Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopis! naj se frankujejo In pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica St 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.

J
r
L
Velja
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upr&vništna Usta „Mlr'“ ■v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št 26.
Naročnina naj se piačuje naprej.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je le£&
treba xa odgovor poštne znamko.
pri-
Glasilo koroških Slooenceo
Leto XXXII.
Celovec, 6. grudna 1913.
St 49.
Zoper sistem in sedanjo vlado.
(Govor g. posl. Grafenauerja v državnem zboru dne 12. novembra 1913.)
(Dalje.)
Gniloba v uradništvu.
Druga okoliščina, da >so nastale pri oblastih sedanje žalostne jezikovne razmere, je dejstvo, da dobršen del učeče se mladine ne obiskuje visokih šol zato, da bi si pridobil za izvoljeni poklic potrebno znanje, ampak zato, da bi dobil za službo, ki jo pričakuje ali jo je dobil, primerne letne dohodke.
Gospodje! Take pisarniške duše škodujejo pridnim ostalim uradnikom in smatrajo državo kot svoj oskrbovalni zavod.
Število teh nezmožnih uradnikov bo po mojih izkušnjah znašalo kakih 40 odstotkov uradništva. Če bi število uradnikov za teh 40 odstotkov zmanjšali, potem bi mogla vlada in mi naše uradnike imenitno odškodovati, ne da bi nanovo obtežili davkoplačevalce, uradništvo bi bilo pa tudi dolžno, opraviti kaj.
Ponavadi so nezmožni uradniki povrh še leni in ne poredkoma svojeglavi in domišljavi, živijo pa le na stroške- pridnih uradnikov.
Gospodje! Uradniki, ki pri nastopu svoje službe ne znajo popolnoma najmanj dveh deželnih jezikov v besedi in pisavi, bi v Avstriji sploh ne smeli d o-biti prostora.
To bi bila pravilna oblika §§ 27., 31. in 32. službene pragmatike in najboljša rešitev z njo zvezane regulacije uradniških plač, ker bi s tem manj silili k študiran ju in bi uradništvo samo bilo oproščeno uradnikov 11. ure. (Poslanec Ferd. Seidl: Kako pa bi mogli prestavljati kakega uradnika,
če bi znal samo dva jezika? Kako si to predstavljate?) Sedaj pač težje, kot tiste, ki znajo samo en jezik! (Veselost. — Seidl: Potem se mora učiti pet jezikov, kdor sploh hoče postati uradnik.) Boljše bi bilo, kakor če zna uradnik angleško, grško in francosko. (Medklici.)
Za take uradnike še povišanje plač!
Gospodje! Prisiljen sem, da se od predmeta oddaljim. Za uradništvo pa, ki mojega materinega jezika, namreč slovenskega, ne razume in ga zaničuje; za uradništvo, ki s slovenskim prebivalstvom ne more govo-riti in morda tudi noče; za uradništvo, ki koroškim Slovencem deli pravico in krivico v njim tujem jeziku in strankam, ki ne znajo nemško ali se pred sodiščem ali kako drugo oblastjo hočejo v svojem materinem jeziku zagovarjati ali se pustijo zastopati, grozi s kaznimi in jih kaznuje; za uradništvo, ki je Slovencem na Koroškem in zunaj Koroške zaradi tega, ker vozne listke zahtevajo v slovenskem jeziku, napravilo že toliko neprijetnosti, ovir, jeze in gmotne škode; za uradništvo, ki je povzročilo aretacijo slovenskega župana, ker je zahteval vozni listek v slovenskem jeziku; za uradništvo, ki svetohlimbno uporablja zakon, da razpusti slovenski krajni šolski svet, ker noče uradništvo ž njim v slovenskem jeziku uradovati, in na njegovo mesto nastavi komisarja, ki je zagrizen nasprotnik Slovencev in katero s takim postopanjem povzroča občini velike stroške; za uradništvo, ki hoče ogoljufati slovenske krajne šolske svete za njegove pravice s prestavljanjem učiteljev iz službenih ozirov in jih tudi goljufa, njihove vloge pa pušča nerešene, ker so spisane in oddane v slovenskem jeziku; za uradništvo, ki prokleti, nesramni šolski zistem na Koroškem podpira in se drzne, proti svojemu šefu glasovati; za uradništvo, ki razsodbe najvišjih oblastev že leta sem prezira in proti njim obštruira, samo zatega-
delj, ker so izpadle ugodno za Slovence; za uradništvo, ki ne predstavlja nobene oblasti, ampak je le voljni izvršilni organ gospoda naclbcga — nemškega »Volksrata« — (Živahno odobravanje in ploskanje) — za uradništvo, ki ima po poročilu »Karnt-ner Tagblaita« z dne 22. oktobra 1913, štev. 243, deželnosodnega nadsvetnika za načelnika društva »nemških« državnih uslužbencev, je torej pri tem društvu vsak državni uslužbenec, ki se pripozna za Slovenca, izključen (čujte, čujte!) in se le renegatje (odpadniki) morejo sprejemati; za uradništvo, ki ne obstoji iz avstrijskih, ampak iz »nemških« državnih uslužbencev — za tako uradništvo, gospodje, pričakovati od mene kot člana avstrijskega parlamenta in kot zastopnika koroških Slovencev, da naj privolim v regulacijo njihovih plač, za kar me je prosilo to društvo, je predrznost.
Tako uradništvo, gospodje, sme zavoljo mene v korist in v dobro države in našega ljudstva vzeti vrag! (Veselost in klici: »Tako je!)
Knjižica »Vilajet«.
In kako je s stanjem uradništva na Koroškem glede jezikovne usposobljenosti?
Gospodje! Letos je izšla v založbi »Katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem« v Celovcu čedna knjižica. Vsakemu, ki hoče razmere na Koroškem bolje spoznati in ima kaj srca za pravico in pravičnost, se najtopleje priporoča. Knjižici je naslov: »Aus dem Wila-jet Karnten«. Vsakemu priporočam, da obogati svojo čitalnico s to knjižico. Oblika knjižice je prav ročna, vsebina pa taka, da sei ježijo lasje, pa resnična, ker sicer bi bila seveda zapadla konfiskaciji.
Ker po tej knjižici prihajajo žalostne razmere pri oblastih sploh in seveda tudi pri avtonomnih oblastih — nam koroškim Slovencem namreč tudi avtonomne oblasti ne. gredo niti najmanj na roko in nimamo takorekoč nobene pravice v deželi; ker raz-
Podlistek.
Gospod Štuc In njegov bik.
(Koroška povest. Priobčil dr. L. Lénard.)
(Dalje.)
Ni dovolj, da je bik lep in rejen, ampak biti mora tudi patriotičen, »volkisth«, po vseh predpisih nemškega narodnega sveta.
Žandar Debeljak je odgovoril, da je pravzaprav Štucov bik najlepši med vsemi. Toda to ne more biti merodajno, kajti kmetje se ne zastopijo na uradne dolžnosti koroških bikov, katere je treba z ozirom na koroške razmere presojati s čisto drugačnega stališča. Štuc je Slovenec, ne zahaja v krčmo, nima nezakonskih otrok, zadnjič je šel sam osebno plačat župniku obletnico po svoji materi, z eno besedo; obnaša se jako malo »landesiiblich«, torej tudi njegov bik ne more imeti onih lastnosti, ki so vredne nagrade.
Pričelo se je ogledovanje bikov in, ko je prišla na vrsto Štucova žival, je nastala dolga debata, in gospodje od komisije so imeli razne pomisleke. Gospod župan in krčmar K h P11 i e us chtschegg je rekel, da Štuc še nikdar ni bil v njegovi oštariji pijan, gospod nadučitelj Schescharog je omenil, da se ne krega z župnikom, nekdo je celo omenil, da govori gospod Štuc doma v hlevu s svojim bikom po srbsko, kar si je gospod
glavar skrbno zapisal in takoj naročil žan-darju, naj skrbno preišče to zadevo. Potem je vprašai gospod glavar Štuca, če ima njegov bik izpričevalo, da so mu bile stavljene koze, kakor zahtevajo paragrafi Jožefa II., a posestnik je odgovoril, da Jožefovi patenti v tem slučaju ne veljajo, ker takrat, ko je živel cesar Jožef, še ni bilo javnih bikov.
Po dolgem posvetovanju je sklenila komisija, da dobi Štucov bik nagrado prihod-r je leto, če se bo medtem izkazal, da je dovolj »volkisch und landesiiblich«.
Gospod Štuc je pa svojeglav človek, ki se ne da tako z lepa odpraviti.
Nekega dne se je oblekel v pražnje -hlače, dal na glavo nedeljski klobuk in šel v Celovec k advokatu, voditelju koroških Slovencev:
— Gospod doktor! prihajam v narodni zadevi — pričel je, vstopivši v sobo.
— Kaj pa je? Ali so pri vas volitve?
— Tisto ne!
— Ali vas Srbi brada?
— Tudi ne.
— Ali se pišete s kljukico nad besedo?
— Jaz se pišem vedno samo Štuc, brez kljukice.
— Kaj pa?
— Mojemu biku nočejo priznati za njegovo občekoristno delovanje nagrade, ki mu gre.
— A kaj mu očitajo?
— Da govorim jaz ž njim, kadar sva sa-
ma v hlevu, po srbsko, torej ni dovolj lojalen. Dalje, da ga rado srbi med rogovi, kar spominja na Srbijo. Imam pa izpričevalo, da je pristnega pinegavskega rodu ter se poslužuje istega občevalnega jezika, bodisi uradno ali neuradno, kot vsi drugi koroški biki. Sicer je pa moj bik skromna, pohlevna žival in se ne briga za nobeno politiko.
Tako je govoril gospod Štuc, a gospod doktor je nato vzdihnil:
— Vidite — prične doktor — kako težko je narodno delo na Koroškem. Ni dovolj, da so nastavili povsod nemške učitelje in nemške uradnike, sedaj nam vsiljujejo celo nemške bike in mr j asce, da bi kar najhitreje zatrli zadnjo sled Slovencev na koroški zemlji. Toda mi hočemo braniti svoje pravice do zadnjega diha in niti enega slovenskega bika si ne pustimo zatreti.
Gospod doktor je odslovil Štuca s krepkimi besedami, potem pa takoj šel na delo.
Vložil je rekurz, ga podprl s kolkom in s paragrafi, dokazal vse dobre lastnosti Štu-covega bika in njegov pomen za živinorejo, ter se skliceval na znani avstrijski patrijo-tizem koroških Slovencev, ki že sam na sebi izključuje možnost, da bi koroški slovenski bik imel kakršnokoli zvezo s Srbi.
Prva posledica tega priziva je bila, da je prišel žandar v Štucovo vas, izpil dve če-trtinki vina, snedel klobaso ter poizvedoval razne stvari: če se gospod Štuc piše: Štuc ali Stuc, s kljukico, ali brez kljukice, če se drže patentov Jožefa II. ali ne, zlasti pa, če
3'4
delitev volilnih okrajev je bila tako- za deželni kakor za državni zbor od nemškona-cionalne stranke tako prikrojena, da kljub vsem naporom niti do naj navadne j šib pravic nikdar ne moremo priti (čujte, čdjte!) — ker torej s to knjižico prihajajo žalostne razmere na Koroškem, kakor so v resnici, v širšo javnost, je moža stresla groza, in je nemškonacionolno časopisje knjižico zamolčalo. Rljubtemu pa je priborila pot resnici in tako si tudi jaz dovolim iz te knjižice poročati visoki zbornici nekaj statističnih podatkov o stanju uradništva (bere):
Kdo je kruh ua Koroškem?
»V statusu političnih uradnikov na Koroškem je kakih 200 oseb, med njimi kakih 14 Slovencev in 186 Nemcev, in sicer pri centralnih oblastih in okrajnih glavarstvih, ki pridejo v poštev za Slovence. Pri tem poduradniki niso všteti.
V	deželnem zastopstvu je šest Nemcev, Slovenca ni nobenega.
V	statusu deželnih uradnikov je 75
Nemcev in 2 Slovenca. (Klici:	Čujte,
čujte!«)
V	deželnem šolskem svetu je 12 Nemcev in en Slovenec. (Klici: Čujte, čujte!) In ta, gospodje, je zastopnik katoliške cerkve.
Na srednjih šolah in na učiteljišču imamo 72 Nemcev in 8 Slovencev. (Čujte, čujte!)
Pri pravosodni oblasti je 63 Nemcev in 4 Slovenci. (Živahni klici: Čujte, čujte!) Tu so le uradniki od sodnika navzgor in avs-kultanti v Celovcu všteti, in sicer pretežno slovenskih ali vsaj jezikovnomešanih okrajev. Nemški okraji so izvzeti.
Pri državni železnici je od personala 615 oseb 15 Slovencev (Živahni klici: Čujte, čujte!) in kakih 600 Nemcev.
Pri c. kr. ravnateljstvu državnih železnic v Beljaku je 658 uradnikov, med njimi trije Slovenci. (Živahni klici: Čujte, čujte!)
Pri južni železnici je od 182 oseb 9 Slovencev in 173 Nemcev.
Pri pošti je od 165 oseb pet Slovencev in 160 Nemcev. (Medklici.)
Pri davkariji je od približno 110 uradnikov kakih 8 Slovencev in 102 Nemca. Torej je samoobsebi umljivo, da koroški Slovenci niti krvavih davkov .ne moremo plačati v svojem jeziku. Vrh tega se je ustanovilo še posebno »društvo nemških državnih uslužbencev na Koroškem«, ki bi zadrževalo poslovenjevanje uradništva.
Nadalje vam hočem iz dotične knjižice sledeče poročati. Čudim se, da danes ni med mojim govorom navzočega nobenega Dota e r n i g a ali kake drage nemškonacional-ne kapacitete, kakor se že imenujejo, n. pr. gospod Lutschounig.
»Kaj naj rečemo,« nadaljuje knjižica, »če se je kljubtemu ustanovilo »društvo nemških državnih nastavljencev na Koro-
škem«, ki naj varuje ogrožene interese nemškega Miheljna! Dne 7. sušča 1909 se je vršil ustanovni shod tega društva, h kateremu so razpošiljali vabila, ki so klasičen zgled gosposke morale nemških hujskačev: Med drugim vsebuje sledeče cvetke:	»To dru-
štvo, ki naj obsega vse nastavi j enee nemške narodnosti v državni in dvorni službi skupno z uradništvom državnih železnic, torej uradnike, poduradnike, po pogodbi nastavljene, sluge in delavce, nadalje tudi c. kr. notarje in poštarje, ima namen, varovati interese nemških nastavljencev nasproti vedno boljinbolj se množečemu vsiljevanju ljudi druge narodnosti, varovati vsaj sedanje nacionalno posestno stanje pri oblastih in uradih in stremiti za tem, da prosta mesta če le mogoče zasedejo Nemci. V tem oziru bo društvo v vednem stiku z nemškim »Volksratom« za Koroško. Pripravljalni odbor za ustanovitev tega društva si torej dovoljuje, dragi rodoljub, prositi Vas nujno, da v svoji preizkušeni narodni zvestobi pridete k določenemu shodu.« (Posl. Pollauf: Tako je!)
Tako je in tako bo morda še nekaj časa ostalo, dokler se vladam kakor tudi nemškim strankam, če drugače ne bo šlo, ubije razumevanje raVnopravnosti. (Posl. dr. Pollauf: Ljubljanske metode se poslužiti, to bi se reklo ubijati! Protiklici. Dr. Pollauf: To je prav jasno.) Prav jasno, pa tudi prav res! Mi se ne skrivamo za plot kakor vi, ampak se bojujemo z odprtim vizirjem. Njega ekscelenca gospod pravosodni minister se sme šteti za svojo osebo čelo srečnega in se veseliti, da je kleparska obrt v Norimbergu postala slavnoznana, ki pa žal takih razmer med uradništvom v Avstriji ne more za-braniti.
Graški česar Neron.
Gospodje! Take so jezikovne razmere pri oblastih na Koroškem, in v zeleni Šta-jerski niso niti za pičico boljše. V Gradcu vlada sedaj cesar Neron in kralj justične anarhije v osebi, ki je vtelesena v bitju gospoda predsednika višjega deželnega sodišča pl. Pittreicha.
Gospodje! Kljub nenaravni organizaciji justičnih oblasti, kj podrejuje kakih 900.000 Jugoslovanov graškemu višjemu deželnemu sodišču, vlada v tej instanci sedaj mož pri-štucane odkritosrčnosti, od katerega Slovenci vemo, kaj imamo pričakovati glede našega sodnega naraščaja.
Tako izjavo izgovoriti, kakor je zdrknila z jezika tega gospoda, bi bil Kemal bej smatral pod svojo častjo in bi se je ne bil upal izgovoriti že zavoljo dostojnosti. (Poslanec dr. Pollauf: Kako se je glasila izjava?) Vprašajte g*, tovariša dr. Verstovška, Vam bo že povedal, če tega že niste brali v vseh časopisih. Take nemško na-
vdahnjene uradne osebe, kakor je sedanji predsednik višjega deželnega sodišča v Gradcu, pa niso osamljene prikazni na polju justične tehnike v Avstriji.
Gospodje! »,Hr v a.t sk oslo v e nski klub« ve, kaj je v očigled takim razmeram pri državnih oblastih prisiljen storiti. Vladi in parlamentu naj bo povedano, da z oziram na aroganco (drzno ošabnost) naših nasprotnikov od svojih postavno zajamčenih pravic niti za i-jevo piko nismo voljni popustiti. (Tako je!)
Vlada je sedaj po meni poučena, kako naj zastavi svojo moč za ureditev jezikovnega vprašanja pri oblastih, ona je bila od slovenske delegacije o tem že opetovano poučena, ali ona in nemške stranke so si, namesto da bi bile odpravile vzroke smradu, zamašile ušesa. Od vlade sedaj pričakujemo dokaz, da nad svojim razumevanjem ljudskih pravic ne dvomi!
Visoka zbornica! V sistemu je krivica! Zato bomo Jugoslovani »Hrvatsko - slovenskega kluba« ta sistem tako dolgo pobijali, dokler skoz vrata učnih zavodov in nad pragom pisarn pri oblastih ne bo slavila svojega uhoda pravica. S tem sklepam. (Živahno odobravanje in ploskanje.)
Politične vesti.
DRŽAVNI ZBOR.
Davek na osebno dohodnino.
Po končanem glasovanju o povišanju davka na žganje je prišla v zbornici na vrsto razprava o osebni dohodnini. Poročevalec je znani sociolog dr. Licht. Po novem zakonskem načrtu se bodo člani komisije, ki bo razsojevala o napovedbi za osebno dohodnino, volili za dobo osmih let ter bodo zapriseženi. Ta davek bodo morali plačevati tisti, ki bodo imeli dohodkov nad 1200 K. Pri kmetovalcih se bo oziralo na katastralni donos samo sredstvo za cenitev. Dosedaj je davčna oblast take kmetovalce, ki niso imeli drugih dohodkov kakor iz kmetije, pustila pri miru, če ni čisti katastralni iznos (dohodek) znašal vsaj 500 K. V prihodnje utegnejo tudi mkrijše kmetovaiče nadlegovati s tem davkom. Seveda davkarji radi vidijo dohodke, ki jih ima kmet, izdatkov pa ne vidijo. To je krivično. Zato je pač razumljivo, da poslanci Slovenske Ljudske Stranke s to predlogo niso zadovoljni.
Davčna mera ostane do dohodka 10.000 K ista, kakor dosedaj. Pri dohodkih čez
10.000	K se bode pa zvišala. Pri dohodkih do
11.000	K bode davek znašal 265 K, pri dohodkih od 96.000 do 100.000 K pa 4700 K itd.
Osebam, ki imajo več otrok, se bode davek primerno znižal.
je res govoril besede: »Srbi« in »Srbijo«, v kakšni zvezi in v kakšnem pomenu? itd itd.
Berač Hans, ki je v isti oštariji, kjer je poizvedoval žandar, pil žganje, je izpovedal, da je bil nekoč pri Štucu na dvorišču in je slišal, kako je gospodar v hlevu praskal bika in zraven večkrat izrekel besedi: »srbi, srbijo« in še marsikaj dragega, česar si pa ni zapomnil iz dveh vzrokov: prvič ker je bil pijan, drugič pa, ker se ne razume na visoko politiko.
Gospod žandar, ki je razumel slovenščino samo za naj večjo silo, si je skrbno zapisal te besede ter pripomnil v svoji opazki, da po njegovem utisku berač Hans ne laže, prvič, ker nima za to vzroka, drugič pa, ker ga ima že nekaj v glavi in latinski pregovor »in vino veritas« (v vinu je resnica), se lahko tudi obrne: »v žganju je resnica«. Iz njegove izjave pa sledi, da je Štuc navdušen srbofil in da je tudi njegov bik, dasiravno rodom iz Pincgava, na sumu, da je v zvezi s Srbijo.
Žandar je zasliševal vse Štucove sosede, izpraševal celo njegove dekle, si ogledal hlev, pogledal pod jasli, si zabiliežil, da visi pri Štucu na steni slika kraljeviča Jurija, ki pobija Avstrijo, ter odšel.
Kmalu zatem je dobil gospod Štuc od okrajnega glavarstva dopis, v katerem se mu naznanja, da je dognano, da je on, gospod Štuc, napeljaL vrelček, ki izvira v njegovem gozdu, čez svoj travnik na svoj zelnik, in da se mu radi tega kršenja vodne pravice, ki se je doslej svobodno razlivala po grapi, nalaga 60 kron kazni.
Gospod Štuc je šel s tem odlokom zopet v mesto k advokatu, imel je zopet prijazen sprejem, in advokat je vložil drugi rekurz zoper ta odlok. Zadeva z vrelcem je bila majhna medigra, ki je neznano kako prišla v bikovsko zadevo. Glavna stvar, namreč pravda radi bikove nagrade, se je pa med tem razvijala počasi dalje.
Na doktorjev rekurz ni bilo od nobene strani odgovora Medtem je pa žandar sestavil in odposlal poročilo o svoji preiskavi na okrajno glavarstvo. Kako je sestavil poročilo in kako se je dalje obdelovalo po kan-clijah, to je stroga uradna skrivnost, ki se bo odkrila morda šele čez nekaj stoletij preiskovalcu slovenske kulturne zgodovine. Čez nekaj tednov pa je prišel od c. kr. okrajne sodnije velik papir, naslovljen:
Naj prejme
gospod štuc, po domače Bik
v Brezovem grabnu.
Uradno: kazenska zadeva.
Štuc ni maral sprejeti »dopisa«, češ, da ni na njega naslovljen, ker on ni »po domače Bik«. Bik ni mogel sprejeti dopisa, ker ni znal podpisati potrdila prejema. Torej je romalo pismo nazaj, odkoder je prišlo.
Čez teden dni je prišlo pismo nazaj s pripombo, da se mora dostaviti prisilnim potom.
Štuc se je popraskal za ušesom, pomislil nekoliko, potem pa podpisal in potrdil, da je prevzel pismo za svojega bika.
V dopisu je stalo, da je gospod Bik, posestnik v Brezovem grabnu, obtožen veleizdaje po paragrafih teh in teh, ter mora priti k obravnavi dne tega in tega.
Časa je bilo samo dva dni. Torej je Štuc takoj oblekel nedeljske hlače ter šel s pismom zopet v mesto k advokatu.
Doktor se je smejal široko in globoko, ko mu jet Štuc pojasnil, za kaj se gre, potem pa rekel, da nesporazumenje sicer ne bo imelo niti zanj, niti za njegovega bika nobenih neprijetnih posledic, vendar pa bo povzročilo nekaj stroškov in izgubo časa. Uložil bo pri sodniji takoj rekurz, ker iz naslova ni dovolj jasno, kdo je tožen: gospod Štuc ali njegov bik. Vendar pa mora priti določenega dne k obravnavi, ker je za rekurz premalo časa in bi zarnogel biti obsot-jen v odsotnosti, kar bi še bolj zavleklo zadevo.
Drugega dne se je torej posestnik zopet obul v nedeljske hlače in šel na okrajno sodnijo. S sabo je za vsak slučaj vzel tudi svojega bika. Mimogrede je zvedel, da je tudi več dragih oseb dobilo povabilo, naj pridejo za priče na sodnijo. Kar je bilo njegovih nasprotnikov, so delali škodoželjne obraze, njegovi prijatelji pa in sosedje, ki so bili nepristranski, so gledali nejevoljno, da imajo po nepotrebnem škodo in izgubo časa. Gospod nadučitelj pa je siknil mimogrede :
»Prav vam je! Zakaj pa držite z bindi-šarji?«
(Konec sledi.)
Novo določilo je, da se bode smelo zahtevati vpogled v trgovske in gospodarske knjige, če se bode davčni oblasti zdela napoved neresnična. Vpogled se bode pa za-mogel vršiti samo po članu prizivne komisije. Po zakonu bode poskrbljeno, da se ta vpogled v knjige ne bode v trgovskem oziru proti kakemu trgovcu ali podjetniku zlorabljal.
Slovenski poslanci za kmete.
Pri debati je govoril manjšinski poročevalec slov. poslanec Roškar. Govornik pravi, da bi novi zakon o osebni dohodnini moral prinesti olajšavo za slabe in breme zvaliti na gospodarsko močnejše. Toda novi zakon ni tak. Kmetje so se že zdaj pritoževali čez ta davek, v prihodnje se bodo še bolj. Govornik dokazuje, kako davčni uradniki napačno cenijo dohodke kmetov in jim nalagajo davčna bremena. Rekurzov pa kmetje ponavadi ne znajo delati, ker so postavna določila tako zamotana, da jih včasi niti Arsi davčni uradniki ne poznajo. Govornik predlaga:
Pri § 155. naj se določa : da so osebne dohodnine prosti oni, katerih skupni dohodek enega leta ne presega 2000 K. Ako bi pa ne bilo sprejeto, predlagam eventuelni predlog: osebne dohodnine so prosti oni. katerih skupni dohodek enega leta ne presega 1(300 kron. Država bi izgubila samo štiri milijone kron pri dohodkih od osebne dohodnine. Mnogim kmetovalcem in obrtnikom bi pa bilo ustreženo.
V	torek dne 2. t. m. se je razprava nadaljevala in sta prišla na vrsto zopet dva govornika Slovenske Ljudske Stranke, poslanca P iše k in dr. Verstovšek. Prvi je stavil predlog, da naj se kmetov, kojih dohodki so samo iz kmetije, pri katastral-nem čistem dohodku z manj nego 500 kron, sploh ne nadleguje z zahtevami, da naj priznavajo svoje dohodke. Dr. Verstovšek je grajal načrt in očital poročevalcu, da goji sovraštvo zoper kmete.
Dr. Hochenburger — obsojen.
V	justičnem odseku se je dne 28. novembra vršilo glasovanje o predlogih, s katerim sc konštatira, da je pravosodni minister dr. Hochenburger kršil državni osnovni zakon o neodvisnosti sodnikov s tem, da se je vmešaval v pravosodstvo v zadevi sodnika Estla na Dunaju. Ta predlog je bil soglasno sprejet. Ker hoče nekaj poslancev, da se Hohenburgerju izroči nezaupnica, pride zadeva še v zbornici enkrat na vrsto in bo ministru še huda predla. V odseku mu je bral poštene levite zavoljo zapostavljanja slovenskih sodnikov poslanec dr. B e n k o-v i č.
NOVI IZDATKI ZA MORNARICO.
V	mornariškem odseku ogrske delegacije je admiral Haus naglašil, da se za mornarico preveč štedi (špara). Zahteva, da se vse starejše vojne ladje počasi nadomestijo z novimi. Opozicija je to ostro grajala, češ, da se Avstrija oborožuje, kakor da bi bila kaka pomorska sila.
HRVATSKA JE DOBILA BANA.
Kraljevi komisar na Hrvatskem baron Skerlecz je imenovan za hrvatskega bana ter je bil dne 2. t. m. od cesarja zaprisežen. Na Hrvatskem se zato vršijo volitve v sabor.
VOJNA POGODBA RUSIJE Z BALKANSKO
ZVEZO PROTI AVSTRIJI?
»Neue Freie Presse« je objavila vest, da je Rusija leta 1912. napravila z balkansko zvezo proti Avstriji vojaško konvencijo. Pe-
najlepši načrti,
ki jih v dobrih urah sestavimo in naši najboljši upi postanejo ničevi, ako si nakrat vsled prepiha, mokrote in prehlajenja revmatične bolečine, bodenje, heksenšus, bolečine v križu ali v hrbtu pridobimo in sedimo potem od bolečin mučeni ter nezmožni za delo.
Tu je potem prava dobrota, ako je doma staro priznani, bolečine odpravljajoči Kellerjev zeliščni esenčni fluid z zn. „Elzafluid“. in nas v kratkem času od naših bolečin oprosti, nas napravi zopet sveže, zdrave in za delo zmožne. Občutili smo dobrote Feller-
trograjska brzojavna agentura pa poroča iz zanesljivega vira, da je vest o sklenitvi vojaške konvencije leta 1912. med Rusijo in slovanskimi balkanskimi državami proti Avstriji, Turčiji in Rumuniji, kakor tudi vest o kakih obveznostih Rusije, popolnoma izmišljena. Neresnična je tudi vest, da bi Rusija Rumune pri njih pohodu na Bolgarskem podpirala z vojnim materijalom. Kljub različnim značajem izhajajo vse te vesti oči-vidno iz enega in istega Rusiji sovražnega vira.
ZMAGA S. L. S. NA KRANJSKEM.
Pri deželnozborskih volitvah na Kranjskem je v splošni kuriji dne 1. t. m. Slovenska ljudska stranka sijajno zmagala. Grda agitacija s »sveto Johanco v Vodicah« torej ni nič pomagala. S. L. S. je prodrla v vseh 10 volilnih okrajih po deželi z velikimi večinami. V Ljubljani je prišel njen kandidat Ivan Kregar v ožjo volitev z liberalcem Turkom. Volitve v kmečkih skupinah se vršijo dne 9. decembra. Kandidat je S. L. S. so: Franc Povše, dr. Ivan Šušteršič, dr. Krek, Franc Demšar, Ivan Zabret, Franc Drobnič, dr. Žitnik, Josip vitez Pogačnik, Bogomir Perhavc, Josip Zurc, Franc Košak, dr. Lampe, Ivan Vehovec, Anton Lovšin, Karol Škulj, Karol Dermastja.
Dnevne novice in dopisi.
Imenovanje. Deželni sodni svetnik Ernst Martinak v Celovcu je imenovan za deželnega sodnega nadsvetnika.
Odlikovana katoliška dama. V torek dne 2. t. m. je izročil knez in škof krški, dr. Baltazar Kaltner, v prostorih Marijine kongregacije na Benediktinskem trgu gospe Ani Pichler, hišni posestnici v Celovcu, od sv. očeta Pija X. podeljeni ji častni križec »pro ecclesia et pontifice«. Gospa Ana Pichler je prednica celovške Marijine družbe za gospe in ima za katoliško dobrodelno gibanje v Celovcu velike zasluge.
Božičnica v uršulinskem samostanu. Za 87 gojenk sirotišnice sester uršulink v Celovcu priredijo' v samostanu božičnico dne 28. decembra ob 5. uri popoldne. Gojenke bodo igrale dve božični igri. Prostovoljni darovi se sprejemajo pri porti.
Vojaške vesti. 17. p-ešpolk, katerega so nemški naciohalci po vsej sili hoteli spraviti iz Celovca, ostane v Celovcu. Vojaška oblast se neosnovanemu hujskanju nemško-nacionalnih kričačev ni udala. — Za štabne narednike so bili s 1. t. m. imenovani: Narednik Anton Jaklič od 17. pešpolka, nadlovec Franc Heiss od 9. lovskega bataljona in Miha Hefka od 19. lovskega bataljona.
Šolska vest. Na trorazrednici v Možici je razpisano v definitivno nameščenje učno mesto za žensko učno moč do 10. grudna. Znanje slovenščine se zahteva.
Ljudsko gibanje v Celovcu. Meseca novembra je bilo v stolni župniji 13 porok, med temi dve na smrtni postelji. Umrlo je 11 oseb. Pri fari je bilo 10 porok, 8 smrtnih slučajev in 5 krstov.
»Osimarka«. Podružnica nemškega ki“-ščansko - socialnega obrambnega društva »Ostmark« v Celovcu je izvolila za predsednika g. profesorja Leop. Pettauerja, naslednika rajnega g. profesorja Apiha kot profesorja za slovenščino na celovškem učiteljišču.
Nesreča na beljaškem kolodvoru. Poštni vlak št. 740 je povozil na beljaškem kolodvoru dva železničarja. Eden, Ljubaj, je bil takoj mrtev, drugi pa nevarno ranjen in je pozneje umrl. Vzrok je bila gosta megla.
jevega fluida z zn. „Elzafluid“ mnogokrat na lastnem truplu in ga torej lahko svojim čitateljem v resnici toplo priporočamo. Njegova ekscelenca Leon baron Freytagh-Lo-ringhoven, deželni svetnik Veseljevega vi-teštva in carsko-ruski resnični državni svetnik v Arenburgu, Kommandantenstr. 5, otok Gesel, gubernija Livlandska, piše o tem: „Smatram za svojo dolžnost napram drugim ljudem, priporočati izborni Kellerjev fluid z zn. „Elzafluid“, kjerkoli morem. Opozarjal sem nekega študijskega prijatelja in petro-grajskega zdravnika na to krasno sredstvo in imel sem priliko, nekega drugega petro-grajskega zdravnika, ki ima tukaj velik
Miklavžev večer
celovških Slovencev se vrši letos
v nedeljo 14. decembra
v veliki dvorani hotela Trabesinger.
Slovenske družine, pripeljite s seboj mladino, da jo obdari Miklavž!
Nemški »Volksrat« za Koroško je imel svoj občni zbor pri Sandwirtu v Celovcu. Zborovanje je vodil predsednik trgovske in obrtne zbornice Maks vitez pl. Burger. Manjkalo seveda ni Doberniga, prajerja Nagele-ta, poslanca Pirkerja in celovškega župana dr. Metnitza. Govorili so o »novih napadih« Slovencev. Tolaži nas samo to, da se jim ni posrečilo požreti Slovencev na žlici juhe. Občni zbor je sprejel resolucije zoper reformo na šolskem polju. Ti naprednjaki so največji nazadnjaki na svetu.
Zloglasne »bikovske skupine« na učiteljišču. »Verordnungsblatt« poroča:	Jožef
Possnigg je nameščen za pomožnega učitelja na c. kr. učiteljišču, previdno pa ne poroča, čemu? Dodamo: Glasoviti izumitelj »bikovskih skupin« poučuje »Preschern-Possnigg-Flaschevo Ferlacher« slovenščino! Treba bo pomesti z železno metlo v Avgije-vem hlevu, kajti vzor-učitelj se prezira, zapostavlja, docent »bikovskih skupin« pa nastavlja.
Kako se denuncira »von amtswegen«.
Svoje dni se je čitalo o izključenju tovariša iz učiteljskega društva »Zweiglehrerverein Oberrosental«, društva Nemcev, posilinem-cev in honorar-nemcev-učiteljev; o vzrokih so ti velemožje vzgojitelji in učitelji slovenskega ljudstva zvesto udano poročali vsem svojim višjim šolskim oblastem: c. kr. okrajnemu šolskemu svetu, Schulvereinu in slavnemu Volksratu. Njihov zvest pristaš, znani načelnik krajnega šolskega sveta v Lipi nad Vrbo, Viljem Hussian, jih vzorno posnema. Čujte: besedičil in bahal se je svojčas »pri Tigru« v Celovcu: »Sedaj moram pa zopet k Bendu, da vendar nadučitelja Hriberniga z Lipe spravimo.« Je-li Viljem Hussian in sodrga a la Hoffer tudi »krainischer Hetz-slovene«? gg. Benda, Metnitz, Angerer, Le-misch etc.
Poizkusen samomor. Kuharica neke celovške kavarne se je 1. t. m. poizkusila zastrupiti, in ker to ni uspelo, se je obesila. Rešili so jo pravočasno in odpeljali v deželno bolnišnico.
»Proč od Rima.« Protiversko predavanje uničevalca lurških čudežev dr. Aignerja dne 11. novembra pri »Sandwirtu« v Celovcu je kontorista Gustelna Fruhling tako navdušilo, da je odpadel od katoliške vere. Poba je star šele 18 let ter je sin celovškega tapet-nika Friihlinga. Kljub svoji mladosti je znan kot ponočnjak in nemimež ter je vsled te lastnosti že opetovano imel opravka s celovško policijo.
Petletni samomorilec. V Gradcu je skočil v vodo petleten deček Franc Rus, ker ga je dopoldne mati kregala. Domačim je povedal, da se bo zato umoril, pa seveda tega nihče ni verjel. Kam plovemo?
Kavalirji iz — Maria Elend. O žejnih gospodih v Podgorju gre govorica, da gospodu nadučitelju Alojziju Liaunigg, g. učitelju Francu Egger in g. Francu Schuster, ki bi rad bil oberlajtnant, jako dobro tekne slovensko pivo, kar sami radi in pridno letajo z glažkom, drugače pa v znani nemški po-
zavod za močvirno kopel, s Fellerjevim „Elzafluidom“ od močnih revmatičnih bolečin v rami ozdraviti, pri katerih niso njegova lastna zdravila pomagala. Tudi neki zdravnik v Danzigu, zahodna Prusija, rabi v svoji praksi Fellerjev fluid uspešno in tako želim v blagor človeštva Fellerjevemu fluidu vedno večje razširjenje in njegovemu iznajditelju zasluženo slavo.“
Naj bi naši čitatelji ta nesebični migljaj vpoštevali in Fellerjev fluid z zn. „Elzafluid“ od lekarnarja E. V. Feller v Stubici, Elza-trg št. 67, (Hrvatsko) naročili. 12 steklenic stane franko samo 5 kron, mali izdatek, ki prinaša obilo koristi. ------------------------------du.
štenosti in veledušnosti bojkotirajo slovensko blago in tudi celo pivo. Tekne jim le zastonj! — Kajne, »Herren am bedràngten deutschen Boden«, ni bilo tako pred par tedni. — Tudi proti alkoholu, če ga je enkrat do krofa sit!
Samoumor v Celovcu, Dne 29. m. ni. je
sporočila neka žena pri policijski postaji na Beljaški cesti, da je videla osebo, ki je skočila v Lendkanal in izginila v vodi. Res sta našla dva policaja na dnu kanala neko žensko. Dr. Teuber je konštatiral smrt. Mrliča so prepeljali v Trnjovas. Samomorilka je vdova Zofija Seebacher, rojena leta 1877. v Iluttenbergu.
Južna železnica. Svoječasna odredba, s katero se je za nalaganje premoga in koksa določil skrajšan čas na šest ur po dnevi, se je na vseh progah južne železnice s 1. decembrom zopet preklicala.
Mrtvega so našli na Št. Helenski gori pri Otmanjah pri Gorici leta 1859. rojenega drvarja Ivana Bratino. Pogrešali so ga od 25. novembra. Dne 28. m. m. ga je našel v lesu mrtvega njegov brat Franc Bratina, s katerim sta skupno drvarila. Zadela ga je srčna kap.
Samomor in poskusen samomor. Železniški delavec Jurij Mick, star 26 let, je stanoval pri ženi slikarskega in pleskarskega pomočnika Fitschla v Št. Rupertu pri Celovcu in je imel ž njo nedovoljeno razmerje. Dne 28. m. m. je bil pri celovškem^ okrožnem sodišču obsojen zavoljo prašuštva na osem dni zapora. Naslednji dan se je ob pol treh obesil z žico na oknu v kleti železniškega skladišča za brzovozno blago. Z Vetrihom je odprl Mick vrata v klet. V nedeljo dne 30. m. m. se je poizkusila umoriti Fitschl, ki je delavka v tobačni tovarni v Celovcu. Obesila se je na svojem stanovanju, so jo pa še pravočasno rešili. Mick je bil že tretji, ki je bil zavoljo prešeštva s Fitschlovo obsojen. Preden se je Fitschlova poizkusila obesiti, je brzojavila svojemu možu, ki dela v Lòl-iingu, da je mrtva.
Demonstracija v Dubrovniku. V gledališču Bondino je prvič dne 30. m. m. nastopila neka italijanska igralska družba, proti kateri so Hrvati priredili veliko demonstracijo in ranili blagajnika Mordellija. Policija je zaprla 72 oseb. Demonstracijo so uprizorili, ker je laški založnik Recoiui v Milanu protestiral, da bi se v Trstu na slovenskem gledališču proizvajala laška opera »Madame Butterflay«. Kdor seje veter, žanje vihar.	,	.	,
Sveta vojska, (B r y a n i n admiral Togo.) Nekaj let je sem, kar je Bryan, novi zunanji minister severoameriških Združenih držav, napravil potovanje na Japonsko. Pri tej priliki ga je sprejel tudi slavni admiral Togo, uničevalec ruskega brodovja, in ga povabil, naj izprazni z njim na svoje zdravje kozarec šampanjca. Bryan, ki je abstinent, je bil. v veliki zadregi. Ako pije, prelomi dolžnost abstinence, kateio jo nase vzel, ako pa ne pije, lahko tudi razžali starega častitljivega mornarja. A znal si je pomagati. Prime za kupico vode, jo nastavi na ustnice ter reče:	»Gospod admirah vse
svoje zmage ste si priborili na vodi; če bi jih bili na šampanjcu, potem bi jih jaz slavil s kozarcem šampanjca«. Ni mogoče^ da bi bil admiral vsled take trdnosti značaja ter tako finega poklona razžaljen.
Kaj dela alkohol. Pred nekaj dnevi je policija v Celovcu aretirala bivšo posestnico iz svinške okolice Magdaleno Mitter, kei je beračila po Celovcu. Že večkrat jo je policija popolnoma pijano spravila na magistrat, da se j c tam streznila.
Slab o verni protestanti na Nemškem. Razni pastorji, ki prihajajo iz Nemčije v našo monarhijo hujskat zoper katoličane in vodijo gibanje »proč od Rima« med Nemci, bi imeli doma med protestanti silno veliko dela. V velikih mestih v Nemčiji prihaja k protestantovski božji službi le po 20 do 150 ljudi. Pred kratkim je v Hamburgu izstopilo iz protestantovske cerkve 400 meščanov, ki so sedaj brezverci. Razni svobodomiselni možje vodijo to gibanje, ki je zelo naraslo. V ta namen obstoji društvo,, ki ima bojda 250.000 članov. To so novodobni pogani. To gibanje pospešujejo posebno socialni demokratje, ki trdijo, da je »vera privatna zadeva«. V minulem tednu so imeli v Berolinu 12 shodov, na katerih so množico hujskali na izstop iz protestantske »pruske deželne cerkve«. Vsled tega hujskanja je iz-
stopilo iz protestantske cerkve 4209 ljudi. To so tako posuroveli ljudje, da imenuje njihovo obnašanje na shodih neki pruski list bestialno. Kdor se je od protigovornikov le prikazal na govorniškem odru, so ga opsovali in ga sploh niso marali poslušati. Neka socialdemokratinja je zakričala nad pastorjem, ki je svaril množico:	»Na desettisoč
hudičev že lahko verujem na tem svetu, ne pa na Vašega Boga, gospod pastor!« In množica je tulila samega odobravanja. Pravijo, da vera ni v nevarnosti. Res je! Vera in cerkev nista v nevarnosti, pač pa so zapeljani ljudje v nevarnosti, da izgubijo vero. Zato proč z vsemi liberalnimi zapeljivci!
Drobne vesti. Na Ogrskem je živinski trgovec Aleš Toth, ki si je domišljeval, da ga preganjajo, ustrelil dne 28. novembra svojo hčer, ki jo je dolžil, da ga namerava zastrupiti. Svojega zeta je smrtnonevarno ranil. Sebi pa je prerezal vrat in se smrtnonevarno ustrelil. — V Teglu na Nemškem je eksplodiral v hiši urarja Sturma plin. Zid se je podrl in pokopal Sturma in njegova dva pomočnika. Njegova žena in hišna sta se rešili s tem, da sta skočili skozi okno.
—	Prestolonaslednik Franc Ferdinand se je s svojo soprogo vrnil 1. t. m. z Angleškega na Dunaj. — V Pragi in po severnem Češkem je zadnji čas spravljala v promet no-narejene 50kronske bankovce neka družba. Sedež ponarejevalcev denarja je menda v Pragi. Dosedaj jim še niso prišli na sled.
Podpornemu društvu za slovenske viso-košolce na Dunaju so v času od 1. oktobra do 28. novembra t. 1. vposlali: 2414 K 36 vin.: vsedijaška počitniška akcija; 370 K 55 vin.: 'dobiček dne 12. novembra 1913 na Dunaju prirejenega koncerta; 130 K: dobiček novomeške akad. veselice; 100 K: neimenovan dunajski dobrotnik dništva; 35 K: mestno županstvo v Novem mestu; po 20 K: Th. dr. Jos, Ujčič, c. in kr. dvorni kaplan na Dunaju, in okrajna posojilnica v Ljutomeru; po 10 K: dr. Karel Podgornik, odv. in deželni poslanec v Gorici, dr. Karl Savnik, c. kr. višji fin. svetnik v fin. ministrstvu na Dunaju, in Franc Kušar v Mengšu; 6 K: dr. Fiorio Gregorič, c. kr. min. koncipist v fin. min. na Dunaju; 5 K: dr. Jos. Mal, muz. adj. v Ljubljani; po 3 K: dr. Franc Heric, c. kr. bibliotekar v vseuč. knjiž. v Pragi, in Martin Meško, župnik pri Kapeli; po 2 K: Jakob Vogelnik, dijak v Radoljici, in Viktor Poznik, notar v Senožečah; po 1 K: Ivanka Kariž, Milan Senčar, Anton Novak, Franc Schweiger, Ivan Mlakar, vsi v Senožečah, F. Žetko, Laže, Franc Zadnek, Ljubljana, Peter Cucariggi, Skaver, Anton Bojc, Vipava, Karl Leitgeb, Postojna. — Vsega 3150 K 71 h.
—	Društveni odbor se vsem cenjenim darovalcem iskreno zahvaljuje, zlasti še vsem onim rodoljubom, ki so pripomogli k lepemu uspehu počitniške akcije. Ker je odbor od prejetega zneska že za mesec november razdelil med 85 prosilcev 1160 K, in se bodo enako utemeljene prošnje ponavljale mesec za mesecem, prosi novih darov na blagajnika: Dr. Stanko Lapajne, odvetnik na Dunaju, I., Bràunerstrasse 10.
Bela. (Tri poroke na en da n.) Dne 17. m. m. so se poročili v tukajšnji župni cerkvi kar trije pari. Mnogo sreče mladim parom. — (Slov o.) Pri odhodu gospodične Rezike Mubi p. d. Skalarjeve se je nabralo od belskih rodoljubov 10 kron za »Slovensko Stražo«. Živeli posnemalci!
Črna. (Dopisnik bele stranke;, ali je iz Črne ali ne, je vseeno, toda značilno je za »te bele«, da jih »beli« sami obsojajo. Še bolj pa jih morajo obsojati resnicoljubeči bralci »Mira« in udeleženci tako lepo uspele Konstantinove slavnosti, ako objavimo dopis glasila koroške nemške inteligence »Freie Stimmen« z dne 16. nov. 1913, ki se glasi doslovno: »Črna. (Še enkrat takozva-na Konstantinova slavnost«.) »Komaj so prešle bol&čine »čedne« pretepaške Kon-štantinove slavnosti na Poljani« (pretepali so se pa »ti beli«, ki berejo »Štajerca«), »ki so se »častno« končale pred sodiščem« v Celovcu, se je zopet ganil vseslovanski klerikalni duh slovenskih hujskaških duhovnikov s tem, da so svoje hujskanje to pot napravili pod vodstvom «windischarskega« (zelo nobel) duhovnika Dobroz-a (g. Lack-ner, Vi bi pa že vendar lahko vedeli, kako se moje ime pravilno piše, saj se že 13 let poznava!) v Črni dne 9. t. m. Pod pretvezo »Konstantinove slavnosti«, v zvezi s krstom
zastave (ali nemški nacionalci tudi zastave krščujejo, katoličani krščujemo samo ljudi!) so se zopet pustili zapeljati klerikalni slovenski kmetje, da so sledili klicu najkle-rikalnejšega in zagrizenejšega slovenskega hujskaškega duhovnika Dobroza (Koliko Nemcev sem pa že požrl?) ki so se ga nekdaj vrli Velikovčani srečno otresli v Črno. Tedne poprej je ta vseslovanski duhovnik, tako tudi njegov ravnotako obremenjeni (»ebenburdiger) kaplan, razvijal »velikansko« agitacijo, o kateri se niti celovški okolici ni prizaneslo — čudite se tej predrznosti. (Gospod dopisnik, kako pa je celovška okolica do tega prišla?) Seveda se je Dobroz spomnil tudi enakomislečih »ovčic« iz Velikovca s primernim povabilom k tej slavnosti, koji se je slovensko »klerikalno« (o ti klerikalci!) telovadno društvo »Orel« (Velikovčani, ali že imate društvo »Orel«?) osem mož tudi najpokornejše odzvalo. (Veliko vški Slovenci so mi obljubili obisk, preden sem vedel o Konstantinovi slavnosti in blagoslovljenju zastave v Črni). Sedaj je hotel patentirani hujskaški duhovnik Konstantinovo slavnost razviti s pomočjo kmečke množice (Čast zavednim kmetom in rudarjem v Črni!) razviti v veliko vseslovansko prireditev, kar se mu kljub njegovim vsakdanskim mašam in blagoslovom (to je naravnost bogokletstvo) v Črni ni posrečilo. (Take procesije še Črna gotovo ni videla, kakor je bila Konštantinova ) Že zgodaj zjutraj se je začel ta slovenski tabor z mašo, kateri je sledila procesija (saj ni res!) pri kateri sta se morali dve na novo »krščeni« cerkveni zastavi z belo-modro-rdeči-mi trakovi. (Ena je bila že v Št. Rupertu pri Velikovcu »krščena«, druga je pa bila dne 9. novembra 1913 v Črni v cerkvi blagoslovljena). V vsporedu smo zapazili — pet slovenskih hujskaških duhovnikov, najbolj črne in zagrizene vrste, (brrr!) ob katerih vrstah so korakale »dobre katoliške in slovenske častne gospodične« (raje imamo častne, kakor nečastne!) kakor tudi mladeniče, s širokimi trakovi. Prihlinjeni patriotizem je pokazal kras cerkvenega stolpa, ker se je na tem po zvijači razobesila črno-ru-mena zastava z avstrijskim orlom, medtem ko so bila cerkvena vrata (ki jih je nasprotni dopisnik videl samo od zunaj) bogato okrašena v belo-modro-rdeči barvi. Po cerkveni slavnosti so se zbirali slavnostni udeleženci pri taknzvani »Sveti Neži« v gostilni Drosselnig (v Črni te gostilne ni) k divji pijači, kjer se je tudi žganje pilo (ki ga pa g. Drofeljnik niti ne toči, ker ga ne sme). Divje vpitje, kletje (kdo je to slišal?) petje slovenskih hujskaških pesmij, kakor »Hej Slovane« (ni res, nasprotni dopisnik je hodil v koroške šole, ker še ne ve, da se beseda »Slovani« piše z v e 1 i k o začetno pismenko) so bile na dnevnem redu, med tem, ko se je slovenska Igra (ungentigend aus Recht-schreibung!) potrudila, dve gledališki uprizoritvi ponuditi, za kateri se v tej zmešnjavi nihče ni brigal. (Resnica pa je, da bi bil dopisnik k večjemu še na cesti našel prostor.) Ko je pa napočil večer, so se zbirali v gručah po večini pijani udeleženci (najbrže od Drofeljčnega žganja) k strašanski bakljadi, na čelu koje je korakala koteljska vindi-šarska godba (hvala dopisniku, da nam je vsaj eno slovenisko godbo na Koroškem našel!), ki je svirala na grozen način vse slovanske viže. (Škoda, da dopisnik nima boljšega posluha, potem bi bil slišal, da je godba svirala le nemške komade; skoro gotovo bi bil ob teh nemških zvokih točil -svoje »nemške« solze). Bakljada, ki se je po razsvetljeni cesti (okna so se morala na ukaz hujskaškega apostola Dobroza, ki se je iz prižnice izdal, razsvetliti) ponujala največji nered, iz katerega se je neprestano divje vpitje in klici »Živio Nazdar! Živio Balkan!« »Živio naši balkanski bratje!« in »Proč z nemškimi zatiralci!« Živeli naši balkanski bratje« (Zakaj jih niste aretirali?). Hvala policijski uri, ob 12, se je vindišarske-mu početju napravil konec in šele potem so se mogli žandarji 8 mož (več tudi slovenskih Velikovčanov ni bilo), ki so bili radevo! j e dovoljeni v varstvo vindišarskih hujskačev in tja poslani umakniti v kasarno. (Kedaj pa ste še Nemce itd. pred Slovenci varovali?) To zopetno nasilje, službe proste žandarje uporabiti v varstvo vseslovanskih hujskaških duhovnikov, vtisne c. kr. okr. glavarstvu nehote značaj sloven-
sko-klerikalnega mišljenja.« Tako piše nem-škonacionalni dopisnik. Temu nasproti ni treba drugega odgovora, kakor da ga poziv-]jm, naj pride s svojim imenom na dan, da se bodeva kje drugje pogledala, dokler pa tega ne stori, potem pa vsakdo ve. s kakim postenjakovičem imamo opraviti.
Jožef Dobrovc, župnik.
Prevalje. (Maslo za volitve.) Vsi župljani, kateri pošteno mislijo, so z veseljem pozdravljali novosezidano župnišče, katero je res kras cele naše župnije, ker staro župnišče je bilo podobno vsemu drugemu prej, nego župnišču. Trn v peti pa je isto samo enemu tukajšnjemu »špispurgarju«, velikemu ljubitelju bakrenih žic, kateri tudi zelo rad prodaja slovenskim katoličanom svojo dragoletno železno kramarijo. Ta mož skuša nahujskati kmete (seveda njemu nobeden ne sede na lim) na našega obče spoštovanega gospoda župnika zaradi farovža, in namerava z nekaterimi neznačajneži ustanoviti nemčursko štajercijansko stranko, katere kolovodja bi bil seveda on. Navadno so taki individuji le sovražniki cerkve in njenih služabnikov, kateri celo leto ne vidijo cerkve od znotraj, in ne vedo, ali se opravlja prva nedeljska služba božja dopoldne ali popoldne. Svetujemo Vam torej, gospodine Prismojenovič-beg, ne izzivajte vernih čutov naših katoliških župljanov in pometajte pred svojim pragom, kjer je jako veliko smeti. — Več slovenskih župljanov.
Vernberg. (Izseljevanj e.) Kakor povsod drugod se tudi pri nas trumoma seli ljudstvo v Ameriko in tudi drugam ter se je zadnja štiri leta izselilo kakih 30 do 35 oseb v Ameriko. Vzrok izseljevanja si je lahko tolmačiti. V prvi vrsti pač draginja, oče štirih ali petih otrok ne more toliko zaslužiti, da bi mogel svojo družino dostojno oskrbeti, pa pusti družino in gre iskat sreče čez veliko lužo v Ameriko; marsikateri jo najde, marsikateri se je pa tudi stokrat že kesal, da se je podal na to pot, ker ne more pomagati ne sebi in tudi ne svojcem v domovini. Dne 1. listopada t. 1. se je podal nek tukajšnji kočar z ženo in otrokom vred v Ameriko, a niso ga pustili čez vodo, ker je baje žena nekaj bolna, in prišel je dne 8. t. m. zopet domov, pa tudi dva vojaščini podvržena moža sta se morala vrniti.
Kazaze. (Pogreb.) Če je lani pri nas žela smrt, bolj med mladimi, posebno med malimi otroci, pa zato letos pobira bolj med starimi, med katerimi tudi najstarejšemu ni hotela prizanesti. Vzela nam je namreč dne 28. m. m. Uštarjevega očeta, najstarejšo osebo v našem kraju. Kako so bili rajni oče med vsemi farani priljubljeni, je posebno živo pokazal njih pogreb na prvo adventno nedeljo, pri katerem jih je ob milih glasovih zvonov izredno velika množica ljudi sprem-Ijevala od doma na pokopališče k večnemu počitku. Svojčas so bili rajni tudi cerkveni ključar. 13 let so bili vdovec, 50 let gospodar, 83 let pa romar v tej solzni dolini. Že dolgo časa so bolehali, a ves čas so bolezen potrpežljivo prenašali, dokler niso, previde-ni s sv. zakramenti, izdihnili svoje duše. Blagor jim, ker v Gospodu so umrli! N. v m. p.!
Kazaze. (Razno.) Letina je bila letos pri nas srednja, zato ker so nekatere vrste poljskih pridelkov obrodile po navadi, nekatere nad navado, nekatere, zlasti rž in ajda, pa tudi pod navado. Da bi bila žetev prihodnje leto bolj obilna! — Za popravo naše cerkvene ure je cerkveno predstojni-štvo pobiralo prostovoljne darove po vaseh. Skoraj vsaka hiša je nekaj darovala. Celo delo je stalo 254 kron 20 vin. Dai*ovalcem pa povrni Bog!
Breza pri Kazazah. (Znamenje č a -s a.) Na Brezi je hiša, kjer se pravi pri Ošti-nu. Tam so imeli ladjo — »lovnico« za prevažanje ljudi čez Dravo, in to ladjo je nekdo odrešil — morebiti se mu je smilila, ker je bila vedno otvezena — in izročil jo je valovom Drave, in Drava jo je vzela s seboj na potovanje, da si ogleda svet, a jo je morala kmalu spet pustiti, ker že v Labudu so »lovnico« spet ulovili. In zdaj je morala spet nazaj, a ne več po mokrem kakor doli, ampak po suhem na vozu. Zakaj je neki ušla? Morda si je pa samo mislila: Zakaj bi jaz vselej vozila ljudi, naj pa za izpremembo tudi oni mene enkrat peljejo. A to je izključeno, ker je znala vselej na povelje ubo-
gati. Najbrž ji je pa to povelje dala sedaj zločinska roka, ali iz šale ali pa iz škodoželjnosti, in če tudi ne bi bila hotela, je morala ubogati silo Drave. Kdo, kdaj, kako, zakaj — pa nam je neznano. Oko postave pa naj nese luč v to temo. Sreča v nesreči je bila, da se ladji kljub njeni ogromni teži ni zgodila nobena nezgoda. Da bi se njenemu lastniku kaj takega ne zgodilo več!
Vogriče. (Pogreb.) Žalosten sprevod se je dne 26. listopada dopoldne pomikal od Svojčnikove hiše proti cerkvenemu pokopališču, na čelu mu mrtvaški križ, za njim Marijina zastava z žalnim znakom, za to pa dekleta Marijine družbe v belih oblekah. Spremile so ljubljeno sestro, Svojčnikovo Tončko, na njeni zadnji poti. Mlada, v naj-lepših letih, šele 17 let stara, nas ie zapustila, ugrabila nam jo je neizpros jetika. Dolgo, a kako voljno je trpela, in kako lepo je umrla, kakor pač more umreti le zvesta Marijina hčerka, ne umrla, ampak le v sladkem snu zazibala se je tja v srečno večnost, okrepčana večkrat s sv. zakramenti. Med sv. mašo zadušnico so družbenice rajnki darovale skupno sv. obhajilo. Na grobu ji je zadonela tužna pesem v zadnji pozdrav, domači župnik pa se je spominjal njenih vrlin in tolažil žalujoče starše in sorodnike. Bilo je žalostno, a vendar lepo. Svetila Ti večna luč, blaga pokojnica!
Žabniee. (Zlata poroka.) V zadnjem »Miru« smo že brali, da je bila pri nas dne 26. novembra zlata poroka g. Janeza in Magp dalene Ehrlich. Jaz naj pa danes povem, kako je bilo na ta dan za vse Žabnice vesel dan. Že na predvečer so bile v cerkvi litanije, pri katerih so bili že skoro vsi povabljeni gostje. Komaj pa se je napravila tema, so se zbrali cerkveni pevci v hiši slavljencev. Zapeli so nekaj prav ljubkih dnevu primernih pesmic. Vidno ganjen se jim je g. Ehrlich zahvalil za lepo podoknico in pohvalil dobro izvežbani cerkveni zbor. Med tem so pa prihajali žabniški ognjegasci z bakljami. Ko so obstali pred hišo, je stopil g. Scheriau v paradni obleki pred g. Ehrlicha ter mu v imenu ognjegascev čestital k izredni časti in mu želel še mnogo let v korist vseh Žabničanov. G. Ehrlich se jim je slovensko zahvalil za bakljado. Kako so živio-klici spremljali rakete, ki so frčale visoko v zrak in v raznih oblikah padale na zemljo. Drugi dan se je pričela cerkvena slovesnost ob 8. uri. Ljudi je bilo v cerkvi več kakor ob nedeljah; prišlo jih je namreč veliko tudi iz Ovčje vasi in Ukev. Ganljivo je bilo videti, ko so vsi svatje prejeli z zlato-poročencema sv. obhajilo. To je bilo prav spodbudno za nas Žabničane. Nato so imeli milostni g. prelat dr. Martin Ehrlich, sin slavljencev, ganljiv nagovor do^svojih star-šev-zlatoporočencev; lahko rečemo, da ni ostalo pri tem nobeno oko suho. Iz govora smo tudi mi dobili nauk, da je le tam božji blagoslov in torej tudi časna sreča, kjer je krščansko življenje. Po sv. maši je bila slovesna zahvalna pesem. Z neko posebno natančnostjo so se postavili ta dan naši cerkveni pevci. Občudovali smo zlasti srebmo-čist in tudi močen tenor. G. jubilant se je spomnil z velikim darom tudi žabniških revežev. Bog živi zlatoporočenca še mnogo let v veselje družini in korist Žabnic!
Iskrena prosata.
Bliža se zopet zima, mraz. Naši našo »Narodno šolo« obiskujoči otroci, ki potrebujejo za zimski čas obuvala in tople obleke, pa so povečini otroci ubogih starišev. V korist našim ubogim otrokom nameravamo tudi letos napraviti, in sicer na kvaterno sredo dne 17. decembra t. L, v naši šoli običajno božično slavnost. Obračamo se tedaj tudi letos zaupljivo do preblagih src slovenskih rodoljubov in rodoljubkinj milo proseči da bi nam prihiteli v ta namen na pomoč z darovi v blagu, posebno pa v denarju. Ker pa je do naše slavnosti le kratek čas in ker imajo čč. šolske sestre s prireditvijo darov za otroke zelo veliko posla, tedaj si usojamo dostaviti še ponižno prošnjo, da bi se nam blagovolili blagohotni darovi prav kmalo poslati. Za vso dobrotljivost se že v naprej zahvaljujemo in kličemo: Bog plačaj!
V Št. Rupertu pri Velikovcu, dne 18. novembra 1913.
Vodstvo »Narodne šole«.
Porotno sodišče.
V ponedeljek dne 1. t. m. se je pred porotniki v Celovcu zagovarjal v Ettendorf pristojni Adam Ofner, hlapec v črnečah. Zavoljo pipe se je sprl s hlapcem Gašparjem Mongusom, ki je Offnerja nalahno sunil. Offner mu je vrnil kar tri močne udarce. S prvim udarcem je Mongusa tako močno ranil v levo oko, da bo težko okreval in da razločuje Mongus sedaj le svetlobo od teme. Offner je bil na podlagi pravoreka porotnikov obsojen na leto dni težke ječe s trdim ležiščem vsako četrt leta.
Umor in napeljevanje k umoru. Obtoženec je 35 let stari na Saško pristojni hlapec Pavel Stein. Že nad 70 let stari Anton Konitsch v Passeringu se je pred šestimi leti oženil z Rozo Konitschevo, ki je za 30 let mlajša, kakor on in je imela nedovoljeno razmerje s hlapcem' Steinom, ki ni ostalo brez posledic. Stein pa ni hotel skrbeti za otroka, pač pa je nagovarjal Rozo, da naj se preseli k njemu. Roza tega ni marala. Ko je Roza na vigred obiskala Steina in zahtevala od njega denar, jo je nagovarjal, naj potisne svojemu možu iglo v glavo ali pa podloži pod blazino v postelj žafrana, da bo umrl in da zdravnik ne bo spoznal, kaj mu je bilo. Letos je Stein služil v Zens-wegu pri Št. Vidu. Dne 20. julija je bil v gostilni, kamor mu je sledila Roza. Zahtevala je denar, in ker ga ni dobila, se je odstranila. Koničeva sta šla potem v drugo gostilno, v bližino svoje hiše. Stein je prišel tja in je sitnjaril, da ga je odpravil gostilničar. Ob kakih poludvanajstih sta šla Koničeva domov. Roza se je vrnila takoj v gostilno, da je zamenjala dve kupici, ki jih je prej njen mož razbil. Med tem je Stein izzval iz hiše njenega moža in ga zabodel z nožem. Porotniki so glavno vprašanje glede umora in napeljevanja k umoru zanikali, potrdili so pa eventuelno vprašanje glede uboja, vsi e d česar je bil obdolženec obsojen na štiri leta hude ječe, poostrene s temnico na dan 20. julija vsako leto in izgon iz dežele.
aasgBatasgBSiBMSM
Steckenplerd-
lilljnoifilečisato milo
rej ko slej neutrpno za racionalno oskrbo polti in lepote, riznanostna pisma.	Po 80 h povsod.
Glasnik Slov. kršč. socialne zveze.
Prireditve.
Djekše.
Gospodarski shod, ki se je tukaj vršil na prvo adventno nedeljo, je bil izvrstno obiskan. Nekateri so nejevoljni odšli, ker niso več dobili prostora, kjer bi lahko poslušali govor. Gospod Poljanec so pa tudi govorili tako zanimivo in poljudno, da je bilo veselje poslušati. Poslušalci so se posebno zanimali za nauk o svinj ere ji, o pašnikih in o novih plugih. Vsi smo srčno hvaležni gospodu župniku Poljancu in želimo, da še večkrat pridejo na solnčne visoke Djekše.
Vogrče.
Dostojen, res, je bil ta občni zbor naše podružnice »Slovenskega šolskega društva«, ki smo ga imeli minulo nedeljo pri »Škofu«. In kako tudi ne? Saj smo ja imeli zopet čast pozdraviti v svoji sredi našega ljubljenega poslanca gospoda Fr. Grafenauer-j a. Nepričakovano, a v naše veliko veselje se je v spremstvu č. gospoda Fr. Smode-j a pripeljal opoldne iz Pliberka. Navdušeni govor urednika »Mira«, ki je neusmiljeno šibal naš gnili šolski zistem, je vnel srca vseh navzočih. Da je gospod poslanec, ki nam je podal nekako sliko državnozborskih razmer, poročal o uspehih našega boja za slovensko šolo in nas bodril k železni vztrajnosti, žel pritrjevanje, pač ni treba posebej omenjati. V kratkih besedah se je domači župnik spominjal prvoboritelja koroških Slovencev Andreja Einspielerja, ki se je prvi na Koroškem vnemal in javno potegoval za šolo s slovenskim učnim jezikom. Za društvenega blagajnika je bil na novo izvoljen naš Val. Kraševec. Kljub slabi letini, ki smo jo imeli letos, se je nabrala še precejšnja vsotica udnine. Da bi le bilo več takih shodov!
Društvena naznanila.
Guštanj. Slovensko izobraževalno društvo priredi na tretjo nedeljo v adventu (14. decembra) ob 3. uri popoldne v svojem društvenem prostoru pri Kleinlecherju shod s poučnimi govori.
Žvabek. Tukajšnje kmetsko društvo ima v nedeljo, dne 7. decembra 1913, popoldne po blagoslovu svoj občni zbor, in sicer pri Klemenu. Na sporedu je govor o kmetijskih odnošajih minulih sto let ter se potem zapisujejo naročniki drevesc za leto 1914. Pobirala se bo naročnina. Odbor.
Št. Jakob v Rožu. Izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 14. decembra, po blagoslovu v svoji dvorani v Narodnem domu gospodarsko zborovanje. Govoril bo nam že dobro znani gospod Krištof iz Ljubljane o prešičereji. Po govoru se vrši razgovor o gospodarskih stvareh in vsak lahko vpraša gospoda govornika za svet ali pojasnilo. Gospod Štikar bo sprejemal naročila na mlada drevesca. — Gospodarji in gospodinje, mladeniči, dekleta, pridite!
Pevsko društvo »Lisna« za Sv. Peter pri Vašinjah vabi na ustanovni shod, ki se vrši v nedeljo, dne 14. decembra t. 1., v gostilni pri Kroni v Velikovcu. Prijatelji slovenskega petja, kakor sploh vsi zavedni Slovenci, udeležite se slavnosti v prav obilnem številu! — Odbor.
Izobraževalno društvo v Borovljah priredi dne 14. decembra v Delavskem domu v Podljubelju »Miklavžev večer«. Spored: igra »Dva gluha«, prihod Miklavža. Miklavževa darila se oddajo v Delavskem domu pred igro. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Odbor.
Dobrlavas. Kat. slov. izobraževalno društvo priredi dne 8. decembra po blagoslovu v Narodnem domu mesečno zborovanje. Spored: Govor in igra »Kmet Herod«; govornik pride iz Celovca, — Odbor.
Pliberško izobraževalno društvo hoče jemati slovo — od jubilejnega leta. Na praznik Marije Brezmadežne dne 8. decembra pristopijo člani in članice po tihi sv. maši skupno k sv. obhajilu. Popoldne po blagoslovu pa gremo gledat v »Narodni dom« preganjanje in trpljenje prvih kristjanov, ki se bo predstavljalo v krasnih skioptičnih slikah. Ne samo člane, ampak vse prijatelje društva vabi k obilni udeležbi — odbor.
Cerkvene vesti.
»Goiiformiias.« Po novi cerkveni odredbi niso več predpisane molitve po sveti maši, pri kateri se deli blagoslov z Najsvetej-šim.
Sklepna Eonšiantinova slavnost se bo
praznovala v stolni cerkvi v Celovcu s sporedom : V soboto, dne 6. decembra ob 7. uri zvečer litanije in blagoslov, potem pridiga. V nedeljo, dne 7. decembra, ob 6. uri zvečer litanije in blagoslov, potem pridiga prevz. kneza in škofa, V ponedeljek, dne 8. decembra ob 5. uri zjutraj sveta maša in skupno sveto obhajilo za dekliško Marijino družbo. Ob polšestih sveta maša, ob polsedmih sveta maša in skupno sveto obhajilo za Marijino družbo gospodov in gospa ter za druga katoliška društva. Ob 7., 8. in 9. uri sveta maša. Ob poldesetih slavnostna pridiga, nato pontifikalna sveta maša z zahvalno pesmijo.
Gospodarske stvari.
Mlekarstvo.
(Piše Fr. Krištof, živinorejski inštruktor.)
(Dalje.)
Strupi.
Strupi prihajajo po strupenih rastlinah v mleko in so posebno otrokom škodljivi. Tak strup pride v mleko po krmljenju zlatice (vranjica), ki v velikh množinah raste po naših travnikih. Cvete rumeno, ima dolgo, trdo steblo, ki ima grenkobo v sebi. Pred strupi obvarujemo mleko, ako pred krmljenjem odberemo tiste rastline, ki proizvajajo strup.
Ako se ob koncu sestave mleka ozremo malo nazaj, izprevidimo, da ima mleko vse snovi v sebi, kar jih potrebujemo za človeški j in živalski življenjski obstoj. Nobena druga '
hrana ni tako popolna kot je mleko in je vrhutega tudi naj cenejša. Z drugimi tekočinami je glede redilne vrednosti niti od-daleč ne moremo primerjati.
Skrb pridne gospodinje bodi v bodoče, da naj mleko uporablja v gospodinjstvu, kjer je le mogoče. Namestu čaja se mora piti mleko. Mleko je za gospodinjo tudi zato naj cenej še, ker se doma prideluje in ga ni treba kupovati. Na ta način bodemo tudi draginjo preganjali.
Na pridelovanje večjih množin mleka bodo gospodinje le tedaj delovale, kadar bodo vrednosti istega bolj poznale. Vrednost mleka bode gospodinja pripoznala šele tedaj, kadar ji bode dana prilika, da se v tem oziru kje bolj izobrazi.
Napake mleka.
Velike skrbi delajo marsikateri gospodinji razne napake mleka. Vsled pomanjkanja znanja v mlekarstvu zaide gospodinja celo v verovanje vraž. Posebno v slučajih, kadar ne zna poiskati vzroka, ki ji povzroča napake v mleku. Navadno ni težko najti razloga, zakaj se mleko pokvari. Večkrat so pa tudi slučaji, da ima celo veščak dosti opraviti, predno se prepriča, kaj je vzrok napakam.
Razne napake mleka lahko povzročijo naši gospodinji občutno škodo, posebno v krajih, kjer se sveže mleko ne prodaja. Ako mleko ni popolnoma zdravo, tudi ni mogoče izdelati okusnih in zdravih izdelkov. Navadno se že itak popolnoma zdravo mleko v kratkem času pokvari, tem bolj pokvarjeni bodo pa izdelki iz mleka, ki že iz vimena ni prišlo popolnoma zdravo. Izdelki iz pokvarjenega mleka so nezdravi in škodljivi.
Ako ima mleko žopern okus, se ta tudi prenese na smetano, oziroma maslo. Tudi sir ne more biti okusen in zdrav iz mleka, ki je pokvarjeno.
V takih slučajih imamo opraviti z mlekom, ki je pokvarjeno pridobljeno že iz vimena, ali pa so različne okoliščine takoj po molži škodljivo na mleko uplivale. Takšne škodljive prikazni na mleku imenujemo napake mleka ali mlečne bolezni. Te mlečne bolehni izvirajo od škodljivosti krme ali od nosečnosti krav. V največ slučajih pripisujemo bolezen mlekajj škodljivim bakterijam ali glivicam, ki jih : vidimo edino le pod drobnogledom, kjer so večkrat povečane. Razvoj glivic pospešuje posebno nesnaga vimena ki pada med molžo v mleko, nesnaga posode, rok ali obleke pri molži. Prav lahko pokvari mleko tudi slab zrak in vlažnost hleva, ako se mleko ne odstrani dosti hitro po molži iz hleva. Vse te okoliščine pospešujejo razvoj glivic, katere povzročajo največ napak in bolezni v mleku. Ako je povzročala nesnaga bolezen, ozdravimo mleko z največjo snago, ki ovira razvoj teh škodljivcev.
Napake, ki se pogosto dogajajo, so:
1. Prehitro skisa nje mleka.
Mleko se skiše, akoravno je popolnoma zdravo. Ako bi se ne skisalo pri potrebnih pogojili, ni zdravo. Zdravo mleko se torej mora skisati, in to ni nobena napaka. Napaka mleka pa je, ako se mleko prehitro skiše, in teh slučajev imamo v gospodinjstvu največ.
Pri naravnem zagoščenju mleka v gotovem času povzročijo skisanje mlečno kisle glivice, katere mlečni sladkor izpremene v mlečno kislino, ki zgosti sirnino. V prejšnjih časih je bilo mnenje, da naravno zgo-ščenje mleka povzroča ena sama vrsta glivic, V novejšem času se je po raznih preizkušnjah dognalo, da to mnenje ni popolnoma zanesljivo. Preizkušnje so pokazale, da povzroči skisanje mleka več vrst glivic po gotovih pogojih. Potrebne glivice za skisanje se nahajajo v vsakem mleku v gotovi množini, katere se. silno hitro množijo pri gorkoti 32 do 40 stopinj C. Pri gorkoti od 45 stopinj C. naprej se imenovane vrste glivic ne morejo več razvijati. Vemo pa, da se mleko zgosti tudi od 45 do 50 stopinj C., seveda le tedaj, ako so se glivice poprej nekoliko razvile. V tem slučaju se od 45 do 52 stopinj C. razvijajo neke druge vrste bakterije, katere imajo tudi možnost mleko skisati ali zgostiti, ampak navadno le tedaj, ako so bakterije, ki se razvijajo od 32 do 40 stopinj C., pripravile podlago naslednjim bakterijam. Drugače bi se mleko ne moglo zgostiti.
Razen mlečne kisline se s pomočjo nekaterih drugih glivic v gotovih slučajih razvija lahko tudi maslena kislina, iz katere se izločuje sirišču podobna snov, ki zgoščuje mleko.
Sedaj nam je torej jasno, zakaj se mleko še zgosti, četudi mlečnokisle glivice niso imele časa se dosti razviti in povzročiti skisanje1. Pri tem se sirnina zgosti in maščoba lahko ostane v mleku, kar naši gospodinji navadno ni všeč, ker nima toliko dohodkov, kakor bi jih lahko imela.
Prehitro skisanje prav lahko odpravimo s pravilnim ravnanjem, to je s hlajenjem mleka, snago posode, prostorov (z apnom beliti) molže in dobrim cejenjem v gorkih poletnih dnevih. Ta sredstva navadno pomagajo, zato naj si jih vsaka gospodinja zapomni in po potrebi uporablja.
Književnost.
Italijanščina za Slovence (128 strani, cena 1 K 20 vin.), ki jo je sestavil na podlagi dolgoletne skušnje Ferdo plem. Kleinmayr, mestni učitelj v Trstu. Pisatelj je rojen in je preživel večino svojega življenja v krajih s pretežno italijansko večino prebivalstva, ter se kakor učitelj že petnajst let ukvarja s poukom italijanskega jezika. To nam je porok, da bo zgoraj omenjena knjiga dobro uspel poizkus, na čim bolj možno praktičen način seznaniti Slovence s posebnostmi italijanskega jezika. Knjiga je tedaj pisana za praktično rabo, in njena ročna oblika podpira dobro ta namen. Obsega slovnico, razgovore in bogat besedni zaklad obenem, ter tako vsaj pričetniku in samouku nadornestu jo troje knjig, to je tudi slovar. Knjigo je založila knjigarna J. Gorenjec & Comp., Trst, ulica Caserma št. 17.
Thymol-mazilo s sidrom
Pri manjših, odprtih ranah in opeklinah Skati j a K —-80.
LINIMENT S SIDROM capsici compos.
Nadomestilo za Pain-Expeller s sidrom
Bolečine odpravljajoče mazilo
pri prehlajenju, revmatizmu, protinu itd. itd. Steklenica K --SO, 1-40 in 2--.
Železna albuminat tinktura s sidrom
pri pomanjkanju krvi in bledici. Steki. K 1-40.
Dobiva seskoro v vseh lekarnah ali naravnost v
Dr. Richiedevi lekarni ,Pri zlatem levu*
Frap I, Elizabetina cesta S.
Redko odlikovanje. Kot edina tvrdka poljedelske branže so delavnice „Titania“ v Pernau-Velsu na letošnjem jesenskem semnju v Gradcu dobile dve najbolj visoki odliki: srebrno državno kolajno in srebrno kolajno c. kr. štajerskega poljedelskega društva. Zadnja odlika je toliko važnejša, ker je bila pri praktičnih poskusih brzoparilnikov za živinsko krmo znamka Titania edina, katera je dobila to visoko odlikovanje, medtem, ko je ostala udeležena konkurenca čisto brez odlike, si torej niti manjvredne odlike, kakor izpo-stavne kolajne ali diplome, ni mogla priboriti.
Važno za ljubitelje čaja. V interesu vsakega ljubitelja skodelice okusnega čaja je, poizkusiti s sve-tovnoslavno čajevo znamko ,,U. K. Teas“ od United Kingdom Tea Company, London, kraljevih angleških dvornih dobaviteljev, dobaviteljev valeskega princa, neštetih evropskih kapacitet, zavodov in hotelov na tisoče. Z direktnim nakupovanjem v Indiji in na Kitajskem more United Kingdom Tea Company prodajati izbrano fine čaje. Električne naprave te hiše v Londonu so največje te vrste v Evropi. Melanže se sestavljajo z največjim strokovnim znanjem in največjo razumnostjo in odgovarjajo željam izbirčnežev z ozirom na okus in vonj. Kot specialiteto oferira United Kingdom Tea Company svojo pri angleškem dvoru Birmingham in Windsor kakor pri najvišji aristokraciji že leta uvedeno zmes „Kingdom Melange11. Glavni zastopnik za Avstro - Ogrsko — v Celovcu Henrik Plahna, Jos. Kosteinschek, Franc Appe, Antonitsch & Karlbauer, Tomaž Scheliesnig; v Borovljah pri Jožefu Renko — je na željo pripravljen, poslati gratis in franko blago na poskušnjo.
Pletilni stroj (Wederman), še malo rabljen, dobro ohranjen, je naprodaj po znižani ceni. Franc Kapus, mežnar, Bilčovs, p. Bistrica v Rožu.
Črno sladko dalmatinsko krvno vino, posebno riporočljivo za bolnike in bolehne ljudi, ima naprodaj t*» ir Alt	rìrpvnrfìrì uri Pplnvpn
Dober zimski zaslnžek za vsakogar. Pojasnila proti pošiljatvi K 1-20 v znamkah, kateri znesek se vrne pri sprejemu dela. — „Rentabel 33“, poštnoležeče, Trst
Strašno veliko prahu, smeti, kali za bolezni prihaja vsak dan v usta, goltanec in grlo, in ni čuda, če začne dražiti h kašlju, če se pojavi hripavost, grlobol, zaslizenje in kraspanje v grlu. Zato je treba, usta, goltanec in grlo pogostoma izpirati s Feller-jevim zeliščnim esenc-fluidom z zn. „Elza-fluid“, ki lušči sliz, čisti, desinficira, s čimer se resnih bolezni obvarujemo. 12 steklenic tega zdravniško priporočenega domačega zdravila pošilja franko za 5 kron lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elza-trg št. 67, Hrvatsko, in se obenem lahko naroče tudi Fellerjeve odvajajoče rabarbara-kroglice z zn. „Elza-kroglice“, 6 škatlic za 4 krone franko.
Kmetijsko posestvo, ki obsega čez 7 oralov zemljišča, z dobro ohranjenimi hišnimi in gospodarskimi poslopji, dobičkanosnim sadnim vrtom, je z gospodarskimi potrebščinami vred po vredni ceni naprodaj. Naslov: Rupert Pallet v Kazezah (Harbach) št. 11 pri Celovcu.
Glavna zaloga v Celovcu: Henrik Plahna, Jos. Kosteinscheg, Franc Appe, Antonitsch & Karlbauer, Tom. Scholiesnig; v Borovljah: Josip Renko.
'Pneoctirn obse8'a 12 V2 orala, od tega JTIImCwIVU 31/2 orala ravnega polja v
celoti pred hišo vidno, sadni vrt, drva za hišo dovolj iz gozda, planinska in srenjska paša, vodna pravica, 3 glave živine, gospodarske potrebščine in žetev je zaradi odpo-tovanja do srede decembra po dogovoru prav po ceni proti gotovini na prodaj. Steinhauer, posestnik, pošta Ledenice, Koroško.
Albin Novak
Sinčaves, Koroško.
Tovarniška zaloga in raz-pošiljavanje cerkvenih potrebščin, kakor: Aparat-olje za večno luč, a la Guilon stenje, steklo, kadilo, oglje za kadilnice itd.
Za abstinente:
raznovrstne sadne šoke. Cene solidne, postrežba točna!
Revmatizem, protin, nevralgije, ozebline
povzročajo neznosne bolečine. Uporabite najuspešnejši pripomoček
od zdravniških
avtoritet
priporočeni
CONTRHEUMAN
Pomirjuje in lajša bolečine, izsesava otekline v členih, pospešuje njihovo gibljivost, odstranjuje neprijetno boleče srbenje ozeblin in preseneča z učinkovanjem pri utiranju, masaži in obkladkih. 1 tuba 1 krono. Izdelovanje in glavna zaloga
LEKAU B. FRAGH-ja,
c. in kr. dvorni dobavitelj, Praga ili-203
Proti predplačilu:
K 1-50, pošilja se 1 tuba n ^	^	tub
» 9 ‘ ,
. 77 - 77
franko.
Pozor na ima izdelka in izdelovatelja. Zaloge v lekarnah.
Loterlfske številke.
Gradec, 26.	novembra:	39	16	84	51	28
Brno, 26.	novembra :	30	76	26	77	40
Line, 29.	novembra:	59	46	11	8	36
■ II Uo še liste, |I| polle urGčsiao!
Tržne ceiae v Celovcu
27. novembra 1913 po uradnem razglasu:
Blago			-,	100 kg			50 litrov! (biren)	
			od		do			
			K	V	K |	V	K |	V
Pšenica ....			21	50					13	54
Rž				19	—	20	50	11	40
Ječmen ....								
Ajda				21	26	22	—	10	63
Oves				15	20	16	50	5	46
Proso ....			• —	—	—	—		—
Pšeno ....			—	—	38	9	24	—
Turščica . . .			—	—	—	—	—	—
Leča				—	—	—	—	—	—
Fižola, rdeča. .			—	—	—	—	—	—
Repica (krompir)			4	89	—		2	20
Deteljno seme .			—		—	—	—	—
Seno, sladko . .			9	—	10	50	—	—
„ kislo . .			7	50	9	20	—	
Slama ....			5	50	7	—	—	—
Zelnate glave po 100 kos.			6	—	8	—	—	—
Repa, ena vreča			—	—	—	—	—	—
Mleko, 1 liter			—	24	—	28		
Smetana, 1 „			• —	60	1	20		
Maslo (goveje) .	1 kg		2	80	3	40		
Sur. maslo (putar)	1		2	60	4	—		
Slanina (Špeh), pov	1		2	10	2	30		
„	sur	1		1	90	2	20		
Svinjska mast .	1		2	—	2	40		
Jajca, 1 par	.		—	20	—	27		
Piščeta, 1 par .	•		2	80	3	60		
Race				—	—	—	—		
Kopuni, 1 par .	. .		' 		—	—	—		
30 cm drva, trda, 1 zn*.			3	—	3	50		
30	„	mehka, 1 „			2	70	3	20		
			100 kilogr.					
	x U d (JZ		živa		zaklana		CÒ	
Živina							a	
	od	do	od| do		od	do	bp V	!
	v kronah						a.	
Konji				_	_					j
Biki		—		—					
Voli, pitani . .	460	—	180		—	—	2	2
„ za vožnjo .	600	540	—	—	—	—	12	6
Junci		330	350		—	—	—	6	4
Krave ....	250	560	70	74		—	42	28
Telice ....	300		■ —		—	—	1	1
Svinje, pitane .	—	'				150	160	35	35
Praseta, plemena	18	56			—	—	220	180
Ovce									
Koze		—	—	:		—	—	—	! —
| 35-40 metrov ostankov	K13 50	1
g Vsled balkansko vojske se velika množina zajamčeno § H prlstnobarvne, pralne, brezhibne tkanine po zelo zni- Q S Žani ceni proda, in sicer: Kanafasl, mečni oksfordi, flanell pj g in csfiri za srajce, barhenti za biuza in obleko za g D otroke, modrotiski, Sifoni, bela tkan na za perilo In za D baio, kriseti, brisalke itd. — Ostanki so dolgi 3—18 me- kj g trov. — Razpošilja se po povzetju.	g
Tkalnica Ausilia	§
C3	C3
n GieBhiibel pri Novem Mestu na Metuji. a
S (Pri naročilih dveh zavojev se pošlje franko.) Q g	Naročite, in zadovoljni boste!	g
presenetljiv je učineK pripravka
THYMOMEL SCILLAE, f
sredstvo, ki omehčuje, lušči sliz, zdravi lahki in oslovski kašelj, varuje pred vsakim obolenjem dihalnih organov olajšuje pri naduhi in ugodno učinkuje pri otrocih in odraslih Od zdravniških avtoritet mnogokrat izkušen in priporočen.
Steklenica 2 K 20 vin.
Po posti proti predpla 'lu 2 K 90 v 1 ste lenica, 7 K 3 ste klenice, 20 K i0 steklenic, pošilja se franko. Ne dajte si usiliti potvorov !
Izdelovanje in glavna zaloga v
lekarni ILFiUB-ja
c. kr. dvorni dobavitelj,
PRAGA III.—203.
Pozor oa ime
izdelka!
x
Pozor na varstveoo znamko!
Edino slouensho narodno trgousko-obrfno podjetje
Hotel Trabesinger
19 CflliBlIOS» UellkoDšba cesta it. 5.
Podpisana voditeljica hotela Trabesinger se vljudno priporoča vsem velecenjenim slovenskim in slovanskim gostom-potnikom, ki prenočujejo ali za več časa ostanejo v Celovcu. V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz Slovenskih goric. Na razpolago je tudi kegljišče poleg senčnatega vrta, pozimi toplo zakurjeno. V hotelu Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa ob sredah zvečer, prijetno slovensko družbo. V poletnem času pričakuje na kolodvoru gostov domači omnibus. Slovenski potniki in rodoljubi, ustavljajte se samo v edini slovenski gostilni »Hotel Trabesinger« v Celovcu, kjer boste vedno dobro postreženi.
Za mnogobrojen obisk se priporoča voditeljica hotela
Hlojziia Leon.
Hniitoueznico Družbe sv. Mohorja v Celovcu
J| ll Delo trpežno in okusno.	Vetrinjsko obmestje (Viktringerring) 26	Cene zmerne.
opremljena z najnovejšimi stroji z električnim nagonom
se priporoča za vsa v stroko spadajoča dela od preproste do najfinejše izpeljave.
Hranilno inposojilno društvo v Celovcu
BI
uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
BI
1 Hišica blizu letovišča |
S s tremi lepimi sobami, kuhinjo, shrambo in 9 a kletjo, z gospodarskim poslopjem, kuhinjskim □
□	in sadnim vrtom ter zemljišči se da takoj v □ 8 najem. Pripravno tudi za penzionista katerega- 3
□	koli stanu. — Več pove župni urad Javorje, q
□	p. Črna, Koroško.	U
aaaaawaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaviaaaaaaaa
Kako se
pljučne bolezni, dušljivi kašelj in naduho
popolnoma izleči, razodenem vsakomur zastonj. Pošljite irankiran ovitek z naslovom za odgovor na gospo Kryzek, Vršovice pri Pragi (Češko).
^Bolečine lajšajoča, hladeča
neobhodno potrebna obveza pri ran jen ju.
Slavno 40 let tisočkrat preizkušeno in potrjeno anti-sopsko
Prašlio hlače mazilo
varuje pred onečiščenjem, vnetjem ran, lajša bolečine, pospešuje celjenje in je s svojim mnogostran-skim učinkom tudi kot omehčujočo mazilo, ki vleče, v vsaki hiši neizogibno.
1 škatljica 70 v., po pošti proti predplačilu se za K 3-16 pošljejo 4 škatljice, za K 7*— 10 škatljic franko na vse postaje Avstro-Ogrske.
Glavna D FSTJfilfCEP c. k. dvorni zaloga rAllUilIilmi dobavitelj, lekarna «pri črnem orlu«
v Pragi 111.-203, vogel Nerudove ul.
Zaloge v lekarnah po vsej Avstriji.
POZOR!
Vsi deli zavoja so opremljeni z
“EU varstveno znamko (E3r
! 500 brasi S
Vam pia- WtB&Tjà	1©Ì5S	ne odstrani brez bo-
čam, če moj	jjaTOkllffl*	lečin Vaših kurjih
uničevalec W	očes,bradavic,trde
korenin	ESaSI2l®3*!fi kože v treh dneh.
Cena lončku z jamču.joč m pismom 1 K. Kemeny, Kaschau (Kassa), L, poštni predal (12 829; Ogrsko.

MctiihoSerjev
naslednik
Emeit
Waiiaclier
CelDoec,
Burggasse 12
se priporoča prečastiti duhovščini za izdelovanje vseh cerkvenih reči in posod, kot kelihov, monštranc, lestencev itd. Stare reči se z jamstvom nanovo pozlatijo in posre-brijo. — Na željo ceniki na vpogled.
Paramenti!
■2 *£:
1=
gl
aT™
= S
|S
(U M C — 03
0	»g
01	•
ec -02
s g
e» c
M
Mašna oblaiila LSrr^lS
opremi, dobro blago in poceni. Plašči za Cerkvenika in ministrante, ovratni plaščki in štole zelo ceno. v raz^ičnih oblikah od 1 K jHilLCilS naprej. — Komplet z ovrat-nim trakom od K 2-— do K 2-80, kakršen je izdelek.
v vsakršni obsežnosti po K 3-80, K 4-—, K 4-80.
Rožaste svetilke za večno luč za paten-tovani stenj.
Prosimo, da poizkusite, in prepričani smo, da bodete stalen odjemalec
odtt u parnie, kiijiiarne in irpvine
Jožefovega društva v Celovcu.
Bireti
==CD
=»
D»
C3.
2. S
II
«3
3
5
f
BAEHENTI PL A NELI ZEFIEI PIKE TI K ANA PASI KEPRI
Razngmtns tkalne izdelke razpošilja zanesljivo
M. Jirsova,
PLATNA DAMASTI EEDKO PLAT OBEISAČE ŽEPNI EOBCI POST. PESILO
imejiteljica ročne tkalnice v Novem Hràdku nad Metuji štev. 210, Češko.
40 m ostankov za K 20'— franko; neugajajoče se vrne!	Vzorci franko.
40 metrov dobrih ostankov za obleko K IS--— 40	„ izvrstnih zimskih ostankov » 20'—
30	« modn. ostankov za obleko « 18-—
6 komadov prav velikih rjuh ...» 10-— 100 „ prima žepnih robcev . ,, 13-—
1 tucat dobrih brisal k.........„ 2-90
1	» prav težkih brisal.k . . . „ 4‘SO
10 komadov toplih zimskih prtov . » 5-—
Jldofl Zucker v pian št. sos
(Češko).
Razpošilja se po povzetju. Neugajajoče vzamem vsak čas nazaj. Vzorci se ne pošiljajo. Najboljši založnik za trgovce, krošnjarje in sejmarje.
Najboljše in najmodernejše sukno za moške in volneno za ženske obleke razpošilja najceneje
Ul
^ Tzorci in cenik čez tisoč stvari s slikami poštnine presto.
Pozornost
vzbuja povsod novi
Rifa brzoparllntk
s patentovano kurjavo, patentovano varnostno zaklopko in gumijevo cevjo za segrevanje vode in kuhanje žganja. Popolnoma iz kovanega železa! Večletna trpežnost! Obširni ceniki pošiljajo se vsakemu
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fondi okroglo K 1,000.000'—.
Dume viole na knjižice se oOre-
od dneva vloge do dneva vzdiga.
Rentni davek plača banka sama.
Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši.
Zamenjuje in eskomptuje Izžrebane vrefk.^Vue papirje In vnovčnje zapadle kupon..-.
Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vlnkuluje In devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in incasso menic.	Borzna naročila.
Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spijeta, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju In ekspozitura v Gradežu.
Donarne vloye v tekočem računu obrestujejo se:
proti 30 meviii n\ odpovem po » lo
proti go dnevni odpovedi po
110
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah, — Odgovorni urednik: Jožef Gostinčar,- drž. poslanec. — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani.