba, zato tudi naložbe v to panogo gospodarstva zaostajajo. Tudi
začrtane rasti kmetijske proizvodnje v Jugoslaviji ne dosegamo, saj smo v tem srednjeročnem obdobju načrtovali 5-od-stotno rast, kot vse kaže, pa je ne bomo uresničili. V letu 1986 je bila sicer proizvodnja večja za 11 odstotkov, vendar je že v lanskem letu močno nazadovala in je bila v primerjavi z letom prej nižja za 7 in pol odstotkov. Kot že rečeno, je rast proizvodnje v veliki meri odvisna od vlaganj, podatki pa kažejo, da v Jugoslaviji le 9 odstotkov vseh naložb namenjamo za kmetijstvo, pa še med temi jih je večina v urejanje zemljišč in gradnjo nekaterih živinorejskih objektov. '
Pri nas je pretežni del kmetijskih površin v zasebni lasti, vendar politika zasebnemu sektorju v preteklosti velikokrat ni bila naklonjena. Bili smo priče različnim oblikam organiziranosti zadružništva, ki pa željenih rezultatov nikoli niso dale. Po mnenju kmetov smo se zastavljenim ciljem v zadružništvu še najbolj približali v letih 1953 — 1970, vendar smo nekatere pozitivne premike kmalu opustili. Nova ustavna dopolnila, o katerih prav zdaj poteka javna razprava, pri-
našajo tudi na področje kmetijstva nekatere spremembe, zato si je treba prizadevati, da jih tudi uveljavimo. Na področju organiziranosti zadružništva je potrebno doseči, da bodo zadruge postale resnično kmetove organizacije, v katerih bo kmet odločal in določah njihovo politiko, saj se zdaj vse prevečkrat dogaja, da kmetje neposrednega vpliva na odločanje nimajo. Tudi vprašanje kmetijskega zemljiškega maksimuma je pojem, kije preživel in v ustavo ne sodi. Vsak naj obdeluje toliko zemlje, kolikor je je sposoben dobro obdelati in na njej ustvariti kar največji dohodek.
Veliko napak je bilo na področju kmetijske politike v preteklosti že narejenih in nekatere posledice bo težko popraviti.. Če so mladi v preteklosti množično zapuščali kmetije in so mnoga območja ostala slabo naseljena, nadaljevanja takšnih procesov v prihodnje ne smemo več dovoliti. To pa bo moč doseči le s spremenjenim- odnosom do kmetijstva in zadružniki zahtevajo, da do tega tudi resnično pride. Dovolj jim je besed in obljub, zdaj morajo priti na vrsto dejanja.
L. Kovač
TURNIŠČE: cene pujskov
Ponudba pujskov na sejmu v Turnišču je v zadnjem času izredno slaba in temu primerne so seveda tudi cene, ki so precej poskočile. Minuli četrtek, 10. marca, so rejci ponujali le 15 pujskov, starih od 7 do 10 tednov in težkih okrog 15 kilogramov, kupci pa so morali za par živali odšteti od 70.000 do 90.000 dinarjev.
Pa še tole: v današnji številki bi morali objaviti odkupne cene živine, vendar so nam iz soboške Mesne industrije sporočili, da so te zaenkrat nespremenjene in so podobne tistim, ki smo jih objavili pred dvema tednoma. Prav zdaj pa pripravljajo spremembo cenika, ki ga bomo objavili prihodnji teden.
KAKO JE S PRAVICO DO AVSTRIJSKE POKOJNINE?
Po uveljavitvi novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se je v Sloveniji znatno povečal krog upravičencev do pokojnine, saj so zdaj v tovrstno zavarovanje vključeni tudi kmetje, ki se jim čas, prebit v starostnem zavarovanju kmetov, všteva v pokojninsko dobo. Pogoj za pridobitev pokojnine je 15 let pokojninske dobe in starost 60 let za ženske in 65 let za moške, oziroma najmanj 20 let pokojninske dobe in starost 55 let za ženske in 60 let za moške. Ker imajo mnogi delovno dobo tudi v Avstriji, kjer so bili na začasnem delu, bomo tokrat podrobneje predstavili, kako ta vprašanja ureja konvencija o so-
cialni varnosti, ki sta jo Jugoslavija in Avstrija podpisali 19. novembra 1965, veljati pa je začela s I. I. 1967.
Ta konvencija se uporablja za zaposlene in z njimi izenačene osebe, jugoslovanske in avstrijske državljane, za katere veljajo ali so veljali jugoslovanski oziroma avstrijski predpisi o zdravstvenem zavarovanju, pokojnin-sko-invalidskem zavarovanju, zavarovanju za primer brezposelnosti in predpisi o otroških dodatkih. Konvencija pa se ne nanaša na predpise o zavarovanju oseb, ki se ukvarjajo s samostojno dejavnostjo v Avstriji, kot tudi ne na predpise o zavarovanju
V TOVARNI SLADKORJA V ORMOŽU
S kakovostjo tudi v izvoz
Sladkorna pesa je na naših njivah najmlajša kultura, vendar si je že dokaj dobro utrdila svoje mesto v njivskem kolobarju. Za potrebe nove tovarne sladkorja v Ormožu smo jo v severovzhodni Sloveniji -prvič zasejali leta 1976, takrat le na okrog 80 hektarjih, v lanskem letu pa so ji pridelovalci namenili že okrog 5.500 hektarjev površin v zasebnem in družbenem sektorju. Za potrebe ormoške tovarne pa pridelujejo sladkorno peso tudi na Madžarskem in tako so v tovarni sladkorja lani prvič delali s polnimi zmogljivostmi, saj so predelali okrog 330 tisoč ton sladkorne pese in izdelali 42 tisoč ton sladkorja. Polna izkoriščenost predelovalnih zmogljivosti pa je tudi eden od pogojev za ekonomično poslovanje, pravijo v tovarni, zato si prizadevajo, da bi doseženi obseg pridelave ohranili. Površin s sladkorno peso v prihodnje ne nameravajo bistveno povečevati, pač pa so vse sile usmerili v doseganje še večjih pridelkov. Čeprav so lani dosegli rekorden povprečni pridelek 47 ton na hektar, s tem vseh možnosti še niso izkoristili in še vedno so nekatera območja, kjer bi z doslednejšim izvajanjem predpisane agrotehnike lahko pridelke še povečali.
Sladkorna pesa je kultura, ki Čeprav je ormoška tovarna sladkorja ena najmlajših tovrstnih tovarn v državi, se po doseženih proizvodnih rezultatih uvršča med najuspešnejše, v zadnjem času pa se uspešno vključuje tudi v izvoz. Letos so iz Ormoža že izvozili okrog 5 tisoč ton sladkorja in nekaj ga bodo še, uspešno pa so se vključili tudi v izvoz pesnih rezancev. Zaradi izredne kakovosti je veliko povpraševanje po njih zlasti na italijanskem tržišču, kjer so zanje do-, bili že več priznanj, dosegajo pa tudi do 20 odstotkov višje cene kot na 'domačem tržišču. Letno tako izvozijo v Italijo okrog 10 tisoč ton pesnih rezancev, možnosti izvoza pa se še naprej povečujejo.
ob ustreznem deju odpira večje možnosti za pridobivanje dohodka, pravijo v tovarni, zato si prizadevajo, da bi se za njeno, pridelovanje odločalo čim več mladih kmetovalcev. Da bi jih spodbudili k temu, bodo v tovarni nadaljevali z gradnjo prevzemnih mest na območjih, ki so zdaj od takšnih mest oddaljena, še naprej bodo vlagali sredstva v nakup mehanizacije za spravilo sladkorne pese, sredstva za te namene pa bodo usmerjali predvsem na tista območja, kjer v prihodnjih letih pričakujejo najboljše rezultate. Ze za letos pa v tovarni pripravljajo vse potrebno za dodelavo separacijskega mulja, ki ga bo letno na voljo od 12 do 14 tisoč ton in bo služil kot dodatna surovina za intenzivira-
individualnih kmetov v Avstriji in Jugoslaviji.
Med vrsto določb v tej konvenciji so vsekakor najpomembnejše tiste, ki govorijo o pridobitvi in uveljavitvi pravic iz jugoslovanskega in avstrijskega pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi seštevanja pokojninskih dob v obeh državah. S temi določbami je namreč podana možnost, da zavarovanci s seštevanjem pokojninskih dob v obeh državah izpolnijo pogoje za pridobitev pravice do pokojnine, tako v eni kot drugi državi, pač glede na pogoje, ki jo z interno zakonodajo določa posamezna država. Če zavarovanec pridobi pravico do pokojnine v obeh državah (v Jugoslaviji in Avstriji), se mu pokojnina vedno odmeri v sorazmernem delu, ne glede na to ali izpolnjuje pogoje za pokojnino tudi brez seštevanja obdobij. Do odmere pokojnine po konvenciji pa ne pride, če delovna doba v eni državi ne dosega 12 mesecev. V teh primerih prevzame dobo, ki je krajša od 12 mesecev, druga država. Prav tako zavarovanci, ki imajo dopolnjeno pokojninsko dobo v Avstriji do 31. 12. 1957 in so bili na dan L L 1956 jugoslovanski državljani in so imeli stalno bivališče v Jugoslaviji, ne morejo za to obdobje pridobiti del pokojnine iz Avstrije, pač pa mora to plačati jugoslovansko zavarovanje. Konvencija omogoča tudi izplačevanje pokojnin upravičencem v obeh državah, tako da naši državljani dobivajo avstrijske pokojnine na svoj domači naslov, prav tako pa tudi avstrijski državljani jugoslovanske pokojnine. S posebnim sporazumom je določen tudi postopek za uveljavljanje pravic iz konvencije, opravljajo pa ga ustrezne strokovne službe na naši in avstrijski strani. Na območju skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji je za vo-
denje in reševanje zahtevkov za pokojnino po konvenciji z Avstrijo pooblaščena tudi območna delovna enota v Murski Soboti, ki vodi postopek za tiste zavarovance, ki so bili nazadnje zaposleni oz. zavarovani na njenem območju.
Z vključitvijo kmetov v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje se je tudi tej kategoriji zavarovancev, zlasti tistim, ki so imeli nekaj delovne dobe tudi v Avstriji, delno odprla možnost uveljavljanja pokojnine po tej konvenciji, vendar zaenkrat samo na jugoslovanski strani. Medtem ko jugoslovanska stran tudi za te zavarovance odmerja ustrezno pokojninsko dajatev na osnovi seštevanja pokojninske dobe, avstrijska stran zahtevke še vedno zavrača. Avstrijci namreč niso pristali na avtomatično vključitev teh kategorij zavarovancev v obstoječo 'konvencijo, zato je potrebno skleniti dopolnilni sporazum, ki bo tudi tej kategoriji omogočal uveljavitev svojih pravic. Ta sporazum je že pripravljen, vendar postopek za njegovo ratifikacijo še ni končan. Ko pa bo pričel veljati, bodo tudi kmetje, katerim Avstrijci zdaj ne upoštevajo dobe prebite v starostnem zavarovanju za izpolnitev pogoja skupne pokojninske dobe, imeli možnost pridobitve sorazmernega dela avstrijske pokojnine. Seveda bo potrebno za to ponovno vložiti zahtevek.
Sicer pa velja poudariti, da zavarovanji v obeh sosednjih državah že dalj časa tesno sodelujeta in na govorilnih dnevih, ki jih organizirata vsako leto, dajeta zavarovancem vso strokovno pomoč in nasvete v zvezi z uveljavljanjem pravice do pokojnine. Takšne govorilne dneve bodo pripravili tudi letos, avstrijski strokovnjaki pa bodo prišli v_ Mursko Soboto 22. aprila in zavarovanci bodo takrat lahko dobili od njih vsa potrebna pojasnila.
V KMETIJSKEM GOSPODARSTVU RAKIČAN
7,75 milijarde dinarjev dohodka
V predzadnji številki Vestnika (3. marca) smo poročali o odličnih rezultatih gospodarjenja, ki so jih v lanskem letu zabeležili v Kmetijskem gospodarstvu Rakičan. Med drugim smo zapisali, da je 538 zaposlenih ustvarilo 7,75 milijarde dinarjev celotnega prihodka, pravilno pa bi se moralo glasiti, da so ustvarili toliko dohodka. Celotnega prihodka so lani v tej delovni organizaciji ustvarili kar 28 milijard dinarjev. Za napako se opravičujemo!
nje poljščin.
Znanje prenesti v proizvodnjo
Na tridnevnem seminarju v okviru letošnjih Poljedelskih dnevov v Murski Soboti je več sto kmetijskih strokovnjakov iz cele Slovenije izmenjalo izkušnje in se seznanilo z najnovejšimi dosežki pri pridelovanju nekaterih poljščin. V naslednjem zapisu povzemamo nekaj najpomembnejših ugotovitev s tega posveta.
----SLADKORNA PESA-----------------------------------------
Za sladkorno peso uporabljamo kombajne za spravilo 1, 2 ali 6 vrst. Možno je seveda tudi večfazno spravilo, kjer je vlečni stroj traktor. Vsak stroj je prilagojen določenim razmeram. V podobnih razmerah v Avstriji je vedno več površin pospravljenih z enorednimi kombajni, kar je pri nas pomembno za zasebni sektor. Pri tem ima pomembno vlogo cena in kakovost spravila.
Cilj pridelovalcev pese v Avstriji je pridelati 10 t/ha in več sladkorja. Pri tem je potrebno upoštevati vse parametre tehnologije. Prehrana ima izredno pomembno vlogo, saj npr. s količinami dušika pomembno vplivamo na pridelek, vendar povsem nasprotno kot pri ži-tih.
Večina naših tal je kislih, kar je negativno za pridelek. Za razki-/ sanje — apnenec in po novem saturacijski mulj. Tudi pri apnenju so omejitve v količinah, ker pretiravanje tudi negativno vplivajo na pridelek.
O metodah se v tehnologiji pridelovanja poljščin malo govori. Raziskave kmetijskega inštituta Slovenije kažejo, da so nemetode navzoče, vendar na pomurskih njivah še ne v obsegu, ki bi ogrožal pridelovanje poljščin. V jprihodnjih letih pa lahko postanejo nemetode nevarni škodljivci poljščin.
---—PŠENICA------------------------------------------------
Analiza pridelovanaj pšenice v družbenem sektorju Podravja je pokazala določene značilnosti vpliva posame'znih tehnoloških parametrov na pridelek, kot so: rok setve, predposevek količina dušika sorta itd. Se en dokaz v makropridelovanju, da so tehnološki normativi strokovnih služb pravilni, oz. kje jih je potrebno v praksi popraviti ah dosledno izvajati.
Sodobne sorte pšenice zahtevajo svojo tehnologijo in samo v tem primeru lahko dosežemo maksimalni pridelek in čim bolj izkoristimo genetski potencial. Pomembne so razlike v kakovosti posameznih sort, vendar kakovostne sorte niso več manj rodne. Kakovost žal tačas ni plačana.
Pri specifičnosti tehnologije sorte izstopa tudi uporaba oz določene omejitve v uporabi herbicidov.
Zaščita posevkov žit pred pleveli je možna jeseni in spomladi. Določene jesenske kombinacije imajo prednost in jih je priporočljivo uvesti v prakso. Ponovno je potrebno upoštevati posebnosti sorte.
----RASTLINSKE TKIVNE KULTURE------------------------------
Kot poseben način razmnoževanja rastlin ali rastlinskih organov ima neverjetne možnosti uporabe tudi v kmetijstvu. Je mnogo hitrejši in zdravstveno neoporečen način razmnoževanja. Pri nas v Sloveniji se uporablja pri razmnoževanju nekaterih okrasnih in sobnih vrst ter pri razmnoževanju krompirja.
-----KROMPIR ——--------------------------------------------
V’primerjavi z drugimi deželami smo v pridelovanju krompirja med najslabsimi. Razlogi za takšno stanje so različni. Zamenjava semena ima pomembno vlogo, vendar je naša zamenjava minimalna, temu primerni so pridelki. Vzrok za .neprimernost semenskega materiala so tudi virusne bolezni, ki jih je pri nas več vrst. Zatiranje je težko, možno je preprečevanje razmnoževanja, uničevanje prenašalcev — uši — in ponovno uporaba zdravega semena. Možnosti za izboljšanje stanja v pridelovanju so slabe.
----SONČNICE--------------------------------------———
.,V našem kolobarju so manj poznane. Sedanje pridelovanje je na majhnih površinah. Sončnica kot oljnica ni izvor beljakovin lahko ima pomembno vlogo v našem kolobarju, predelovanje je možno s standardno mehanizacijo z majhnimi dopolnitvami, v poskusih so se nekateri novosadski hibridi pokazali kot primerni za naše območje.
----KORUZA-------------------------------------------------
Posamezni hibridi koruze reagirajo z.večjim pridelkom na pove-čano gostoto rastlin, nekateri tudi z več kot 10 rastlin/m2. V večini primerov sejemo redko? tudi navodila selekcionariev so včasih napačna, zato moramo imeti lastne raziskave v domačin razmerah Za povečano gostoto sta seveda potrebni brezhibna prehrana in primerna vlažnost.	r
. Avstrija ie s poprečnim, pridelkom koruze 8,3 t/ha med najboljši-ml Pf1?Tem“ C1IJU K prilagojena selekcija koruze in uvajanje novih tujih m domačih hibridov. Poleg pridelka spremljajo v selekciji Pp zrfla> višino rastlin, hiter mladostni razvoj, odpornost proti boleznim, škodljivce, poleganje, sposobnost uskladiščen a itd. Beljakovine m aminokislinski sestav niso več pomembni. V pridelovanju so še zmeraj najpomembnejši hibridi pioneer, poleg nekaterih tujih in domačih. V preiskusanju rabijo hibridi pioneer tudi kot standard in jih je težko prekositi. Od preizkušenih 8 jugoslovanskih hibridov se ie samo eden uvrstil kto boljši od hibrida dea.
V Avstriji so na različne načine preizkušali plastično folijo Rezultati so bili povsod pozitivni, vendar je s stališča gospodarnosti uporabe zaenkrat uporaba upravičena smao v pridelovanju semenske koruze.
----BUČE---------------------------------------------------
Buče imajo izrendo široko uporabo. Poznamo jih v glavnem kot oljnice, manj kot jedilne buče in okusne rastline. Zanimiva je njihova botanična razdelitev.
V selekcijo buč so uspeli uvesti kemična sredstva, ki sterilno delujejo na moške ali ženske cvetove. Na ta način dobimo enospolne rastline — linije, ki so osnova za križanje in vzgojo hibridov Te pa imajo neprimerno večjo rodnost.
----ZRNATE STROČNICE-----------------------------*---------
Preizkušanje in pridelovanje spremljamo v Pomurju od leta 1951. Z začetkom na selekcijski postaji v Beltincih. Na osnovi rezultatov preizkušanj in pridelovanja na večjih površinah (do 168 ha) je ugotovljeno, da ima največji pridelek zrna in. beljakovin krmni bob. V prehrani živali ima omejitve v deležu v obroku. Soja je po biološki vrednosti beljakovin najboljša, vendar so težave v spravilu, dodelavi in uskladiščenju. V kolobarju imajo zrnate stročnice pomembno vlogo glede na doma pridelane beljakovine in pozitiven vpliv na lastnosti rodovitnosti tal.
----MEHANIZACIJA------------------------------------i------
Žitni kombajni v svetu so doživeli velik napredek. Sodobni kombajni imajo vgrajeno veliko hidravlike, elektronike, tudi računalnike. V Jugoslaviji ima tovarna Duro Dakovič (fahr) pomembno prednost pred Zmajem, čeprav izdeluje samo dva tipa (mali za zasebnike, veliki za družbena posestva). Pomembne so prednosti: možnost uporabe za različne poljščine, kakovost dela (izgube) ikva-re, servisiranje in obremenitev — strošek na enoto pridelka.
Zamenjava pluga z nekonvencionalnimi orodji v pripravi tal je pomemben napredek. Pridobitve na ta račun so v času in porabi energije. V Jugoslaviji je nekaj izdelovalcev tovrstne opreme, ki jo uspešno vključujemo v obdelavo oz pripravo tal za setev brez pluga.
Škropilna tehnika in njen eksploatacijski potencial sta doživela velik napredek. Razvoj gre v smer manjše uporabe vode in sredstev za varstvo rastlin vendar ob natančni aplikaciji. Za to so potrebne kakovostne škropilnice, ki pa morajo biti kljub sodobnosti pred uporabo preiskušene s posebnimi pripravami. Napravo za testiranje škropilne tehnike kompletirajo tudi pri Srednji kmetijski šoli v Rakičanu.
----PRIDELOVANJE POLJŠČIN NA MADŽARSKEM-------------------—
Ne glede na pripadnost vzhodnemu bloku, ima madžarsko kmetijstvo dovolj sodobne tuje opreme (Zahodne) za pridelovanje in spravilo visokih pridelkov. Prikazan je izredno velik obseg preizkušanja različnih poljščin: pšenica (ja-ra, ozimna, navadna, trda-durum), koruza, ječmen, oves, ogrščica, soja, bob, grah, sončnica, sl. pesa, itd. Pri pšenici imajo v pridelovanju tudi nekaj jugoslovanskih sort, ameriške hibride pioneer (80 %) itd. Prikazanih je tudi nešteto domačih selekcij.
V dosledni izvedbi ukrepov uvajajo vozne poti in uporabo helikopterjev. Geza Džuban, dipl. kmet. inž.
VESTNIK, 17. MARCA 1988
STRAN 5
V ŽIVLJENJU IN PRI DELU OBA JEZIKA

Za nami je 15. marec, madžarski kulturni praznik, ki ga proslavljajo tudi pripadniki madžarske narodnosti v Pomurju. Poskušali smo izluščiti nekatera pomembnejša vprašanja iz njihovega življenja in dela — narodnostnega raz-
voja — pri čemer nam je bila v pomoč tudi študija Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, ki jo je pripravil za obravnavo v skupnosti Alpe-Jadran. Tematsko stran pa posvečamo tudi spominu na največjega madžarskega pesnika (in revolucionarja) Sandorja Petofija, ki je tako kot največji slovenski pesnik France Prešeren budil med ljudstvom narodno zavest in pozival na prijateljstvo med vsemi narodi sveta.
DVOJEZIČNA POSEBNOST
V zvezni jugoslovanski ustavi so opredeljena in zapisana samo temeljna načela o pravicah in ob; veznostih narodnosti, ki jih ni mogoče spreminjati ali zoževati, sicer pa so vse bistvene stvari, ki zadevajo narodnostni razvoj (jezik, kultura, izobraževanje, informiranje idr.) v pristojnosti republik in pokrajin. Glede na različno demografsko sestavo prebivalstva in zaradi specifičnih soci-alno-ekonomskih okoliščin, zgodovinske tradicije in mednarodnih razmer pa so se v posameznih republikah in pokrajinah razvile specifične oblike uresničevanja skupnih jugoslovanskih načel o pravicah narodnosti.
V Pomurju je takšna svojevrstna oblika uresničevanja narodnostne politike dvojezični vzgoj-no-izobraževalni sistem. Opredeljeno je namreč, da se v otroških vrtcih in osnovnih šolah na narodnostno mešanem območju v Prekmutju za vse učence — Slovence in Madžare — organizira vzgojno-izobraževalno delo po načelu dvojezičnosti, torej v slo-
Andrej je tudi Endre
(ali: Kako je r dvojezični družini?)
Ljubezen, kot pravimo, ne pozna meja, in tudi druge ovire premaguje; denimo različno narodnostno poreklo dveh, ki hočeta živeti skupaj. V Pomurju se zato pogosto dogaja, da se Madžar poroči s Slovenko ali Slovenec z Madžarko. In tako nastanejo narodnostno mešani zakoni. Dvojezične poroke so postale skoraj nekaj vsakdanjega. Pa vendar so takšne družine nekaj posebnega, še posebno takrat, ko pridejo na svet otroci. Kako jih učiti govoriti? Ali samo slovensko ali le madžarsko ali pa oba jezika hkrati? To je seveda stvar dogovora staršev. Gre pa
prav gotovo za občutljivo vprašanje. V praksi je mogoče najti Vse tri primere jezikovnega usposabljanja otrok. Marsikdaj je odvisno, kje takšna družina živi — ali na narodnostno mešanem območju ali zunaj njega. V prvem primeru je največkrat tako, da se otroci hkrati naučijo govorice obeh staršev. In potem se v obeh jezikih usposabljajo tudi v otroških vrtcih ter v osnovni šoli, in celo v srednji šoli (v Lendavi) lahko nadaljujejo z dvojezičnim izobraževanjem.
Sicer pa nas je zanimal eden izmed konkretnih primerov neke
venskem in madžarskem jeziku, pri čemer sta oba učna jezika in učna predmeta. Oba jezika sta enakovredna tudi v preostalem življenju in delu šole ter ob vsakem komuniciranju s starši in širšo javnostjo. Dvojezične osnovne šole obiskuje okrog 1400 učencev, dvojezični vzgojno-izo-braževalni sistem pa je bil uveden že pred 30 leti.
Nekaj posebnega je tudi Srednja šola kovinarske, pedagoške in ekonomske usmeritve v Lendavi, kjer lahko učenci dvojezičnih osnovnih šol nadaljujejo z izobraževanjem v obeh jezikih v pedagoškem programu, v programu poslovno-finančna in trgovinska dejavnost ter v programu naravoslovno-matematična tehnologija.
Zakon o posebnih pravicah pripadnikov madžarske in italijanske narodnosti, ki ga je leta 1982 izdala Skupščina SRS Slovenije, zagotavlja možnost, da se tudi na srednjih šolah zunaj narodnostno mešanega območja fakultativno poučuje madžarski jezik, vendar stanje iz različnih vzrokov v tem pogledu ni zadovoljivo.
Madžarski jezik pa je možno študirati na katedri za madžarski jezik in književnost na Pedagoški fakulteti Maribor ter v okviru lektoratov na Filozofski fakulteti v Ljubljani in Univerzi v Mariboru.
Poleg tega lahko pripadniki madžarske narodnosti študirajo na različnih fakultetah na Madžarskem, kar je urejeno s programom o prosvetno-kulturnem sodelovanju med Jugoslavijo in Madžarsko. S tem programom je prav tako dogovorjeno izpopolnjevanje učiteljev dvojezičnih šol na različnih seminarjih v Ljudski republiki Madžarski, kakor tudi stiki na kulturnem področju.
RAZGIBANA NARODNOSTNA KULTURA
Ne gre le za izmenjavo kulturnih skupin, temveč tudi za strokovno pomoč madžarskih mentorjev našim društvom, ki delujejo na dvojezičnem območju. Le-teh je skupaj 19, to je v več kot polovici narodnostno mešanih naselij (33 v lendavski in soboški
dvojezične družine, predvsem še, po katerih stopinjah gredo otroci. In tako smo obiskali GE-RENCSERJEVE V RADMO-ŽANCIH (Radamos). V tej vasi živi okrog 460 ljudi in večina jih je madžarske narodnosti, tako tudi Endre, ki si je izbral za ženo Slovenko (Marijo) s Hotize. On je znal seveda oba jezika, ona pa le slovensko. Po več kot desetih letih bivanja v novem okolju pa se tudi ona že lahko pogovarja v madžarščini. Kakor pač nanese. Problemov pri sporazumevanju pa nima nobenih.
Najprej se jima je rodil sin. Uradno mu je ime Andrej, sicer pa ga kličejo tudi Endre. Obiskuje 6. razred dvojezične osno-. vne šole v Genterovcih. Ali je po narodnosti Madžar (po očetu) ali Slovenec (po mami), to je dokaj težko opredeliti. V pogovoru mu je tako rekoč vseeno, ali uporabljati madžarščino ali slovenščino. Zdi pa se, da mu madžarščina vendarle gre nekoliko bolje. Prav gotovo zato, ker je to tudi prevladujoč jezik okolja, kjer živi. In to okolje odločilno vpliva tudi pri njegovem najljubšem konjičku — glasbi. Od približno 90 melodij, kolikor se jih je večinoma sam od sebe naučil igrati, jih je večina madžarskih. Ce je treba, pa zaigra seveda tudi polko ali slovenski valček. Najraje vzame v roke harmoniko, sicer pa se je naučil igrati tudi na harmonij, citre, cimbale in gosli. Včasih nastopa celo v domači bandi. Sodeluje pa tudi pri madžarski šolski folklorni skupini, ki jo spremlja z goslimi.
Tri leta mlajša pa je Simona, tudi ona bi rada šla po Enrejevih stopinjah, zato večkrat igrata skupaj. Zdi se, da je bolj navezana na mamo in v šoli ji zato gre nekoliko boljše slovenščina, vendar tudi ona dobro obvlada oba jezika. Tako bi najbrž lahko bilo v vseh dvojezičnih družinah, saj se otrok lahko nauči več jezikov hkrati. In v življenju to človeku velikokrat pride prav.
občini). Lahko tudi trdimo, da j< narodnostna kulturna dejavnos bolj razgibana kot med večin skim narodom. In to mora take tudi biti če narodnostna skup nost želi ohraniti svoj jezik, kul turno izročilo. V ta namen deluj« tudi 8 dvojezičnih knjižnic. \ matični knjižnici v Lendavi ima jo skoraj 20 tisoč knjižnih enot v madžarskem jeziku, v Pokrajin ski in študijski knjižnici-v Murski Soboti pa čez 200 tisoč enot raznovrstne literature v madžarščini.
INFORMIRANJE: OB NA PREDKU TUDI PROBLEMI
Za pripadnike narodnosti so zelo pomembna tudi informacijska sredstva v maternem jeziku, okviru Zavoda za časopisno
Z. zelo uspešnega lanskega gostovanja narodnostnih kulturnih skupin iz lendavske in soboške občine v Szom-bathelyu. Matičnemu narodu so sporočili, da madžarska narodnostna skupnost v Sloveniji obstaja, deluje, ohranja materni jezik, kulturno izročilo ...
radijsko dejavnost (nekoč del Pomurskega tiska) že od leta 1956 izhaja tednik Nepujsag v nakladi okrog 2200 izvodov in ga prejema večina družin na narodnostno mešanem območju. Od 29. novembra 1958. leta pa je na sporedu radia Murska Sobota tudi program v madžarskem jeziku. Radiotelevizija Ljubljana pa pripravlja dvakrat mesečno informativno oddajo Hidak-Mo-stovi. Zgrajen je tudi pretvornik pri Dolnjem Lakošu, ki omogoča sprejem programov madžarske televizije na narodnostno mešanem območju.
X temu kratkemu poglavju o informiranju pripadnikov madžarske narodnosti v Sloveniji dodajmo še nekatere naše ugotovitve, ki razkrivajo tudi probleme in nerešena vprašanja.
Uredništvo Nepujsaga sestavlja sedem programskih delavcev, ki ustvarjajo tudi radijski program v madžarskem jeziku. V zadnjih letih se je uredništvo sicer kadrovsko postopoma krepilo, boljša je tudi strokovna usposobljenost novinarjev, vendar je kadrovski problem še vedno zelo pereč. Zaskrbljuje predvsem to, da strokovno usposobljenih programskih delavcev skoraj ni mogoče pridobiti iz vrst pripadnikov madžarske narodnosti v Pomurju. Pri posredovanju informacij z republiške, zvezne ali mednarodne ravni pa je uredništvo v celoti vezano na povzemanje informacij iz drugih časopisov in radia, saj nima tehničnih in drugih možnosti za neposreden sprejem informacij (npr. Tanjug). Ozko grlo je tudi tiskanje časopisa, saj nastaja v zastareli in dragi tehniki. V takšnih razmerah so potrebni izredni napori uredništva, pa tudi ustanoviteljev, da osrednji narodnostni tednik v madžarščini kakovostno in po obsegu ne nazaduje. To bojazen pa je sicer zelo čutiti, predvsem če uredništvu ne bo uspelo uvesti vsaj ene dodatne strani, ki bi bila namenjena zlasti mlajši generaciji, na kateri bi se imeli mladi možnost uveljavljati tudi kot pisci. Za to, da bi Nepujsag v celoti postal sooblikovalec narodnostne, jezikovne in kulturne zavesti, pa so nujne celovitejše vsebinske in tehnične posodobitve. Za to pa so pogoj izdatnejša republiška finančna sredstva.
Radio Murska Sobota posreduje za pripadnike madžarske narodnosti tedensko šest ur programa (vsak dan po uro, razen v ponedeljek). Čeprav je bil z ureditvijo pomožnega studia v Lendavi program skoraj podvojen, je to še vedno minimalni obseg, znotraj katerega ni možno uresničiti vseh funkcij narodnostnega radijskega programa, ki ga spremlja tudi precej poslušalcev v Ljudski republiki Madžarski. Letos je predvidena širitev nedeljskega programa za eno uro. To pa bo zelo zahtevna naloga. Program namreč zdaj nastaja z dokaj zastarelo in dotrajano radijsko opremo (tehniko). Takšna je bila montirana tudi v lendavski studio. Sedanja oprema pa ne omogoča. neposrednega poročanja s terena ali uvedbe kontaktnih oddaj. Poslabšala se je tudi slišnost in zaradi premaknitve radijske frekvence na začetek skale marsikdo, ki ima starejši radijski sprejemnik, Radia Murska Sobota sploh ne more poslušati. Med pripadniki madžarske narodnosti je bilo večkrat opozorjeno tudi na potrebo po ločitvi frekvence za oddajanje slovenskega in
madžarskega programa. Obljube, da se bo to zgodilo v letu 1987, pa žal niso izpolnjene. Takoj bi morali izboljšati tudi slišs nost sedanjega UKW oddajnika, ki niti ne pokriva celotnega narodnostno mešanega območja v Pomurju in seveda ne seže do Porabja, in tudi zvezo med stu-
Petnajstega marca vsi Madžari na svetu praznujejo obletnico marčne revolucije 1848. Ta datum kot žareča baklja spremlja to ljudstvo skozi stoletja in nikoli ne ugasne. Madžarsko zgodovino so skozi stoletja spremljali viharji, vzponi in padi, vendar so bili vedno na čelu revolucionarnega gibanja. Revolucionarna podoba pesnika San-dorja Petofija je zmeraj delovala kot iskra. Prav zaradi tega so bila obdobja, ko so njegove pesmi, njegove misli prepovedali celo v rojstni deželi. Šele novejše obdobje je izoblikovalo takšno politično ozračje, da lahko kjer koli na svetu praznujemo obletnico marčne revolucije in se obenem spomnimo tega mladega revolucionarja, ki je bil sodobnik Prešerna, pa čeprav drug za drugega nista vedela.
Petofi ni hotel biti le pesnik, ampak tudi borec revolucije, udeleženec boja za svobodo svojega naroda. Odigral je pomembno vlogo v organiziranju revolucije in boja za svobodo tiska. Postal je pesnik in politični vodja v eni osebi. Sprožil je pravcato revolucijo, pravo ljudsko gibanje, s katerim je omogočil La-josu Kosuthu, da pred ljudskim zborom uveljavi nove demokratične državne ureditvene predloge. Znal je vplivati na ljudske množice, znal je hoditi na čelu ljudskih množic. Pomlad narodov je razširil tudi na Madžarsko. Pe-
dioma v Lendavi in Murski Soboti.
Vse 'dosedanje ideje, predlogi in dogovori so nekje obstali, zato še vedno ni urejen tudi status Radia Murska Sobota, ki v obmejnem prostoru prav gotovo opravlja podobno poslanstvo kot Radio Koper, ki pa ima za to dejavnost veliko, veliko boljše možnosti.
ZAKAJ MANJ MADŽAROV
Glede na posebnosti jugoslovanskega gospodarskega sistema pripadniki narodnosti nimajo >svojih< gospodarskih ustanov, kot je to v primeru Slovencev v Italiji in na Koroškem v Avstriji, temveč so enakopravno vključeni v upravljanje proizvodnih, trgovskih in drugih gospodarskih dejavnosti na narodnostno mešanih ozemljih ter prek delegatskega odločanja na ravni občine in republike v načrtovanje razvoja območij, kjer živijo. S tem razvojem pa pripadniki madžarske narodnosti ne morejo biti zadovoljni. Če bi namreč imeli boljše možnosti za preživljanje, se ne bi izseljevali in zaposlovali zunaj narodnostno mešanega območja, kjer so podvrženi močnim asimilacijskim vplivom. Primerjalni pregled poklicne sestave v SR Sloveniji in med pripadniki madžarske narodnosti je pokazal, da je več kot tretjina slednjih ali za 20 odstotkov več kot med prebivalstvom vse republike kmetovalcev in gozdarjev. V vseh drugih poklicnih kategorijah pa pri
padniki madžarske narodnosti zaostajajo za republiškim povprečjem. Vzrok je treba iskati v Industrijski nerazvitosti celotnega Pomurja. V Sloveniji, na primer, kmetijstvo dosega 12 odstotkov družbenega proizvoda, v lendavski občini pa kar 41,6 odstotka.
’ Petofijeva bakla
tofijev Nemzeti dal (Pesem naroda) je postala mobilizacijska pesem marčne revolucije. Faltama-dott a tenger (Morje je vstalo!) in szabadsdghoz (K svobodi) so bile tiste pesmi, ki so jih ljudske množice mrmrale, ko so stopile v demonstracije in boj proti Habsburžanom. V revolucionarni vihri se je sam postavil v prve bojne vrste, pa čeprav so ga hoteli prijatelji očuvati za poznejše rodove. Usoda je hotela tako, da umre v tistem boju za svobodo, za kar je napisal najboljše in najbolj iskrive pesmi. Njegova smrt in izginotje, njegov revolucionarni duh je še dolgo živel v ljudskih legendah in bajkah. Ljudstvo je čakalo na njegovo vrnitev, čakali so ga iz »namišljenega ujetništva«. Njegova poezija je postala pravo ljudsko izročilo. Njegova pripovedna pesem Apostol je že takrat vsebovala v sebi komunistične misli ter ideje. Njegovo velikost in mogočnost so spoznali mnogi pesniki. Najbolj je vplival na Adyja, ki je napisal o njem znani članek Petofi nem alkuszik (Petofi se ne pogaja), ki je v času porajajočega se fašizma sprožil pravo revolucijo ter vihrave sodne obravnave. Njegovo velikost so občudovali Gyorgy Lukdcs, Gyula Illy-
Takšen položaj prav gotovo močno vpliva tudi na številčno stanje pripadnikov madžarske narodnosti. Tako je ob popisu prebivalstva leta 1981 v Sloveniji živelo 9.496 pripadnikov madžarske narodnosti. Njihov delež se je v skupnem številu prebivalstva v letih od 1953 do 81 znižal za .0,25 odstotka (od 11.019 na 9.496). Res pa je, da se je v tem času znižal tudi delež Slovencev med prebivalstvom naše republike, in sicer s 96,52 na 90,52 odstotka, povečal pa se je delež drugih narodov in narodnosti.
V lendavski občini se je med dvema popisoma (1971—81) zmanjšalo število pripadnikov madžarske narodnosti za 3,72
vodnogospodarsko tozd podjetje	vodnogospodarska
maribor^	™^s^
VGP Maribor, tozd Vodno gospodarstvo Mura Murska Sobota objavlja
javno dražbo
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
1.	Tovornjak TAM 5500, leto izdelave 1977, vozen
2.	Bager E 304, skreper
3.	Kombi TAM, leto izdelave 1978, vozen
4.	Osebni avto R-4, leto izdelave 1979, vozen
5.	Fotokopirni stroj
6.	Montažno barako, motorno žago
Dražba bo v ponedeljek, 21. 3. 1988, ob 15. uri na dvorišču tozda v Murski Soboti, Ciril Metodova 34.
odstotka (Slovencev za 1,53%), število vseh prebivalcev na narodnostno mešanem območju pa seje sicer povečalo za 1,8 odstotka. Najbolj se je povečal delež Hrvatov (z 2,7 na 3,3 odstotke).
V občini Murska Sobota se je v tem obdobju število prebivalcev povečalo za 0,7 odstotka,
es, Hviezdoslav, Miroslav Krleža ter vsi poznejši rodovi madžarskega pesništva. Zoltan Kodaly, Bela Bartok, Pal Gyulai, Gyula Reviczky in drugi so se ponovno vračali k njegovi iskrivosti in izvirnosti. Petofi je postal večni goreči planet na nebu Europe. Prav zaradi tega so v vseh revolucijah, ter tudi v osvobodilni borbi, poimenovali partizanske brigade po njem. '
Njegova ljubezenska lirika zasluži posebno pozornost, ampak žal za vsega ni dovolj prostora. Petofi je postal tudi naš simbol in vzor, simbol madžarske narodnosti v Pomurju, ki je takoj po osvoboditvi v času izgradnje praznovala pri nas obletnico marčne revolucije in Petofija. Na dvojezičnem območju na vsaki proslavi enako recitirajo pesem Petofija in Franceta Prešerna. Oba sta s svojimi dejami dala pomembni delež k revoluciji in prijateljstvu ter bratstvu in enotnosti narodov.
Naš Petofi je tako zmeraj z nami in nas spodbuja k novim stvaritvam, k ustvarjanju boljšega sveta ob prehodu v 21. stoletje. Prav sedaj je čas, da se zavedamo, kako moramo čuvati revolucionarne dosežke. Petofijeve ideje nam pomagajo premostiti težave. Veroval je, da bo svoboda zasijala nad vsem svetom, pa čeprav se še dandanes mnogi narodi borijo za lastno samostojnost.
Sandor Szitnyogh
vendar se je število Madžarov zmanjšalo kar za 11 odstotkov. Tudi med prebivalstvom soboške občine pa se je najbolj povečal delež Hrvatov (v letih 1953—81 za 3-krat). Te nespodbudne številke za pripadnike madžarske narodnosti pa so najbrž tudi posledica ustavne opredelitve (170. člen), da se »občan ni dolžan izjavljati, kateremu narodu oziroma kateri narodnosti pripada, in se tudi ne opredeliti za pripadnost h kakemu narodu ali narodnosti«.
Sicer pa številčnost pripadnikov posamezne narodnostne skupnosti pri nas ni pogoj za uresničevanje njihovih pravic.
JOŽE GRAJ
STRAN 6
VESTNIK, 17. MARCA 1988
kulturna obzorja
Prednost dejavnosti
Tak je sklep zadnje skupščine občinske kulturne skupnosti v Murski Soboti, na kateri so sicer manjkali trije delegati iz zbora uporabnikov, zato pa so bili prisotni na njej dovolj glasni in jasni v opredelitvi, da se iz vrst pasivnih dvigovalcev rok prelevijo v soustvarjalce kulturne politike in reševalce nakopičenih problemov soboške kulture. Res, da je odvisno tudi od znanih omejitev od zunaj, toda dobršen del razlogov za prostorsko in siceršnje stiske izvira prav iz neposluha v domačih »logovih«.
Pazljivo so delegati prisluhnili poročilu predsednice odbora samoupravne delavske kontrole pri kulturni skupnosti Tanje Koračin-Bohar, ko je pri pregledu realizacije programa dela v preteklem letu opozorila na to, da trije izvajalci v kulturi niso posredovali poročil o dejavnosti (Pomurska založba, Zveza kulturnih organizacij in Pokrajinski arhiv Maribor) ter na neznaten vpliv (le na 6 odstotkov sredstev) v občinski kulturi. »Prav zato se mora razmerje med dejavnostjo in režijo prevesiti v prid prve in izločiti ves balast,« je menil v svoji razpravi predsednik odbora za gledališko, kinematografsko in glasbeno dejavnost Jani Žilavec, »kultura ne more biti socialna ustanova in je neumesten obstoj profesionalke na ZKO, ki neprofesionalno opravlja svoje delo.« Podobna pobuda je bila podana tudi na svetu za kulturo pri predsedstvu Socialistične zveze in Jože Vugrinec, ki ga vodi, je na skupščini posredoval stališča, med katerimi je tudi izvedba problemske oziroma okrogle mize o (ne)dejavnosti Zveze kulturnih organizacij Murska Sobota. S tem, da ni opravičila, za to, da tako pomemben izvajalec v ljubiteljski kulturi ne da poročila o dejavnosti, se je strinjal tudi Ivan Obal, tokrat kot delegat ZKO, in se zavezal, da bo prenesel sklepe skupščine, razprava ob zdaj pogrešanih poročilih pa bo na naslednji skupščini, kjer bo tudi potrebno jasno razmejiti, kaj in zakaj ni bilo realizirano. Primerjalni podatki so potrebni zato, da bo jasno, ali je bil razlog za nedejavnost v pomanjkanju sredstev ali v čem drugem.
Ker je odbor samoupravne delavske kontrole pri kulturni skupnosti ugotovil tudi spreminjanje prispevnih stopenj za kulturo mimo pristojnega organa, prav nizka prispevna stopnja za kulturo pa je eden od razlogov kroničnega pomanjkanja sredstev za kultuno dejavnost in odpravo prostorske stiske pionirskega in splošnega oddelka Pokrajinske in študijske knjižnice v gradu, v katerem je zaprta gledališka dvorana, je bilo veliko besed v razpravi ob realizaciji lanskega in začasnem finančnem načrtu letošnjega leta. Na omejevanje porabe je opozoril Vlado Korec, podpredsednik soboškega izvršnega sveta, pristojen za družbene dejavnosti, Marija Horvat pa na dejstvo, da se. še zdaj ne ve, kakšna je dovoljena poraba za lansko leto in da so na eni strani blokirana velika sredstva, na drugi pa likvidnostne težave. Vse skupaj je avtomatizem in neumnost, pri kateri je statiranje delegatov odveč, so pripombe, ki jih bo potrebno upoštevati, pod drobnogled pa vzeti tudi takojšnje reševanje prostorske problematike, kajti v kulturi je sredstev za njeno odpravo premalo, rezanje veje družbenim dejavnostim v celoti pa sila kratkovidno. Posebne pozornosti je bil na marčni skupščini deležen seznam območij in objektov, ki bo dopolnjen (s kriteriji in pojasnili o ugodnostih in obveznostih lastnikov) postal predlog za razlgasitev kulturnih spomenikov v občini Murska Sobota. O tem bomo še podrobneje pisali.
Brigita Bavčar
Nove slikarske razsežnosti
V dveh desetletjih je akademski slikar Vladimir Potočnik svoja ustvarjalna iskanja, preverjanja in potrjevanja strnil v realizacijo del, ki jih zaznamuje težnja k vse močnejšemu osredotočanju na likovno vsebino slike. To potrjuje tudi videno v galeriji Lendava, nastalo v zadnjih dveh, treh letih. Gotovo je današnjemu ustvarjalnemu izrazu umetnika iz Ljutomera po svoje botrovala umetnostna klima novega slikarstva iz začetka osemdesetih let, ki mu je posredovala marsikatero potrditev pravilnosti njegovega likovnega razmišljanja in ponekod pobudo, ki jo je lahko uporabil v svojem likovnem konceptu brez bojazni, da bi zatajil zvestobo samemu sebi.
Čeprav se avtor vse bolj posveča problemu čistega likovnega fenomena, pa venddrle ne moremo govoriti o abstraktnih rešitvah popolnoma brez zadržkov.
kulturni koledar
Pestra kulturna aktivnost
Samoupravna interesna skupnost za prosveto in kulturo madžarske narodnosti v občini Lendava je za letošnje leto pripravila pester program kulturnih aktivnosti. Sodelovanje, ki ga imajo s sosednjo Madžarsko, z županijama Zala in Vaš, je bilo dogovorjeno že konec lanskega leta, gre pa predvsem za kulturne akcije, kot so izmenjave razstav, obiski literatov, izmenjava knjig in podobno. Sem je všteti tudi gostovanje narodnega gledališča iz Budimpešte, ki bo gostovalo že 20. in bodo letos praznovali majhen jubilej. Iz leta v leto je več srečanj posameznih kulturnih društev, ki sama sklepajo poznanstva in izmenjujejo obiske. Seveda gre tu za društva, ki so uveljavljena že v občini, tem pa pomaga tudi narodnostna skupnost. V letošnjem letu, in to že v prvi polovici, bosta pri nas spet gostovali gledališči iz Subotice in Zala^gerszega. K temu lahko dodamo še vest, da se je ponovno obudila madžarska gledališka skupina iz Lendave.
Madžarski kulturni praznik je izzvenel v soboto v Dobrovniku, prejšnjo so. boto so se madžarski avtorji, ki živijo v Pomurju, predstavili v Novem Sadu, kjer je bila tudi priložnostna otvoritev razstave del akademskega slikarja Štefana Čaliča. Osrednja skrb pa je zdaj ostala priprava nastopa v Cankarjevem domu, kjer se bo madžarska narodnost predstavila skupaj z italijansko v maju. V mesecu marcu pa je eden od štirih tednov posvečen madžarskemu filmu.
,	Jani D.
Dejanja in kulturni utrip
Na srednji kovinarski šoli v Lendavi je mentorica slovenskega dela kulturnoumetniškega društva Avgust Pavel slavistka Valerija Perger. Društvo deluje že dalj časa, med sekcijami pa so najuspešnejše: recitacijska, literarna, po novem folklorna in na novo ustanovljena novinarska sekcija. Prvi med naštetimi imata nalogo skrbeti za kulturni utrip na šoli in počastiti pomembnejše kulturne in spominske dni. Taka sta slovenski kulturni praznik v februarju in madžarski kulturni praznik v marcu.
Letos bi radi organizirali razstavo, pripravili krajši recital slovenske poezije in objavili literarne ter likovne stvaritve učencev. Ti pišejo tako v madžarskem kot slovenskem jeziku, izdajajo pa tudi dvojezično glasilo Dejanja. Hungaristi in slavisti se trudijo, daje zastopanost jezikov enakovredna in glasilo je med učenci popularno, pa tudi prispevkov ne jnanjka. Je kar nekaj mladih ustvarjalcev, ki bodo z nadaljnjim trudom morda uspeli narediti še več. bb
Potočnikova dela ohranjajo skozi vsa obdobja trdno motivno kontinuiteto, ki se kaže v navezanosti na resnične izseke pomurske krajinske podobe. Služijo mu kot formalna kulisa za vsebinsko angažirane pripovedi o splošnih življenjskih konfliktih, ki so zasidrani v občem zgodovinsko-civi-lizacijskem spominu. Nasilno, razdiralno in nespametno poseganje v naravno okolje, kar človeka vztrajno peha na rob telesne in moralne ogroženosti in kar v mejnih situacijah odpira večno eksistenčno vprašanje o smislu in nesmislu bivanja, je del umetnikovih miselnih preokupa-cij in ustvarjalnih iztočnic. Resni slikarjev opomin človeški zaslepljenosti je opisan z različnimi razpoloženjskimi notami, od dramatične, temačne in trpko ironične do humorne ter sproščeno vesele.
Tematska vsebina umetnikovih del je površnemu očesu prikrita, saj se avtor izogiba nazorni fabulativnosti. Natančen pogled pa opaža dvojnost slikarjevih hotenj, ki nihajo med prevladujočo abstraktno izraznostjo in med še vedno spoznavno, čeprav poenostavljano predmetnostjo, sistemi znakov s priznanimi simboli, pomeni ter tradicionalno uporabo barvne simbolike, kar še dovolj pojasnjuje umetnikovo sporočilo in hkrati opozarja na njegovo že-
Spet literarna brošurica
Po neuspelem poskusu izdaje literarne brošurice Oči in srce lansko leto so kulturniki Gorenja Elrad spet razpisali natečaj za deveto števil-ko	-
Že lansko leto so kulturni delavci v Gorenju Elrad želeli izdati 9. številko literarne brošurice Oči in srce vendar je bi <odz.v/na njihov razpis preslab tako so sredstva usmerili v samostojno izdajo pesmi Jakoba Šešerka, ki je'tako dobila značaj »izredne izdaje« njihove sicer vsakoletne literarne publikacije.
Kljub nekaterim neugodnim kritikam so se odločili, ° ja izdajo brošurico v enakem obsegu in podo n ne ustvarialce Raz-leta, k sodelovanju pa vabijo vse pomurske literarne ustvarjale Raz^ pis so poslali na občinske Zveze kulturnih g ’j ali proznih tudi osnovne -šole, od literatov pa	ho nrisnele prispevke
besedil, ki jih bodo zbirali do 15. aprila. Nato bo. prispeley i^vke pregledal priznan slovenski strokovnjak z liter g< P da mora vlak avtor poleg prispevkov poslat, tud, svoje podatke z na slovom, koliko jn kje je že objavljal in pa kje s j j
Ko bodo zbrali vse prispevke in izbrali tiste, ki jib podaji javili se bodo zbrali in se pogovorih, naslednj g,oijše obia-ko bodo pripravili tudi literarni večer m predstavil, najboljše obja vljene prispevke.
Svoja dela lahko literati pošljejo štvu Svoboda v Gorenju Elrad Radgona ah °	, 
organizacij, ki bo izdajo tudi tokrat gmotno p P 	AC.
ČETRTEK, 17. MARCA
LJUTOMER — V domu kulture se bo ob 8.00 začel recital in ob 10.00 nastop gledaliških skupin šolskih kul-turnoumetniških društev, ki sodelujejo na občinskem srečanju Naša beseda 88.
PETEK, 18. MARCA
MURSKA SOBOTA - V pokrajinskem muzeju bo ob 18.00 otvoritev razstave Mask, ki jih posreduje Pokrajinski muzej Ptuj. Razstavo je pripravil etnolog Andrej Brence, oblikovalec postavitve pa je Janko Marinič.
Ijo po »literarni« komunikativnosti.
Nekdanje kodraste, secesijske in dekorativno učinkujoče linije, ki so zaznamovale vertikalno, horizontalno in diagonalno vodene poteze, od katerih skupina točk, igrivi tek nepravilnih linij ali polzeči curek debelejših barvnih nanosov le redkokdaj zmehča odločni, dinamični ritem slikovnega polja. Posplošeni elementi motiva, njegove delitve in ponovne sestavitve so urejeni v prostorsko ploskovna razmerja, ali pa jim avtor dodaja iluzijo perspektive.
Vsebina slikarjeve pripovedi je tako v preteklosti kot tudi danes narekovala uporabo barvnega fonda, katerega kombinacije z ustaljenimi pomeni in likovnimi zakonitostmi ponujajo umetniku trdno oporišče njegove pripovedi. Barva, ki je največkrat abstraktno pojmovana, postaja najpomembnejši člen likovne vsebine Potočnikovih platen. Sproščen, drzen kolorit se bohoti v aktivnosti svetlih, čistih barvnih tonov, ki jih slikar vodi v kontraste spopadov ali v negovanje sozvočij. Enakovredno obravna-
vo posveča tudi barvi neposlika-nega temeljnika. Žareči barvni spekter smiselno povezuje z ubitimi, pasivnimi temninami, ali pa ureja ene in druge koloristične vrednosti v poenotena skladja živahnega ali trpkega barvnega izraza. Nadvse pomembna je postala tudi struktura nanesene barvne materije. Ploskovni nanosi, brez tonskih modulacij, so se pojavljali tudi v preteklih obdobjih, vendar jih danes bogati njihova povezanost z evforičnimi sledovi čopiča, ki ustvarjajo izra-> zitejše strukturne ritme barvnih površin. Sožitje lazurnih, transparentnih, zgoščenih in slojevitih — reliefno učinkujočih površin zaživi z močjo lastne artikula-cije povsem novih razsežnosti.
Najnovejši slikarski opus Vladimirja Potočnika je tako rezultat avtorjevega čustvenega odzivanja na sodobni memento kot tudi racionalnega proučevanja in poglabljanja v skrivnosti ustvarjanja nove realnosti čistih likovnih harmonij, ocenjuje Milojka Kline, kustosinja Umetnostne galerije iz Maribora. Razstava bo v sveže prepleskani galeriji Lendava, ki jo povsem zapolnjuje, na ogled do 4. aprila, in vredno jo je videti! bb
SOBOTA, 19. MARCA
MURSKA SOBOTA - V Klubu mladih bo ob 20.00 premiera drame Gorana Gluviča: Stanovanje v izvedbi Gledališča Mi. Režiser je Milivoj Miki Roš, v naslovnih vlogah pa nastopata Brigita Novak in Karmen Erjavec.
NEDELJA, 20. MARCA
LENDAVA — Ob 18.00 bo v dvo- ' rani Nafte v uprizoritev Sumljive osebe, s katero gostujejo soboški gledališčniki kuda Stefan Kovač.
razstave
--LJUTOMERSKA DRAMSKA SEKCIJA PRED PREMIERO
Komedija s trpkim nasmehom
Člani dramske sekcije Kulturnoumetniškega društva Ivan Kaučič že lep čas vadijo novo gledališko delo, ki naj bi doživelo premiero marca. Za kakšno delo gre, kakšna bo letošnja zasedba in zakaj ravno komedija', to je le nekaj vprašanj, ki smo jih zastavili Ivu Žnidariču, dolgoletnemu režiserju, ki se tudi letos loteva tega zahtevnega dela.
Zakaj ponovno za režijski stol?
»Dramska sekcija Kuda Ivan Kaučič nekaj časa ni imela kakšnega posebnega programa in zato sem se lotil dela. Odločitev ni bila samo moja, ker je tudi postavitev gledališkega dela skupinsko delo. Zadnje čase smo zelo uspešno »mrtvašili« — na odrske deske smo postavili Predsednika hišnega sveta in Slavnostno večerjo v pogrebnem podjetju (obeh je avtor Ivo Brešan), po teh dveh uprizoritvah smo se odločili, da naj bi po dolgem času pripravili eno dramo, vendar pa nam iz objektivnih razlogov to ni uspelo — gre predvsem za
ko postavimo v katero koli okolje, saj ni vezano izključno na ob-morje. V vsakem mestu najdemo zdrahe, zajedljivosti, podtikanja, ljubezni, maškarade ..., zato menim, da Marin Držič ne bo odveč tildi na ljutomerskem odru.«
Pri tem delu gre za vsebinsko in situacijsko komiko.
»Tako je. Gre za skopuha, ki ga želi osvojiti mlada, vendar revna soseda. Ker se poroki (zaradi skopuštva) izmika, ga oženijo s prevaro. Ker pa je žena (poleg tega, da je mlada) tudi lepa, se začnejo stvari zapletati — v pozitivni smeri, na koncu pa, kot je to že navada, se vse lepo ih srečno konča.«
Delo je vsekakor zahtevno?
»Seveda, saj bi potrebovali izkušene igralce, ki jih ne bi zanesli kontrasti, ki jih je v tej igri polno. Vsak igralec se mora globoko zamisliti v vlogo, to pa zahteva celega človeka in igralca.«
Je bilo težko najti igralce? Staid odrski mački So postali nekako utrujeni, mladi pa se izmikajo Iju-
mladih. Zato je delo toliko zahtevnejše, še posebej, če je naša zvesta publika že navajena na določeno kakovost, ki smo jo dosegli in predstavili. Vloženega dela mi ni žal, saj moramo biti vsi skupaj optimisti. Kakšen spo-drsljajček nam bodo morali odpustiti, kajti — poglejte, kako dolgo nekateri delajo spodrs-Ijajčke in spodrsljaje, pa jim moramo stalno oproščati, zakaj pa torej ne bi drugi nam, ki delamo v kulturi iz ljubezni in zastonj, tudi kdaj pa kdaj kaj oprostili?«
Marca bo torej premiera?
»Brez skrbi vam lahko zagotovim, da bo premiera še ta mesec. Trenutno imamo zelo intenzivne vaje, zato bi bilo vsako zavlačevanje odveč ali škodljivo. Letos aprila bo v Ljutomeru tudi območno srečanje Naša Beseda, zato nas marčevska premiera toliko bolj obvezuje.« Dušan Loparnik
probleme pri zasedbi vlog. Zato biteijski kulturni dejavnosti?
je odločitev zopet padla na komedijo. Da pa ne bi bila to ponovno komedija v komediji, ali pa komedija o komediji, smo se skušali odločiti za kakovostno odrsko delo iz tega žanra, ki pa je obenem tudi zahtevno.«
Gre za Marina Držiča in njegovo delo Tripče de Utolče, torej za dubrovniški pridih?
»Za tiste, ki Marina Držiča ne poznajo, lahko zatrdimo, da gre za kakovostnega pisca komedjj. Posebnost tega dela je, da ga lah-
»Za začetek moram biti najprej malo samokritičen: mogoče smo mi vsi skupaj (vključno z odborom za dramsko dejavnost) delali premalo z mladimi in pri pridobivanju mladih. Mi, stari mački, smo že imeli te navade, včasih-smo prišli celo sami od sebe in nas ni bilo potrebno posebej vabiti in sklicevati. No, nekateri od teh so se resnično utrudili, nekateri so si zaželeli malo miru in predaha. Ravno pri tej novi predstavi pa je skoraj polovica
MURSKA SOBOTA — V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je na ogled razstava 15. mednarodne likovne kolonije, ki jo posreduje galerija Lendava. Na ogled so dela Sandija Červeka, Magdolne in Ferenca Kal-marja, Istvana Kotnyeka, Ericha No-vozsela, Ivana Simona in Alenke Sottler.
LENDAVA — V Galeriji Lendava so razstavljena najnovejša dela akademskega slikarja Vladimira Potočnika iz Ljutomera..
LJUTOMER — V galeriji Ante Trstenjak je na ogled razstava Štajerska v kranjskih motivih. Posreduje jo umetnostna galerija Maribor, razstavljena pa so dela: Ivana Kosa, Jožeta Polanjka, Janeza Mežana, Remigija Bratoža, Franja Goloba, Elze Kazi-mir-Oeltjen, Jana Oeltjena, Anteja Trstenjaka, Otta Trubla, Marjana Remca in Janeza Šibile. Razstava akvarelov, temper, gvašev bo odprta do 9. aprila.
RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin so razstavljena dela Leopolda Strnada iz Celja.
Knjige
USPEŠNICE TEDNA v knjigami DOBRA KNJIGA-v Murski Soboti so: MOJ PRVI LEKSIKON A-Ž, 1/4, ABC KVAČKANJE in Gustav Schwab: NAJLEPŠE ANTIČNE PRIPOVEDKE (Mladinska knjiga).
MURSKA SOBOTA, 10. marec 1988.
Ustanovljen odbor za organizacijo gledaliških gostovanj pri Kudu Štefan Kovač.
Gledališče naj spet postane SREČANJE: Vrsta SKALPELA, ki nam omogoča, da se ODPIRAMO, da prekoračimo SAMI SEBE, drugače povedano, da prekoračimo svojo OSAMLJENOST.
MURSKA SOBOTA,- 28. marec 1988
Prihod Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane: Ugo Betti: ZLOČIN NA KOZJEM OTOKU. (Milena Zupančič, Veronika Drolc itd.) Režija: Paolo Mageulli.
USPESNI HARMONIKAR
Samo dva mlada harmonikarja iz severovzhodne Slovenije se bosta udeležila republiškega tekmovanja v Novem mestu: eden je učenec glasbene šole v Murski Soboti, Peter Kocan. Na strani Kulturnih obzorij smo ga že predstavili, ko je uspel na območnem tekmovanju, tokrat pa se bo udeležil 17. republiškega tekmovanja. Obiskuje peti razred glasbene šole in njegov profesor Istvan Varga je upravičeno ponosen nanj. Na tekmovanje, ki bo 17. tega meseca, pošilja svojega učenca z upanjem, da se bo vrnil s kakšnim priznanjem, čeprav bo konkurenca huda. Med nastopajočimi bodo tudi mladi Korošci in učenci glasbenih šol iz Avstrije ter Furlanije-Julijske krajine in iz slovenskih centrov.
Peter treme ne pozna, občutki so po videzu, ki ga daje, dobri in pričakovanja velika. Na tekmovanju bo zaigral Handlovo Fugo, ki smo ji prisluhnili z zanimanjem, kot tudi njegovim besedam o tem, kako poleg tipk na harmoniki rad pritiska na tastaturo računalnika in v prostem času, ki mu ostaja poleg obveznosti za šolo, rad tudi bere. Kar iz rokava je stresel nekaj naslovov najljubšega branja, povedal pa tudi, da vadi harmoniko dvakrat,na dan. Vadi doma in v glasbeni šoli in. uspeva na poti k uspehu, bb
VESTNIK, 17. MARCA 1988
STRAN 7
-—LENDAVA
dopisniki so zabeležili
Združeni v eno osnovno
Krajevna skupnost Lipa dokaj uspešno izvaja referendumski program, ki se bo iztekel čez tri leta. V letošnjem letu so postavili novo avtobusno čakalnico, gasilci pa se skupaj s krajevno skupnostjo pripravljajo na gradnjo gasilskih garaž.
Garaže bodo gradili v sklopu slačilnic NK Lipa. Pričakujejo širšo družbeno pomoč, precej del pa bodo gasilci in krajani opravili sami.
Foto: Jože Žerdin
Kako do cenejših telefonskih priključkov?
V Trimlinih so že*pred petimi leti začeli s pripravami na ureditev telefonije, zbrali so 20 naročnikov, vendar so morali akcijo prenehati zaradi prevelikih stroškov, ki jih naročniki sami ne bi zmogli, vas pa tudi ni imela dovolj denarja, da bi jim pomagala. V letošnjem letu se torej po petih letih spet lotevajo te akcije. Najprej morajo zbrati kakih 4,5 milijona dinarjev za razširitev telefonske centrale v Lendavi, kjer bi imeli na voljo 25 telefonskih številk. Spet so začeli zbirati nove telefonske naročnike in upajo, da bodo letos akcijo uspešno končali. Ker bo letos posodablja-
la svoje telefonske povezave tudi Ina Nafta med Lendavo in Peti-šovci, se nadejajo, da bi nekatere naloge lahko opravili skupno, tako da bi celotno naložbo pocenili. Trimlinčanom bo pomagala tudi krajevna skupnost Lendava, morda pa tudi druge delovne organizacije, ki so v bližnji industrijski coni.
V Trimlinih pa te dni praznujejo še novo zmago. Po dolgih letih mrtvila je začelo spet delovati kulturno društvo. Mladi so se odločili, da se zberejo in oživijo nekdanje tradicije vasi. Možnost za delo imajo v gasilsko-vaškem domu, ki ga bodo letos še bolj uredili. Začel je delati mešani
organizacijo
Delovanje mladih v Lendavskih in Dolgovaških goricah je bilo že nekdaj težavno, saj ne gre za strnjeni naselji, temveč razmetani po gričih od Dolge vasi do Centibe in od Lendave do državne meje. Kljub temu je bilo pred leti na tem območju več aktivnosti kot danes, ko je delovanje mladih skorajda zamrlo. To seveda ni dobro, saj gre za obmejne kraje, v katerih bi morali mladi biti aktivni na vseh področjih, še zlasti na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Pretrgane so bile vezi med organizacijo mladih in krajevno skupnostjo, to pa je ob neaktivnosti vodstva mladih prineslo neaktivnost, čeprav so mladi želeli sodelovati pri vseh akcijah. Pred nedavnim pa so sklenili, da bodo v eni osnovni organizaciji (doslej sta bili dve) skušali poživiti delo, saj imajo za to nekaj možnosti. V vaškem domu je lepa dvorana, ki so jo pred leti zgradili s sodelovanjem, vseh krajanov. Krajevna skupnost jim bo pomagala, pa tudi druge družbenopolitične organizacije so pripravljene pomagati. Novo vodstvo je že sprejelo program dela, v katerem je zapisano, da bodo najprej obudili kulturno dejavnost, pa tudi na športno ne bodo pozabili, le da si bodo morali najprej zagotoviti prostor, kjer naj bi organizirali športne aktivnosti. Ker večina mladih dela v lendavskih delovnih organizacijah, imajo dovolj izkušenj za organizacijo akcij, le vodstvo bo moralo biti bolj aktivno.
Jani D.
Mladi v Ini Nafti so aktivni
Novi vaški prostori
Zimske dneve brez snega so izkoristili tiadi gasilci v Motvarjevcih. V dveh mesecih so preuredili staro šolsko poslopje v vaško-gasilski dom. V njem bodo gasilske garaže, vaška dvorana, sejna soba in knjižnica. Krajani so prispevali denar in les za ostrešje ter opravili nad 4 tisoč prostovoljnih delovnih ur.
Najbolj sta se za ta dela zavzemala predsednik gasilskega društva Geza Vida in vodja knjižnice Geza Kovač. Skupna sredstva pa znašajo nad 700 starih milijonov dinarjev, ki so jih zbrali s krajevnim samoprispevkom.
K. Ščavničar
GORNJA RADGONA
Tudi invalidi so proslavljali Invalidi iz vseh treh področnih odborov — Apače, Radgona in Kapela — so se ob dnevu žena zbrali na proslavi v dvorani gasilskega doma v Gornji Radgoni. Po slavnostnem govoru predsednika radgonskega področnega odbora Ivana Maruška in čestitkah se je zvrstil kulturni program, ki so ga izvajali prvošolčki osnovne šole Jože Kerenčič iz Gornje Radgone pod vodstvom tovarišic Koroščeve in Fekonjeve. Seveda pa ni manjkalo tudi veselega dela. Za to sta poskrbela godbenika Šoštarič in Farkaš. Dokazali smo, da smo Slovenci veseli ljudje.
A. Domanjko
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU ----------------
KAJ VEŠ 0 ALKOHOLIZMU
Posledice alkoholizma so tudi v ljutomerski občini zaskrbljujoče in predstavljajo resen zdravstveni, socialni in ekonomski problem. Skupščina Rdečega križa zato išče najrazličnejše oblike preprečevanja, ali vsaj oblaževanja, zato v razne akcije vključuje tudi čedalje več mladih. Ena takih bo tudi kviz tekmovanje z naslovom »Kaj veš o alkoholizmu«, ki jo bodo 23. marca ob 13.30 pripravili v prostorih Osnovne šole »Branko Bernot-Aljaž« v Križevcih pri Ljutomeru.
Za tekmovanje, ki ga bo ocenjevala posebna komisija, so se prijavile ekipe iz šestih šol ljutomerske občine. Za prve tri so pripravili nagrade, pa tudi za ostale pripravljajo nekaj za tolažbo.
pevski zbor pod vodstvom pevovodje iz Madžarske. V krajevni skupnosti so zagotovili, da bodo v letošnjem letu uredili tudi oder v dvorani, da bi bilo kulturno življenje še pestrejše. Jani D.
Franc Benkič iz Vanče Vasi je v tej zimi iz šibja spletel že kopico košar, veliko truda pa je vložil tudi v skrbno oblikovanje slamnjač za kruh.	-frku-
Najmlajše gasilsko društvo
Gasilsko društvo Kot je eno najmlajših v lendavski občini, saj so ga ustanovili šele leta 1985. Kljub temu združuje že 25 gasilcev, ki so v minulem letu izkopali dva vodnjaka za gašenje, preskrbeli pa so si tudi 400-litrsko motorno brizgalno in nekaj gasilske opreme. Pred časom je vaški odbor Kot, ob pomoči krajanov, gasilcev in s sredstvi iz krajevne-
ga samoprispevka kupil zasebno hišo, ki so jo poimenovali vaško-gasilski dom. Ob tem moramo dodati, daje v vasi ob domačijah tudi 12 vodnjakov za sušna obdobja.
V letošnjem letu bodo uredili okolico doma, posebno skrb pa. bodo namenili izobraževanju članstva. Medse bodo sprejeli tudi mlade.	j žerdin
[ BLA NKO PL7CO7VJA T9M-J988 ]
Krajevna skupnost Cven se je pred dnevi poslovila od dolgoletnega aktivista, funkcionarja in ustvarjalca povojne graditve naših vasi — Branka Puconje. Vse življenje je bil revolucionar, katerega želje, hotenja in dejanja so bili usmerjeni v gradnjo- lepšega videza našega kraja in zadovoljevanje naših skupnih interesov.
Njegova posebna vrlina je bila, da je rad prisluhnil potrebam občanov, upošteval naše skupne želje in uresničevanju naših potreb posvetil vse svoje bogato življenje. Vedno je rad žrtvoval svoj prosti čas za razvoj naše skupnosti.
Branko je bil eden tistih politično osveščenih občanov, ki so hitro spoznali pravičnost narodnoosvobodilne borbe in socialistične revolucije.
Glede na takratne razmere in možnosti političnega dela je bilo njegovo delovanje velikega pomena za razvoj in krepitev Osvobodilne fronte.
Takoj po vojni je bil organizator najrazličnejših delovnih akcij, ki jih je zahteval takratni čas.
Branko je bil med organizatorji gradnje zadružnega doma na Cve-nu, kot prvega v Sloveniji, že leta 1947.
Zadružni dom stoji že 40 let in je vsa leta v ponos kraju in Branku, ki je tudi pozneje ves čas skrbel za njegovo ustrezno vzdrževanje da je lahko služil za potrebe kulture, športa, političnega dela,
krajevne semouprave ter za različne praznične ali zabavne prireditve. Zadružni dom na Cvenu je in bo njegov trajni spomenik. Politično in samoupravno delovanje kraja je bilo povezano z njegovim imenom vse do njegove prerane smrti.
V krajevni skupnosti Cven se praktično ni zgodilo nič omembe vrednega, pri čemer ne bi sodeloval.
Tako je vrsto let deloval v krajevni organizaciji SZDL, v različnih društvih in organizacijah, najbolj pa se je posvetil krajevni samoupravi.
Bil je predsednik krajevnega ljudskega odbora in vse do leta 1974 predsednik Krajevne skupnosti Cven. V tem obdobju je bilo
opravljenih mnogo komunalnih akcij, med katerimi je vsekakor najpomembnejša graditev asfaltne povezave Cvena in Mote z Ljutomerom.
Med prvimi krajevnimi skupnostmi v občini Ljutomer je pridobil krajane za izglasovanje krajevnega samoprispevka, kar je bil materialni pogoj za asfaltiranje cest.
Njegovo politično delovanje pa ni bilo usmerjeno samo v krajevne okvire, temveč je interese krajanov cvenske krajevne skupnosti uveljavljal tudi v občinskem merilu.
Vrsto let je bil občinski odbornik, kasneje pa delegat v Skupščini občine Ljutomer. Bil je član različnih teles v občini. Umrl je kot član Sveta občine.
Ravno tako je bil ustanovni član Društva upokojencev in deloval v njegovih organih vse do smrti.
Za svoje bogato življenje in delo je prejel vrsto pohval in priznanj, med drugim leta 1975 občinsko družbeno priznanje, ki ga občina Ljutomer podeljuje najzaslužnejšim občanom. Brankovo delo se je končalo, delovišče je zapustil po-nonsno in zmagoslavno. Takšen, kot je bil, bo ostal tudi v naših spominih. Nikdar se ni ustrašil tveganih akcij in ovir na svoji odločni delovni poti.
Takšen je tudi umrl in kot takega bomo ohranili v naših mislih — častno in nepozabno. Silva Kosi
Kam po osnovni šoli?
Naslovno vprašanje se bo pri večini osmošolcev v glavah vsak dan postavljalo na prvo mesto. Zato, ker še niso toliko zreli, da bi se znali sami odločiti za svoj bodoči življenjski poklic.
Starši v vsaki družini morajo dobro premisliti, kam bodo usmerili otroka. Vpis v usmerjeno izobraževanje ni enostaven, ker mora zajeti celoten pogled vnaprej. Starši morajo upoštevati, da se bo njihov otrok po končanem usmerjenem izobraževanju zaposlil, ali pa šolal še na višji ali visoki šoli.
Uskladiti interes otroka in njegove sposobnosti ni lahko; pa dobiti zaposlitev v domači regiji, kriti stroške šolanja; vse to zahteva veliko premisleka staršev. Potrebno je poznati razmere naše občine in pomurske regije, srednjeročni razvoj, sodelovati pri razpisih kadrovskih štipendij in izdelavi kadrovske politike v vsaki delovni organizaciji, če hočemo dober-razvoj domačega gospodarstva in — kar je najpomembnejše — zaposlitev naše mlade generacije.
Po osnovnih šolah tečejo predavanja o izobraževenju in o vpisih, v ozdih razpisujejo štipedije za določene poklice, časopisi prinašajo o akciji vpisa vesti, a vse to je premalo za mladega otroka.
Nihče ne bo toliko dosegel, kot starši z razgovorom in nasvetom svojemu otroku, ker le starša poznata svoje zmogljivosti in otrokove možnosti za razvoj, in za uspeh seveda, če otroka skrbno vzgajata. Ob sedanji odločitvi želimo, da bi naši osmošolci pravilno izbrali svoj bodoči poklic in se pravilno usmerili, da bi jim bil poklic v veselje, da bi imeli zaposlitev v svoji stroki in da ne bi zašli na napačno pot, kot se v nekaterih primerih dogaja tudi v naši regiji.
Upamo pa, da osmošolci ne bodo pozabili osnovnošolskih dni in se jih bodo spominjali z veseljem, ker bodo morali priznati, da kljub težavam, ki so jih mogoče imeli v osnovni šoli, ni bilo hudo. Priznati bodo morali, da so učitelji v njihove otroške glave vtepli veliko dobrega in za življenje koristnega in da delo učiteljev in za vzgojo odgovornih danes ni lahko. Podvrženo je ostri kritiki, ki je velikokrat preostra; tudi javnost bi se morala kdaj pa kdaj postaviti na stran vzgojno-izobraževalnih delavcev. Vedeti moramo, da nihče ni še nikoli želel našim otrokom kaj slabega.	O. Kreft
sgp konstruktor maribor n sol.o tozd gradbeništvo granit slovenska bistrica n. sol. o.
V delovni organizaciji Ina Nafta je zaposlenih nekaj več kot 300 mladih, kar je dobra tretjina vseh zaposlenih. Ina Nafta je bila v lendavski občini vedno med tistimi delovnimi organizacijami, ki so upoštevali mnenje in delo mladih. Tako je nemara tudi danes. Na nedavni programski konferenci so mladi ocenili svoje delo in sprejeli program za letošnje leto. Delovanje mladinske organizacije je veliko boljše kot prejšnja leta, so menili, predvsem zato, ker so mladi povezani z vsemi drugimi organizacijami in društvi, pa tudi s samoupravnimi organi v delovni organizaciji. Mladi so nosilci športne aktivnosti, ki je razvita, srečamo jih v kulturnem društvu, v društvu inženirjev in tehnikov in drugje. Povezani so tudi na ravni združene organizacije Ina, kar jim veliko pomaga pri delu, saj spoznavajo, kakšno je delovanje v drugih krajih in delovnih organizacijah, in tako oblikujejo tudi svoje delo. V letošnjem programu dela je v ospredju razvoj delavskih športnih iger in aktivnost mladih na področju kulturnih aktivnosti, ki jih bodo pripravili v delovni organizaciji.
Jani D.

KMETIJSKO GOSPODARSTVO RAKIČAN, n. sol. o.
Rakičan
ABC Pomurka — KG Rakičan na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja pri temeljni organizaciji Poljedelstvo in govedoreja Rakičan objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas
a)	ZivinOrajCa na OE Motvarjevci in
b)	traktorista na OE Motvarjevci.
Kandidat mora poleg pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: pod a
— da ima končano osnovno šolo, da je priučen živinorejec in da
— ima 6 mesecev delovnih izkušenj, pod b
— da ima končano ustrezno triletno šolo za traktoriste — VIP IV. stopnjo in
— eno leto delovnih izkušenj.
Pisne prijave s priloženimi dokazili o .izpolnjevanju objavljenih pogojev naj kandidati pošljejo ha naslov: Kadrovska služba na delovni skupnosti pri ABC Pomurki, KG'Rakičan, p. M. Sobota, 69000 Murska Sobota, v roku 8 dni od dneva objave oglasa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni od dneva objave oglasa.
S KOM PAS
k® JUGOSLAVIJA
KOMPAS JUGOSLAVIJA
TOZD MEJNI TURISTIČNI SERVIS
Ljubljana, Pražakova 4
PE GORNJA RADGONA
OBJAVLJA prosta dela in naloge
PRODAJA BLAGA V PROSTI CARINSKI PRODAJALNI — 2 delavca
(1 PCP Radgona, 1 PCP Gederovci)
Pogoji:
— srednja izobrazba trgovske smeri — trgovski poslovodja
— pasivno znanje dveh tujih jezikov (obvezno nemškega)
— 1 leto ustreznih delovnih izkušenj
Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas — nadomeščanje delavk na porodniškem dopustu, s polnim delovnim časom in 2-mesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj pošljejo pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni od objave na zgornji naslov, o izbiri pa bodo obveščeni v 30 dneh po objavi.
OMOGOČITE SVOJIM DELAVCEM SMUČANJE ALI ODDIH NA RTC TRIJE KRALJI NAD SLOVENSKO BISTRICO.
PRODAJAMO BRUNARICE (50 ma STANOVANSKE POVRŠINE) NA 1.200 m NADMORSKE VIŠINE, IN TO TIK OB SMUČIŠČU.
ZA DODATNE INFORMACIJE NAS POKLIČITE PO TELEFONU 052/811-441.
STRAN 8
VESTNIK, 17. MARCA 1988
naši kraji in ljudje
Mačka v Žaklju ne bomo kupovali
Tako je odločno zatrdil predsednik vaškega odbora Franc Bertalanič v Skakovcih, v katere smo se odpravili z namenom, da ugotovimo, zakaj ta obmejna vas na območju krajevne skupnosti Cankova še vedno nima telefonov. Od zgovornega sogovornika na domačiji številka 31, kjer bo staro v drugem letu nadomestila nova hiša, smo zvedeli marsikaj. Tudi to, da zborov občanov še niso izvedli zato, ker krajanom ne morejo posredovati odgovora, kdaj in kako bo rešeno vprašanje telefonije. Vprašanje je aktualno že dalj časa, v ušesih prisotnih na problemski terenski konferenci Socialistične zveze v prostorih gasilskega doma na Cankovi, pa še vedno zveni obljuba predstavnika pošte, da bodo v krajevni skupnosti v čimkrajšem času dobili devetnajst priključkov. Malo, vendar bolje kot nič; pripisati pa kaže, da je bila omenjena pro-
blemska konferenca sredi lanske zime in prihaja že druga pomlad, preden je podjetje za ptt promet krajanom sploh kaj odgovorilo. Zato so postali nestrpni in z nezadovoljstvom spremljajo dogajanje.
V Skakovcih je bilo 35 vaščanov, ki so se zvrstili na seznamu telefonskih naročnikov, zdaj pa po besedah Franca Bertalaniča ni več nobenega interesenta. To pa zato, ker ljudje ne vedo, koliko bo priljučkov in kakšna bo cena zanje. Na zadnjem sestanku sveta krajevne skupnosti, kjer so bili kar štirje predstavniki iz Ska-kovec, in na pogovoru.v Murski Soboti jim je predstavnik pošte obljubil, da bo do konca februarja izdelan predlog z dvema različicama. Po prvem naj bi krajevna skupnost Cankova dobila centralo s sto priključki, po drugem pa naj bi bila (glede na po-
trebe) kar petstoštevilčna. Vsak naročnik bi moral zanjo prispevati 500.000 dinarjev in še dodatnih 300.000 za kabel — poleg vseh stroškov, ki bi nastali za priključek in telefonsko omrežje v Skakovcih. To bi znašalo od tri
Murski Soboti še sedež okraja, je na njem delal kot stanovanjski referent, potem pa je postal kmetovalec. Delo na polju mu ni ovira, da se vsa leta ne bi razdajal v krajevni skupnosti. Devet let je bil predsednik njenega sveta, štiri leta predsednik krajevne konference Socialistične zveze, osem let član sveta, ves čas je predsednik komisije za zdravstvo in socialno varstvo ter član delegacije, poleg tega pa je zdaj tudi predsednik, vaškega odbora. Dela mu tako ne zmanjka, ugotavlja pa, da ga je z leti vedno več. Prepričan jg, da če delaš, lahko kaj ustvariš: ponosen je na to, da sta pri hiši dva traktorja. Enega je kupil pozimi, namesto centralne kurjave v novi hiši, v kateri zaenkrat biva le sestrin sin in so našle svoje mesto rože.
Sestra Micka, kije sodelovala v pogovoru, je pripomnila, da je »duuk vuuk« in pri hiši ne poznajo posojil. »Vse na gotov denar, ali pa nič,« meni gospodar, in naše gospodarstvo bi se lahko zgledovalo po njem.
Brigita Bavčar Foto: Nataša Juhnov
POT NA RADGONSKI GRAD 3
Koliko let je dočakala tale tabla, ki naj bi goste informirala o bližnji gostilni? Spremenil se je lastnik, spremenilo se je ime gostilne... vendar to odgovornih očitno ne moti. Kaj šele da bi jo odstranili zaradi neprimernega videza!	bp
— Franc Bertalanič se na fotografiji sicer prijazno smehlja, ko smo ga povprašali, kako je s telefonijo v Skakovcih, pa mu je nasmeh v trenutku zamrl in sila resno nam je povedal, da za obnašanje do krajanov na cankovskem območju predstavniki pošte vsekakor zasluži javno grajo.
Čigavi pravzaprav sploh smo?
— Središče Skako-vec je kapela svete Trojice na križišču, ki je bilo po pripovedi staroselcev in tistem, kar piše na spominski plošči na njej, postavljena v zaščito pred kugo. Na novo prepleskana zamika marsikaterega popotnika, da jo ovekoveči na fotografiji za spomin na ta del Prekmurja. V njem pa pogrešamo topole, ki so rasli svojčas, dokler jih pri zamenjavi lastništva (z družbenega na zasebno) novi lastnik ni (samovoljno) posekal.
do štiri milijone, s čimer se krajani Skakovec niso mogli strinjati in vprašanje, ali se ne bi raje odločili za manjšo centralo, je postalo ponovno aktualno. Zaenkrat ni odgovora, in tako tudi razprave na to temo ne na zborih občanov, ki kasnijo. Ljudje bi namreč radi bili seznanjeni s tem kakšne so njihove možnosti, na pamet pa se ne da pogovarjati.
Podoba Zasadov je za površnega opazovalca in obiskovalca pravzaprav idilična. Naselje se širi po grebenu, ki vodi proti kapelskim goricam, na eni strani se razprostira bogato in plodno Mursko polje, na drugi pa se širi pogled proti Slovenskim goricam. Skozi naselje vodi ozka, vendar asfaltirana potka (drugače tej cesti ne bi mogli reči, saj dobra 2 metra širine ne dovoljuje drugega pojmovanja). Idilika je popolna, ko se malce ozremo po
NOVO — UGODNO — NOVO
»Vedeti moramo vsaj za približno ceno telefonskega priključka, sicer naročnikov ne bo, tudi jaz ne bom, čeprav telefon nujno potrebujem. In sploh pomisliti ne smem, kako ob nuji, ko na vasi nimamo zveze s svetom, živimo pa tik ob meji,« meni Franc Bertalanič. Je samski in izjemno angažiran človek. V časih, ko je bil v
Vas v krajevni skupnosti Križevci pri Ljutomeru. 65 prebivalcev, 29 hišnih številk, 7 hiš praznih, v 6 živi samo po en krajan. 15 krajanov je rednih upokojencev, 3 kmečki. 9 otrok se vozi v šolo v Videm ob Ščavnici.
Nikogar ne mika, da bi se vozil po takšni cesti. Krajani Zasadov pa se morajo vsak dan voziti po njej, saj je to edini način, da pridejo v službo in domov.
KONSIGNACIJSKA PRODAJA
• kosilnice in motokuitiva-torji BCS
•	okopainiki MAB
•	nahrbtne škropilnice TEKO
•	pnevmatsko "" kmetijsko orodje CAMPAGNOLA
vasici: ljudje nenehno hitijo sem ter tja, delajo na kmetijah in v hlevih, nekateri, obloženi s cekarji, pa nosijo najpotrebnejše iz trgovine, ki so jo obiskali v Radencih, Križevcih ali Gornji Radgoni, kajti v Zasadih so jim pred tremi leti ukinili edino trgovinico, ki je bila v zasebni lasti.
V naslovu sta lahko prebrali vprašanje: čigavi pravzaprav sploh smo. Zakaj pa se krajani sprašujejo o tem? Felikg Balek, predsednik vaškega odbora, takole pojasnjuje in utemeljuje vprašanje krajanov:
»Res nas zanima, ali smo del krajevne skupnosti Križevci pri Ljutomeru in občine Ljutomer, ali ne. Poglejte: v trgovino hodimo v Radence ali Gornjo Radgono (avtobusne zveze z Ljutomerom namreč nimamo), otroci
rendumskem programu dobiti asfaltno cesto Bunčani—Zasadi, sedaj, po 14. letih, je še vedno nimamo, kljub temu, da smo zbirali samoprispevek. Že dve leti nas vlečejo za nos glede telefonije, telefonov pa še sedaj nimamo. Še bi lahko našteval, a o odnosu krajevne skupnosti do nas lahko povedo kaj še drugi.«
Eden od teh drugih je tudi Feliks Šijanec; »Ne morem razumeti, kako nas krajevna skupnost lahko tako vleče za nos. Ne samo to, popolnoma nas ignorirajo. Ko smo jim potrebni za rezultate volitev ali samoprispevek ali pa kakšen prostovoljni prispevek, potem smo jim zadosti dobri, ko pa bi nam morali kaj dati, pa nič. Že 1986. leta smo podpisali pogodbo o gradnji telefonskega omrežja v naši vasi,
Štedilniki La FAGANESE na trdo gorivo, kombinirani za etažno ogrevanje.
Ugodna cena za devizna plačila za celotno ponudbo.
• garniture kuhinjske posode iz nerjavečega jekla za sodobno kuhanje: DIAMANT, CHRISTINE
Kronologija gradnje telefonskega omrežja v Zasadih
1986	I
4.	maja je naselje Zasadi obiska! Franc Šumak in prosil, naj zberejo število interesentov za. telefon.
5.	maja je Ciril Ferenc sporočil tovarišici Kolbl število interesentov in obvesti! tudi Marjana Šijanca.
18. junija so Franc Zamuda. Feliks Šijanec. Marjan Šijanec. Ciril Ferenc in Dušan Novak vplačali po 300.000 dinarjev krajevni skupnosti Križevci pri Ljutomeru za telefon.
21. decembra Je bi! v Bučečovcih sestanek o telefoniji, cesti in trgovini. 1987
14. februarja so krajani Zasadov pisno vprašali KS Križevci, kaj je s telefonom? Odgovora ni bilo.
9. Julija je bil ponovno sestanek v Bučečovcih.
9. maja sestanek v Zasadih. zapisnika iz KS Križevci niso dobili. 1988
21. januarja sestanek petih interesentov za telefon, zapisnik z vprašanji krajevni skupnosti so poslali na sedež KS, odgovora ni bilo.
15. februarja še en sestanek, na katerega so vabili predstavnike KS. tovariša Milana Korena osebno, vendar se sestanka ni udeležil.
viranih 9 telefonskih številk samo za Zasade. Sedaj, ko smo podrobneje pogledali pogodbe, smo opazili, da v njih sploh ni določen rok, do kdaj naj bi nam napeljali telefon. Sama pogodba pa je sestavljena tako, da krajevna skupnost nima nobenih obveznosti, nas pa so prinesli okrog, saj denar, ki smo ga vplačali, obračajo za potrebe drugih krajev v krajevni skupnosti.«
Pa še Angela Šijanec, ki se je udeleževala sestankov v krajevni skupnosti, ko so govorili o telefoniji: »V začetku, ko so nas obvestili o telefonu, smo bili navdušeni. Vabili so nas na sestanke. Napeljava telefonske linije se je začela zavlačevati, dobivali smo vedno manj obvestil, na koncu pa so se nas začeli tudi izogibati. Nekaterih zapisnikov, ki bi jih morali podpisati, sploh nismo dobili, sestankov našega vaškega odbora se predstavniki krajevne skupnosti sploh več ne
nam hodijo v šolo v Videm ob Ščavnici, zdravniško pomoč pa iščemo v radgonski občini, kajti izkušnje so nam pokazale, da nam jo tam nudijo rajši in prej. Krajevna skupnost Križevci pri Ljutomeru nas čisto zanemarja. Že 1974 leta bi morali po refe-
vplačali denar (5 naročnikov, ki bi radi imeli telefon, je vplačalo vsak po 300.000.— dinarjev), podpisali pogodbe — telefonov pa še sedaj nimamo, kljub temu da nam je predsednik krajevne skupnosti Milan Koren obljubil, da je v centrali v Križevcih rezer-
Kaj pravi Milan Koren, predsednik KS Križevci pri Ljutomeru ?
Ko sem se hotel telefonsko najaviti pri Milanu Korenu, sem mu sporočil tudi vprašanja, na katera sem želel odgovor. Kar po telefonu mi je povedal naslednje:
»Nimam kaj povedati. Posvetovati se moram s pošto.«
Na ponovno zahtevo, naj mi odgovori na vprašanja: ali je res obljubil Zasa-dom 9 telefonskih številk v centrali, zakaj se ne udeležuje sestankov v Zasadih, na katere ga vabijo, kdaj bodo v Zasadih dobili telefon, je Milan Koren še enkrat povedal isto:
»Ne želim povedati ničesar, dokler se ne posvetujem s pošto.«
Tudi mi smo se posvetovali s pošto. Tovariš Peček, ki je odgovoren za naložbe je povedal, da je Krajevna skupnost Križevci pri Ljutomeru sporočila seznam naročnikov za telefon v krajevni skupnosti 3. marca 1987. Se pravi, slabo leto po tistem, ko so v Zasadih zbrali število naročnikov in vplačali denar za telefon. Njihovih imen ni bilo na seznamu! Krajevna skupnost Križevci pri Ljutomeru je odpovedala.
V tej hiši so krajani Zasadov včasih lahko kupovali najosnovnejše življenjske potrebščine, nekdanja trgovina pa sedaj razpada.
PRIMEX — PRIMORJE EXPORT
65000 NOVA GORICA, Vipavska cesta 13 telefon: 065 32-901, 32-837
PRIMEX, predstavništvo Maribor, Ul. 10. oktobra 0, tel: 062/24 146
udeležujejo, kot da nas ni. Poskušali smo narediti vse, kar se je dalo, rezultatov pa ni. Zasadi so zaenkrat samo še na zemljevidu.«
Za konec bi morali zapisati kaj lepega, spodbudnega, pa ni besed. Krajani sami se dobro zavedajo, da bo mogoče ta zapis za kakšen mesec ali dva spodbudil govorice, potem pa bo ponovno vse pozabljeno, vrnilo se bo v stare tirnice izgubljenosti v krajevni skupnosti. Ali pa morda le ne?	Dušan Loparnik
VESTNIK, 17. MARCA 1988
STRAN 9
ne zgodi se vsak dan
Mura je postala zatočišče, kamor so se lahko umaknile številne vrste, ki drugod niso vzdržale koraka s časom. Ugonobile so jih spremembe, ki jim daje pečat brezobzirno uničevanje številnih zanimivih življenjskih prostorov rastlin in živali, s ciljem pridobiti čim več obdelovalnih površin. Včasih je videti, kot da je človek ugotovil, da je sam sebi dovolj in se odločil, da bo prežive! sam. Na sliki je plavajoči plavček (lat. Sat-vinia na tans), še ena od ogroženih rastlinskih vrst v pokrajini ob Muri.
SVARILO PRED HISTERIJO!
Skoraj osem let je že minilo, odkar naj bi se menda v Medju-gorju osmim mladim dekletom in fantom prikazala mati božja, toda tok romarjev se več ne pretrga.
Že šest milijonov ljudi je v tem času obiskalo to majhno vas blizu Mostarja. Podobno kot karizmatično gibanja za obnovo je spiritualizem Medjugorja našel v svetu svoje pristaše.
Prejšnji konec tedna se je v zasneženem Mariazellu, v Avstriji, zbralo čez 700 bogoslužnikov in organiztorjev romanj. Po razlagi frančiškanskega patra dr. Slavka Barbariča so udeleženci razpravljali o fenomenu vidcev, predvsem pa so se ukvarjali z najpomembnejšimi izjavami sporočil, ki pozivajo svet k spremembam, miru in spravi.
V izjavi za Kleine Zeitung je pater Slavko dejal, da je prepri
Svojevrstno združevanje dela in surovin
Kje so že tista leta, ko se je Jože Čahuk iz Križevec v Prekmurju na krajšem tečaju usposobil za pletenje košar, koliko skrbno spletenih izdelkov je že odložil! Precej se je naučil, marsikatero izboljšavo pa si je omislil sam v dolgih zimskih dnevih. Ni šala splesti sto in več manjših in večjih košar, posebno še, če je letina slaba. To zimo je med pletenjem le redko dobre volje, saj šibje, ki ga je močno načela lanska toča, preveč poka. To se bo poznalo tudi pri »proizvodnji«, ki bo skoraj za petdeset odstotkov nižja kot v povprečnih zimah.
V Jožetovem primeru gre za svojevrstno združevanje dela in surovin, saj toliko šibja, kolikor ga porabi, ne more pridelati sam. Odločil se je tako: tisti, ki hočejo košare, pripeljejo šibje in mu ga polovico pustijo za vloženo delo. Za preostale košare pa tudi v današnjem času kupcev ni treba iskati, saj ga poznajo ljudje daleč naokoli.
Jože pa ni znan samo po pletenju košar. Mnogi se ga bodo spomnili s soboške tržnice ali pa izpred ti-šinske cerkve, kjer v hladnih jesenskih dneh peče kostanje. Pri tem s »surovinami« nima problemov. Ima toliko svojih kostanjev, da vseh ne more pravočasno pobrati.
Janko Stolnik
UJETI RAZPEČEVALCI
Italijansko časopisje seje pred kratkim razpisalo o velikem uspehu borcev proti narkomaniji. Kriminalistom je uspelo pretrgati razpe-čevalsko verigo, ki je oskrbovala Trst s čistim heroinom, torej zelo nevarnim mamilom. Samo lani je zajeta tolpa oskrbela Trst (kdo ve, koliko od tega je šlo za naše kupce?) s 14 kilogrami čistega heroina.
Policija je najprej ujela v mrežo male ribe, narkomane, ki so za šefe prodajali heroin, da so si tako prislužili potrebni dnevni odmerek mamila. Male ribe pa po aretaciji niso molčale in so si reševale lastno koži tako, da so pomagale kriminalistom ujeti v mrežo tudi velike ribe.
čan, da gre pri fenomenu v Med-jugorju resnično za nadnaravne dogodke: »Ni mogoče, da bi se vidci že skoraj osem let pretvarjali.« Njihovo verovanje je v teh letih samo še naraslo. Poleg tega pa je bila opravljena že vrsta —, tudi medicinskih — raziskav. Komisija, ki sta jo sestavila dva jugoslovanska episkopata in ki raziskuje dogajanja v Hercegovini, pa še ni dala nobenih rezultatov. Papež in kardinal Ratzinger naj bi v zasebnih pogovorih izrazila naklonjenost do Medjugorja.
Medtem ko so jugoslovanske oblasti v začetku domnevale, da stoji za fenomenom gibanje, ki je identično ustaškemu, so medtem že spremenile svoje mnenje. Pod nazivom religiozni turizem tolerira romarje kot dobrodošle prinašalce deviz. S te strani torej, vsaj začasno, ne grozi nobena
Bolje sončenje kot obsevanje
Na posvetovanju Ameriškega zdravniškega društva so ponovno obravnavali postopke, s katerimi je mogoče na hitro spremeniti bledo kožo v bronasto rjavo, ki naj bi pričala o zdravju in navsezadnje o tem, da si njen lastnik lahko privošči obilo prostega časa v gorah ali na morju tedaj, ko se večina ljudi duši v mestnem smogu. Izidi obravnave so še bolj odločni kot doslej: nikar! Intenzivno obsevanje z ultra vijolično svetlobo iz živosrebrnih svetil je enostransko in praviloma preveč intenzivno. Vse več primerov priča o degenerativnih spremembah na »lepo rjavi« koži, o pred-rakavih stanjih, povrh pa še o poškodbah mrežnice, saj si le malokdo med obsevanjem zares dovolj zaščiti oči. Podobno velja tudi za najrazličnejše maže, ki so še cenejša goljufija, in na razne tablete. Vse po vrsti so škodljive — vsaj za kožo, če že ne tudi za druge organe. Na račun ultra vijoličnih žarkov še en nepričakovan očitek: vse kaže, da pretirano obsevanje ruši tudi imunsko obrambo telesa!
Se bomo nemara spet postavljali z lepo belo, neožgano kožo, ki je že marsikdaj v zgodovini pomenila blagostanje, lepoto in zdravje?
nevarnost. Zato pa je prišlo do konflikta z mostarskim škofom Pavaom Zaničem, ki se je spremenil iz branitelja v najhujšega nasprotnika.
Pater Slavko pa vidi tudi druge probleme, pred katerimi želi posvariti vernike po vsem svetu: grozeča se komercializacija, pretirano verovanje v čudeže in enostranske interpretacije sporočil v smeri konca in apokalipse. Slavko: »Sporočilo oznanja preprosto le mir in vračanje k sebi. »To pa terja spreobrnitev src in pomiritev z bližnjimi.
Kdor je to dojel, mi ni treba potovati v Hercegovino, je prepričan promovirani psiholog. Zadosti je, če živijo ljudje po načelih sporočil iz Medjugorja, ki so v načelu samo odmev tistega, kar se lahko prebere v Bibliji.
K. Z.
Kaj vse bomo še jedli?
Avstralski mesar Dallas Chapman iz Sydneya je pred kratkim predstavil svoj izum: meso brez maščob in z manjšim odstotkom holesterola. Njegovo mleto meso je lažje od ribjega in bolj zdravo od piščančjega. Meso je predelal podobno, kot delajo maslo iz mleka s centrifugiranjem. Uporabilje ovčje meso, mletemu mesu pa je dodal kis in sredstvo za vezavo. Dobil je maso, ki ji je odstranil 96 odstotkov maščob in 30 odstotkov holesterola. Tisti, ki so meso poskusili, so menili, da je okusno, zlasti če je dobro začinjeno. Z njim lahko pripravljamo razne jedi, za katere zdaj uporabljamo običajno mleto meso. Chapman namerava svoj izum patentirati in ga predstaviti na sejmu hrane, ki se bo začel 6. aprila v Tokiu.
ŽRTVE ZLATE MRZLICE
Odkar so lani v odmaknjenih predelih ob Amazonki v pokrajini Roraima odkrili zlata nahajališča, se tamkaj dogaja tihi genocid nad še enim indijanskim plemenom.
Yanomami, ki že od nekdaj živijo v tistih krajih, niso pripravljeni prepustiti svojega ozemlja priseljencem, ki prihajajo v obljubljeno zlato deželo po bogastvo. Misionarji, ki skrbe za Indijance, trdijo, da priseljenci vdirajo na njihovo ozemlje, uničujejo indijansko kulturno dediščino in posredno groze Indijancem z iztrebljenjem, ko jih navajajo na kriminal, alkohol in prenašajo nanje najrazličnejše, za neodporne Indijance pač usodnejše bolezni.
V enem letu se je število iskalcev zlata ob reki Cuoto de Magalhaes povečalo od nekaj sto na več kot 9.000. Šotori zlatokopov se pojavljajo vse globlje v indijanskem ozemlju in vse več jih je. Ponavlja se značilna brazilska
Cvetje in zelenjava izpod stekla
Tudi pri nas se je že močno uveljavila pridelava povrtnin v steklenjakih in kaže, da se bo v prihodnje še bolj. Zasebniki so zasteklili že okoli 15.000 hektarjev njiv, v družbenem sektorju pa je takih le okoli 600 hektarjev. Petina zasajenega je cvetje, drugo je zelenjava. Na pokritem hektarju lahko »pridelajo« dohodek, ki je tudi stokrat večji kot na običajnih njivah. Pridelavo v steklenjakih pa lahko še razširimo, predvsem se nam na svetovnem tržišču odpirajo možnosti prodaje zdravstveno neoporečne hrane.
V tako pridelavo hrane bi nemudoma morali vključiti znanost, z njo bi zagotovili načrtovano pridelavo tistih vrst povrtnin, ki jih na svetovnem tržišču primanjkuje. To so predvsem sadje in solate. V tej pridelavi moramo kot osnovno postaviti v ospredje kakovost pridelanega.
S tako pridelavo bi tudi doma, predvsem v turističnih središčih, spomladi in jeseni precej izboljšali ponudbo. Povprečen Jugoslovan dane? letno poje 65 kilogramov zelenjave, moral pa bi je med 100 in 120 kilogrami.
Pomoč elektronike pri zalivanju
Napredni kmetovalci v Evropi odrejajo zalivanje glede na meritve vlažnosti zraka in glede na sprotno analizo vlažnosti in sestavine tal. Sadjarji in zelenjadarji, ki kaj dajo na uspešno in gospodarno pridelavo, se poslužujejo teh sodobnih načinov, kar se jim tudi obrestuje. Toda v luči najnovejšega dogajanja je tudi to premalo napredno. Vsemogoča mi-kroeletkronika je namreč odločilno vdrla tudi na to področje in ponuja sadjarjem in zelenjadarjem še dodatni nadzor nad pridelkom in uspešnejše gospodarjenje.
Na trg so prišli elektronski senzorji za ugotavljanje žeje rastlin. Z njihovo pomočjo je mogoče natančno ugotoviti, kdaj posamezna rastlina neobhodno potrebuje vodo za svojo uspešno rast. Elektronska naprava zazna mikroskopsko majhne razlike (do 180 mikronov) v obsegu stebla rastline ali sadeža in tako izredno natančno opozori, kdaj se začenja nevarnost dehidracije rastline. Več senzorjev, nameščenih na izbranih sadežih v sadovnjaku ali na izbrani zelenjavi, je povezanih v skupen sistem, ki ga nadzira računalnik. Ko pride opozorilo z več krajev sadovnjaka ali njive, da so rastine postale žejne, računalnik aktivira sistem za zalivanje.
Preskus senzorjev za žejo rastlin v nasadu breskev v južni Franciji je pokazal, da je mogoče prihraniti 20 do 30 odstotkov vode v primerjavi z dosedanjimi načini nadzorovanega zalivanja. Izkoristek pa je kar polovičen v primerjavi z metodami ugotavljanja žeje rastlin in vlažnosti prsti.
krvava zgodba, v kateri krajši konec vedno potegnejo Indijanci.
Antropolog Darcy Riberio trdi, da je na tak način, kot se zdaj dogaja z Yanomami, v tem stoletju izginilo že 87 indijanskih plemen. Priseljenci so jih brezobzirno uničili, izrinili z njihovih ozemelj, jih pokvarili s »civilizacij-
©emona commerce ljubljana
tozd agroplod ljutomer
DISKONTNA PRODAJA
— živila
—- pijače
— čistila
ODPIRALNI	med tednom	od 7.30 do 15.00
ČAS	četrtek	od 9.00 do 17.00
	sobota	od 8.00 do 12.00
Med vodovodno mrzlico so marsikje uničili značilne panonske vodnjake, ker so jim bili na dvoriščih v napoto. Enega izmed preostalih pa smo vendarle našli, in sicer pri Cipotovih v Mlajtincih.
»Čiga« je stara okrog pol stoletja in gospodar pravi, da je ne bodo podrli, čeprav so že več let priključeni na vaški vodovod. Foto: J. Stolnik
BO SLA IDILIKA V POZABO?
Idilični prizori bogate jeseni, ko po sadovnjakih marljive roke obirajo sadje, bodo kaj kmalu preteklost. Vsaj v velikih sadovnjakih ne bo več na stotine marljivih obiralskih rok, temveč bo med drevjem vozil neutrudni in veliko bolj učinkovit robot.
Francoski strokovnjaki razvijajo robota-obiralca sadežev, ki naj bi se sam usmerjal po sadovnjaku, obiral sadje s hitrostjo en sad na sekundo, nabrano sadje sproti sortiral in tudi pakiral. Ko bo robot-obiralec začel opravljati svoj posel, bo sadjarjem prihranil veliko denarja. A če bo sadje zaradi tega kaj cenejše, bomo še videli in skusili.
Robot je zasnovan kot računalniško voden štirikolesni trak
Če bi vedeli, kako nestrpno odštevam te muhaste zimske dneve ...
skimi« pridobitvami, da so prvobitni prebivalci amazonskih gozdov izginjali, eno pleme za drugim.
Nič ne kaže, da bodo Yanomami ušli tej žalostni usodi. Moč zlata je prevelika, da bi koga ustavila skrb za »divjake« iz tropskega deževnega gozda.
PONUDBA TEDNA:
Lešniki, jedrca Orehi, jedrca Ozimnica
tor z izpopolnjenim videosiste-mom, z lastnim računalnikom in hidravlično roko, ki jo računalnik š pomočjo videosistema usmerja tako, da obere sadje z drevesa. Sposoben naj bi bil opraviti svoj posel v vsakem sadovnjaku. Prvi poskusi s prototipom so pokazali, da že v prvem krogu obere 70 odstotkov vsega sadja, v drugem pa še preostalo. Presenetljivo je, da robot ni naredil nič škode na drevju in da je izvrstno ločeval različne sadeže od listja, vej in drugega.
Kot trdijo izdelovalci robota v Inštitutu za robotiko v Marseillu, bodo začeli komercialno proizvodnjo robotov-obiralcev sadja po letu 1990.
STRAN 10
VESTNIK, 17. MARCA 1988
za. vsakogar nekaj
Ozka ramena in široki boki
Ženske, ki imajo ozka ramena in široke boke, lahko to napako vešče prikrijejo s pravilno izbiro obleke. Ker ima ta tip postave linijo A, se skladnost doseže z nasprotnim tipom linije T ali V. Enostavno rečeno za takšne osebe se priporoča obleka z na-glašenimi rameni, ki se oži' navzdol in obvezno prekrije boke. Zelo dobre so tunike, srajce ali bluze, ki imajo poudarjeno horizontalo v ramenskem delu. Boki morajo biti brez vseh detajlov, žepov, naborkov in podobno. Za takšen tip priporočajo ravna krila. Priporočajo kratke kimono rokave, krila in bluze enakega tona, svetlejše detajle v predelu ramen. Izogibati se je potrebno oblekam, ki so krojene ob telesu, klobukom in hlačam.
MEDICINA
TATOVOM BO TEŽJE
MODNI NASVET
DA
Merilnik telesne maščobe
Ljudje, ki jim je predpisana dieta, so običajno vedno v dvomih, ali ta dieta sploh ima kakšne učinke ali ne, saj njihov problem večinoma ni v preveliki teži, ampak v preobilni telesni maščobi. Kopalnična tehtnica ni dovolj dober kazalec, do sedaj znane metode merjenja telesne maščobe pa so preveč odvisne od nezanesljivosti meril, dragih vodnih kopeli ali bolečih krvnih testov.
Nov izdelek firme Futrex iz ZDA naj bi omogočil doseganje
boljših rezultatov. Naslonil se je na metodo, ki jo že deset let uporablja ameriško ministrstvo za kmetijstvo pri merjenju maščob, proteinov, škrobov in sladkorja v kmetijskih pridelkih. Osnovni princip je v lastnosti maščob, ki absorbirajo določene frekvence infra rdeče svetlobe v točno določenih, merljivih količinah. Uporaba je preprosta, uporabnik le pritisne infra rdečo svetilko k posameznim delom telesa. Priključeni inštrument odčita količino odbite
svetlobe in na tej osnovi izračuna debelino maščobnega sloja.
Napravo, ki stane približno 1500 dolarjev, na veliko kupujejo šole, bolnišnice, športna društva ... Kmalu bodo izdelali tudi cenejšo izvedbo za domačo rabo.
IZ ZAKLADNICE STARIH RECEPTOV
ALARM!
V zadnjem' času se tudi pri nas večkrat zgodi, da lastnik, ki je svoj avtomobil čez noč pustil zunaj, zjutraj najde svoje vozilo brez gum, radia in drugega orodja. Tatovi so vse bolj predrzni in opremljeni s sodobnim orodjem. Kako tatovom preprečiti vlome v avtomobil, so razmišljali tudi pri nas in ponujajo vam naslednje: kupite alarmno napravo, primerno za vsako vozilo, prilagojeno na električno napetost 12 V, deluje pa s stikali v vratih in prtljažnem pokrovu. Zaradi vsakršnega odpiranja teh vrat se sproži troblja (lastnik vozila ima pred tem pet sekund časa, da to prepreči s skritim stikalom), ki prežene še tako živčno trdnega vlomilca. Naprava z navodili z enoletnim jamstvom je na voljo za 55 tisoč dinarjev po povzetju. Lahko se obrnete na naslov: Janez Ločniškar, Brez 78, Žirovnica.
Krompirjeva juha z nastrganim testom
Potrebujemo: 5 do 6 srednje velikih krompirjev, 4 do 5 jedilnih žlic tarha-nje, ščepec rdeče paprike, ščepec mletega popra, lonček (2 dl) kisle smetane, sol, mast, prekajeno slanino (za 3 prste).
Priprava: V posodo za kuhanje damo mast ter na kocke narezano slanino in popečemo. Popečeno slanino poberemo iz masti, nato damo v mast čebulo, malo pomešamo in dodamo tarhanjo. Ko se testenine dobro segrejejo, dodamo papriko in takoj zalijemo z vrelo vodo. Nato dodamo očiščen in na drobne kocke narezan krompir, solimo, dodamo poper, premešamo in dolijemo toliko vode, da je masa pokrita. Počasi kuhamo do mehkega. V kislo smetano pomešamo moko, razredčimo z mrzlo vodo in vkuhamo v juho. Če je juha gosta, dodamo še malo vode in prevremo. Je zelo nasitna jed.
NOVO PRI VZGOJI ZELENJAVE
MODA
Kaj ostane in kaj prihaja
Sedaj je pravi čas za inventuro naše garderobe. Pregledati moramo, kaj imamo, in pomisliti, kaj bo spomladi ostalo v modi in kaj ne. Da bi vam pomagali, povejmo, da ostanejo v modi: usnje, mini krila, klasični kostimi iz tankega blaga, bluze iz tankih tkanin. V modo pa prihajajo: krila zvončaste oblike, kratke ali zelo dolge rokavice, mini kostimi, enobarvne ali pisane jope do bokov in kratka široka krila.
Črna barva je seveda večna za dan, za popoldan in večer, v strogi in razkošni liniji, z belimi dodatki, umetnim cvetjem, dolgimi ali kratkimi krili, čevlji iz lakirane kože.
Kaj ovira delovanje virusov.
V tem letnem času se vsak dan srečamo s prehladom. Pred njim se lahko zaščitimo s starimi pre-skušenimi sredstvi, s katerimi ne obremenjujemo telesa.
Tople nožne kopeli začnemo s 36 do 38 stopinjami. Vsakih deset minut dolijemo vroče vode, dokler ne dosežemo temperature 42 stopinj. Po dvajsetih minutah si privoščimo pol- do enourni počitek, v postelji.
Čaj z vermutom lahko uspešno pozdravi začetni prehlad. Grenke snovi, ki jih vsebuje vermut, aktivirajo obrambno snov interferon. Tako se poveča obrambna sposobnost organizma.
Vroč grog ali pa kozarec vročega črnega vina s sladkorjem, cimetom in nageljnovimi žbicami pomaga pri začetnem prehladu. Po zaužitju pijače počivamo v postelji. Vendar bodite previdni, ne spijte več kot en kozarec, kajti preveč alkohola obrambni sistem oslabi.
Savna zavira prehladne viruse pri nekontroliranem razmnoževanju. Povzročitelji kašlja in kihanja ne prenesejo vročega zraka. Vendar pa savna pomaga le, če se prehlad še ni popolnoma razvil.
Plastenjaki iz poliestra
Kako dolgo naj spi šolar?
Šolar mora biti zjutraj naspan in spočit. Starše pogosto skrbi, ali ima otrok dovolj spanja. Splošno pravilo je, naj šest do devet let star otrok spi deset ur. Vsekakor ima vsak človek drugačno potrebo po spanju in pri otrocih ni nič drugače. Mnogi se spočijejo v enajstih urah, drugi so čili in dobre volje tudi po devetih. Nujno je, da gre otrok pred delovnim dnevom spat ob isti uri.
Nič usodnega ne bo, če bo kdaj izjemoma za pol ure potegnil večer, v navado pa zamuda ne sme preiti. Telo se namreč navadi na ritem spanja, zato stalna ura pomaga, da laže zaspi. Otrok še ni toliko dozorel, da bi si uro določil sam. Namesto njega naj to storijo starši; ti naj se zavedajo, da je bistremu otroku zmeraj prezgodaj, kadar mora v posteljo. To mu lahko starši precej olajšajo. Za konec tedna so veljavna malce drugačna pravila. V mnogih družinah je zvečer, ko naj bi šel otrok spat, prav mučno. Starši in otrok se pomerijo, čigava beseda bo obveljala. Preden se zgodi, da bo otrok začel izsiljevati, ga pritegnite z obljubo: potrpi, kmalu pride petek in za njim sobota, ta večera boš smel biti malo dlje pokonci.
Obstoječe vrste folij niso najbolj odporne, zato se vse bolj iščejo možnosti za večje konstrukcije, te pa seveda močno podražijo proizvodnjo. Plastika se mora menjati vsako leto, občutljiva je na visoke temperature, tudi zelo nizke ji škodujejo. Trga se in
topi in stalno jo moramo pritrjevati. V svetu že nekaj let uporabljajo trdnejše oblike plastičnih materialov, pred nedavnim pa je podjetje Plastor v Križevcih (Hrvaška) začelo izdelovati plaste-njake iz poliestra. Ta material je dokaj trden in zdržljiv. Veliko trajnejši je od dosedanjih vrst plastike. Nekatere izkušnje kažejo, da svetlobni žarki, ki prehajajo skozi poliester, bolje osvetljujejo notranjost plastenjaka kot steklo. Rastline dobijo več svetlobe, poleg tega pa poliester ne prepušča ultravioličnih žarkov, ki so rastlinam škodljivi.
UJ
Vojvodinska kisla juha
I*
V kuharskih receptih naletimo včasih na prav nenavaden stavek. Piše, da piščanca (ali drugo perutnino) dresiramo in damo v pečico. Dresirati pomeni primerno povezati in pripraviti za peko. Dresiran (torej pravilno povezan) piščanec se lepo enakomerno speče, peruti niso zažgane, nadev pa ostane v trebušni votlini, čeprav je ne zašijemo.
Piščanca položimo na delovno površino s hrbtom navzdol. Peruti povlečemo narazen (slika 1) in jih s konci potisnemo pod piščanca (slika 2). Nato povežemo bedri (slika 3), nazadnje pa privežemo k bedrom še škofijo (slika 4). In piščanec je nared za v pečico.
OJ c

<Z> OJ
RADIO MURSKA SOBOTA
5 NAJ
Glasbena lestvica Radia Murska Sobota, v oddaji 21 232.
1.	Body next bo body — Brigitte Nilson & Falco
2.	Bodi srečna Julija — Magnet
3.	I maschi — Gianna Naninni
4.	Točajka — Brane Drvarič
5.	The look of love — Madonna
MJ 3

><Z)
Lestvica nastaja s sodelovanjem hi-fi videostudia na Kidričevi 21, telefon 25 577, 69000 Murska Sobota.	(
Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj.
Oddaja 21 232 je na sporedu vsak petek od 18. do 19. na Radiu Murska Sobota — UKV 87,6 MHz ali SV 648 kHz.
Potrebujemo: 25 dag svinjine, 10 dag korenčka, d nag ceouie, 1 del olja, 5 dag moke, 2 do 3 lovorjeve liste, 1 jajce, 1/3 del kisle smetane, 1/5 del limoninega soka, malo ostre mlete rdeče paprike, peteršiljevo listje, 1 žlico gostega koncentrata paradižnika.
Priprava: Čebulo očistite in narežite ter ocvrite na olju. Očistite zelenjavo, na drobno jo narežite in pomešajte s čebulo. Meso narežite na kockice, ga dodajte čebuli in zelenjavi in ga skupaj dušite. Dušite 15 do 20 minut, da se zmehča. Zalijte z vodo. Ko zavre, posolite, popoprajte in dodajte lovorjev list ter peteršiljevo listje. Segrejte maščobo in napravite prežganje iz mlete paprike in moke. Dodajte malo hladne vode in zmešajte z juho. Posebej na masti ocvrite paradižnikovo mezgo in tudi njo pomešajte z juho. Še malo kuhajte, potem odmaknite ponev tako, da se malo ohladi. Dodajte limonin sok. Pomešajte smetano z jajcem in vmešajte v juho.
NASA RISBA
VAS PRIPIS
Duhovite pripise k novi risbi pošljite najkasneje do četrtka, 24. marca 1988 na naslov: VESTNIK, Titova 29/1, 69000 MURSKA SOBOTA. Objavljene pripise honoriramo.
— Tovariši, direktor vam pošilja pozdrave iz Amerike, kjer namerava ostati še nekaj let. (Cilka Ž.)
— Kuverta je prazna — živijo štrajk! (Milica R.)
— Poslušajte dobro! To kar bom zdaj rekel, bom ponavljal ves svoj mandat. (Tinč M.)
— Prinesite plače nazaj, da bomo lahko plačali dolgove.
(Marija V.)
SESTAVIL -MARKO NAPAST	KARTO-NAŽA	PRITOK KOLIME V SOVJETSKI ZVEZI	PLESNA PRIREDITEV	NAJVIŠJI VRH PIRENEJEV (3404 m)	REDOVNICA	MAH Z LEŽEČIMI DROBNIMI STEBLI	KRILO RIMSKE LEGIJE
OKOSTJE GLAVE							
TUJE MOŠKO IME (ŠAHIST LASKER)							
KORUZNA JED							
ŠPANSKI SPOLNIK			HIMALAJ- SKA KOZA REKA V ANGLIJI				SLOVANSKA BOGINJA LJUBEZNI
SODOBNI IT. SKLADATELJ (LUIGI)					NIZOZEMSKA ZDRAVILNA RASTLINA		
SODOBNA SLOVENSKA PESNICA (MAJDA)				UNIČEVALKA ŽELEZA MESTO V ROMUNIJI			
AVTOMOBILSKA OZNAKA AVSTRIJE		POTUJOČI PASTIR ŠOK					
RISTO SAVIN			GROBNICA NEKDANJI ZUN. MINISTER ZDA				
DEL KNJIGE, PLAT						PREDNJI DEL VOZA	LJUDSKA MODROST, PREGOVOR
PRIZADE- VANJE					ORANJE ENAKI ČRKI		
RADOST							
ZADERIKA, TRŠČICA							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: grbavka, realist, ekrazit, GAK, Ili, A, april, buča, Ta, etapa, Na, izba, emir, up, Dag, Krn, ironija, koritar.
VESTNIK, 17. MARCA 1988
STRAN 11
križem po naših šolah
ŽENAM, MATERAM
V naši vasi praznujemo dan žena, kar se da slovesno.
Mladina in moški tovariši pripravijo proslavo. Velik del programa zapolnijo cicibani iz vrtca. Ob pogledu nanje in njihovo čebljanje marsikateri mamici stopi solza v oči. Toda to je solza sreče in ponosa. Nastopijo še pionirji, mladinci in vaški moški pevski zbor, ki se za ta dan še posebej pripravijo. Žene in matere spremljajo vse to. Lica jim žarijo od navdušenja in ploskanja. Nato sledi pogostitev in zabava s plesom. Vmes pripravijo še srečelov.
Danes praznujejo svoj praznik sproščene in srečne'v svobodi, ne tako kot med vojno, ko so ga lahko praznovale le na skrivaj. Tega se z grenkobo v srcu večkrat spominjajo starejše vaščanke Raki-
čana.
Klavdija Šek, 5. a OŠ Edvard Kardelj Murska Sobota
Bila je pogumna. Tako pogumna, da je vsemu svetu dokazala, koliko je vredna. S svojim pogumnim korakom se je borila za žene vredno življenje. Borila se je za svoje pravice, za boljši jutri vseh ljudi.
Danes lahko uresničuje svoje cilje in želje. Živi, dela in ustvarja. Svoje življenje si oblikuje po svojih željah in pri tem ji nihče ne preprečuje pravičnega življenja. V sebi pa še vedno ohranja pogum. Pogum, ki se je ohranjal iz roda v rod. Pogum, ki se nikoli ne sme zatreti.
Mati poklanja svojemu otroku najdragocenejše kar ima — ljubezen. Čisto ljubezen, ki izvira iz materinega srca, ki za vselej poveže otroka in mater. Otrokova prva beseda je prvo plačilo za trud. Njena ljubezen do otroka je poplačana, če ji otrok vrača svojo ljubezen. Vendar pa med materjo in otrokom ostaja vez, ki se nikoli ne pretrga.
Ponekod po svetu pa žene še vedno niso svobodne. Njihovo življenje krojijo drugi, tujci jim začrtajo prihodnost. Tudi v njih je pogum. Nekoč bodo tudi one storile ta odločilni, a velik korak. Takrat jim bo sonce svobode odprlo vrata v veliko, svobodno prihodnost.
NATAŠA HORVAT 7. b
PUCONCI
Za dan žena poskušamo osrečiti svoje mame, babice, tete ...
Lani sem svojo mamo hotela presenetiti s torto. Pripravila sem vse potrebno in začela s kremo in dodala napis: za dan žena. Umila sem posodo in vse pospravila. Proti večeru sem pogrnila mizo in postavila nanjo torto. Ko se je mama vrnila, je kar ostrmela. Stopila sem k njej in ji čestitala za njen praznik. Mamici je od sreče kanila solza. Bila je vesela. Pohvalila je tudi mojo torto. Še danes se rada spomnim tega srečnega dne.
Andreja Kosmajer, 7. r. OŠ Kapela
Mama, ti si sonce zlato, ki pripelje se čez trato, mama, ti si biser morja, daleč proč od zlatega obzorja.
Vem, da ti si zvezda moja, ki utrne se le zame in lahko priznam.
da težko živeti je brez mame.
LARISA KONKOLIČ 7. b OŠ ŠTEFAN KUHAR-BOJAN PUCONCI
Zapojmo pesem danes, saj praznik se slavi, darujmo naši mami, sto — tisoče stvar.
Zapojmo pesem danes prav vsi iz dna srca, naj naša mama čuti, da vsak jo rad ima.
A ndreja Žižek, 7. b OŠ Bakovci
Po zaslugi Klare Zetkin in drugih žena je postal 8. marec mednarodni praznik žena. Osmega marca je žena postala enakopravna možu. Toda kljub desetletjem enakopravnosti je glavnina dela še vedno ostala na ženskih ramenih. To se dogaja predvsem za hišnimi vrati. V večini hiš o pomembnejših stvareh že po tradiciji odločajo možje, ker menijo, da je žena predvsem za nego, otroka in za štedilnik. Ob tem, da mora vsak dan delati 8 ur, jo čakajo še gospodinjska dela. Tako nima niti malo časa za počitek. Najprej kuhinja, nato pranje, likanje, potem roditeljski sestanki in na koncu še v trgovino, da družina ne bi česa pogrešala. Domov se vrača z vrečkami v obeh rokah, napolnjenimi z živili, povrh pa ima s seboj še malega kričača. Mož pa zleknjen v fotelju bere časopis. Ali je tb enakopravnost? Ne bi lahko tudi mož opravljal nekaterih opravil; vsaj pazil na otroka? Nekateri možje res kuhajo, toda ne iz nuje, temveč ker jih to veseli, žene pa nihče ne vpraša, če ima veselje do prekladanja loncev in mešanja po njih. Upam, da se bo tudi to čez čas spremenilo, da bo žena v prihodnosti imela več prostega časa, da ji bo mož v pomoč vsak dan, ne le na 8. marec.
Danijela, 8. a OŠ Grad
Moji mami je ime Hilda. Je medicinska sestra. Dela v zdravstvenem domu. Je srednje velika. Ko pride domov, skuha kosilo, pospravlja stanovanje, lika, pere in čisti. Je pridna, delovna, dobra in lepa. Pomaga mi pri težki nalogi. Vesela sem, ko je doma, me stisne k sebi, pohvali in poboža. Z njo se rada pogovarjam in ji pomagam.
TINA TURKL 2. Brezovci OŠ PUCONCI
Mama, danes tvoj je dan, ' izročam rože ti v dar.
Odloži delo in skrbi, pozabi vse, kar te teži. Zame storila si veliko, delila dobrote mi obilo. Žrtvovala mnogo si noči in lajšala mi težke dni.
Pomladno cvetje naj ti pave, da hvaležna sem ti za vse. Iskrene čestitke za dan žena, za praznik vseh mamic sveta!
Aleksandra Mujdrica. 5. a OŠ TURNIŠČE
Moja mamica ima naporen delovni dan. Vstane kmalu po 6. uri, zbudi mene in očeta, pripravi zajtrk in odide v službo. Osem ur prebije v pisarni. Ko se vrača iz službe, spotoma gre v trgovino in kupi vse, kar potrebujemo. Doma skuha kosilo, pomije posodo in pospravi stanovanje. Tedaj je že utrujena in večkrat gre počivat, če ne, pa lika in pere. Vsak dan me vpraša, kako je v šoli in mi pomaga pri domačih nalogah. Proti večeru pripravi večerjo, pospravi in šele nato lahko gleda televizijo. Z očetom si ne moreva predstavljati doma brez nje. Renata Kos 3 d
OŠ Gornja Radgona
DO DINOS LJUBLJANA tozd Priprava odpadnih surovin Ljubljana, Titova 118
odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge v skladišču Lendava, Trimlini 1
referenta
za odkup in prodajo na drobno 30%, skladiščnika 30% in blagajnika 40% — 1 delavec
Pogoji: srednja izobrazba ekonomske, administrativne ali tehniške smeri, poskusno delo 2 meseca, 2 leti delovnih izkušenj.
Kandidati naj vlože ponudbe v 8 dneh od objave na naslov: Dinos Ljubljana, tozd Priprava odpadnih surovin, Titova 118, Ljubljana, z dokazili o izpolnjevanju pogojev.
Osmega marca je dan žena. Na ta dan mame gredo na razne proslave. Tudi mi otroci mame lahko obdarimo in razveselimo. Za 8. marec sem tudi jaz razveselila svojo mamo.
Pomagala sem ji pospravljati, kuhati, pomivati posodo. Mamici sem kupila rože z denarjem, ki sem ga privarčevala.
Vem, da bi moji mami bilo najlepše darilo, če bi ubogala in se v šoli pridno učila; vem tudi to, da me mama tudi brez daril ima rada.Romana Benko, 5. a OŠ II. M. Sobota
POROČALI STE
V zadnjem času me kar obsipavate z različnimi prispevki. Te dni ste jih največ namenili materam — za njihov praznik. In naj bo tudi ta naš kotiček danes posebej izbran zanje. Ker pa ste mi poslali tudi precej novic o raznih dogodkih, jih na krakto povzemam, da ne bi zastarele. Še posebej vztrajno poroča NATAŠA ŽNIDARIČ Z OŠ BUČKOVCI, in sicer da so pred nedavnim imeli občni zbor šolskega kulturno-umetniškega društva, nakaterem so izvolili novo vodstvo ter se pogovorili o delu in težavah. V prihodnje nameravajo ustanoviti še folklorno skupino in želijo si, da bi na šoli deloval oddelek glasbene šole iz Ljutomera. Prav tako sporoča, da je lutkarski krožek pod vodstvom tovarišice Jože Žižek pripravil igrico Jo, boli in z.njo uspešno nastopa. Posebej je bil pohvaljen na območnem srečanju v Dobrovniku. Recitatorji in pevci iz 4. razreda pa so pripravili pester kulturni program za ostarele občane, ki so imeli srečanje 25. februarja. V zdnjem času so zelo delovni tudi odbojkarji in šahisti.
TOMAŽ STUPAR, UČENEC 5. RAZREDA OŠ DRAGO LUGARIČ V LENDAVI, pa je opisal zimsko šolo v naravi, ki so jo imeli na Rogli. Imeli so se zelo prijetno. To potrjuje tudi ANDREJA RADUHA Z OŠ TURNIŠČE, ki je še posebej ponosna na uspeh v tekmovanju udeležencev šole v naravi: MIHAELA, MIRJANA in JANEZ z OŠ KAREL DESTOVNIK-KAJUH V MURSKI SOBOTI pa opisujejo zimski športni dan. Učenci predmetne stopnje so lahko izbirali kar med tremi možnosti: smučanje na Arehu, drsanjem v Mariboru in pohodom na letališče v Rakičanu. Vsepovsod je bilo prijetno.
SEDMO KOLO NAGRADNE IGRE PAŠTETA KEKEC NAGRAJUJE V SKLOPU AKCIJE PODARIM—DOBIM
200 dobitnikov kartic PODARIM-DOBIM!
1 kartico so prejeli
1.	Polona BOKAVŠEK, Beblerjev trg 9, 61000 Ljubljana
2.	Tadeja RINK, Archinetova 3, 61110 Ljubljana
3.	Vojko ŠKULJ, Sp. Gameljne 33, 61211 Ljubljana Šmartno
4.	Špela ŠUŠTAR, Glavarjeva 92, 61218 Komenda
5.	Florijan SMOLIČ, Turjaška 14, 61330 Kočevje
6.	Martina LISEC, Kriva pot 30 c, 61000 Ljubljana Polje
7. Saša BREMEC, Rutarjeva 6, 65000 Nova Gorica C. Erika STRAŽAR, Koreno 2, 61225 Lukovica
8.
9.	Ivica RADOVIČ, Mala vas 27, 65230 Bovec
10.	Ivanka BENKOVIČ, Tišina 6 b, 69251 Tišina
11.	Mitja POGAČNIK, Lancova, Radovljica
12.	Gregor RINK, Pintarjeva 51, 61410 Zagorje
13.	Jakob GROŠL, Veljka Vlahoviča 51, 63320 Titovo Velenje
14.	Marija STRAHOVNIK, Prešernova 6, 63320 Titovo Velenje
15.	Ferdo NEUBAUER, Kamniška Graba 6, 62351 Kamnica
16.	Robi POREDOŠ, Cankarjeva 49, 69000 M. Sobota
17.	Zlata ŠIKONJA, Desinec, n. h., 68340 Črnomelj
18.	Damjan ČRNILEC, Podreber 11, 64202 Naklo
19.	Boštjan POTOKAR, Pod gozdom, VI/5, 61290 Grosuplje
20.	Miranda KMETIČ, Ptujska 118, 62327 Rače
21.	Bernarda BURJA, Ul. Malči Beličeve 48, 61000 Ljubljana
22.	Renata BERBIŠ, Maistrova 6, 66250 Ilirska Bistrica
23.	Daniela KAVAŠ, Odranci 169 a, 69232 Črenšovci
24.	Darinka ROLA, Zg. Duplek 146 a, 62241 Sp. Duplek
25.	Olga GREGORIČ, Srednja vas L 61318 Loški Potok
26.	Matjažek KOS, Gregorčičeva 9, 62000 Maribor
27.	Matjaž ILEŠIČ, G. Delčeva 19, 62000 Maribor
28.	Mateja KOTNIK, Soteska 25, 61240 Kamnik
29.	Slavka KOTNIK, Soteska 25, 61240 Kamnik
30.	Anita KRANJEC, C. na Jezero, 61280 Cerknica
31.	Uroš KOVAČIČ, Marjana Nemca 1, 62204 Miklavž
32.	Boris GLINŠEK, Bolfenška 64, 62000 Maribor
33.	Miro OGRIZEK, Ob potoku 21, 62352 Selnica
93.	Juriča HLAPČIČ, Tome Masarika 6, 42300 Čakovec
94.	Patricija KIKL, Šentilj 114, 62212 Šentilj
95.	Tanja SPILER, Kidričeva 1, Brežice
96.	Miloš LIKAR, Otlice 52, 65270 Ajdovščina
97.	Silva VIZJAK, Kardeljeva 69, 62000 Maribor
98.	Irena VUŠNIK, Hrastje 13 a, 62341 Limbuš
99.	Gorazd TOPOLOVEC, Šercerjeva 7, 62314 Zg. Polskava
100.	Nataša NOVAK, Gasilska 2, 62366 Muta
101.	Jošt NOVAK, Hrenova 18, 62000 Maribor
102.	Brina NOVAK, Hrenova 18, 62000 Maribor
103.	Branko GRAH, Turjanski Vrh 6, 69252 Radenci
104. Vanina KRAJNC, Bratov Turjakov 8, 62327 Rače Miha ŽNIDARŠIČ, Podlubnik 158, 64220 Škofja Loka
105.
106.
107.
108.
109.
Uroš MAJER, Stoženska 23, 61113 Ljubljana
Mija BIZOVIČAR, Gasilska 3, 61000 Ljubljana
Franc HORVAT, Simona Bratnika 6, 63320 T. Velenje
Mitja BURK, Klinetova 12, 62000 Maribor 110. Barbara GROBELŠEK, Zikova 10, 61240 Kamnik lil. Anica BAŠ, Sklendrovec 7, 61410 Žagorje ob Savi
34.
Danilo SLATINEK, Goriška 17 c. 62000 Maribor
35.	Janja KRESNIK, Ul. Talcev 23, 62000 Maribor
36.	Zlatko KRESNIK, Ul. Talcev 23, 62000 Maribor
37.	Stojan MILENKOVIČ, Trebinjska 4, 61000 Ljubljana
38.	Jožica ŽVIKART, Barvarska 7, 62000 Maribor
39.	Gregor MEŽNAR, Kidričevo 2, 63310 Žalec
40.	Gruša MATEVŽIČ, Tbilisijska 24, 61000 Ljubljana
41.	Jadranka TRŠEK, Tabor 7, 61000 Ljubljana
42.	Avguština FERFILA, Senižeče 24 a, 66224 Senožeče
43.	Zvonka KOSI, Hrašenski Vrh 33, 69252 Radenci
44.	Olga BRANDL^Žiberci 12, 69253 Apače
45.	Boža PODBREŽNIK, Lendavska 23 b, 69000 M. Sobota
46.	Tomi, Maja TOMAŽIČ, Volaričeva 2, 66230 Postojna Zvone ZAKŠEK, Mala nova 8 a, 69000 M. Sobota
47.
48.
49.
50.
Majda KUHELJ, Polje, Cesta VI/10, 61000 Ljubljana
Mihaela NOVAK, Keršičeva c. 22 a, 61420 Trbovlje _.. Alojz KOVAČIČ, Orehova vas 54 b, 62313 Orehova vas 51. Damjan OŠLAJ, Sp. Besnica 27, 64201 Zg. Besnica
52.	Jerneja HERZOG, Cankova 19 b, 69261 Cankova
53.	Zdravko PESTOTNIK, Trg svobode 2, 61420 Trbovlje
54.	Mirko ISKRA, Čerešnjevci 40, 69250 G. Radgona
55.	Monika RIHTER, Zg. Kapla 55, 62362 Kapla
56.	Mateja RIHTER, Zg. Kapla 55, 62362 Kapla
57.	Jože RIHTER, Zg. Kapla 55, 62362 Kapla
58.	Uroš POGAČAR, Sp. Stranje 5 c, 61242 Stahovica
59.	Boštjan HIZEL Grajska 45, 64260 Bled
60.	Milka ZUPANČIČ, Šmarska 47, 61291 Škofljica
61.	Mira PAVLIČ, C. na Klanec 8 a, 64000 Kranj
62.	Tomislav RAPIČ, Zg. Korena 53, 62242 Zg. Korena
63.	Viktor ROS, Rošpoh 138, 62351 Kamnica
64.	Bojan ŽAGAR, Gorenja vas, Reteče 36, 64220 Škofja Loka
65.	Simona PLETERŠEK, Mihovce 61, 62326 Cirkovce
66.	Tina SLOVŠA, Vrzdenec 109, 61354 Horjul
67.	Tatjana SUŠEČ, V. Banja 3 96, 63320 T. Velenje
68.	Slavko PIŠKOR, Pobreška 38 4, 62000 Maribor
112.	Marta KNEZI, Ul. Narodne zaščite 12, 61000 Ljubljana
113.	Miha ZAMIDA, Smlednik 45, 61216 Smlednik
114.	Marta FINŽAR? Marjeta 104, 62205 Starše
115.	Sebastijan FINŽGAR, Marjeta 104, 62205 Starše
116.	Saška KOS, Gregorčičeva 6, 62000 Maribor
117.	Daniel KOKOT, Ul. Paherjevih 4, Dravski dvor, 62204 Miklavž
118.	Martina AVBERŠEK, Arnolda Tovornika 55, 62000 Maribor
119.	Majda, KOGLOT, 9. sept. 149, Vrtojba, 65290 Šempeter
120.	Ivan RECEK, G. Slaveči 114 a, 69263 Kuzma
121.	Matej REISMAN, Kersnikova 13, 62000 Maribor
122.	Zemira AJDINOVIČ, Jaka Platiše 5, 64000 Kranj
123.	Gregor DOBNIKAR, Podbrezje 231, 64203 Duplje
124.	Stane LAMOVŠEK, Jezerska c. 77, 64000 Kranj
125.	Borut HEGLER, Miše Pijade 48. 64000 Kranj
126.	Ivan SEČKAR, Odranci 89, 69232 Črenšovci
127.	David KABAJ, Mejna 57, 62000 Maribor
128.	Olga PRIMOŽIČ, Sv. duh 16 c, 64220 Škofja Loka
129.	Družina HOLC, Moravci 123, 69243 Bučkovci
130.	Urban PURKAT, Ljubljanska cesta 68, 61293 Šmarje
131.	Alojzija LUNDER, Finkovo 2, 61316 Ortnek
132.	Majda GUNA, Dobovec 39 a, 61423 Dobovec
133.	Marinka REVEN, Ul. Maksima Sedeja 10, 64226 Žiri
134.	Zdenka PESTOTNIK, Koreno, 61225 Lukovica
135.	Mateja BREZNIK, Romiha 16, 62000 Maribor
136.	Klemen, Tina KUHAR, Pohlinova 26, 61000 Ljubljana Moste
137.	Jure BOVHA, Dragomer, Pot za Stan 11, 61351 Brezovica
138.	Marija PRAPER, Podjunska 12, 62392 Mežica
139.	Ines FERČIČ, Na tratah 10, 62250 Ptuj
140.	Bernarda ROŽMAN, Trubarjeva 17, 61000 Ljubljana
141.	Gregor SMOLEJ, Sp. Haze 13, 64257 Zg. Gorje
142.	Marko FABJAN, L Suliča 14 b, 65290 Šempeter pri Gorici
143.	Tina OVSENEK, Križe 177, 64294 Križe
144.	Milan PANČUR, Šmartno 13, 61219 Laze v Tuhinju
145.	Danilo SLATINEK, Goriška 17 c, 62000 Maribor
146.
147.
149.
149.
150.
151.
152.
Uroš KOVAČIČ, Marjana Nemca I, 62204 Miklavž Marjan KOM PREJ, Lampreče 23, 62393 Črna Ivanka DOMINKO, Hrastje 52 a, 62341 Limbuš Pekre Beno TOPLAK, Hrastje 52 a, 62341 Limbuš Pekre Danica DOMINKO, Hrastje 52 a, 62341 Limbuš Pekre Mateja ROŽANC, Trg, Dušana Kvedra, 9, 62000 Maribor Domen TOPOLOVEC, Šercerjeva 7, 62314 Zg. Polskava
153.	Jona MIRNIK, Kidričeva c. 5, 63320 T. Velenje
154.	Drago BRKLJAČIČ, Poženelova 1, 63270 Laško
155.	Marina SKRBINŠEK, Mariborska 79, 63000 Celje
156.	Franc HORVAT, Zvezna 1, 69000 M. Sobota
157.	Boris POTOKAR, Pod gozdom VI/5, 61290 Grosuplje
158.	Anica SREBOTNIK, Podkraj 33, 63320 T. Velenje
159.	Drago KLEMEN, Nemčavci 21 a, 69000 M. Sobota
69.
70.
71.
72.
73.
74.
75.
76.
77.
78.
Jožica GALE, L Regenta 4, 65000 N. Gorica
Zoran NARDIN, Gradnikove brigade 41, 65000 N. Gorica
Metka JANČIČ, Mestinje 49, 63241 Podplat
Mija PODRŽAVNIK, Čečovlje 18 c, 62390 Ravne Hedvika VIDEC, Mala breza, n. h, 63271 Breze pri Celju Irena BEZGOVŠEK, Sp. Rečica 49, 63270 Laško Mateja STVARNIK, Topolšica 202 a, 63325 Šoštanj
Bojana MESEC, Ješetova 9, 64000 Kranj
Bojan KROŠL, Skalce 30, 63210 Slov. Konjice
_ Barbara ŠTOK, Regentova 10, 66280 Ankaran
79. Sandi SADAR, Vel, Kal 8, 61296 Šentvid pri Stični
80.	Nataša GRIŽON, Dragonja 40, 66333 Sečovlje
81.	Silva KRIVC, Ob belci 6, 64264 Bohinjska Bistrica
82.	Primož LESJAK, Staneta Severja 5, 62000 Maribor
83.	Angela PŠENIČNIK, Poropatova 9, 62000 Maribor
84.	Alojz TRATNJEK, Sovjak 113, 69244 Videm ob Ščavnici
85.
86.
87.
88.
89.
90.
91.
92.
Mateja KOLMAN, C. 14. divizije 2, 62000 Maribor
Ivan HAUC, Selnica ob Muri 74 b, 62215 Ceršak
Leon TREBEČ, Zagorje 46, 66257 Pivka
Erika HOČEVAR, C. v Polico 11, 64207 Cerklje
Rudi DERZIČ, Bukošek 20 a, 68250 Brežice
Blanka MARGARIT, Župančičeva 27, 64000 Kranj
Tomaž PUC, Hotedršica 82, 61372 Hoterdršica
Marina STOJISLAVLJEVIČ, Gregorčičeva 4,69252 Radenci
2 karti so prejeli
1.	Sebastjan CAFUTA, Topniška 30, 61000 Ljubljana
2.	Marjeta FICKO, Vidonci 146, 69264 Grad
3.	Luka KRESNIK, Ul. Talcev 23, 62000 Maribor
4.	Damjan JANŽOVNIK, Mozirje 276 b, 63330 Mozirje
5.	Marija PEČKO, Zg. Porčič 115, 62235 Gradišče
6.	Saša BREMEC, Rutarjeva 6, 65000 Nova Gorica
7.	Helena VERBANIČ, Žice 14, 62233 Zg. Ščavnica
8.	Jakh BOKAVŠEK, Beblerjev trg 9, 61000 Ljubljana
3 kartice so prejeli
1.	Mojca BEZJAK, Hrvatski trg 4, 62250 Ptuj
2.	Tanja KOČEVAR, Bresterniška ul. 133, 62351 Kamnica
3.	Špela JANŽOVNIK, Mozirje 276 b, 63330 Mozirje
4.	Slava FERENČAK, Štefana Kovača 8, 69224 Turnišče
5.	Viktor MARINIČ, Cvetlična 5, Slivnica, 62312 Orehova vas
6.	Tadej TAŠNER, Košaški dol 96, 62000 Maribor
4 kartice sta prejela
.1. Miroslav DOBAJA, Padežnikova 2, 62000 Maribor
2. Dora ERLAH, Struševo 31, 64000 Kranj
ABC POMURKA
DO MESNA INDUSTRIJA
Marketing
STRAN 12
VESTNIK, 17. MARCA *1988
šport
"PREDSTAVLJAMO VAM---------“
RUDI KOCMUT NA OLIMPIADI V SEULU
Enaindvajsetletni invalid Rudi Kocmut, zaposlen v Gorenju Elradu v Gornji Radgoni kot radiomehanik, se je začel ukvarjati z atletiko pred petimi leti, ko je bil v zavodu za invalide v Kamniku. Za atletiko ga je navdušil učitelj telesne vzgoje v zavodu tov, Cankar. Njegovo prvo tekmovanje je bilo
venstva invalidov v Belgiji, kjer je zmagal v teku na 800 m in postal svetovni prvak. V teku na 1.500 m je bil drugi, V teku na 400 m pa šesti. Lani pa se je udeležil tudi neuradnega svetovnega prvenstva invalidov v Parizu, kjer je nastopil v teku na 400, 1.500 in 5.000 m. V teku na 5.000 m je zasedel prvo,
Rudi Kocmut (levo) skupaj s selektorjem državne atletske reprezentance invalidov Jocom Belevskim v Parizu.
republiško atletsko prvenstvo invalidov v Celju, kjer je zmagal v teku na 400 m in v skoku v daljavo, v teku na 100 m pa je bil drugi. Kot republiški prvak je postal kandidat za sestavo državne reprezentance in se tudi udeležil tretjih olimpijskih iger invalidov v New Yorku leta 1984 ter se odlično odrezal. V teku na 400 m pa je bil šesti. To mu je dalo vsekakor veliko spodbudo, da je še zavzeteje treniral. Kot član državne atletske reprezentance se je leta 1986 udeležil svetovnega pr-
na 1.500 m drugo, na 400 m pa sedmo mesto. Sedaj se Rudi Kocmut pripravlja na olimpijske igre v Seulu. Trenira vestno, petkrat na teden, dnevno pa preteče okrog 10 kilometrov. Doslej je vadil brez trenerja, kar sam. Z vključitvijo v TVD Partizan Gornja Radgona pa želijo pomagati radgonski telesnovzgojni delavci in tudi preskrbeti trenerja. To si vsekakor zasluži ta skromni in zavzeti atlet, ki bi lahko bil za zgled marsikateremu športniku.
Feri Maučec
KOŠARKA
NAPOSLED ZMAGA SOBOČANK
V devetnajstem kolu prve republiške ženske košarkarske lige je ekipa Metalservisa Pomurja iz Murske Sobote premagala Kladivarja iz Zirov s 64:58. Strelke za Pomurje: Korenova 19, Borčeva 17, Kolarjeva 14, Drožinova 8, Kardoševa 4 in Borovšakova 2. V naslednjem kolu gostujejo Sobočanke v Celju, kjer bodo igrale z Metko. V tekmovanju druge republiške moške košarkarske lige — vzhod je Pomurje iz Murske Sobote zmagalo v Hrastniku z 99:96. Strelci za Pomurje: Klemar 23, Banič 17, Kerčmar 14, Roškar 15, Tušar in Cigut po 12 ter Andrejek 6 točk. V naslednjem kolu igra Pomurje s Kozjim. Polzela pa je premagala Radgono s 114:80. Strelci za Radgono: Štihec 31, Horvat 16, Merklin 13, Rajbar 12 in Sakovič 8 točk. V naslednjem kolu igra Radgona z Bistrico.
---ROKOMET-------------------------------
START BREZ TOČKE
Začel se je spomladanski del tekmovanja v prvi republiški moški in ženski rokometni ligi. Oba pomurska ligaša sta se z gostovanja vrnila brez točk. Rokometaši Bakovec so nepričakovano izgubili z zadnjim Usnjarjem v Trebnjem s 25:26. Gole za Bakovce so dosegli: Katona 7, Koželj 6, Horvat, Smodiš in Š. Lovenjak po 4 gole. V naslednjem kolu igrajo Bakovci s Sevnico, verjetno v novi telovadnici v Murski Soboti. Rokometašice Polane pa so gostovale v Ribnici in izgubile tekmo z Itasom iz Kočevja s 17:26. Strelke za Polano: S. Hozjan 6, M. Hozjan 3, Vugrinec, Bačvič in Šernek po 2 in Kavaš I gol. V naslednjem kolu Polana zopet gostuje pri Mlinotestu v Ajdovščini.
---ODBOJKA-------------------------------
Sobočanke zopet uspešne
V sedemnajstem kolu prve republiške moške odbojkarske lige je Brezovica premagala Agroplod Ljutomer s 3:2. Ljutomerčani, ki igrajo zelo spremenljivo, so tako tesno izgubili še eno srečanje. V naslednjem kolu igra Ljutomer doma s Fužinarjem z Raven. V predzadnjem kolu druge republiške moške odbojkarske lige — vzhod je Turbina iz Selnice ob Dravi v Murski Soboti premagala Pomurje s 3:2. Odbojkarice Pomurja pa v okviru druge republiške lige — vzhod premagale Palomo Branik Ill iz Maribora s 3:0. V zadnjem kolu igrata soboški ekipi v Mežici.
---NAMIZNI TENIS---------------------------
KUZMA DRUGI
Spominski turnir JUDITE PAVLIC-NOVAKOVE, ki je bil na Jesenicah, je z izjemo Urha in Paviča zbral skoraj vse najboljše slovenske igralce. Od Sobočanov je zelo dober rezultat — drugo mesto — dosegel Kuzma, kije v četrtfinalu premagal Hribarja (Novo mesto) in v polfinalu Nišaviča (Judenburg), oba z 2:0, ter v finalu izgubil z Mariborčanom Grbičem z 0:2. V mladinski konkurenci zaradi bolezni ni igral Unger, lep uspeh pa je dosegel Ori, ki je za Smrekarjem osvojil drugo mesto, Zitek pa je izpadel že v drugem kolu.
V Titovem Velenju je bil prvi regijski selekcijski turnir mladincev in mladink, kjer so Pomurci dosegli nekaj dobrih uvrstitev. V prvi skupini mladincev je Smodiš zasedel drugo, Gerendaj peto in Župa-nek osmo mesto. V drugi skupini je bil Tratnjek drugi, Tkalec tretji, Lenarčič sedmi, v tretji skupini je zmagal Sapač. Pn mladinkah je v prvi skupini zmagala Koroščeva, v drugi skupini je Rezonjeva zasedla četrto, Počičeva pa peto mesto.	M. U.
V BELTINCIH
Šahovsko društvo Radenska Pomurje iz Murske Sobote m Osnovna šola 17. oktober Beltinci bosta organizator republiškega prvenstva v šahu za starejše pionirke, ki bo od .18,.do 20. marca 1988. Predvidoma bo sodelovalo 12 ekip, med njimi tudi ekipa Beltinec, ki je postala pomurski prvak.
SKUPŠČINA TKS MURSKA SOBOTA
Zakaj več sredstev republiki kot doma?
Čeprav ostaja izvajalcem v telesni kulturi vedno manj denarja, so v soboški občini dosegli vidne uspehe v telesni kulturi tako na področju športne rekreacije, kjer so z novimi oblikami pritegnili k aktivnostim nove udeležence, kot tudi na področju šolskega in tekmovalnega športa. To je pomembno zlasti zato, ker so to dosegli ob velikem deležu amaterskih telesnokulturnih delavcev in z zbiranjem lastnih sredstev, ki se gibljejo tudi do 60 odstotkov, so poudarili na seji skupščine TKS Murska Sobota, ko so delegati obravnavali realizacijo programa dela in finančnega načrta za lansko leto ter sprejemali okvirni program skupščine za letos. Kamen spotike razpravljalcev je bil delež sredstev občine za sofinanciranje programa skupnih nalog TKS Slovenije, ki znaša 144 odstotkov več kot prejšnje leto, medtem ko znaša povečanje za domačo telesno kulturo le 104 odstotke. Delegati so se seznanili tudi z udeležbo na sejah skupščine, ki ni zadovoljiva, saj so morali nekajkrat celo zahtevati pisna soglasja, da so lahko sklepali o pomembnih vprašanjih. Beseda je tekla tudi o uporabi in vzdrževanju nove telovadnice v Murski Soboti, kar bi morali rešiti na zadovoljiv način. Med nalogami, ki jih bo skupščina TKS Murska Sobota letos obravnavala, velja posebej omeniti izdelavo in sprejem prednostnega programa športnih panog, problematiko tehnične kulture in športnih objektov.	f, Maučec
---BADMINTON----------------------------------
Krpanova zmagala v Lendavi
V Lendavi je bil četrti republiški B turnir v badmintonu. Sodelovalo je 30 tekmovalcev in tekmovalk iz 5 društev. Lep uspeh so dosegli domačini, še posebno ženske. V moški konkurenci.je zmagal Klemenčič (Ježica), najboljši domačin Kustec je zasedel peto mesto, Sendlinger in Dominko pa sta pristala na sedmem in osmem mestu. V ženski konkurenci je zmagala domačinka Krpanova, Sekereševa je bila četrta, Muličeva pa šesta. Krpanova in Sekereševa sta se tako uvrstili na A turnir, ki bo 2. aprila v Ljubljani. Naslednje večje tekmovanje v Lendavi bo 16. in 17. aprila — mednarodni pionirski in mladinski turnir, na katerem bodo sodelovali tudi Avstrijci in Madžari.
---Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov Murska Sobota—-
Nihče noče iti za sodnika
Na območju.Medobčinskega društva nogometnih sodnikov Murska Sobota deluje 35 nogometnih sodnikov, medtem ko bi jih glede na število klubov potrebovali vsaj še enkrat toliko. Žal pa se njihove vrste stalno redčijo, kajti nihče noče iti za sodnika. Vzroki so na dlani. Sodniki so nenehno izpostavljeni fizičnim napadom in žaljivkam. Kaj bo, če se bodo sodniške vrste še naprej redčile? Kako bodo potem lahko izpeljali tekmovanja? Ob tem bi se vsekakor morali zamisliti vsi tisti, ki imajo opravka z nogometom. Vsi bi tudi morali več storiti, da bi se stanje izboljšalo. To so predvsem sodniška organizacija, nogometne zveze, trenerska organizacija in pa klubi. Vodstva klubov bi morala zagotoviti varnost sodniku na tekmi in po njej. Samo na ta način se bodo odločali za nogometne sodnike tudi nekdanji nogometaši in drugi, ki jih to veseli, s tem pa se bd tudi izboljšala kakovost sojenja. To so poudarili na letni konferenci Medobčinskega društva nogometnih sodnikov Murska sobota, ko so ocenjevali svoje delo in se dogovarjali o prihodnjih nalogah.
--- KEGLJANJE---------------------------------
TOKRAT PORAZ NAFTE
V tretjem kolu pokalnega tekmovanja na območju Medžimurske kegljaške podzveze Čakovec je Bratstvo iz Kotoribe premagalo Nafto iz Lendave s 4884:4867 podrtimi keglji. Za Nafto so nastopili: Horvat 807, Felšo 813, Rada-kovič 762, Kopinja 812, Peric 849 in Žalik 824 podrtih kegljev.
M. Žalik
---KEGLJANJE --—------------------------------
SLOVAN PREMAGAL RADENSKO
V dvanajstem kolu prve republiške moške kegljaške lige je vodilni Slovan po pričakovanju v Ljubljani premagal 'Radensko s 5183:5033 podrtimi keglji. Za Radensko so nastopili: Brus, 810, Kučan, 788, Mundjar, 797, Drvarič, 861, Steržaj 941, in Kovačič, 836 podrtih kegljev. Radenska je z 10 točkami predzadnja, v naslednjem kolu pa igra v Ljubljani s SCT.
—STRELSTVO------------
Gančani
in Grafičar uspela
V Gornji Radgoni je bilo kvalifikacijsko tekmovanje zd vstop v drugo republiško strelsko ligo. Sodelovalo je 6 ekip. Zmagala je S D Gančani s 1407 krogi pred Grafičarjem iz Murske Sobote 1389, Planiko iz Turnišča 1384, Obrtnim združenjem Ljutomer 1375, Lendavo 1363 in Elradom iz Gornje Radgone 1343 krogov. Med posamezniki je bil najuspešnejši Baligač (Gančani) s 361 krogi pred Zrimom (Grafi-čar) 358, Rebrico (Gančani), 357, Majcem (Grafičar), 357 in Gro-škovnjakom (Planika), 354 krogov. Naprej sta se uvrstili ekipi Gančani in Grafičar.
—šah------------------
PRVI GABER
ŠD Lendava je pripravilo hitropotezni turnir za marec. Sodelovalo je 14 šahistov. Zmagal je Gaber s 13 točkami pred Gerenčerjem, 11,5, Hajošem, 10, Strba-dom, 7,5, Makovcem, 7, Vido, 6,5, ter Todorovičem in Ivancem, po 5,5 točke.	J. G.
—TIŠINA---------------
Dva turnirja
Športno društvo v KS Tišina organizira dva turnirja. V soboto, 19. marca, ob 14. uri bo košarkarski turnir v telovadnici Osnovne šole Tišina. V nedeljo, 20. marca, ob 10. uri pa bo v Gasilskem domu v Vanči vasi namiznoteniški turnir za moške in ženske. Nastopajo lahko rekreativci.
—ŠAH-------------------
Prvo prvenstvo Pomurja
ŠD Radenska Pomurje iz Murske Sobote organizira prvo prvenstvo Pomurja v aktivnem šahu (30 minut). Tekmovanje bo v torek, 22. marca 1988, ob 18. uri v klubskih prostorih hotela Diana v Murski Soboti. Tekmovali bodo v dveh skupinah po kategorizaciji.
V nedeljo, 27. marca 1988, ob 9. uri pa bo v klubskih prostorih hotela Diana v Murski Soboti občinsko tekmovanje za pokal maršala Tita. Udeležijo se ga lahko 4-članske ekipe, ki morajo seboj prinesti po 2 šahovski uri in garnituri.
— ROKOMET--------------
Mura pred Potrošnikom
V okviru sindikalnih športnih iger soboške občine je bilo v telovadnici Mure v Murski Soboti tekmovanje v rokometu za ženske. Med štirimi ekipami je zmagala Mura pred Potrošnikom, Beltinko in Panonijo.
---KOŠARKA--------------
OVIZ v polfinalu
V Ljubljani je bilo četrtfinalno košarkarsko tekmovanje starejših pionirjev. Sodelovala je tudi ekipa OVIZ-a iz Murske Sobote. Sobočani so premagali Saleškp z 51:39 in izgubili z ekipo Beži-grad-Šiške z 19:81. Najboljši strelci: Džuban 16, Ropoša 16 in Bačvič 14. Tako se je ekipa OVIZ-a uvrstila v polfinale.
ATLETIKA - REPUBLIŠKI KROS
MLADINKE POMURJA UBRANILE REPUBUŠKI NASLOV
V Titovem Velenju je bilo republiško prvenstvo v krosu. Na težki in zahtevni progi je sodelovalo okrog 150 atletov in atletinj iz 21 slovenskih klubov. Med njimi so bili tudi predstavniki AK Pomurje iz Murske Sobote iu se lepo odrezali. Najboljša med njimi je bila Manuela Pergar, ki je pri starejših mladinkah v teku na 3.000 m zasedla drugo mesto. V isti konkurenci je bila Edita Banfi četrta, Štefka Sluga pa osma. Tako so pomurske atletinje ubranile lanskoletni naslov republiških prvakinj v ekipni konkurenci. V kategoriji Članov je Geza Grabar v teku na 12 km zasedel deseto mesto. V skupni uvrstitvi pa je AK Pomurje iz Murske Sobote z 41 točkami zasedel deveto mesto. V Titovem Velenju bo v nedeljo državno prvenstvo v kro-
---TENIŠKI KLUB POMURJE MURSKA SOBOTA------------
V NEDELJO LETNI OBČNI ZBOR
Teniški klub Pomurje iz Murske Sobote si je z lansko otvoritvijo petih teniških igrišč v Murski Soboti ustvaril možnosti za razvoj teniškega športa. Z otvoritvijo igrišč je zanimanje za to lepo igro dosti večje, kot je bilo pričakovati. Igrišča so bila od prvega junija do petindvajsetega oktobra zelo dobro zasedena in na njih je igralo več kot 600 igralcev, starih od osem do šestdeset let. Igrišča so bila skupaj zasedena čez štiri tisoč ur. V klubu prevladuje rekreacijski tenis, vse bolj pa tudi želja po tekmovalnem. Tako bodo letos pričeli tekmovati s člansko ekipo v tretji republiški ligi, ki je organizirana za severovzhodno Slovenijo. Poseben poudarek pa bodo v klubu dali šolanju in delu s pionirji ter mladinci. Sicer pa bodo člani Teniškega kluba Pomurja v nedeljo, 20. marca 1988, ob 9. uri v hotelu Zvezda v Murski Soboti ocenili svoje delo in se dogovorili o prihodnjih nalogah.
F. M.
---STRELSTVO------------------____-----
NORŠINCI POMURSKI
PRVAK
V Gornji Radgoni.je bilo na sporedu zadnje kolo tekmovanja v pomurski strelski ligi. Naslov pomurskega prvaka so osvojili strelci Noršinec z 18 točkami (14.547 krogov) pred Panonijo (MS), 16, Jo-vc Jurkovičem (Videm), 14, Kolomanom Flisarjem (Tišina), 12, Muro in SCT (MS) po 8, Obrtniki (Ljutomer), 6. Elradom (GR), 4, ter Avtoradgono in Stefanom Kovačem (Turnišče), po 2 točki. Med posamezniki je zmagal Bukovec (Nor.) s 3749 krogi pred Pertocijem (Tiš.), 3705, Rojkom (Videm), 3645, Horvatom, (Nor.), 3638, in Kocbekom’ (Videm), 3618 krogov.
V občinski članski strelski A ligi Murska Sobota je po 10. kolu stanje naslednje: Gančani, Grafičar, ABC MI in Tromejnik (GP) po 16 točk, Bakovci 12, Sebeborci in Krka po 10, Boris Kidrič (MS) in Graničar (Ca.) po 8 ter Goričko (Kan.) in Gederovci po 4 točke. V drugi članski ligi pa je na prvem mestu druga ekipa Noršinec s 138 točkami pred drugo ekipo Panonije, 120, in drugo ekipo Sebeborec, 104 točke. Najboljši posameznik je bil Hari (Trom.) s 3612 krogi pred Horvatom (Nor.), 3583, in Žižkom (Krka), 3581 krogov. V občinski pionirski strelski ligi Murska Sobota je na prvem mestu ABC MI (MS) s 112 točkami pred Noršinci, 103, in Kolomanom Flisarjem (Tiš.), 78 točk. Posamezno: 1. Markoja (Nor.) 1735, 2. Škedelj (ABC) 1672 in 3. Trplan (ABC) 1655 krogov.
Srednješolsko prvenstvo
V Murski Soboti je bilo strelsko tekmovanje šol srednjega usmerjenega izobraževanja soboške občine. Pri mladincih je zmagala ekipno Enotnost (MS) s 1083 krogi pred Enotnostjo II, 1041, in SDEŠ (MS), 985 krogov, posamezno pa Balažič (Enot.) s 369 krogi pred Števanecem (Enot.), 368, in Behekom (Enot.), 367 krogov. Pri mladinkah je bila najboljša ekipa SDEŠ s 1022 krogi pred Svitom, 674, in Enotnostjo, 342 krogov. Med posameznicami pa je zmagala Balekova (SDEŠ) s 339 krogi pred Grčarjevo (Enot.), 342, in Iskrovo (Svit), 339 krogov.
F. Matko
NEMČEVA IN FUJSOVA REPUBUŠKI PRVAKINJI
V Ljubjani je bilo republiško prvenstvo v judu za članice. Tekmovanja so se udeležile tudi mladinke soboškega Judo Partizana in se lepo odrezale. To še posebej velja za Simono Nemec, ki je zmaga-la v kat. do 48 kg, in Sandro Fujs, ki je bila prva v kat. nad 72 kg. Obe sta tako postali republiški prvakinji. Zdenka Verban je v kat. do 61 kg zasedla tretje, Brigita Erjavec pa je bila v kat. do 52 kg peta. To je lep uspeh ja pomurski ženski judo.	t. Kos
---NOGOMET -----------------------—-----------
POKAL NZS
V tekmovanju za pokal NZS sta se moštvi Mure in Peker v Mariboru razšli z neodločenim izidom 2:2. Gola za Muro sta dosegla Kar-doš in Savič. Dravinja iz Slovenskih Konjic pa je v Lendavi premagala Nafto s 5:0.
V prijateljski nogometni tekmi je lendavska Nafta premagala Muro z 2:0. Strelca za Nafto: Nemet in Pintarič.
Spomladanski del se začne aprila
Pretekli teden sta bili konferenci klubov, ki tekmujejo v pomurski nogometni ligi — sklicala ga je Občinska nogometna zveza Lendava — in klubov, ki tekmujejo v medobčinskih nogometnih ligah; sklicala ga je MNŽ Murska Sobota. Na njih so ocenili jesenski del tekmovanja ter opozorili na nekatere slabosti, ki ovirajo normalen potek tekmovanja. Za odpravo' teh slabosti se bodo morali klubi bolje organizirati, sicer bodo sledile hujše kazni. Sprejetje bil tudi koledar spomladanskega dela tekmovanja. To se v vseh ligah začne 3. aprila.
---SMUČANJE-------------—-------------------
RADGONČANI SO TEKMOVALI
Smučarski klub Gornja Radgona je pri Treh kraljih pripravil društveno tekmovanje v veleslalomu. Sodelovalo je 56 tekmovalcev in tekmovalk.
Rezultati — predšolski otroci: L Senčar, 2. Klun; Letnik 1977—78: dečki: D. Strah, 2. Neuvirt, 3. M. Jurjovič; deklice: L Per-kič, 2. Zupe, 3. Matis; Letnik 1975—76 dečki: L Vučak, 2. Zelko, 3. Kaučič; Letnik 1973—74 dečki: 1. K. Strah, 2. J. Jurjovič, 3. Pučko; deklice: 1. Sep; Letnik 1968—72 moški: 1. Šmid, 2. Sluga, 3. Husar; Letnik 1958—67 moški: 1. Cajnkar, 2. Domjan, 3. Brlič; ženske: S. Sep, 2. Ivanek, 3. Rauter; Letnik 1948—75 ženske: L Terek, 2. Divjak, 3. Zupe; moški 1. Strah, 2. Rauter, 3. Ravnikar; Lenik 1938—47 moški: moški: L Klun, 2. Sep, 3, Podlesek; ženske: L Brlič; Letnik 1937 in starejši; L Šedivy, 2. Šmud.
VESTNIK, 17. MARCA 1988
STRAN 13
samozaščita, varnost, obramba . . .
VEČ ZNANJA — MANJ RAKA
Kaj je rak?
Rak je skupno ime za razne bolezni, ki so bolj ali manj nevarne in so njihova klinična znamenja, razvoj in končni izid odvisni od organa, ki je prizadet.
Rak — bulo istovetimo z nekontrolirano rastjo celic, ki prodirajo v zdravo tkivo, ga uničujejo in se širijo po celem telesu ter kočno privedejo do neizbežnega konca — smrti. Temeljni vzrok, kaj in kako pride do takšne nekontrolirane rasti celic, pa je še danes zavit v temo. Mnogo denarja, elana, znanja se. danes vloži v to, da se ta tema razjasni. Po drugi strani pa vemo mnogo o dejavnikih, ki lahko privedejo do te bolezni — onesnaževanje okolja, kajenje, način prehrane ... Iz leta v leto oboleva več ljudi in je rak kot osnovni vzrok smrti danes na drugem mestu takoj za boleznimi srca in ožilja. V Sloveniji letno odkrijemo okrog 5000 novih primerov, za razliko od leta 1965, ko se je ta številka gibala okrog 3400 novih primerov letno. Ta porast novoodkritih primerov raka pa gre tudi na račun izboljšanih metod za odkrivanje raka, pa tudi življenjska doba se je zvišala in življenjska raven spremenila.
Vemo, daje rak bolezen, ki se javlja najpogosteje med 40. in 50. letom starosti, vendar pa ni izjema tudi v mlajših letih in otroštvu.
Tumorozna rašča lahko prizadene različne organe. Tako je pri moškem spolu najpogosteje omejen na želodec, pljuča, kožo, prostato in požiralnik. Pri ženski pa na rak dojke, materničnega vratu, želodca, kože in jajčnikov. Letošnji teden boja proti raku poteka v znamenju gesla VEČ ZNANJA — MANJ RAKA. Rak je ozdravljiva bolezen, če ga odkrijemo dovolj hitro in tudi takoj zdravimo. Da ga hitro odkrijemo, moramo posvetiti večjo skrb sebi, znati opazovati sami sebe in biti pozorni na tiste znake, ki bi nam lahko nakazovali, da je nekaj narobe, oziroma da se nekaj dogaja z nami. V glavnem bodimo pozorni na naslednjih sedem znakov:
1.	Rane ali razjede na koži ali sluznici, ki jih je že prekrila krasta, koža pod njo pa se ne zaceli niti v mesecu dni,
2.	napredujoče spremembe v naravi ali velikosti materinega znamenja ali bradavice,
3.	neboleče zatrdline ali bule kjerkoli na telesu,
4.	neobičajne krvavitve ali izcedki iz katerekoli telesne odprtine,
5.	trdovraten kašelj, hripavost in težave pri požiranju,
6.	trdovratne težave z želodcem, prebavne motnje.in morda celo hujšanje brez vzroka,
7.	Vsaka sprememba in ne-rednost pri odvajanju.
BITI ZDRAV JE ČLOVEKOVA PRAVICA, OSTATI ZDRAV PA JE NJEGOVA DOLŽNOST!
Če se hočemo spoprijeti z rakom in ga premagati, ga moramo čimprej odkriti. To lahko naredita bolnik in zdravnik skupaj, če bolnik pride k zdravniku takoj, ko na sebi opazi neko neprijetno znamenje, za katerega ne ve razloga. Pri tem je pomemben čas, ko išče odgovor na vprašanje, kaj je z njim narobe. Prevečkrat se namreč do-. gaja, da ljudje vsa neprijetna in skrbi zbujajoča znamenja odženejo najraje tako, da jih zaprejo vase ali pospravijo v najbolj zakoten predal .svoje duše z izgovorom: jutri bo boljše, ali pa zaradi strahu pred že naprej izgubljeno bitko.
Tako spravljena neprijetnost na tihem gloda v človeku, čas pa neusmiljeno teče in vse bolj se odmika tudi pripravljenost za pogovor z zdravnikom, ki bi bolniku lahko prinesel pomirjenje ali pa uspešno zdravljenje.
Dr. Maja Šeruga
-----GRESOVŠČAK
V minulem letu samo
Gasilsko društvo Gresovščak v ljutomerski občini, ki je bilo ustanovljeno leta 1950, vaško-ga-silski dom pa so si zgradili nekoliko pozneje, s prostovoljnim delom in z lastnimi sredstvi, je imelo pred kratkim občni zbor, na katerem so pregledali minulo delo in sprejeli program za tekoče leto. Med najpomembnejše spada nabava UKV radijske postaje, kajti le tako bo alarmiranje iz ob-
GOMILICA
PETDESET LET GASILSTVA
Letos bo Gasilsko društvo v Gomilici slavilo 50-letnico. Ob tej priložnosti bodo razvili tudi društveni prapor.
V kroniki piše, da je bilo društvo ustanovljeno leta 1938, ustanovitelji pa so bili: Martin Zorko, Martin lebar, Štefan Matjašec, Martin Horvat in Jože Tkalec. Tudi med drugo svetovno vojno je društvo z nekaj nihanji delovalo. Začeli so z ročno brizgalno, po vojni pa so kupili(400-Iitrsko motorno. Leta 1981 so kupili novo 800-li-trsko brizgalno, opremo in deset novih paradnih uniform, tri leta pozneje pa ob pomoči vaščanov in OGZ Lendava tudi gasilski kombi. Za boljšo požarno varnost imajo v vasi nekaj vodnjakov za gašenje, dva so izkopali proti koncu lanskega leta. V društvu imajo člansko in mladinsko desetino in dvajset operativcev, v okviru društva pa deluje tudi ekipa civilne zaščite.
Lani so opravili preventivne preglede na stanovanjskih in gospo-' darskih objektih in očistili gasilske vodnjake, zdaj pa se zavzemajo za nakup delavskih in paradnih uniform.
Jože Žerdin
MOSTJE-BANUTA
Kupili so gasilsko vozilo
Gasilsko društvo Mostje-Banuta je v zadnjih letih dokaj aktivno, so med drugim ugotovili na letnem občnem zboru. Ob lanskem prazniku krajevne skupnosti so razvili društveni prapor; pri tem jim je z denarjem pomagala DO Ina Nafta Lendava, vaščani in učitelji iz osnovne šole so prispevali kar 133 žebljičkov, prapor pa krasi tudi 12 trakov. V lanskem letu so uredili tudi okolico vaškega doma, kjer se sestajajo, ter se udeležili sektorske vaje ob mesecu požarne varnosti. Gasilci iz Mostja-Banu-te so si že dalj časa želeli tudi orodno vozilo. Pri nakupu so jim priskočili na pomoč krajevna skupnost in vaščani, nekaj denarja pa so zagotovili sami.
Letos nameravajo dokončati dela pri preureditvi orodišča v gasilsko garažo, sodelovali bodo v vseh akcijah v sektorju Genterovci, v poletnih mesecih pa bodo vozilo slovesno prevzeli.
J. Žerdin
V soboški občini je okrog deset tisoč ročnih aparatov za gašenje, serviserji OGZ Murska Sobota se trudijo, da bi solidno opravili svoje delo.	-frku-
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
Na cesti nikar ne izsiljujmo
Izsiljevanje prednosti je eden od najpogostejših vzrokov za prometne nesreče, ne samo pri nas, tudi v drugih krajih. Kaj to pomeni? Pomeni, da se želimo tudi na cesti obnašati agresivno, da vsiljujemo svojo voljo drugim udeležencem, čeprav vemo, da nam tega cestnoprometni predpisi ne dovoljujejo. Vse prometne nesreče v minulem tednu so plod izsiljevanja prednosti, posledice pa so hude.
TRČIL V PEŠCA______________
4. marca se je zgodila prometna nezgoda v Ljutomeru. Franc Lipovec iz Ljutomera je šel peš ob desnem robu cestišča na Starem trgu. Iz nasprotne strani je pripeljal s kolesom Srečko Pintarič iz Ljutomera in trčil v pešca. Lipovec se je telesno poškodoval.
OTROK PRED AVTOMOBIL
8.	marca se je zgodila prometna nezgoda na regionalni cesti na Kr^ju. Voznica osebnega avtomobila Majda Kolbl iz Banovec se je peljala s Cvena proti Veržeju. V križišču ceste je pred avtomobil stopil otrok s kolesom, A. S. iz Zg. Krapja. Otrok je padel in se hudo poškodoval.
IZSILIL PREDNOST
11.	marca se je zgodila prometna nezgoda v M. Soboti. Voznik Milan Herbaj iz M. Sobote je vozil iz Rakičana proti M. Soboti. V križišču z ulico Iva Lole Ribarja mu je z njegove desne izsi
činskega centra učinkovitejše, saj kraj nima telefonske povezave.
Iz poročila predsednika Martina Stajnka in razprave je bilo razvidno, da je društvo dobro opravilo sprejete naloge. Vključuje vasi: Železne Dveri, Cuber, Jeruzalem, Ilovci in Slamnjak iz katerih je nad 70 članov, najstarejši pa je 90-letni Jože Potočnik, kateremu je društvo podelilo posebno priznanje za dolgoletno
lil prednost voznik osebnega avtomobila Štefan Golenko iz Ljutomera. Pri trčenju se je hudo poškodoval Golenko, njegova žena pa laže.
IZSLEDILI POVZROČITELJA NEZGODE
Poročali smo že, da se je 5. marca zgodila prometna nezgoda v V. Polani in da je povzročitelj zapustil kraj nesreče. Delavci postaje milice v Lendavi so ugotovili, da je prometno nesrečo povzročil voznik osebnega avtomobila Ivan Kuzma iz Trnja.
PADEL S PRIKLOPNIKA
12.	marca je skupina devetih delavcev iz Sotine nalagala les na priklopnik. Med njimi je bil tudi Marjan Vogrinčič iz Pertoče. Zaradi nepazljivosti je padel s priklopnika in se hudo poškodoval.
POŠKODOVAL SE JE V VI-
NOGRADU_______________
12.	marca je Franc Jelen iz Sp. Kamenščaka obrezoval vinsko
en požar
delo, GD pa je prejelo diplomo OGZ Ljutomer. Društvo Gresovščak je eno najaktivnejših društev v občini. Poveljujoči kader usposablja gasjlsko enoto civilne zaščite v KS Železne Dveri, istočasno pa so se vsi slušatelji vključili v gasilske vrste. Preteklo leto so imeli na svojem območju požar v Ilovcih, kjer je zagorelo gospodarsko poslopje in so se posebej izkazali kot dežurna ekipa. Imajo člansko in pionirsko desetino, ki dosegata dobre rezultate na občinskih in medobčinskih tekmovanjih. Tako so podelili več priznanj za aktivnost v operativi in preventivi zaslužnim članom.
Pred leti so s svojimi sredstvi in prostovoljnimi prispevki kupili gasilski avtomobil in motorno brizgalno. Za razvoj društva se v KS zbira 0,25-odstotni krajevni samoprispevek. Pred dnevi so zaključili z izkopom štirih vodnih zajetij za gašenje in dveh stu-demcev s pitno vodo.
Srečko Lukovnjak
OBČNI ZBORI GASILSKIH DRUŠTEV
Gasilsko društvo v vsaki vasi in tovarni
Značilnosti za letošnje občne zbore gasilskih društev v lendavski občini so, da potekajo v predkongresnem obdobju in v težavni gospodarski situaciji, ki omejuje sredstva tudi na področju požarne varnosti. V lendavski občini je 38 gasilskih društev, torej je gasilstvo organizirano skoraj v vsaki vasi, kjer pa še ni, bodo to storili v letošnjem letu. Želja občinske gasilske zveze je, da bi ustanovili gasilska društva tudi v vseh delovnih organizacijah, zlasti večjih. V letošnjem letu je bilo v Pomurju 66 požarov, materialna škoda pa je bila za polovico manjša kot v letu 1986, to pa pomeni, da je bila povsod večja preventivna dejavnost. Gasilska društva lendavske občine bodo tudi v letošnjem letu preventivi posvetila največjo pozornost. Občni zbori (vsi še niso končani) so poudarili, da je kljub gospodarskim težavam za požarno varnost potrebno zagotoviti sredstva, zlasti za nakup sodobne opreme. Po naših cestah se prevaža čedalje več nevarnih vnetljivih in strupenih snovi, te pa je lahko odpraviti le s posebej izurjenimi ljudmi in opremo. Gasilci bodo v letošnjem letu več storili tudi za pomlajevanje svojih vrst, saj se gasilske vrste ponekod redčijo, ker mladih ni. Občinska gasilska zveza Lendava sodi, da bodo občni zbori gasilkih društev končani do prve polovice marca.
Jani D.
trto v vinogradu. Pri tem je uporabil tudi lestev, a je bila zanj usodna. Padel je z nje in si zlomil hrbetnico, prepeljali so ga v bolnišnico.
KOMU SO V NAPOTO PROMETNI ZNAKI?
Med 5. in 8. marcem so doslej neznani storilci na cesti Ižakovci—Melinci—G. Bistrica izpulili 62 plastičnih cestnih usmernikov, 30 snežnih kolov in nekaj prometnih znakov. Izpuljene predmete so zmetali v jarek. S tem dejanjem so seveda jasno dokazali svojo kulturno raven in odnos, ki ga imajo do varnosti v cestnem prometu.
POŽAR SO POGASILI SOSEDI
9. marca je zagorelo v kuhinji stanovanjske hiše Vožeta Vide v Kotu. Zgoreli so vsi kuhinjski elementi, obloge in drugi inventar. Škode je za 2 milijona dinarjev. Požar so pogasili sosedi, vzrok pa še ni znan.

AGROSERVIS, p. o.
69000 Murska Sobota, Kroška cesta 58
telefon: (069) 21-630	>
zaščita za vaše vozilo ni strošek, ampak varčevanje. DINITROL preprečuje nastajanje rje in ustavlja že začeto rjavenje. Triletna garancija za vozilo, ki ni starejše od dveh mesecev.
Konkurenčne cene — kakovost — garancija
zaščita

Če tudi v grobu zdaj počivaš, med nami živ si, kot si bil, saj vso ljubezen in dobroto, si za nas izlil.
V SPOMIN
18. marca bo minilo šest let od kar nas je zapustil naš dobri mož, oče, stari oče in brat
Aleksander Feldvari
iz Sela
Vsem, ki ga imate v srcih in mislih, ter obiskujete njegov grob, prisrčna hvala.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Po kratki in neozdravljivi bolezni nas je v 66. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in tast
s Ludvik Rituper upokojenec
iz Krplivnika
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in osebju internega oddelka za lajšanje bolečin, kot tudi vsem znancem, ki so nam kakorkoli priskočili na pomoč in tolažbo.
Posebna hvala g. duhovniku za obred in pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS za poslovilne besede, vsem za darovano cvetje in vence, kolektivu Pomurja in mojstru Puhanu ter delavcem iz Bogojine, kot tudi kolektivu internega oddelka.
Žalujoči: žena Gyongike, sin Atila z družino, sin Geza, hčerka Piroška s hčerkama, sestre in brata z družinami ter drugo sorodstvo
Nisi se igubil kot zven v tihoto nisi odšel v nič in v pozabo (T. Pavček)
V večnost je preminil v
Ludvik Varga župnik
Zahvaljujemo se vsem, ki so bili z nami na njegovi zadnji poti: č. g. škofu, duhovnim sobratom, pevcem, govornikom, prijateljem, znancem, sosedom, faranom markovske župnije za dolgoletno zaupanje in prisrčno slovo.
Iskrena hvala za izraženo sočutje, številno cvetje in drugi oblike počastitve njegovega spomina.
ŽALUJOČI: sestre Julka, Anica, Klara in drugo sorodstvo
STRAN 14
VESTNIK, 17. MARCA 1988
URADNE OBJAVE
Leto XXIV	Murska Sobota, dne 17. marca 1988	Št.: 7
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
67.	Odlok o zaključnem računu poračuna občine Lendava za leto 1987	70. Odlok o dopolnitvi odloka o turistični taksi v občini G. Radgona
68.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine G. Radgona za leto
1987	....	71- Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samouprispevka
69.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o turistični taksi v ob- za vas Brezaovica v KS Polana
čini Lendava
67
Na podlagi 35. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 26J. člena Statuta občine Lendava (Uradne objave, št. 37/81) je Skupščina Občine Lendava na ločenih sejah zbora krajevnih skupnosti, zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora dne 3. 3. 1988 sprejela
ODLOK O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE LENDAVA ZA LETO 1987
L člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Lendava za leto 1987, ki obsega: — skupne prihodke po bilanci proračuna — skupno razporeditev prihodkov po bilanci proračuna
— presežek prihodkov nad odhodki proračuna:
a) za prenos v naslednje leto
2.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki proračuna v višini 37.779.000 din se prenese kot prihodek proračuna za leto 1988.
3.	člen
Bilanca izvršitve proračuna za leto 1987 je sestavni del tega odloka.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
številka: 400-2/87-3
Datum: 12. 2. 1988
Predsednik
Skupščine občine Lendava
Ru	dolf LEINER, 1. r.
1.481.958.050
1.444.179.050
37.779.000
68
Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74 in 7/78) in po 206. členu statuta občine Gor. Radgona (Ur. objave, Pomurja št. 41/81, 7/86 in 2/87) je skupščina občine Gor. Radgona na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 3. 3. 1988 sprejela
ODLOK
O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE GORNJA RADGONA ZA LETO 1987
L člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Gor. Radgona za leto 1987, katerega sestavni del je zaključni račun rezervnega sklada in posebnega računa za zdravstveno varstvo živali občine Gor. Radgona.
2.	člen
Zaključni račun proračuna izkazuje:
—	skupne prihodke v bilanci proračuna	1.324.194.590
— skupno razporeditev prihodkov po bilanci proračuna	1.287.218.590
—	presežek prihodkov nad odhodki	36.976.000
Zaključni račun rezervnega sklada izkazuje:
— skupne prihodke	17.741.353
— skupne odhodke	—
— presežek prihodkov nad odhodki	8.946.579
3.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki proračuna občine Gor. Radgona v znesku 36.976.000 din se prenese kot prihodek proračuna občine v letu 1988.
4.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki rezervnega sklada v višini 17.741.353 din se prenese kot prihodek rezervnega sklada za leto 1988.
5.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki posebnega računa sredstev, za zdravstveno varstvo živali v znesku 8.946.578 din se prenese kot prihodek posebnega računa za zdravstveno varstvo živali za leto 1988.
6.	člen
Pregled doseženih prihodkov in njihova razporeditev sta sestavni del proračunske bilance za leto 1987.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 400-7/86-03
Datum:3/3-1988
PREDSEDNIK
Sktiščine občine Gor. Radgona
Peter FR1DAU
69
Na podlagi 277. člena Statuta občine Lendava (Uradne objave, št. 37/81) ter L in 4. člena Zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 12/69, 7/70 in 7/72) je Skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 3. 3. 1988 sprejela
ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o turistični taksi v občini Lendava
L člen
V odloku o turistični taksi v občini Lendava (Uradne objave, št. 8/87), se zadnji stavek 3. člena nadomesti z besedilom:
»Za nočitev v hotelih, gostiščih, zasebnih sobah in campigih znaša turistična taksa po osebi: 1. v mestu Lendava:
—	za domače goste
—	za tuje goste
2. v ostalih turističnih krajih:
—	za domače goste
—	za tuje goste
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od L januarja 1989 dalje Številka: 423-1/87
Datum: 9. 2. 1988
Predsednik
Skupščine občine Lendava
Rudolf LEINER, 1. r.
800 din
1.600 din
500 din
1.000 din
70
Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Ur. list SRS, št. 29/65, 12/69, 7/70) in 206. člena občine Gor. Radgona (Ur. objave Pomurja štev. 41/81 in 7/86 ter 2/87) je skupščina občine Gor. Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 3. 3. 1988 sprejela
ODLOK O DOPOLNITVI ODLOKA O TURISTIČNI TAKSI NA OBMOČJU OBČINE GORNJA RADGONA
1.	člen
V odloku o turistični taksi na območju občine Gor. Radgona (Ur. obj. št. 9/85, 26/86 in 7/87) se besedilo drugega odstavka 2. člena dopolni tako, da se določi turistična taksa za leto 1989 in sicer: Turistična taksa znaša za nočitev po osebi:
— v kraju Radenci in Radgona	od 1. 1. 1989
za domače goste	800,00
za tuje goste	1.600,00
— v drugih krajih in campingih
za domače goste	500,00
za tuje goste-	1.000,00
2.	člen
Besedilo 3. člena se dopolni z besedilom:
Turistično takso zbrano od 1. 1. 1989 je potrebno odvesti do 5. v mesecu za pretekli mesec in sicer
— po 200 din v Radencih in Gor. Radgoni in po 125 din v drugih krajih in campingih od dnevne turistične takse po gostu na ustrezen račun SO Gor. Radgona za financiranje dogovorjenih skupnih programov po družbenem dogovoru o namenski porabi turistične takse.
— Preostali del turistične takse na račun turističnih društev v KS oziroma Krajevnih.skupnosti kjer ni turističnega društva na območju katere je turistični objekt.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja. • Številka: 423-2/80-03 Datum: 3/3-1988
PREDSEDNIK
Skupščin občine Gor. Radgona Peter FRIDAU
71
Na podlagi 3. čl. Zakona o samoprispevku (Ur. 1. SRS štev. 35/85 in 48/86) 8. čl. Zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. 1. SRS 23/77) ter 31. čl. Statuta KS Polana je skupščina KS POLANA na seji dne 26. 2. 1988 sprejela:
SKLEP o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za vas Brezovico v okviru KS Polana
1.	člen
Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za dobo 5 let in sicer od 1.5. 1988 do 30. 4. 1993 za vas Brezovico.
2.	člen
Referendum bo v ne.deljo 3. 4. 1988 od 7. do 14. ure v dvorani GD v Brezovici.
3.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom za vas Brezovico bodo uporabljena za finansiranje naslednjega programa:
	skupna investicijska vrednost po cenah 1988	iz samoprispevka bi se zbralo
—- asfaltiranje vaških poti	• 30.000.000	30.000.000
— vzdrževanje poljskih poti	3.000.000	3.000.000
— ostale komunalne zadeve	2.000.000 35.000.000	2.000.000 35.000.000
4.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju vaši Brezovica in sicer:
2 % netto OD delavcev
2 % od pokojnin, razen pokojnin z varstvenim dodatkom
3 % od čistega osebnega dohodka krajanov, ki opravljajo samostojno dejavnost
20 % od katastrskega dohodka veljavnega za tekoče leto
2,5 % od povprečnega mesečnega OD v SRS za delavce začasno zaposlene v tujini z bivališčem v Brezovici.
50.000 din ža vsako gospodinjstvo za leto 1988, za ostala 4 leta pa se znesek poveča v skladu z gibanji cen
10.000 din letno za vsako gospodinjstvo od osebnega avtomobila in traktorja.
5.	člen
Plačila samoprispevka so oproščeni zavezanci ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku.
6.	člen
Delavcem na začasnem delu v tujini, ki imajo stalno bivališče na območju naselja Brezovica bo v pripravljalnem postopku za razpis referenduma, posredovan predlog, ki bo vseboval namen, vrsto osnovo in višino samoprispevka ter obdobje za katero se uvaja samoprispevek.
Delavci na začasnem delu v tujini glasujejo na glasovnih mestih kjer so vpisani v volilni imenik.
7.	člen
Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani, ki so vpisani v volilni imenik ter delovni ljudje, ki še nimajo splošne volilne pravice, so pa v delovnem razmerju in imajo stalno bivališče na območju naselja Brezovica.
8.	člen
Volilci glasujejo neposredno in tajno z glasovnicami, ki imajo naslednjo vsebino: Krajevna skupnost POLANA
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu dne 3. 4. 1988 o uvedbi krajevnega Samoprispevka za sofinanciranje programa za območje vasi Brezovica — izdelava asfaltnih prevlek po vaških cestah, vzdrževanje poljskih poti in drugih komunalnih zadev na območju vasi Brezovica.
Samoprispevek se uvaja za dobo 5 let in sicer od 1. 5. 1988 do 30. 4. 1993
2 % od netto OD delavcev
2 % od pokojnin, razen pokojnin z varstvenim dodatkom
3 % od čistega osebnega dohodka krajanov ki opravljajo samostojno dejavnost.
20 % od katastrskega dohodka veljavnega za tekoče leto
2,5 % od povprečnega mesečnega dohodka Ov SRS za delavce na začasnem delu v tujini in imajo prebivališče v vasi Brezovica
50.000 dinarjev za vsako gospodinjstvo za leto 1988, za ostale 4 leta pa se znesek poveča v skladu z gibanji cen.
10.000 dinarjev letno za vsako gospodinjstvo od osebnega avtomobila in traktorja.
Plačila so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. čl. Zakona o samoprispevku.
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.
9.	člen
Glasovnice morajo biti overjene s štampiljko krajevne skupnosti Polana.	'
10.	člen
Za izvedbo tega sklepa skrbi volilna komisija KS Polana. Pri izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določila Zakona o volitvah in delegiranju v skupščine.
11.	člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev bo opravljal in vsako leto poročal zboru delovnih ljudi in občanov imenovani odbor,
12.	člen
Sredstva za izvedbo referenduma zagotavlja KS Polana oz. vas Brezovica.
,	13. člen
Skupšana KS Polana sprejme sklep o uvedbi samoprispevka če se bo večina vseh glasovalcev na območju vasi Brezovica na referen-. dumu odločila za uvedbo krajevnega.samoprispevka.
14.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavah v Uradnih objavah pomurskih občin.
V. Polana 7. 3. 1988
Predsenik Skupščine KS Polana , Jaklin Jože I. r.
Radijski in televizijski spored od 18. do 24. marca
PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK
RADIO	RAPJO	RADIO	RADIO	RADIO	RADIO	RADIO
MURSKA SOBOTA	MURSKA SOBOTA	MURSKA SOBOTA	MURSKA SOBOTA	MURSKA SOBOTA	MURSKA SOBOTA	MURSKA SOBOTA
L	J________________________J_______	j	. .	(
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Lepo je v naši domovini biti mlad ... mladinska oddaja, 17.30 — Glasba —reklame—glasba, 18.00	—
»21-232« — propagandno-glasbena oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Sobotna reportaža, 17.20 — Strokovnjak odgovarja, 17.40 — Glasba —reklame, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega s]fc>reda.
DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon : 21-232)
TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA
10.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (Spomladanska setev, kmetijska oddaja, humor), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232)
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 Obvestila, 17.00 — Športna oddaja, 17.30 — Reklame—glasba, Priporočajo vam ..., 18.00 — Iskanje— znanje—ustvarjanje, 18.15 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — V živo..., 17.30 —.Glasba—reklame—glasba, 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 - Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Gospodarska tema, 17.30 — Glasba—reklame—glasba, 18.00 — Vprašanja—odgovori, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Oddaja o kulturi, 17.30 — Glasba—reklame—glasba, 18.00 — Povejmo javno, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
9.45—12.55 in 16.05-00.30 Teletekst rtv Ljubljana. 10.00 Tednik. 11.00 Dokumentarec meseca: Jur-klošter. 11.40 L Bergman: Fanny in Alexander, ponovitev 2. dela. 16.35 Mozaik, ponovitev Tednika. 17.35 V znamenju dvojčkov, 3. del. 17.50 Grizli Adams, 7. del ameriške nanizanke. 18.15 20 ton na dan, dokumentarna oddaja TV Novi Sad. 19.01 Obzornik. 19.30 Tv Dnevnik. 20.20 H. Dietl-P.Siiskind: Kir Royal, 1. del nemške nadaljevanke. 21.25 Zmagoslavje zahodne civilizacije, 9. oddaja. 22.15 Tv dnevnik. 22.30 Kronika srečanj gledališč Alpe-Ja-dran. 22.50 Tema, sovjetski film.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Tv dnevnik. 17.30 Otroška oddaja. 18.00 Izobraževalna oddaja. 18.30 Risanka. 18.40 Številke in črke, kviz. 19.00 Domači ansambli: Ansambel Braneta Klavžerja (samo za LJ 2). 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Iz koncertnih dvoran: Koncert simfoničnega orkestra SF, prenos. 22.00 Nevesta na oglas, ameriški film.
TV ZAGREB
Prvi program
9.00 Tv v šoli, I6.00 Dober dan, 17.I0 Reška kronika, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Lovec (film), 20.55 Kviz, 22.00 Dnevnik, 22.20 Kultura, 23.50 Nočni spored.
7.40-15.50 in 16.35 —00.45 Teletekst rtv Ljubljana. 7.55 Video strani. 8.05 Radovedni Taček: Koza. 8.20 Pamet je boljša kot žamet: Koristen lesk, 11. oddaja. 8.25 V znamenju dvojčkov, ponovitev 3. dela. 8.40 Zbis: Srečni metulj, 3. oddaja. 8.55 Legende sveta, 2. oddaja TV Sarajevo. 9.25 Cyrano de Bergerac, .4. del. 9.50 Periskop. 10.50 Studio je vaš, 1. oddaja. 11.35 Naša pesem, 15. oddaja. 12.05 Omizje, ponovitev. 14.05 Jubilejna te-veteka, ponovitev 8. oddaje. 15.35 Video strani (do 15.50). 16.50 Video strani. 17.05 Blodnjak orientacijskega tekača, češkoslovaški film. 18.25 Da ne bi bolelo: Kronični bronhitis. 19.01 Knjiga. 19.30 Tv dnevnik. 19.59 Naš utrip. 20.30 M. Laurence: Vrnitev v paradiž, 21. del avstralske nadaljevanke. 21.20 Križ kraž. 22.45 Tv dnevnik. 23r00 Rdeči baron, ameriški film.
Oddajniki II. TV' mreže:
14.35 Kako biti skupaj. 15.05 Poslednji nosorog, mladinski film. 16.35 Kapelski kresovi, Tv nadaljevanka. 18.35 Otroška predstava. 18.40 Dallas, ameriška nadaljevanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.10 Zamejci v Cankarjevem domu. 22.20 Športna, sobota.
TVUUBLJANA
8.55—12.45 in 15.35 —22.50 Teletekst rtv Lju-bljanaJ 9.10 Video strani. 9.20 Živ žav. 10.15 Grizli Adams, ponovitev 7. dela ameriške nanizanke. 10.15 Vrnitev v paradiž, ponovitev 21. dela avstralske nadaljevanke. 11.30 Domači ansambli: Ansambel Vita Muženiča. 12.00 Ljudje in. zemlja. 16.05 Kako zelena je bila moja dolina, 6. — zadnji del angleške nadaljevanke. 17.00 Macao, ameriški film (ČB). IS.lS'Sloven-ci v zamejstvu. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Bogdan Pop Čerčev: Trst via Skopje, nadaljevanka TV Skopje. 21.05 Zdravo.
Oddajniki II. TV mreže:
8.55 Poročila. 9.00 Danes za jutri in igrani film. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Čas negotovosti, poljudnoznanstveni film. 20.45 Včeraj, danes, jutri. 21.00 Mali koncert. 21.20 Športni pregled.
9.45-12.05 in 16.40-22.30 Teletekst rtv Ljubljana. 10.00 Naš utrip. 10.15 Zrcalo tedna. 10.30 Prijatelji Eddija Covla, ameriški film. 17.10 Naš utrip.. 17.25 Zrcalo tedna. 17.40 Radovedni Taček: Vrata. 17.55 Legende sveta: Marko, 3. oddaja TV Sarajevo. 18.20 Boj za obstanek: Kdo je bil prej. 19.01 Obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 A. Cullen: Intimni stik, angleška nadaljevanka. 21.05 Aktualno. 21.45 Tv dnevnik. 22.00 Kronika srečanj gledališč Alpe-Jadran.
11.00 Tuji jeziki: Angleščina, 34. lekcija (do 11.25). 16.25 Video strani. 16.40 Mozaik — šolska TV, ponovitev. 17.40 Pamet je boljša kot žamet, 12. oddaja. 17.45 Tedenski zabavnik, oddaja Tv Sarajevo. 18.45 Risanka. 18.55 Video strani. 19.00 Vreme. 19.01 Obzornik. 19.13 Tv okno. 19.18 Zrno. 19.22 Propagandna oddaja. 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Vreme. 19.59 Propagandna oddaja. 20.05 M. Ijaas: Rokoborec, filmska drama. 21.30 Propagandna oddaja. 21.35 Osmi dan, oddaja o kulturi. 22.15 Tv dnevnik. 22.30 Video godba. 23.15
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
TV AVSTRIJA
.Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Angel na zemlji, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Stari (nadaljevanka), 21.20 Svoj-čas, 22.35 Umetnine.
Drugi program
16.00 Spored po željah, 16.45 Hotel, 17.30 Svet živali, 18.00 Tedenski tv spored, 18.30 Avstrija V sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Ri-biti za vsako ceno, 21.20 Portret Marion grofice Dbnhoff, 22.00 Čas v sliki,
22.22 Sedem samurajev Bandit iz Zhobe (film).
in
TV ZAGREB
TV ZAGREB
5.00 Tv v šoli, 10.35 Ponovitve, 14.55 Nogomet: Rad — Priština, 16.45 Poročila, 16.50 Tv koledar,' 17.00 Kritična točka, 17.45 Narodni običaji, 18.15 Dok. film, 19.00 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Concertino, 20.15 Boljše življenje, 21.05 Gospa iz Beverly Hillsa (film), 22.35 Dnevnik, 22.50 Nočni program.
Prvi program
10.30 Otroški in mladinski spored, 12.00 Kmetijska odddja, 13.00 Izobraževalna oddaja, 13.30 Potopis, 14.00 Srce (nadaljevanka), 15.00 Resna glasba, 15.45 Dok. popoldne, 17.15 Drevo rase v Brooklynu (film), 18.55 Čarovnik iz Oza (risanka), 19.30 Dnevnik, 20.00 Trst via Skopje (tv drama), 21.00 Film, 22.30 Dnevnik, 22.50 Nočni spored.
j TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.35 Ponovitve, 14.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski maga-. zin, 18.30 Nogomet, 19.00 Vesela sobota, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Pesmi, ki so bile prepovedane, 21.55 Dam minister, ' 22.20 Kabaret, 23.20 Podelitev Grammy-jev, 0.20 Munsterjevi.
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Ponovitve, 12.30 Credo, 13.00 Usmeritev, 13.30 Družinski magazin, 14.00 Svet živali, 14.25 Otroški in mladinski spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Državna opera včeraj,
2L15 Matere, 22.05 trum.
Drugi program
9.00 Matineja, Športno popoldne,
Spek-
13.00
17.15
TV MADŽARSKA
9.05 Bozsi in drugi. TV igra.
. 10.15 Santa Fee. pon.- 11.00 Delta, pon. 11.25 .Telovadba za invalide. 17.10 Spored za 3 dni, 17.15 Za upokojence. 17.45 Teka. napotki. 18.00 Okno, služnostni spored. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Slikar M. Grunewald. 20.15 Spomladanski festival, otvoritveni koncert. 22.00 Miss Julie, finski film. 23.00 TV dnevnik.
TV KOPER
13.30 TVD novice. 13.40 Športne novice. 14.00 Boks. 15.30 Oddaja o ženskem športu. 16.00 TVD novice. 16.10 Športni dogodek. 18.50 TVD novice. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 20.00 Nogomet — superpokal. 22.00 TVD vse-danes. 22.10 Športne novice. 22.30 Juke Box. 23.00 Oddaja o ženskem športu.
23.30 Športni, dogodek.
tvmadžarska
8.25 Naš ekran. 9.00 Tretji kanal. 9.45 Prirodoslovec amater. 10.15 Športni kviz. 11.00 Plava tura, pon. 11.35 Peters pop show. 15.05 Zgodbe iz stolpnice. 16.05 Ansambel Ma-kvirag. 16.35 Dokumentarni film. 17.25 Pravni primeri. 18.20 Način življenja. 10. del. 18.50 Risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Humor. 21.15 Pest rži, kriminalka. 22.25 Igralec Gy. Miklossy. 23.00 TV dnevnik.
TV KOPER
13.30 TVD novice. 13.40 Športne novice. 14.00 Nogomet — superpokal. 15.30 Oddaja o ženskem športu. 16.00 TVD novice. 16.10 Športni dogodek. 18.50 TVD novice. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 20.00 Sedemdni — tedenski zunanjepolitični pregled. 20.30 Tenis, polfinale. 22.00 TVD vsedanes. 22.10 Športne Hovice. 22.30 Juke Box. 23.00 Oddaja o ženskem športu. 23.30 Tenis, polfinale.
ZO ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota [
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Tv dnevnik. 17.30 Otroška oddaja. 17.45 Otroška oddaja. 18.00 Beograjski tv program. 19.00 Indi-rekt, oddaja o športu. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Leto varstva okolja.
Video strani. Opomba: 10.55	-12.15/30
13.55—15.00/30 Oppdal: Svetovni pokal v alpskem smučanju slalom (M)
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Bjelovarska in varaždinska kronika, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Trideset konjev (drama), 21.10 Znanost ih mi, 21.55 Dnevnik, 22.15 Nočni spored.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Tv dnevnik. 17.30 Otroška oddaja. 18.00 Tuji jeziki: Angleščina, 34. lekcija. 18.40 Številke in črke, kviz. 19.00 Glasbena parada Radenci 88: Big band rtv Ljubljana (samo za Lj 2). 19.30 Tv dnevnik. 20.00
Po
sledovih Slovencev v
svetu: Dežela neskončnih možnosti L, 3. oddaja dokumentarne serije. 20.40 Žrebanje lota. 20.45 Poročila. 20.55 Zabavni torek.
22.30 Oddaja iz kulture.
| TV AVSTRIJA
TV ZAGREB
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 šoli, 10.30 Ponovitve, Otroški in mladinski
Tv v 16.30 spo-
red, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Angel na zemlji, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Mike Hammer, 22.05 Tiha lepota, 23.05 Glasbena scena 88.
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Osiješka kronika, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Bogatašinja, 21.05 Teme in dileme, 22.35 Dnevnik. 22.55 Nočni spored.
TV AVSTRIJA
Klub seniorjev, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Dvojne težave (film), 21.10 Prva poželenja (film).
TV MADŽARSKA
Drugi program
16.00 Program po željah, 18.00 Lipova cesta, J8.3O Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Schwarzwaldska klinika, 21.15 Schilling, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Rekord (film), 23.50 Kolom-bo.
‘ 8.55 Spored za otroke. 10.35 Cirkuški utrinki, pon. 14.25 Burleske. 14.45 Družinska nedelja. 16.00 Dokumentarni film. 16.50 Priporočamo filme. 17.15 Delta, znanstveni poročevalec. 17.45 Oglejmo si skupaj. 18.25 Pravljice. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Dnevnik. 20.10 Pest rži, 2. del kriminalke. 21.00 Telešport, nogometno kolo, pregled. 22.20 Luč za branje. 22.50 Poročila.
TVMADŽARSKA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Angel na zemlji, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Naše vesolje, 21.07 Dediščina Guldenburgov, 21.55 Supre fliper, 22.22 Grešni k'ozel (film), 0.00 Velika dolina (nadaljevanka).
j TV MADŽARSKA
TV KOPER
16.45 Poročila. 16.50 Više-grajska ulica, TV variacija zgodovinske reportaže. 18.00 Spomladanski zgodovinski prazniki: slovesnost ob obletnici Madžarske sovjetske republike. 19.05 TV telovadba. ’ 19.10 Večerna pravljica. 19.30 TV dnevnik. 20.15 Ciklus Pal Sandor: Spomini iz kopališča Herkules, madžarski film iz leta 1981. 21.35 Novi val. 22:20 TV dnevnika«
9.05 Šolska TV. 10.05 Incident na koncertu Ingeborg, pon. enodejanke. 10.35 Telovadba za invalide. 17.10 Utica. 17.40 Spored za 3 dni. 17.45 Jezikovne uganke. 18.40 Nils Hol-gersson, risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Klinika, 12. del z. nemške serije. 20.55 Studio ’88, kulturni TV tednik. 21.40
Narodna za orkester.
2I.45
Zgodovina živi z nami. 22.35 TV dnevnik.
9.30 Juke box. 10.00 Oddaja o ženskem športu 10.30 Najzanimivejši športni dogodki. 13.30 Tv novice.
TV KOPER
TV KOPER
13.40
16.00
Sedem dni športa. Juke box. 16.30 Od-
o ženskem športu.
daja < ___________ ,_______
17.00 Šport. 19.00 Športni
dogodek. 19.30 Juke box. 20.00 Oddaja o ženskem športu. 22.30 Šport. 22.30 Tvd — vsedanes. 22.40 Juke box. 23.10 Oddaja o ženskem športu. 23.40 Športni dogodki.
13.30 Tv novice. 13.40 Športne novice. 14.00 Šport. 16.00 Tv novice. 16.10 Športni dogodek. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 20.00 Dokumentarec. 20.30 Šport. 22.30 TVD vsedanes. 22.40 Športne novice. 23.00 Juke box. 23.30 Oddaja o ženskem športu. 24.00 Športni dogodek.
13.30 Tv novice. 13.30 Športne novice. 14.00 Šport. 16.00 TV novice. 16.10 Športni dogodek. 18.50 Tv novice. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 20.00 Šport. 20.25 Loto. 20.30 Šport. 22.30 TVD vsedanes. 22.40 Športne novice. 23.00 Juke box. 23.30 Oddaja o ženskem šfjprtu. 24.00 Športni dogodek.
9.45-12.05 in 15.55-22.30 Teletekst rtv Ljubljana. 10.00 M. Ijas: Rokoborec, francoska drama. 11.25 Osmi dan, oddaja o kulturi. 16.10 Video strani. 16.25 Mozaik: Osmi dan, ponovitev. 17.05 Tuji jeziki: Angleščina, 34. lekcija. 17.30 Zbis: Srečni metulj, 4. del. 17.45 Cyrano de Bergerac, 5. del mladinske predstave. 18.15 Pokaži mi kako, 6. oddaja Tv Beograd. 19.01 Obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Film tedna: Ciklus filmov Petra Weira: Gallipoli, avstralski film. 21.55 J. S, Bach: Branden-burški koncert, št. 3. v G-duru. 22.05 Tv dnevnik.
Oddajniki II. TV' mreže:
17.10 Tv dnevnik. 17.30 Legende sveta, otroška oddaja. 18.00 Izobraževalna oddaja. 18.30 Videogodba. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Al-pe-Jadran. 21.30 Poročila. 21.35 Umetniški večer.
9.45—12.30 in 16.10— 23.40 Teletekst rtv Ljubljana. 10.00 Glasbena vzgoja — zapisi za mlada: Matija Tomc. 10.35 Kulturna dediščina: Dubrovnik. 11.00 Rdeči baron, ponovitev ameriškega filma. 16.25 Videa strani. 16.40 Mozaik, šolska TV, ponovitev. 17.40 Studio je vaš, 2. oddaja. 18.15 Makedonske ljudske pesmi v priredbah, 2. oddaja. 18.45 Risanka. 19.01 Obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Tednik. 21.10 L Bergman: Fanny in Alexander, 3. del švedske nadaljevanke. 22.10 Jubilejna teveteka, 12. oddaja.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Tv dnevnik. 1'7.30 Otroška oddaja tv Skopje; 18.00 Poklicno usmerjanje. 18.30 Risanka. 18.40 Številke in črke, kviz. 19.00 Tv koledar. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.40 Senca opoldne. 21.00 Po sledeh napredka.
n TVZAGREB
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Šiška, gospi-ška in karlovška kronika, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Žiggy Stardust (film), 21.31 Reportaža, 22.00 Dnevnik, 22.20 Nočni spored. ,
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 10.55 SP v smučanju, 14.55 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Splitska kronika, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Panorama; 21.05 Obarvana svetloba, 23.30 Dnevnik, 23.50 Nočni program.
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Angel na zemlji, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Sprehajalka s Sans-Soucija (film), 22.00 Sodoma in Gomora (film), 23.55 Šport.
Drugi program
9.05 Šport, 16.00 Spored po željah, 17.00 Vzgojna oddaja, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Tv kuhinja, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Argumenti, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Maharadže (dok. film), 23.10 Jour Fixe.
TV MADŽARSKA
9.05 Večer v tričetrtinskem, pon. nemškega filma. 17.10 Dekleta—dečki. 17.55 Hallo, hallo, angleška serija. 18.25 Za boljši jezik. 18.50 Literarne uganke za otroke. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Muhe neke bogate dame, TV film. 21.15 Umetnina tedna. 21.20 Kdor tebe s
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Angel na zemlji, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zgodbe za zabavo, 21.00 Napoved pomladi, 21.55
Velika ljubezen
Klare
Schummann (film), 23.55 Uporniki Lijang Šan Poja.
Drugi program
9.55 Šport, 15.00 Šport, 16.00 Spored po željah, 17.15 Jing Jang, 18.00 Šport, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Notranja politika, 21.05 Dinastija, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Šport.
TV MADŽARSKA
9.05 TV doktor. 9.15 Kipar M. Agamemnon. 9.40 Krona je iz zlata, pon. TV igre. 17.00 Domače/»gledalo. 17.50 Telešport. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik. 20.15 Sosedje, 24. nadaljevanje TV romana. 20.45 Imate 5 minut časa? Bartok: Romunske narodne. 20.50 Oza-
/O ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
kamnom ..., reportaže iz Izraela. 22.15 King's Singers, I. del. 23.IO TV dnevnik.
dje vesti, pogledi in mnenja o javnih zadevah. 21.35 Lišček, TV film. 22.45 TV dnevnik.
TV KOPER
TV KOPČR
13.30 TV novice. 13.40
Športne novice. 14.00 Šport. 16.00 TV novice. 16.10 Športni dogodek.
18.50
Tv novice. 19.00
Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 20.00 Oddaja o .ženskem športu. 20.30 Šport. 22.30 TVD vsedanes. 22.40 Športne novice. 23.00 Juke box. 23.30 Oddaja o ženskem športu. 24.00 Športni dogodek.
13.30 TV novice. 13.40 Športne novice. 14.00 Šport. 16.00 Tv novice. 16.10 Športni dogodek.
18.50 Tv novice. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 20.00 Oddaja o ženskem športu. 20.30 Šport. 22.30 TVD vsedanes. 22.40 Športne novice. 23.00 Juke box. 23.30 Oddaja o ženskem športu. 24.00 Športni dogodek.
STRAN 16
VESTNIK, 17. MARCA 1988
IZ TV SPOREDOV
Petek, 18. marca, 20.20 tv Ljubljana I
H. Dieti — P. Suskind:
KIR ROYAL,
zahodnonemška nadaljevanka
Kir Royal je koktajl iz šampanjca in ribezovega likerja, dobro znan predvsem v Franciji, povsod drugod pa cenjen kot zaščitni znak sprejemov in zabav visoke družbe. Nadaljevanka s tem naslovom je bila v Nemčiji zaradi satirične osti in razkrinkavanja te družbene plasti zelo gledana in popularna. Njen glavni junak je Baby Schimmerlos, časopisni reporter, ki razkrinkava smetano nemške družbe.
Baby je s svojim kolegom Herbiejem — fotografom ves čas na lovu za senzacijami iz življenja bavarskih veličin. Že v naslednji številki časopisa postreže sVojim bralcem z nenavadnimi in pikantnimi zgodbicami.
Baby se suče v svetu filma, mode, umetnosti, med politiki, industrialci in aristokracijo, sprehaja se po uglednih hotelih, znanih restavracijah, razkošnih gradovih, privatnih klinikah, elegantnih stanovanjih in vilah — povsod, kjer se zadržuje visoka družba in kjer utegne priti do škandala ali vsaj drobnega nesporazuma.
Avtor trdi, da vsaka podobnost z- resničnimi osebnostmi iz Muenchna ni naključna, ampak premišljeno namerna, tako da so ob predvajanju v ZRN mnogi na ekranu videli svojo groteskno podobo. Dieti se je obregnil tudi ob takšne visokosti, kot sta predsednik pokrajinske vlade F. J. Strauss ali švedska kraljica Silvia, na katero so Nemci tako ponosni zaradi njenega germanskega porekla. Nadaljevanka ima šest delov.
21.25, tv Ljubljana I
ZMAGOSLAVJE ZAHODNE CIVILIZACIJE, 9. oddaja
SPOMENIKI NAPREDKA
V 19. stoletju seje zgodovina odvijala vse hitreje, v ljudeh je raslo zaupanje v nove ideje in napredek. Vse več jih je verjelo, da se svet nenehno izboljšuje in da bo šel po tej poti še naprej. Kmetijska revolucija je poskrbela, da je bilo prvič v zgodovini v vse več deželah dovolj hrane, dala pa je tudi kapital za eno največjih revolucij v zgodovini človeštva, industrializacijo.
V 19. stoletju seje rodila politika v današnjem smislu. Za druge kulture sta bili najprivlačnejši zahodni politični ideji za nacionalizem in socializem. Dpi socializma, da bo bratstvo delavskega razreda premagalo državne meje pa so umrli v prvi svetovni vojni. Tedaj je umrlo tudi prepričanje, da človeštvo ve, kam gre, da njegova pot pelje v svetlo prihodnost.
22.30 tv Ljubljana I
KRONIKA SREČANJ GLEDALIŠČ ALPE JADRAN
Prva od treh kronik letošnjega srečanja gledališč Alpe Jadran bo gledalcem približala dogodke prvih treh dni goriške prireditve.
Ker bodo letos spet vpeljali nagrade, bo prva kronika predstavila mednarodno žirijo, v kolažu predstav pa bo spregovorila o varieteju Stalnega gledališča iz Trsta, o predstavi iz Neaplja in novogoriški uprizoritvi Ljudožercev Gregorja Strniše, predstavili se bodo beneški gledališčniki iz Mester in beograjsko gledališče Zvezdara teatar. Govorili bodo tudi o simpoziju, kamera Antona Venclja pa se bo sprehodila po neprotokolarnih srečanjih, na katerih predvidevajo pogled na obe Gorici z Oddiha, obisk lipicancev in druge negledališke oblike srečanj. Vse tri kronike (naslednji bosta 21. in 24. marca) pripravlja Majda Knap-Šembera s sodelovanjem Sandija Čolnika.
Nedelja, 20. marca, 12.00, tv Ljubljana I
LJUDJE IN ZEMLJA
Tokrat v kmetijski oddaji LJUDJE IN ZEMLJA obravnavamo varstvo kmetijskih zemljišč. Zanimajo nas nekatera temeljna vprašanja o kmetijskih zemljiščih, s katerimi razpolagamo v Sloveniji ter kako jih varujemo pred pozidavo. V pičlih tridesetih minutah seveda ni mogoče obravnavati teh vprašanj celovito zato smo se obrnili na tiste, ki jih spreminjanje namembnosti najboljših kmetijskih zemljišč najbolj neposredno prizadene — šli smo h kmetom in v kmetijske zemljiške skupnosti. Iz oddaje že diha prva pomlad pa tudi ljubezen do zemlje in zaskrbljenost tistih, ki se bodo v tem in naslednjih letih morali ločiti od dela svojih polj.
Toda — ali ne bi morali biti zaradi tega še bolj zaskrbljeni tisti, ki zemlje nimamo pa vendar od nje živimo?
(Oddajo je pripravil Drago KOCJANČIČ, realiziral Božo VRANEŠIČ in posnel Viki POGAČAR)
Torek, 22. marca, 20.00, tv Ljubljana II
PO SLEDOVIH SLOVENCEV V SVETU - 3. oddaja dokum. serije
DEŽELA NESKONČNIH MOŽ-
NOSTI
1. del
Obljubljena dežela Amerika. Po letu 1880 se vanjo množično selijo možje, žene in otroci iz velike Avstrije, še večje Rusije, prenaseljene Italije. Med njimi so tudi Slovenci. Kip svobode od daleč sveti vsem enako; ponižnim hlapcem, deklam, bajtarjem in vojščakom s krvavih evropskih poljan.
Leta 1878 deluje v Ljubljani že prva izseljenska agencija. Vsak ponedeljek in torek je v Kolodvorski ulici pri Tišlerju veselo. Novi »Amcrikanci« se poslavljajo od domačih. Ne vedo, kaj jih čaka na Ellis Islandu, Otoku solz, še manj, kako jih bo sprejela indijanska Minnesota in njeni rudniki železa.
Sreda, 23. marca, 18.15, tv Ljubljana I
POKAŽI MI, KAKO: VSE KAR NISTE VEDELI, PA NISTE SMELI VPRAŠATI
6. oddaja . V Beograd
Šesta odaja iz cikla Pokaži mi, kako, načenja niz vprašanj o spolni vzgoji mladih. Ali odnosom med spoloma m spolnosti posvečamo premalo pozornosti ali pa morda pomen teh celo precenjujemo.	. .
Kako vplivajo na oblikovanje vloge moškega "> “nske starsi in vzgojitelji ter tradicija? O tem bodo v študiju govorih starsi, strokovnjaki ter pri-padniki današnje mlade generacije.
Furmani, konji in vozovi julija na TV
Desetega julija letos bo v Postojni furmanski prazmk Te! evbnjaLju blja-na pripravlja ob tem celodnevni prenos. Scenarij za	P'	• P jsteea
falt, ki bo prenos ‘udi vodil, prav tako pa »furmansko ve elmo«, kt bo istega dne zvečer in bo prav tako na programu I' Lju P1 • J jubljana Mo-pri tem sodelovali, naj se oglasijo na naslov: M.lo T efalL še Pijada 10 61000 Ljubljana. V poštev pridejo lastniki past  J ’ ki so včasih vozili po naših cestah (parizarj. tajslm kočije, zapravlj.vcki, loj tniki) in vsakovrstna dobro ohranjena konjska op^ miniature vozov, ki
Posebej so k sodelovanju povabljeni tisti, ki i j j	i,aeiLc Dri ia vi-
so našteti zgoraj. Ne glede na material ali vehkost lahko svoje izdelke prijavi jo na isti naslov. Opis naj bo čim bolj izčrpen.
ZAHVALA
Tiho in brez slovesa nas je 6. februarja 1988. v 83. letu starosti zavedno zapustil naš dragi oče, dedek in pradedek,
Anton Sobočan
upokojenec iz Lendave
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, izrekli sožalje ter sočustvovali z nami. Posebna hvala delovni organizaciji PRIMAT Lendava za venec, g. kaplanu za pogrebni obred in pevkam za odpete žalostinke.
ŽALUJOČI: hčerka Lizika, sin Ludvik z družino
ZAHVALA
V 61. letu starosti je tiho, brez slovesa za vedno zaspal dobri mož, dedek in brat in stric
Franc Tušak iz Bunčan
Ob nenadomestljivi in boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih izrekali sožalje, darovali vence in cvetje ali kakorkoli pomagali ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se medicinskemu osebju internega oddelka soboške bolnišnice, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke predstavniku KS za poslovilne besede.
ŽALUJOČI: žena Jožefa, sin Jože, hčerka Marija s Sanjo, ter drugo sorodstvo.
Pomlad bo v tvoj vinograd prišla, in čakala, da prideš tudi ti, sedla bo na prezebla tla in jokala, ker tebe, dobri mož in očka več med nami ni.
ZAHVALA
Smrt, ki nam je naredila neozdravljivo srčno bolečino in v našem domu pustila nenadomestljivo praznino, nam je po težki bolezni, kruto iztrgala komaj 34 let starega
Branka Žavcarja
z Rožičkega Vrha
V globoki žalosti se zahvaljujemo vsem, ki ste darovali vence in šopke ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala g. kaplanu za pogrebni obred, cerkvenemu' pevskemu zboru, videmskemu oktetu ter oktetu iz Zg. Kungote za odpete žalostinke. Hvala tov. Ketišu za poslovilni govor, sosedoma Cizlu in Keglu za neutrudno pomoč v težkih trenutkih in vsem sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in znancem.
Vsem še enkrat — iskrena hvala.
ŽALUJOČI: žena Olga, sin Branko, hčerkica Natalija in vsi drugi, ki smo ga imeli radi.
Zaspala mamica si zlata, zaprla trudne si oči, naj Bog odpre ti rajska vrata, to ti iz srca želimo vsi.
(Slovo materi, dr. Jože Smej)
ZAHVALA
V 91. letu starosti je za vedno zaspala naša dobra mama
Verona Žerdin
Žerdinova mati iz Žižkov
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pošpremili na zadnji poti.
Posebno zahvalo želimo izreči g. škofu, dr. Jožetu Smeju, selezijanskemu inšpektorju, g. Koširju in dekanu, g. Tementu, za izbrane besede.
Iskrena hvala številnim duhovnikom, pevskemu zboru, sorodnikom, sosedom, botrini, znancem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, darovali cvetje in za sv. maše, nam pa izrazili pisno ali ustno sožalje.
ŽALUJOČI VSI NJENI
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 77. letu starosti zapustil
Stefan Zalodec
s Tišine
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem, ki ste darovali vence in cvetje ter v dobrodelne namene.
Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS za poslovilne besede ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je za vedno zapustila naša dobra žena; mama, stara mama in sestra
Irena Cipot
roj. Kuhar iz Polane
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem'in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in šopke, darovali v dobrodelne namene ter drago pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala vsem, ki ste jo obiskovali med njeno boleznijo na domu in v bolnišnici.
Posebna zahvala zdravstvenem osebju pljučnega oddelka, g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS za ganljive besede ob odprtem grobu.
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO TE IMELI RADI
— -------------------------------------i— -----------
Kako je dom naš tih in prazen odkar v njem naše mame ni, odšla je k večnemu počitku, zaprla mile je oči.
Odkar so jo odnesli iz hiše, nam žalostno srce ječi, spomin na njo pa še živi, čeprav je več med nami ni.
ZAHVALA
Tiho, kot je živela, nas je tako nepričakovano in brez slovesa v 87. letu starosti zapustila draga mama, stara mama, prastara mama, teta, svakinja in strina »
Jožefa Žokš
roj. Mihalič iz Poznanovec
V globoki žalosti se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli ustno in pisno sožalje, darovali vence, šopke ter v dobrodelne namene in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna hvala družinam Beznec, Celec, Flisar, Car, sosedovim Lovenjakovim, vsem zdravnikom in zdravstvenemu osebju intenzivne nege internega oddelka v Murski Soboti. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici KS Mačkovci.
Poznanovci, 19. februarja 1988
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
V GLOBOKI ŽALOSTI: hčerka Jožica, vnukinja Darinka z možem, pravnukinji Ksenija in Nastja, nečaki, nečakinje, botrina ter drugo sorodstvo
Zakaj sta morala nam umreti, ko pa z vama je bilo lepo živeti?
Odkar utihnil je vajin glas, žalost, bolečina domujeta pri nas?
V SPOMIN
27. februarja je minilo leto, polno žalosti, odkar je za vedno ugasnilo srce naše drage mame in stare
mame
Irene Cifer
iz Sela
12. marca pa sta minili dve leti, odkar ni med nami našega dragega očeta in starega očeta
Jožeta Cifra
iz Sela
Mirno in tiho sta prenašala bolezen in si želela še malo živeti, a upanje je bilo zaman. Odšla sta tja, odkoder ni več vrnitve. Hvala vsem, ki se ju z lepo mislijo spominjate in, prižigate sveče na njunem grobu.
VSI, KI SMO VAJU IMpLI RADI
VESTNIK. 17. MARCA 1988
STRAN 17
.Kino
SPORED FILMOV V KINU »PARK« M. SOBOTA od 18. do 24. marca
18.	marca ob 17. uri amer, znan.-fant. film ZVEZDNE POTI
18.	marca ob 19. uri grški erot. film MAČJI SINDROM (orig. verzija!)
Mladini do 18. leta ne dovolimo ogleda filma!
20.	marca ob 15. uri celoveč. spored amer, risank RACMAN JAKA IN NJEGOVA KLAPA
20.	marca ob 17. uri amer, znan.-fant. film ZVEZDNE POTI
20.	marca ob 19. uri grški erot. film MAČJI SINDROM
Mladini do 18. leta ne dovolimo ogleda filma!
21.	marca ob 17. in 19. uri it. grozljivka DEMONI
22.	marca ob 17. uri it. grozljivka DEMONI
22.	marca ob 19. uri amer, drama TUDI TAKŠNO TE LJUBIM
23.	marca ob 17. uri amer, drama TUDI TAKŠNO TE LJUBIM
23.	marca ob 19. uri NI KINO-PREDSTAV - KONCERT MESECA RTV LJUBLJANA!
24.	marca ob 17. uri amer, drama TUDI TAKŠNO TE LJUBIM
24.	marca ob 19. uri amer, grozljivka MUHA
ENKRATNA KOMBINACIJA GROZLJIVKE IN LJUBEZENSKEGA FILMA! ODLIČNA MASKA IN IGRA JEFFA GOLDBLUMA -ENA OD NAJBOLJŠIH V PRETEKLI SEZONI!
Prodam
SEJALNICO OLT ZA KORUZO. 4-vrstno, prodam. Razkrižje 18, Ljutomer. IN-18136 OBRAČALNIK PANONIJA ZA TRAKTOR, plug, 12-colni, in strižno kosilnico, 1 m, prodam. Iljaševci 39, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-18137
VINOGRAD V LENDAVI (BUKOVJE), vrh Rudarskega naselja, 4 ari, asfalt, elektrika in vodovod ob parceli, in zamrzovalno skrinjo, 220 1, malo rosi, prodam. Hozjan, Trnje 101, Čren-šovci. IN-2943
VW POLO, registriran do marca 1989, prodam. Adanič,. Rihtarov-ci 19, p. Radenci. M-2944
TRAKTOR PASQUALE 985, 18 KM, s priključki, prodam. Telefon 78 216. M-2945
FORD ESCORT, letnik 1972, registriran do julija 1988, prodam za 800.000 din. Darko Sever, Jurij 12 d, p. Rogašovci. M-2947 MOTORNO ŽAGO STIHL 51 prodam. Franc Rogač, Serdica 13. Rogašovci. M-2948
ŠTIRI VEČJE HRASTE IN DVE VEČJI BUKVI prodam. Se beborci 99. M-2949
RENAULT 4 po ugodni ceni prodam. Kapca 76. LE-13341
	generalna popravila vseh znamk zamrzovalnikov in hladilnikov	
	IZOLACIJE SERVIS SCO PTUJ	SLAVKO FURMAN - PTUJ pri železniški postaji HAJDINA
Naročila lahko oddate po telefonu 062/771-637
SEJALNICO ZA KORUZO, 4-vrstno, v odličnem stanju, prodam. Anton Kocuvan, Precetinci 39, p. Bučkovci. 1N-18116 TRAKTOR ZETOR 3511 S ugodno prodam. Karel Fleisin-ger. Sp. Ivanjci 31. M-2950 KRAVO, staro šest let, brejo, prodam. Gomilice 136. M-2951 TRAKTOR STEYR, tip N 182 a, z reduktorjem in jermenico, prodam. Ernest Šiftar, Strukovci 36. M-2953
MOTORNO ŽAGO in 1,5 m3 smrekovih plohov prodam. Pečarovci 23. M-2954
VARNOSTNI LOK ZA TRAKTOR DEUTZ prodam. Dolga vas 16. LE-13346
MESNICE, MLADE JARČI-CE PASME HISEx, rjave, stare 12 in 15 tednov, iz kooperacijske reje, trikrat cepljene, navajene na vso domačo hrano, odlične nesnice, prodajamo po zelo ugodni ceni. Vsak, ki kupi 10 jarčk, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: ANICA LACKOVIČ, BEL-
TINCI, RAVENSKA 40, tele fon: 069 71-434.
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Irma Benko (direktor in glavni urednik), Jus Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jer-še, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Bojan Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Majda Horvat, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 232, 21 064 21 393; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništva: Gornja Radgona 74 597, Lendava 75 085, in Ljutomer 81 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
STREŠNIKE ZVORNIK, 6000 kosov (polovica nerabljenih), po ugodni ceni prodam. Drago Ilič, Pince-Marof 10. LE-13337
KROŽNO BRANO, s 24 diski, prodam. Julij Vegi, Radmožanci 86. LE-13335
KESONAR S CERADO prodam ali zamenjam za osebni avtomobil IMV, dizel. Rakičan, Jezera 51, telefon dopoldne: 21 404. M-2955
VOLGO, karambolirano, ugodno prodam. Raduha, Žižki 89. M-2957 TRAKTOR 1MT 558 prodam. Ran-kovci 11, p. Tišina. M-2959
126 P, ugodno prodam. Puconci 78 a. M-2961
APN 6, letnik 1986, dodatno opremljen z resonančno izpušno cevjo, ohranjen, ugodno prodam. Veržej, Trg Slavka Osterca 23. M-2962 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam. Marija Kustec, Gornja Bistrica 160. M-2963
OTROŠKO POSTELJO prodam. Balaško, Murska Sobota, Lendavska 17 a. M-2964
ZASTAVO 125 P, letnik 1983, prodam. Anton Marič, Ropoča 68. M-2965
SENO prodam. Križevci 115 v Prekmurju. M-2970
VRATNA KRILA (Anagre) in okna (180 x 120, 100 x 120), prodam. Telefon: 25 452. M-2971
OPEL REKORD prodam. Flisar, Skakovci 40 a. M-2973
JUGO 45, letnik 1984, prodam. Mlaj-tinci 11 a. M-2974
KOSILNICO BCS, komplet z obračalnikom, z volanom in sedežem, vžig prek akumulatorja, malo rabljeno, in plug, 12-colni, visoki klirens, prodam. Karel Krenos, Gornji Slaveči 124, Kuzma. M-2979
KOZLA prodam. Petanjci 64. M-2981 KOSILNICO BCS, dobro ohranjeno, prodam. Unger, Kapelski Vrh 44. M-2982
GRADBENO PARCELO V DAN-KOVCIH, 12 arov, prodam. Dankov-ci 26. M-2984
LESENE HLEVE Z OSTREŠJEM prodam. Tešanovci 60, telefon: 48 308. M-2985
NJIVO BLIZU ŠAL1NEC-NORŠI-NEC in travnik med Cezanjevci in Lukavci, 55 arov, prodam. Naslov v upravi lista. M-2986
AVTOPRIKOLICO, nosilnost 600 kg, prodam. Dervarič, Murska Sobota, Kajuhova 27, telefon: 23 902. M-2987
ZASTAVO 101, letnik 1978, registrirano do 14. 6. 1988, in tri rabljena okna (144 x 140 cm), prodam. Nemš-čak, Ižakovci 185. M-2988
GOLF DIESEL, letnik 1985, prevoženih 30.000 km, prodam. Informacije po telefonu: 46 088 M-2990
ŽETVENI KOMBAJN LINE, kosa 2 m, motor mercedes, motorno žago Castrol, ugodno prodam. Informacije: Krnci 7. M-2991
SEMENSKI KROMPIR in kravo prodam. Čikečka vas 23, Pojbič. M-2992
DIANO IN HARMONIKO, 120-ba-sno, prodam. Telefon: 22 973. M-2993
ŠKROPILNICO za traktor, 2001, prodam.. Andrejci 47. M-2996 STAREJŠO HIŠO Z ZEMLJO ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-2999
GS CLUB prodam. Bakovci, Mladinska 47. M-2994
TOČILNO MIZO, igralni aparat vor-licek in aparat za kuhanje ekspresne kave, vse v dobrem stanju, prodam. Gostišče Verban, Tropovci. M-3000 BALIRANO SLAMO in kravje »omode« prodam. Nemčavci 3. M-2799
PRALNI STROJ IN FRANCOSKO POSTELJO ter žensko kolo prodam. Telefon 21 950. M-3001
NSU 1200, registriran do maja, prodam. Ratnik, Vanča vas 42. M-3002 MEŠANA DRVA, moped avtomatic in rezervne dele za Simco prodam. Korpič, Budinci 23 a. M-3003 NOVEJŠO STANOVANJSKO HIŠO V RADENCIH, z opremo ali brez, prodam. Vprašati po telefonu: 73 396. M-3004.
SENO V BALAH IN PLUGE OLT, 10-colne, prodam. Bakovci, Panonska 37 M-3005
TONSKI PROJEKTOR SUPER 8, pet filmov, prenosni televizor, termoakumulacijsko peč, 2,5 KW, nov jogi, prodam. Telefon od 17. do 20; ure: 22 140. M-3006
RUSKO MOTORNO ŽAGO, z rezervnimi deli, prodam. Tešanovci 27, telefon: 48 307. M-3007
OPEL MANTO, letnik 1971, prodam. Kous, Dokležovje 62, M-3010 SILAŽNI KOMBAJN KEMPFER, malo rabljen, prodam. Dolnji Slaveči 65, telefon: 77 702. M-3011
AVTOMOBILSKI DEU PO UGOD-
NI CENI novi in rabljeni za motor in pločevino
AUTO RECEK. WINDISCHMI-NIHOF
te!.: 9943 3156 2269
PRALNI STROJ GORENJE prodam. Telefon: 24 793. M-3009
GRADBENO PARCELO, veliko 5,6 arov, v Gornjih Moravcih, prodam. Telefon: (069) 22 216. M-3012
PRODAM PODSTREŠNO OKNO, 74 x 112, dvojno steklo, novo, prodam. Tel. 76 657. M-MM
BENYTONE T 20 ANALOGNI TUNER (komponenta) in ZK SPECTRUM 16 K, prodam. Telefon: 24 . 277. M-3014
REZERVNE DELE ZA OSEBNI AVTO PRINZ NSU 1200 prodam. Hotiza 128. M-3015
KOLE ZA VINOGRAD, 400 kosov, prodam. Jože Kulčar, Murska Sobota, Razlagova 20. M-3016
STEREO RADIO KASETOFON
SKR 701, z garancijo, prodam za 23 SM. Gorica 32, p. Puconci. M-3017

GOSPODINJE!
Če vam zamrzovalna skrinja toči vodo ali ledeni, pokličite
IZOLACIJSKI SERVIS
F. Hajdinjak,
Gornji Slaveči 6, Kuzma (069) 78-271
Popravilo z garancijo na vašem domu.
KAWASAKI KH 250, v okvari, in ČZ 250 ENDURO prodam ali menjam za BT 50. Jani Horvat, Nemčavci 10, telefon popoldne 24 718, dop. 21 189. M-3018	-
DIANO, letnik 1980, prodam. Šavel, Dolina 21, telefon zvečer: 72 544. M-3019
KORUZO, 600 kg, prodam. Kobilje 199. M-3021
HIŠO V MURSKI SOBOTI, v III. gradbeni fazi, prodam zdomcu. Telefon: 24 752, od T9, do 21. ure M-3022 MOPED APN 6, nov (star en mesec), nujno prodam. Veščica 19, Murska Sobota. M-3023
ALFO SUD prodam. Kličite po telefonu: 76 121. M-3024
NAKLADALNIK M. F. HAMONAG, letnik 1980, 2 prekucna kesona, kompletna, 26.26 majler, zastavo 635, motor generalno pregledan, z dvojnimi stranicami, 100 ur in cerado, UNI-MOG, 130 KS, generalno popravljen, in strešno opeko biber, 9000 kosov, prodam. Telefon: 46 035. M-3025 WARTBURG, letnik 1979, prodam.
Tropovci, Križna 2. M-3027
KRAVO, brejo sedem mesecev, staro sedem let, prodam. Pečarovci 118. M-3028
SEDEŽNO GARNITURO prodam.
Lutar, Gregorčičeva 55. M-3029
OBRAČALNIK IN KOSO ZA TRAKTOR URSUS prodam. Žitkov-ci 39. M-3030 FERGUSON 35 UGODNO PRODAM. Lukač, Bakovci, Prečna 18. M-3031
MEŠANA DRVA, 10 m1, prodam. Ludvik Peček, Pordašinci 20. M-3031 a
ŠPORTNO KOLO TOSHAMA, rabljeno en mesec, z 10 prestavami, z 2-Ietno garancijo, prodam. Škerlak, Dolenci 35. M-3033
PRIKOLICO ZA AVTO prodam.
Skakovci 19. M-3034
SEMENSKI KROMPIR IGOR prodam. Turnišče, Ul. Štefana Kovača 81, telefon: 70 265. M-3035
AUDI 60, registriran do decembra .1988, prodam za 120 M. Murska Sobota, Tišinska 6 a, telefon: 24 748. M-3036
VIDEOREKORDER TOSHIBA, z garancijo, in televizor, črno-beli, star 4 leta, prodam. Naslov v upravi lista. M-3038
TRAKTOR IMT 542, 500 delovnih ur, in enoosno prikolico prodam. Informacije po telefonu: 74 703. M-3039
ZASTAVO 101, letnik 1981, garažira-no, prodam. Vrbnjak, Stara Nova vas, telefon popoldne: 87 405. M-3040 VISOKOTLAČNO STISKALNICO ZA SENO, VEGLER 50, prodam. Aleksander Vrečič, Strukovci 52. M-3041
CITROEN GS, letnik 1980, prodam. Jože Baler, Bakovci, Prečna 10, telefon: 76 041. M-3042
POHIŠTVO ZA KUHINJO in štedilnik prodam. Šeruga, Bakovci, Stara 21. M-3043
DVOOSNO PRIKOLICO in 12-colm oltov plug prodam. Tišinas 58. M-3044
SENO prodam. Telefon 069 79 615.
M-19601
ZAMRZOVALNO OMARO, gorenje, 185 1, prodam. Tel. 25 055 popoldan. M-BP
ZASTAVO 750, vozno, letnik 1975/1976, prodam. Kristl, Murska Sobota, Lendavska 25 a. M-3045 PRALNI STROJ IN ROČNO ELEKTRIČNO ŽAGO (cirkularko), prodam. Bratonci 23 a. M-3046
DVOREDNI SADILNIK IMT ZA KORUZO, malo rabljen, prodam. Beznovci 4. M-3047
LADO 1600, letnik 1979, registrirano do februarja 1989, prodam. Šeruga,. Z. Velnarja 31, telefon 22 588. M-3049
IMV KOMBI MOREZ 1500, dizel, v dobrem stanju, registriran, letnik 1973, in kombajn eplle 211, potreben manjšega popravila motorja, prodam. Ščavničar, Jalšovec 59, Štrigova. M-3050
MESEČNE JAGODE (tudi vzpenjal-ke), rodijo od maja do novembra, debelina breskve, okus in vonj po gozdnih jagodah, prodajamo. Po povzetju pošljemo sadike po 100 din z navodilom. Milanka Milutinovič, Odžaci, 37240 Trstenik. M-OP
AMI 8 prodam. Bakovci. Zvezna 17. M-3052
HARMONIKO, prostotonsko, trivr-stno, večjo, novo, prodam za 100 SM. informacije po telefonu do 15. ure: (069) 74 641. GR-19603
KITARSKI OJAČEVALEC FENDER SUPER REVERB, 100 W, prodam. Telefon Zoram: 74 511, interna 333. GR-12996
KOSO BRUSATIS ZA TRAKTOR FERGUSON, staro eno leto, prodam. Konrad Kaučič, Zg. Ščavnica 4, po 14. uri. GR-12997
DOMAČE VINO in planimo desko za traktor prodam. Milan Gomzi, Cogetinci 58, P. Cerkvenjak. GR-12998 GRADBENO PARCELO, VELIKO 899 m1, v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni, prodam. Bračič, Gornja Radgona, Mladinska 5. GR-13000
KRAVO, visoko brejo in telico prodam. Veščica 61/M-3053
HLADILNIK, 175 I. dobi o ohranjen, prodam. Murska Sobota, Miklošičeva 30. M-3054
-•------OBVESTILO!-------------
Cenjene stranke obveščam, da s 15. marcem odprem delavnico
VULKAN1ZERSTVO ZA OSEBNA VOZILA
Zamenjava plaščev in zračnic ter uravnovešanje koles. S svojimi storitvami se priporočamo!
MIRAN MULEC
Veržej
(v podaljšku Narcisne ulice)
ZASTAVO 750 prodam za 200.000 din. Vidonci 141. M-3055
SENO, OTAVO (večjo količino), slamo in koruzo prodam. Dobrovnik 146. M-3056
BARVNI TELEVIZOR GRUNDIG, daljinsko upravljanje, ugodno prodam. Jože Hakl, Radenci, Jurkovičeva 12, telefon: 73 313. M-3056
ELEKTRIČNI RAČUNSKI STROJ OLYMPIA, zamrzovalnik gorenje', starejši tip, kopalno kad, kombinirani štedilnik (2 plin, 4 elektrika) in glasbeno skrinjo (džuboks), prodam. Murska Sobota, Sercerjevo naselje 2, telefon: (069) 23 504. M-3058
I VINOGRADNIKI!
IZDELUJEMO RAZNOVRSTNE STISKALNICE ZA GROZDJE -NAVADNE IN HIDRAVLIČNE, Z GARANCIJO. MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE. TELEFON (042) 831 928
R 9 TL, december 1982, 35.000 km, garažiran, prodam. Telefon popoldne: 23 470. M-3059
SEMENSKI KROMPIR IGOR prodam. Bratonci 48, telefon: 71 145. M-3060
PEČ NA TRDA GORIVA (s pečico), skoraj nov, prodam. Kovač, Murska Sobota, Mojstrska ulica 1, III. nadstropje. M-3062	’
KRAVO, staro tri leta, brejo osem mesecev, prodam. Fokovci 79. M-3063
TRAKTOR IMT 542 prodam. Krog, Murska ulica 2. M-3064
AVTOMOBIL RENAULT 4, star osem let, registriran do oktobra, prodam. Štefan Vouri, Dobrovnik 251, blok. M-3066
BMW 323, letnik 1983, novi tip, prodam. Informacije po telefonu (069) 26 098. MMM
SEJALNICO ZA KORUZO, 4-vrstno, v odličnem stanju, prodam. Anton Kocuvan, Precetinci 39, P. Bučkovci. IM-18116 OSEBNI AVTO WARTBURG, letnik 1977, registriran do novembra 1988, poceni prodam. Franc Škrlec, Radomerščak 51 a, p. Ljutomer. IN-18142
KOSILNICO BCS prodam. Telefon 82 042. IN-18146
ZASTAVO 101 (po delih ali v celoti), motor generalno pregledan, poceni prodam. Ogled vsak dan. Filip Špur, Banovci 28, p. Veržej. IN-18147
RENAULT 4, letnik 1977, registriran do novembra, prodam. Telefon zvečer (069) 81 927 1N-18I48
MEIN BLIKS (drobilec), z veliko zmogljivostjo, skoraj nov, in koruzo na storžih prodam. Kuzma 74, telefon po 16. uri: 78 222. M-3079
NESNICE, MLADE JANČIČE PASME HISEX, rjave, stare 12 in 15 tednov, iz kooperacijske reje, trikrat cepljene, navajene na vso domačo hrano, odlične nesnice, prodajamo po zelo ugodni ceni. Vsak, ki kupi 10 jarčk, dobi še eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: FANIKA STADLER, gostilna BAKOVCI, Soboška 4, telefon: 069 76-121.
ŽAGAN BOROV LES, suh, debeline 8 cm, peč za kopalnico braun (trda goriva, elektrika), go-rilec weis haup za centralno ogrevanje in gobelin (zadnja večerja), 130 x70 cm, prodam. Naslov v upravi lista. IN-18150 TRAKTOR FERGUSON 35 prodam. Stanko Filipič, Desnjak 48, p. Ljutomer. IN-18149 TRAKTOR TOMO VINKOVIČ 420 s priključki prodam. Bakovci, Partizanska 12 ali telefon: 76 119. M-3067	*
PEUGEOT 204 prodam. Informacije po telefonu do 16. ure: 23 061. M-3069
BARVNI TELEVIZOR in poro čno obleko št. 38, prodam. Murska Sobota, Titova 13. M-3070 GOLF JGL, prevoženih 40.000 km, garažiran, ugodno prodam. Pertoča 118. M-3071 AVTOMATIC in dve kravi (breji 7 in 9 mesecev) prodam. Telefon po 14. uri: 79 616. M-3072 KORUZO NA STORŽIH, večjo količino, prodam. Bodonci 118. M-3073
RDEČE VINO, 2501, prodam. Cena 500 din. Ivanci 1, p. Bogojina. M-3074
ZASTAVO 101, letnik 1976, obnovljeno, ugodno prodam. Novak, Tropovci 5 a. M-3102
KROŽNO ŽAGO za žaganje drv, z mizo za razrez tehničnega lesa, na električni motorni pogon, ter zemljo, primerno za vinograd, prodam. Informacije po telefonu: 24.518. M-3075 KRAVO, staro pet let, brejo sedem mesecev, kontrola A, prodam za 1,500.000 din. Radenci, Finžgarjeva 1. M-3077
FORD ESCORT 1,3, letnik 1982, prodam. Janez Tornar, Gornja Bistrica 69, telefon v službi 75 011, int. 33. M-3078
KOMODO, MIZO IN 4 STOLE ZA JEDILNICO prodam. Murska Sobota, Stara ui. 1, telefon: 24 513. M-3080
STAREJŠO OMARO ZA DNEVNO SOBO poceni prodam. Telefon: 21 332. M-3O8I
BUKVE ZA POSEK in brejo kravo prodam. Naslov v upravi lista. M-3083
STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje v Dolgi vasi 22, pri Lendavi, prodam. Informacije po telefonu: 23 795. M-3084
ŠIVALNI STROJ RUŽA STEP, star tri mesece, prodam. Kurbus, Murska Sobota, St. Rozmana 6, 7. nadstropje, telefon: 22 843. M-3085
ŠKODO 100 L, 1976, prodam. Telefon: 76 072.
ZASTAVO 101, letnik 1978, nujno prodam za 1,700.000 din. Telefon: 24 087. M-3087
GOLF, letnik 1982, prodam. Petanjci 31, telefon: 46 086. M-3089
SENO IN OTAVO v balah prodam. Bezovci 16. M-3090
APN 6, star pet mesecev, prodam. Sovec, Murska Sobota, Lendavska 4, telefon: 23 731. M-3091
HIŠO S POSLOPJEM in 2,4 ha zemlje (elektrika in voda, mlad sadovnjak, gozd), prodam. Sta-netinci 33 pri Radencih, telefon (062) 302 356. M-3091
Kupim
VW 1200, dobro ohranjen, kupim. Foto Šimonka, Partizanska 11, telefon: (069) 75 993. Le-13350
ZAOKROŽENO KMETIJO KUPIM. Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod »KMETIJA«. M-2972
ŽETVENO NAPRAVO ZA BCS, no vejši tip, kupim. Albina Klun, Slatnik 23, 61310 Ribnica na Dolenjskem. M-2975
ČEBELE NA SATJU AŽ kupim. Štefan Dominko, Štefana Kovača 43, Turnišče. M-3082
ZAHVALA
Iskrena hvala vsem članom kolektiva intenzivne nege na kirurškem oddelku soboške bolnišnice za trud in skrb ter vse, kar so naredili, ko so se borili za življenje našega dragega očeta Istvana Kulčarja. Še posebej se zahvaljujemo dr. Borovšaku, predstojniku oddelka, dr. Putniku in dr. Škočišu. Hvala tudi sestri Mileni.
VSI NJEGOVI
Dragemu sinu in vnuku JOŽETU NOVAKU iz Pesko-vec, ki služi vojaški rok v Brčkem, želijo ob praznovanju goda vse lepo in dobro počutje med vojaki, po odsluženju pa srečno vrnitev — mama, oče in stara mama.
OLJNI GORILEC calomat (lahko z manjšo napako), kupim. Tel. 816-402. PLOČEVINASTE DELE ZA FIAT 1300, nove, kupim. Telefon: (069) 24 414. M-3032
BLOKE ZA TRAKTOR STEYR, tip 180, kupim. Ludvik Zavec, Hodoš 4. M-3037
Zaposlitve
UIGRANA SKUPINA IŠČE KLA-VIATURISTA IN SOLOKITARI-STA z lastno opremo. Telefon popoldne: 25 486. M-2930 NATAKARICO ali dekle, vešče dela v gostinstvu, zaposlim. Hrana in sta-novanje v hiši. Telefon (063) 778 080. M-2946
DVA KV AVTOKLEPARJA IN LIČARJA zaposlim takoj. Kuzma, Črenšovci 61 cm. M-2855
STROJNIKA ZA TEŽKO GRADBENO MEHANIZACIJO (buldožer, bager, kombinirka) zaposlim. Telefon: (062) 631 972. M-2997
ŽENSKO za čiščenje stanovanja in likanje dvakrat mesečno iščem. Naslov v upravi lista. M-3072
ZA OBMOČJE ŠTAJERSKE IN PREKMURJA honorarno zaposlimo osebo za prodajo obrtniškega artikla. Telefon: (063) 26 196. M-OP
Sobe
SOBO V LENDAVI ALI BLIŽNJI OKOLICI išče moški. Naslov v upravi lista. M-2920
Razno
IZDELUJEMO IN MONTIRAMO PLASTIČNE ROLETE po konkurenčnih cenah, več barvnih odtenkov. Telefon: (061) 722 645. M-2844 SERVIS IZOLACIJ SE VAM PRIPOROČA! Zamrzovalno skrinjo pre-sušimo in. obnovimo izolacijo. Vaše zadovoljstvo je naš uspeh! B. Figelj, telefon: (062) 301 893. M-2665 IZDELUJEMO VALOVITO STREŠNO OPEKO v črni, rjavi in rdeči barvi ter zaključno opeko. Za 1 m1 je potrebnih 13,30 kosa. Garancija 30 let. Ignac Horvat, Jalkovec, Brače Radiča 52, telefon: (042) 41 664. M-2851 MOŠKI, star 41 let, brez obveznosti, s srednje veliko, dobro urejeno kmetijo, nealkoholik, nekadilec, dobrosrčen, želi spoznati dekle ali mamico, lahko tudi ločenko, vendar ne po svoji krivdi. En otrok ni ovira. Oglas vas naj 'ne moti. Ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro: »ČAKAM TE«. M-2956
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost pogodbeno vezane vloge št. 9-37332-4 pri H KS KZ Panonka Murska Sobota. Marija Čahuk, Križevci 181. M-2960
Gostilna KLEMENT TURNIŠČE razpisuje prosta delovna mesta za določen čas za GOSTIŠČE V BANOVCIH
2	KV kuharja-kuharici
2	KV natakarja-natakarici
1	NK čistilko
Prijave pošljite na naslov: Gostilna Klement Turnišče, Štefana Kovača 33. Nastop dela L maj 1988.
STANOVANJE, CENTRALNO OGREVANO, v Murski Soboti, menjam za hišo z ohišnico. Ponudbe na upravo lista pod »HIŠA«. M-2972 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 32383/2, izdane pri HKS KZ Panonka Murska Sobota. Pavel Gje-rek, Bukovnica 26, Bogojina. M-2978 GARAŽO ODDAM V NAJEM. Kletko za zajce prodam. Telefon: 21 181. M-2998
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 1598-2, izdane pri HKS KK Gornja Radgona. Ivana Hamer, Že-povci 28, p. Apače. M-3026
ZARADI IZRAVNAVE ZEMLJE prosim za dovoz odpadnega materiala. Asfalt do jame. Jože Kuhar, Petanjci 64. M-2981
VOZNIKI! OPTIKA ZA VSE TIPE OSEBNIH AVTOMOBILOV. S točno nastavitvijo preprečimo enostransko obrabo gum in zagotovimo varno vožnjo. Avtomehanik Franc Makoter, Ljutomer, telefon: 81 987. IN-18143
STRAN 18
VESTNIK, 17. MARCA 1988
V SPOMIN
27. marca bo minilo leto, odkar nas je tiho zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek
Štefan Marič
iz Bodonec
Spomin nate bo večen. Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče v dokaz ljubezni in hvaležnosti do njega.
NJEGOVI NAJDRAŽJI
Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostala.
ZAHVALA
Nepričakovano in brez slovesa nas je v 78. letu starosti zapustila
Marija Vajda roj. Kološa iz Ivanovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Prisrčna hvala duhovniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS tov. Čahuku za ganljive besede slovesa ob odprtem grobu.
Še enkrat hvala vsem, ki ste nam v dneh žalosti kakorkoli pomagali.
Ivanovci, 5. marca 1988
Žalujoči: mož Koloman, hčerka Irena z možem Jožetom, ter vnuk Slavko
Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal; smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostal.
V SPOMIN
19. marca mineva šest let, odkar nas je zapustil dragi
Franc Šnepf
iz Gorice
Še vedno je boleče spoznanje, da te ni več med nami. Hvala vsem, ki se ga še spominjate in obiskujete njegov grob.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Po težki in neozdravljivi bolezni nas je v 49. letu starosti nepričakovano zapustila naša draga mamica, žena in sestra
Jelka Prelog roj. Štuhec iz Očeslavec
Težko je spoznanje, da te ni več med nami. V naših srcih boš ostala, dokler bomo živeli. Prisrčno se zahvaljujemo osebju zdravstvenega doma v Gornji Radgoni, posebej dr. Avsecu, Skupščini občine Gornja Radgona, obema govornikoma, pevcem, g. duhovnikoma, učencem 4. razreda z razredničarko OS Kapela ter sosedom in vaščanom.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Očeslavci, 3. marca 1988
ŽALUJOČI: VSI NJENI, KI SMO JO IMELI RADI
Zakaj si moral nam umreti, ko pa s teboj je bilo lepo živeti. Odkar utihnil je tvoj glas, . žalost, bolečina domujeta pri nas.
V SPOMIN
19. marca bodo minila tri leta, odkar je prenehalo biti plemenito srce dragega sina in moža
Ferija Ficka
iz Vadarec
Hvala vsem, ki se ga še spominjate, postojite pri njegovem preranem grobu in mu v spomin prižgete svečo.
Neutolažljivi: mama, oče in vsi, ki smo te imeli radi
Brez slovesa si nas zapustila, brezmejno bolečino nam pustila, zaman te čaka tvoj cvetlični vrt in žejne rože tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama in prababica
Hedvika Vogrinčič
iz Tešanovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, izrekli sožalje ter darovali cvetje ali v dobrodelne namene.
Posebna hvala g. župniku za poslovilne besede, pevcem in govornici KS Tešanovci.
Vsem še enkrat — iskrena hvala! Tešanovci, 26. februarja 1988
ŽALUJOČI: VSI TVOJI, KI SMO TE IMELI RADI ________________________________________________________
ZAHVALA
V 63. letu starosti nas je nepričakovano in brez slovesa zapustila draga sestra in teta
Marija Cigan
iz Kapce
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti ter darovali vence in šopke.
Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem iz Kapce in Hotize ter cerkvenemu pevskemu zboru in godbi na pihala iz Murske Sobote za odpete in odigrane žalostinke.
Zaspala mamica si zlata, zaprla trudne si oči, naj Bog odpre ti rajska vrata, to ti iz srca želimo vsi.
(Materi v slovo, dr. Jože Smej)
V SPOMIN
14. marca je minilo leto, polne žalosti in osamljenosti, odkar nas je zapustila draga žena, mama, sestra in babica
Angela Flisar
iz Poznanovec
Ohranili te bomo v lepem in trajnem spominu!
VSI TVOJI
A dan je črni moral priti, bridkosti dan, oj dan solzan, težko bilo se je ločiti, a solze vse, ves jok zaman!
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, brata, svaka in strica
Ivana Šemna
iz Lendave
se iskreno in globoko zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste dragega pokojnika pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti, sočustvovali z nami, darovali cvetje ali v dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala celotnemu kolektivu Integrala Promet in delavnice Lendava za pomoč, Združenju šoferjev in avtomehanikov Lendava, govornikom za poslovilne besede, duhovniku za pogrebni obred ter pevkam za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Lendava, 8. marca 1988
Žalujoči: žena Otilija, sin Ivanček in drugo sorodstvo
Bolečina da se skrili, pa tudi solz ni težko zatajiti, le dragega moža in hčerke nihče ne more več vrniti.
ZAHVALA
Ob tragični izgubi moža in hčerke
Zvonka in Zvonke Cipot
iz Odranec
se prisrčno zahvaljujem vsem, ki so mi v teh najtežjih trenutkih mojega življenja stali ob strani m mi poma-gali.
Posebna hvala prijateljem in botricam, dobrim sosedom in sovaščanom Odranec, delavcem in vodstvu podjetja PTT iz Murske Sobote, sodelavkam in vodstvu Beltinke iz Beltinec ravnatelju, ko^,vu in učencem Osnovne šole Vinka Megla iz odranec jevni skupnosti in mladinski organizacyi	..
ter duhovnikom za opravljeni obre . cnrernbali Ijem in znancem ter vsem, ki so pokoj™ P Heiav-na njuni poslednji poti. Hvala pozrtv n;sniCe cem oddelka za intenzivno nego soboške bolnišnice, ki so storili vse, kar so mogli-
Vsi, ki smo ju poznali in z njima živeli, ju omo z ° lečino ohranili v lepem spominu z vp
Zakaj.. 
ŽALUJOČA ŽENA IN MAMA ERŽA
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO JO IMELI RADI
Kako je hiša strašno prazna, odkar v njej več moža, očeta ni, ta izba prej tako prijazna, sedaj odljudna, tuja se nam zdi.
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je v 56. letu starosti zapustil naš dobri mož, oče, stari oče in brat
A vgust Gasparič
ii Vučje Gomile 67
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam priskočili na pomoč, nam kakorkoli pomagali, vsem, ki ste darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Posebno se zahvaljujemo dr. Nadi Šavel-Švagelj za dolgoletno zdravljenje in vso zdravniško pomoč v zadnjih dneh njegovega življenja.
Iskrena hvala tudi čč. duhovnikoma, pevcem in govorniku krajevne skupnosti.
Vučja Gomila, 1. marca 1988
Žalujoči: žena Amalija, hčerka Elica z možem, vnukinja An-drejka, vnuk Boris in sestra Irena
Prezgodaj si odšel od nas, brez besed slovesa v žalosti nas zapustil, v prerani grob odšel.
ZAHVALA
V žalostnih dneh, ko ne moremo dojeti, da je v 55. letu starosti tiho, mirno in brez slovesa zatisnil svoje trudne oči, naš dragi mož, oče, dedek, brat in sin
Ernest Baranja
inv. upokojenec iz Vanče vasi 62 a
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ter vsem, ki ste namesto venca darovali za kirurški blok v Rakičanu. Posebna zahvala medicinskemu osebju pljučnega oddelka soboške bolnišnice.
Prisrčna hvala g. kaplanu Andreju Zrimu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbi na pihala in predstavniku Društva upokojencev M. Sobota za poslovilne besede pri odprtem grobu, kolektivom DO Mura, Zenska oblačila, 313. brigadi, DO Mura Gornji Petrovci, ZGEP Pomurski tisk, DO Avtobusni promet, obračunski blagajni, DO ABC Pomurka, meh. delavnici Transport, DO Komunala, OŠ Radenci in NK Integral Olimpija Ljubljana.
Žalujoči: žena Helena, sinovi Ernest, Štefan, Milan in Drago z ženami, sin Dejan, hčerka Smiljana z možem, vnuki Joco, Simon, Dejan, Laura, Nataša, Suza in Tadeja, brat Štefan z družino in mama Marija
VESTNIK. 17. MARCA 1988
STRAN 19
v besedi in sliki
Kramberger v Kvizkoteki
Z vsemi prilastki, ki mu gredo, bo Ivan Kramberger z Negove jutri ob 21.00 na zagrebški televiziji poskrbel za »medijski dogodek«. Nastopil bo namreč v eni najbolj priljubljenih in gledanih oddaj Kvizkoteka, in sicer v »igri detekcije«. Ob tej priložnosti bo tudi na kratko predstavil pravkar izšlo knjigo Trnova pot (v samozaložbi) »avtobiografijo pisatelja samouka, ki opisuje svojo grenko pot od zibelke do zrelega človeka«. Del izkupička od prodaje knjige, ki so jo v nakladi 5000 izvodov natisnili v Pomurskem tisku v Murski Soboti, bo namenit za invalide, prvi prispevek pa izročil prav v omenjeni televizijski oddaji. Kot zanimivosti naj omenimo, da namerava Ivan Kramberger odkupiti Negovsko jezero,"vendar so mu z oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve pri skupščini občine Gornja Radgona sporočili, »da naša zakonodaja ne dovoljuje imeti v zasebni lasti jezera«.
B. Ž.
---BREZOVCI -----------
Prijeten dan žena v preurejeni dvorani
Vaško—gasilski dom v Brezovcih kljub letom znotraj še ni bil povsem urejen. Zato so lani začeli z urejanjem velike dvorane, ki je dobila nov strop, obložne stene in tlake. Večino del so krajani opravili prostovoljno. Letos pa bodo prekrili ostrešje. Želijo si tudi, da bi Trgovsko podjetje Potrošnik iz Murske Sobote čimprej preselilo trgovino, da bi potem lahko krajani vaško-gasilski dom uporabljali za svojo dejavnost.
Prenovljeno dvorano so odprli ob letošnjem dnevu žena, ko so se zbrali na priložnostni proslavi in srečanju občanov. Bilo je zares prisrčno srečanje, žal pa je bila dvorana premajhna, da bi sprejela vse. V polnem številu so se zbrale ženske, ki so jih tokrat posebej povabili z vabili, topel sprejem pa je s svojim nastopom požela mladina, ki po večletnem mrtvilu postaja aktivna.
F. M.
— BUČKOVCI -------------
Prisrčno srečanje ostarelih
Krajevna organizacija Rdečega križa v Bučkovcih se je tudi pred koncem letošnje zime spomnila starejših občanov in jih povabila na prijetno srečanje. Veliko spodbudnega jim je v pozdravnem nagovoru zaželel predstavnik KS Vlado Bolkovič, kaj vse jih tare v vsakdanjem življenju so povedali v sproščenem pogovoru po pogostitvi, ob zvokih harmonike pa so tudi zapeli.
Čeprav je bilo vreme malce muhasto, se jih je na srečanju zbralo nad štirideset. .
B. K.
___NEMČAVCI „____________
Kultura in urejenost kraja
Mladi v Nemčavcih se čedalje bolj uveljavljajo na različnih področjih. Da imajo veliko smisla tudi za kulturno dejavnost, so dokazali na letošnji proslavi ob dnevu žena, za katero so pripravili kar štirinajst točk, od, priložnostnih besedil, recitacij, igric in petja, skrbno pa so okrasili tudi prostor v gostilni Baranja, ker je vaško-gasilski dom sredi gradnje.
Mladi so se obvezali, da bodo še naprej skrbeli tudi za lepšo urejenost kraja. K temu jih spodbuja tudi prehodni pokal, ki ga je vas dobila pred kratkim.
ZDRAVILIŠČE MORAVSK^^RUCE organizira	’C*”
TEČAJ O IKEBANI
od 22. do 25. marca 1988
Tečaj vodi prof. Masumi Šioke. Vse informacije v zdravilišču Moravske Toplice, telefon: 48 210
-------------------------------------—<----
TISKOVNA KONFERENCA NA TEMELJNEM JAVNEM TOŽILSTVU
Odlagališče odpadkov z določenimi zahtevami

Ekologija, kmetijstvo in ceste so vprašanja, ki trenutno najbolj tarejo občane v krajevni skupnosti Puconci in ki so jih krajani sedmih naselij skupaj s predstavniki soboškega izvršnega sveta, družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti in nekaterih delovnih organizacij obravnavali na javni razpravi. V ospredju zanimanja okrog 200 občanov, ki so se udeležili razprave, je bila ekologija, predvsem pa predlagana ureditev začasnega odlagališča komunalnih odpadkov v nekdanjem peskokopu Proizvodnje kremenčevega peska Puconci. O tem je namreč soboški izvršni svet pripravil predlog odloka o sprejetju ureditvenega načrta. Za to lokacijo kot najprimernejšo so se odločili na osnovi strokovnih raziskav. To so prisotnim občanom tudi podrobno obrazložili predstavniki soboškega izvršnega sveta in Geodetskega zavoda Slovenije. S tem bi v soboški občini tudi med prvimi uredili odlagališče komunalnih odpadkov in odpravili »črna« odlagališča, ki povzročajo veliko nevšečnosti in onesnaževanja. Kljub obširni razlagi in zagotovilom, da bo odlagališče urejeno strokovno, po obstoječih normah in raziskavah, so bili občani krajevne skupnosti proti temu, da so odlagališče ureja na njihovem območju in izražali nezau-
Na tekmovanju pevcem veliko uspeha
V obmejnem prostoru z Ljudsko republiko Madžarsko je prišlo do nove oblike medsebojnega sodelovanja. Poleg dvojezičnih osnovnih šol v lendavski in soboški občini z osemletkami Porabju oziroma v žalski županiji, so vzpostavile vezi tudi osnovne šole s prilagojenim učnim programom. Tako so preteklo sredo obiskali Lendavo in Mursko Soboto predstavniki prosvetnega oddelka županije Zala in tamkajšnjih šol s prilagojenim programom, da bi si izmenjali izkušnje z našimi tovrstnimi ustanovami. O njih je podrobneje spregovoril profesor psihologije Zlatko Zdovc iz Ljutomera, in sicer je pripravil predavanje z naslovom Detekcija in razvrščanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter njihovo vključevanje v ustrezne oblike izobraževanja in usposabljanja v Pomurju. (Na našem posnetku smo zabeležili prihod gostov z gostitelji iz Lendave na OŠ Prekmurske brigade Murska Sobota.). J. G. Foto: N. J.

panje in dvom, da bo le-to narejeno tako, da ne bo imelo negativnih posledic. To je tudi razumljivo, saj se povsod otepajo, da bi imeli odlagališče odpadkov na svojem območju. Pa vendar so po triinpolurni razpravi o tem problemu nekako prišli do sklepa, da v prihodnje ne bo mogoče brez urejenih odlagališč za komunalne odpadke. V tem prepričanju in da kasneje ne bi prišlo do nevšečnosti, so na javni razpravi sprejeli nekatere dodatne zahteve. Tako so zahtevali, da mora odlok vsebovati določila iz zakona o urejanju prostora, dolgoročni plan in dogovor o temeljih družbenega plana občine za to obdobje, da bo odlok vseboval navedbo, da gre za začasno odlagališče komunalnih odpadkov, določal čas uporabe, da bo zagotovljena neprepustnost terena, pot odlagališča in zbiranje izcednih vod v neprepustnem bazenu ter odvažanje le-teh ha čistilno napravo. Zahtevali so tudi, da je ta in vsa druga dela potrebno opravili v skladu s projektno dokumentacijo ter da investitor ne sme dobiti uporabnega dovoljenja, dokler ne bo zadoščeno vsem zahtevam. Prav tako se pred tem ne sme dovoliti dovažanje odpadkov, ker bodo to preprečili tudi fizično. Zaradi kontrole nad tem zahtevajo, da se oblikuje gradbeni odbor za ureditev
odlagališča, v katerega imenuje KS svoje člane. Zahtevali so tudi dosledno poznejšo kontrolo izpolnjevanja obveznosti upra-vljalca odlagališča odpadkov in trimesečno seznanjanje KS s strani uprave za inšpekcijske službe. Upravljalec je dolžan po sanaciji odlagališča skrbeti za zbiranje in odvoz izcedne vode še 30 let in ne samo upravljati kontrolo odlagališča. Želijo tudi zagotovilo, da bo upravljalec ob morebitni ones-nažitvi podtalnice na lastne stroške zagotovil neoporečno pitno vodo. Zahtevali so še, da se mora dosledno opravljati selekcija odpadkov in da se občanom KS Puconci zagotovi brezplačen odvoz komunalnih odpadkov med koriščenjem odlagališča ter da je transport odpadkov potrebno opravljati na relaciji Murska Sobota—-Hodoš, cesto pa je potrebno urediti. O upravičenosti teh zahtev bo razpravljal in odločil izvršni svet. Ze na sami razpravi pa je bilo poudarjeno, da bo izvršni svet storil vse, kar je po projektni dokumentaciji potrebno za varno ureditev odlagališča komunalnih odpadkov. Po tej vroči temi so na javni razpravi v Puconcih pozno v noč razpravljali še o drugih problemih ekologije, kmetijstva in cest.
Feri Maučec
V četrtek, 10. marca 1988, je ob 20-letnici delovanja v dvorani Kina Park v Murski Soboti pel Sindikalni mešani pevski zbor Štefan Kovač iz Murske Sobote pod vodstvom Tomaža Kuharja. V neverjetno polni dvorani, žal jih je veliko odšlo, ker niso dobili vstopnic, veliko pa je bilo tudi tako zagretih ljubiteljev lepega petja, da so vztrajali in stali ves koncertni večer, smo poslušali dober koncertni program, kakovostno izveden.
Zbor bo aprila tekmoval na Naši besedi v Mariboru, zato mu zaželimo, da bi se dobro predstavil in da bi k pred leti prejetemu bronastemu odličju letos pridal še kakšno.
Smilja Gaber
IMed tem ko je za večino divjadi prvih šest mesecev v letu doba, za katero si je človek-lovec izmislil ime lovopust, je to za divjad ni-čkaj počitniško obdobje. Živali, potem ko se pretolčejo skozi tegobe zime, začnejo novo reproduktivno obdobje. Lovska etika zapoveduje članom zelene bratovščine, da jim s krmljenjem in ščitenjem pri tem pomagajo. Lovci pa imajo ta čas tudi nalogo, da ocenijo, opravljeno delo v korist divjadi in varstva narave nasploh. To je čas, ko ocenjevalne komisije določijo vrednost posameznih trofej. Na fotografiji: ocenjevalci z vodno tehtnico določajo prostornino srnjakovega rogovja. Naj ob tem dodamo, da so lovci z območja Zveze lovskih družin Prekmurja v minuli sezoni uživali naklonjenost boginje Diane, saj sta med njiho-•vimt ^ofejami jelen z zlato hietta-ljo,'pa tudi eden izmed srnjakov, ki so ga položili na dlako v LD Rogašovci, je za svoje rogovje zbral 146,20 točke, kar je prav tako dovolj za zlato medaljo.
Foto: Nataša J.
V LANSKEM LETU MANJ KAZNIVIH DEJANJ
Delo javnega tožilstva v lanskem letu je bilo uspešno kljub nenehnemu spreminjanju nekaterih predpisov, je povedal na tiskovni konferenc^ javni tožilec Ludvik Gornjec. Že več let je v Pomurju opazno upadanje kriminalitete med polnoletnimi storilci. Primerjaje z letom 1983 je lanskoletno število storilcev za 23,6 odstotka manjše. Upadanje kriminalitete med polnoletno populacijo ni posebnost naše pokrajine, beležijo ga tudi v drugih krajih. Zaradi inflacijskih razmer so se koncem lanskega leta spremenile vrednostne opredelitve v posameznih določilih zveznega in republiškega zakona, kar pomeni, da podatki o kriminaliteti niso več realno primerljivi s prejšnjimi obdobji, iz teh razlogov pa je tudi ovadb manj. Ustavilo se je upadanje mladoletniške kriminalitete in gospodarskih prestopkov, saj je število
FENIKS V MURSKI SOBOTI — V okviru javnih tribun Pogovori na robu, pogovori na obrobju je soboška Književna mladina Slovenije prejšnji petek zvečer povabila v galerijo kulturnega centra v Murski Soboti nekaj zanimivih gostov. Pred več deset zbranimi so se predstavili: Peter Amalietti, ki se pri Trajni delovni skupnosti samostojnih kulturnih delavcev Feniks v Ljubljani ukvarja z založniško dejavnostjo; Jernej Vilfan, avtor Nagca, Strupene neveste in nazadnje intimnega političnega dnevnika Ob kresu komunizma; Vid Pečjak, slovenski psiholog in pisatelj znanstvene fantastike, ki mu bo pri Feniksu kmalu izšlo delo Socializem v Kozji vasi; Marinka Pečjak, naš priznani kulinarik in izvedenec za sojo. Med pogovorom smo pobirali podpise za razpis referenduma o ustavnih spremembah, uživali sojine jedi, se zabavali in — razmišljali! B. Ž. Posnetek: Nataša Juhnov
PROSENJAKOVCI
Proslava ob jubilejih
Krajevna konferenca SZDL Prosenjakovci je sredi marca pripravila, skupaj s KUD Ady Endre, sekcijo žena in osnovno šolo proslavo ob dnevu žena, 140-letnici marčne revolucije in smrti velikega madžarskega pesnika Petofi Šandorja.
Slavnostna govornika sta bila Jožefa Vbrbš v slovenskem in Bogdan Štefan v madžarskem jeziku, v kulturnem programu pa so sodelovali otroci iz vrtca, recitatorji, plesalci in pevski zbor osnovne šole, članice KUD in mladinske organizacije.
žita
BRUCOVANJE JE ZA NAMI
Sobotni večer v kavarni hotela Diana. Takšen kot vsako soboto, ali pa tudi ne? Najbrž drži eno in drugo. Žurke, veselice, zabave so si podobne: glasba, ples, pijača, pogovori... Ta večer se je razlikoval od običajnih v tem, da je bilo nekoliko več študentov, brucev in starih bajt.
Po enoletnem premoru je obema kluboma, Klubu prekmurskih študentov v Ljubljani in Klubu pomurskih študentov v Mariboru, uspelo organizirati tradicionalni študentski ples z brucovanjem. Začetek ni bil preveč, spodbuden, saj so mnoge mize samevale, toda do desetih se je Diana kar lepo- napoLnilxJ*r£g™m (na sliki), v katerem sq stare bajte pokazale brucem, da se morlJW^narsikaj naučiti, je bil'hitro končan in mikrofon so prevzeli člani ansambla Moby Dick. Plesišče se je hitro napolnilo in kdor se je želel naplesati, mu je to gotovo uspelo, saj je vse skupaj trajalo do zgodnjih jutranjih ur. Vmes so imeli še srečelov in žrebanje vstopnic, pa tudi polnočno presenečenje ni manjkalo. To presenečenje je bil list BRUC, ki pa je bil za nekatere rahlo razočaranje. Kaže, da je tudi študentom začelo primanjkovati idej.
Silva E6ry
mladoletnih storilcev poraslo za TO,6 odstotka, ovadenih pravnih oseb pa za 6,7 odstotka. Tožilstvo je v lanskem letu vložilo enako število obtožnih aktov kot leta 1986, vendar je bilo za 54,7 odstotka več neposrednih obtožnic, kar je razbremenilo delo kazenske preiskave. Upoštevaje število zavrnjenih in oprostilnih sodb in skozi to ocenjevanje kakovosti dela tožilstva, posebno uspešnosti obtoževanja, je lahko ugotoviti, da je bilo tožilstvo uspešno, saj se je povečalo število obsodilnih sodb. Političnega kriminala ni bilo, tudi v našem tisku ni bilo prekrškov. Močno je porasel gospodarski kriminal, zlasti izstopajo grabeži in poneverbe. V lanskem letu ni bilo kaznivih dejanj zoper samoupravljanje, čeprav ta gotovo so, a jih tožilstvu nihče ne ovaja.
Jani D.