Naše zdravje je med potovanjem v eksotične kraje v veliki meri odvisno od nas samih. Zakaj? Ker se sami odločimo, v kolikšni meri bomo upošteva- li številna priporočila medicinske stroke o tem, kako se izogniti tveganjem, ki nas lahko doletijo na poto- vanju, ali pa jih vsaj omiliti. Zato se je smiselno pou- čiti o najustreznejši zaščiti, ki je odvisna od starosti in zdravstvenega stanja popotnika, ter opraviti nekatera cepljenja. Priporočeno je, da vsaj štiri do šest tednov pred odhodom na pot obiščemo ambulanto za poto- valno medicino, kjer dobimo ustrezna navodila s pri- merno zaščito za naše potovanje. Cepljenja Nekatera cepljenja se lahko opravijo pri izbranem osebnem zdravniku, sicer pa vsa cepljenja, ki so obve- zna ali priporočena za določene predele sveta, lahko opravijo potniki v za to specializiranih ambulantah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). GORE V EK SOTIČNIH KRAJIH Ondina Jordan Markočič 1 Eksotične dežele in zdravje Po nasvet v ambulanto za potovalno medicino Potovanje nam običajno prinese veliko lepih trenutkov, mogoče nekaj več telesnih naporov, ker pa se praviloma podajamo na nam neznana področja, kjer smo izpostavljeni drugačnim klimatskim, higienskim, prometnim in zdravstvenim razmeram kot doma, nas lahko doletijo tudi neprijetni zapleti in zdravstvene težave. Ker smo si glede aktivnosti na potovanju različni, lahko že globlje vključevanje v spoznavanje življenja in kulture prebivalstva prinese drugačne izzive, prav tako pa potapljanje, soteskanje, planinarjenje, treking v visokogorje, osvajanje predelov večnega ledu itd. Kadar se podajamo v bolj eksotične kraje, lahko naše zdravje omajajo številni vzroki − od visoke temperature, vlage, sonca, mraza do različnih mikroorganizmov, težav zaradi nadmorske višine ipd. Če poznamo priporočila, se lahko izognemo neprijetnostim in zdravstvenim težavam ter v svojo zbirko spominov dodamo nove doživljaje in si širimo obzorja. 1 Dr. med., spec. epidemiologije, Nacionalni inštitut za javno zdravje, območna enota Ljubljana. Hepatitis A in hepatitis B. Najpogosteje priporo- čena zaščita pred potovanji v eksotične kraje je ce- pljenje proti hepatitisoma A in B. S cepljenjem pro- ti hepatitisu A pričnemo vsaj dva do tri tedne pred načrtovanim potovanjem. Proti hepatitisu B sta po- trebni dve cepljenji v razmiku najmanj enega meseca, kar pomeni, da se moramo prvič v ambulanti zglasi- ti vsaj šest tednov pred odhodom, tretji odmerek pa sledi čez šest mesecev. Obstaja tudi kombinirano ce- pivo proti hepatitisoma A in B, cepljenje poteka s tre- mi odmerki in takimi časovnimi razmiki kot ceplje- nje proti hepatitisu B. Zaščita po vseh predpisanih odmerkih cepiva proti hepatitisu A in hepatitisu B je dolgotrajna − tudi več kot dvajset let. Cepljenje svetu- jemo vsem, ki se odpravljajo na daljša potovanja ali pa pogosto potujejo v manj razvite predele sveta, kakor tudi popotnikom, ki so na potovanjih pogosto v stiku z domačini, obiščejo sorodnike ali prijatelje. T ežko je določiti, v kateri državi je tveganje za okužbo najvišje, Virus hepatitisa Foto: Shutterstock Virus rumene mrzlice Foto: Shutterstock 18 saj je odvisno od časa trajanja potovanja, naših aktiv- nosti na potovanju, upoštevanja navodil itd. Obišče- mo lahko tudi zelo tvegano področje, pa v primeru upoštevanja pravil in primerne zaščite ne bomo imeli večjih zdravstvenih težav. Največ tveganja za okužbo z virusi hepatitisov je v državah Podsaharske Afrike in severnega dela Južne Amerike, pa tudi v državah vzhodne Evrope, Bližnjega vzhoda ter centralne, ju- govzhodne in vzhodne Azije. Trebušni tifus. Med cepljenji, ki jih lahko opravi- mo v ambulanti za potovalno medicino NIJZ, je tudi cepljenje proti tifusu. To cepljenje priporočamo po- potnikom, ki za dlje časa potujejo na rizična obmo- čja, to so nekatere države Afrike, jugovzhodne Azije, centralne in vzhodne Azije, Srednje in Južne Ameri- ke, ali pa kadar je popotniku zaradi specifičnih zdrav- stvenih razlogov to cepljenje priporočeno. Cepi se z enim odmerkom, zaščita pa traja do tri leta. Neželeni stranski učinki po cepljenju proti hepatiti- soma A in B ter proti trebušnemu tifusu so zelo red- ki. Gre za mrtva cepiva, ki so že zelo dolgo v upora- bi in so preizkušena, reakcije po cepljenju pa izjemno redke in zelo blage. Dan po cepljenju lahko občuti- mo utrujenost, slabše počutje, glavobol, večina ljudi pa stranskih učinkov nima. Zelo redko se lokalno na mestu cepljenja lahko pojavi rahla bolečina. Rumena mrzlica. Cepljenje proti rumeni mrzlici je za države z rumeno mrzlico obvezno, za druge pri- poročeno. Pred potovanjem v te države ga svetujemo našim popotnikom, ker s tem preprečimo pojavljanje bolezni ob morebitni okužbi. Okužbo z virusom ru- mene mrzlice prenaša komar, bolezen je ena najhuj- ših tropskih mrzlic s krvavitvami v notranje organe. Cepljenje je enkratno, zaščita pa doživljenjska. Cepijo se lahko odrasli in otroci od dopolnjenih devetih me- secev starosti. Cepivo je v uporabi že vsaj trideset let, je preizkušeno in zelo učinkovito. Stranski učinki se lahko pojavijo, vendar zelo redko. Nastopijo tretji ali četrti dan, običajno kot slabo počutje, utrujenost, zvi- šana telesna temperatura, bolečina v mišicah in po- večane bezgavke. Podobni so znakom blage gripe in trajajo od nekaj ur do nekaj dni. Zaščita pred boleznimi, ki jih prenašajo komarji S povzročitelji malarije se lahko okužimo le ob piku določene vrste komarja. Bolezen prepoznamo po vi- soki vročini, mrzlici, močnem potenju, utrujenosti, glavobolu, bolečinah v trebuhu, občasno tudi driski, z zgodnjo hudo prizadetostjo. Cepljenja proti malari- ji ne moremo ponuditi, ker zaenkrat cepiva ni na vo- ljo. Bolezen pa lahko preprečimo s preventivnim je- manjem zdravil − antimalarikov, zato v ambulanti za Pred odhodom na potovanje razmislimo o cepljenju in obiščimo ambulanto za potovalno medicino Foto: Mateja Pate Bakterija Salmonella Typhi, povzročiteljica trebušnega tifusa Foto: Shutterstock 19 december 2018 PLANINSKI VESTNIK potovalno medicino svetujemo, za katere cilje je je- manje antimalarikov smiselno, kateri najbolj ustreza- jo našemu načinu potovanja, in glede na odpornost proti povzročiteljem malarije. Seveda pa je osnova zaščite pred malarijo, ki jo moramo upoštevati, zašči- ta pred piki komarjev (obleka, repelent, zaščitna mre- ža). Proti večini tropskih virusnih vročic, ki se prena- šajo preko pika komarjev (npr. denga, čikungunija, zika), pa je to edina zaščita. Sončarica in toplotni udar Prekomerno izpostavljanje sončnim žarkom poško- duje kožo in se kaže v obliki pordele kože ali tudi ope- klin težjih stopenj. Zato je na potovanju, kjer smo močneje izpostavljeni soncu, nujno poskrbeti za ustrezno zaščito. Neposrednemu sončnemu obse- vanju se izogibamo sredi dneva, ko je sonce v zenitu. V tem času priporočamo zadrževanje v senci, hlaje- nje telesa s hladnimi napitki in izogibanje večji telesni aktivnosti. Pred soncem se lahko zaščitimo s pokriva- li, oči zaščitimo s kakovostnimi sončnimi očali. Izpo- stavljene dele kože namažemo z izdelki z visokim za- ščitnim faktorjem. Pri potovanju v trope in na visoke nadmorske višine svetujemo uporabo krem z zašči- tnim faktorjem, višjim od 30 SPF. Pomembno je tudi zadostno vnašanje tekočin, vsaj dva do tri litre dnev- no. Višinska bolezen Nad tri tisoč metri nad morjem se poleg vpliva hla- dnega zraka z nizko vlažnostjo in ultravijoličnega se- vanja lahko začnejo tudi težave zaradi nizkega parci- alnega tlaka kisika v zraku. Hitreje smo utrujeni, slabo spimo, pojavijo se hudi glavoboli, slabost, izguba ape- tita, tudi opotekanje, omotica. Vzrok za to je pomanj- kanje kisika v celicah našega telesa, kar se pogosteje zgodi, če na teh višinah tudi prenočujemo. Najbolj obiskani višinski cilji so Cuzco (3300 m) v Peruju, La Paz (3640 m) v Boliviji, Lhasa (3650 m) v Tibetu, ba- zni tabor pod Everestom (5400 m) v Nepalu in Kili- mandžaro (5895 m) v Tanzaniji. Za proces trenutne aklimatizacije na višino, ki zajema pospešena dihanje in srčni utrip ter traja tri do pet dni, se priporoča osta- ti nekaj dni na višini 2500 do 2750 m, preden se nada- ljuje z vzponom. Na ta način se preprečuje višinska bolezen, izboljšata se spanje in dobro počutje. T elesna zmogljivost pa je na teh višinah ne glede na dober po- tek trenutne aklimatizacije v primerjavi z nizko nad- morsko višino zmanjšana. Zvišano število rdečih krv- ničk pri trenutni aklimatizaciji na počutje ne vpliva. Če želimo biti uspešni v procesu celotne aklimati- zacije, se je dobro držati naslednjih navodil. Če je možno, se dvigujemo postopno. Prvo noč po vzpo- nu iz nižinskih predelov ne smemo spati više kot na 2750 m. Ko smo enkrat nad 2750 m, vsako naslednjo noč spimo le do 500 m više. Zelo dobro je, da načr- tujemo dodaten dan za aklimatizacijo na enaki višini vsakih 1000 m. Izogibamo se uživanju alkohola naj- manj prvih 48 ur vzpona in poskrbimo za uživanje zadostnih količin tekočin, ki jih pospešeno izgublja- mo preko ledvic. V prvih 48 urah naj bo vzpon manj intenziven. Pomaga tudi bivanje vsaj dve noči na vi- šini več kot 2750 m v času tridesetih dni pred dejan- skim vzponom. Za pospešitev aklimatizacije se lahko jemlje zdravilo acetazolamid preventivno v primeru, če smo že imeli kdaj težave z aklimatizacijo. Črevesne težave na potovanju Najpogostejša zdravstvena težava, ki pesti dvajset do šestdeset odstotkov vseh popotnikov, je potoval- na driska. Ta je pogosto pogojena s slabšimi higien- sko sanitarnimi razmerami. Okužimo se z oporečno vodo ali hrano, s predmeti, površinami in z onesna- ženimi rokami. Blaga driska običajno mine sama od sebe, v nekaterih primerih pa lahko zahteva spre- membo v potovalnem načrtu, priklene bolnika na posteljo ali pa zahteva tudi bolnišnično zdravljenje. Če drisko spremlja povišana telesna temperatura ali pa v blatu opazimo kri, je potrebna zdravniška po- moč. Ob pojavu driske poskrbimo za primerno na- domeščanje vode in elektrolitov ter naravne črevesne flore. V potovalno lekarno tako uvrstimo že pripra- vljene rehidracijske praške in probiotike. Za preventivo se izogibajmo slabo kuhani ali pečeni hrani, neolupljenemu sadju, sveži zelenjavi, oprani z vodo iz pipe. Izberimo sveže pripravljeno in termič- no dobro obdelano hrano, visoka temperatura na- mreč uniči prisotne mikroorganizme. Pred vsakim uživanjem hrane si dobro očistimo/operimo in raz- kužimo roke. Od pijač uživajmo samo ustekleniče- no, originalno zaprto pijačo. Če te možnosti nimamo, vodo pred uživanjem dobro prekuhajmo ali jo ke- mično dezinficirajmo in dodatno še filtrirajmo zaradi možnosti prisotnosti spor mikroorganizmov, odpor- nih na prekuhavanje in kemična dezinfekcijska sred- stva. m www.factorystore.si Pohodniški nahrbtniki. Vsi letni časi, vse poti. Na voljo v: Trgovine Kibuba (Ljubljana BTC, Ljubljana Šiška, Ljubljana Supernova, Celje, Kranj, Nova Gorica), Trgovine Iglu Šport (Ljubljana Vič, Ljubljana BTC, Ljubljana PCL, Maribor, Lesce, Tolmin), Trgovina Annapurna (Ljubljana), Trgovina Outdoor Galaxy (Bovec), Trgovina Elan (Begunje), Trgovina Pod skalco, (Bohinj) Lofoten 1 ULW - osnovni podatki Število oseb 1 Redna teža 565 g (z bonus paketom) Potovalna teža 490 g Zložen šotor 11 x 22 cm Hidrostatični pod. 1600 mm (zgornja plast) Hidrostatični pod. 3500 mm (spodnja plast) NOVI MUTANT VAŠ PLEZALNI PARTNER. Peta generacija Mutanta predstavlja vrh evolucije plezalnega nahrbtnika. Robusten in poln inteligentnih funkcij je pravi partner za vzpone v vseh letnih časih. ospreyeurope.com www.factorystore.si Spoštovani naročniki Planinskega vestnika, obveščamo vas, da bodo položnice za letno naročnino na Planinski vestnik poslane februarja 2019. Do konca januarja 2019 imate čas, da si priskrbite članski popust. Kaj morate za to storiti? Sklenite ali podaljšajte svojo planinsko članarino v izbranem planinskem društvu do konca januarja 2019 in na položnici bo upoštevan 25 % članski popust. Upravičeni boste tudi do ostalih ugodnosti, ki vam jih prinaša članstvo v eni največjih in najbolj množičnih organizacij v Sloveniji. Planinsko članarino lahko uredite v izbranem PD, na sedežu PZS ali na spletu (https://clanarina.pzs.si) Več informacij dobite na 01 43 45 690, pv@pzs.si, www.pzs.si 20