Poštnina plačana v gotovini,
Štev. 52.
V UubFsml, dne 55. decembra 1929.
Posamezna Stev. ©in v-
Leto XIL
Upravništvo,.Domov ne" v Ljubljani. Knaflova ulica S Uredništvo „Domovine", Knaflova ulica 5/11, telefon 3122 do 3128
Naročnin« ia tizemstro: četrtletno I Dla, oolletno II Ula, celoletno 3« Din; ea no. lerastto raiea Amerika« četrtletno 12 Oln. oolletno 24 Oln, celoletno 48 01«. Amerika leta* I dolar. — Račun poštne Hranilnice, podroitilce « L oillani, it 10 711.
Z obleko je belo se božič odel, da prazničen, slavnosten bo in vesel, a dragi nam bralci m braike naj vse božiča prijaznega se vesele f
Ob zatonu starega leta
Ob letošnjem božiču, ki se je odel z belo praznično obleko, kakor se po stari navadi spodobi zanj, nam manjka našega prijatelja dr. Gregorja Žerjava, ki nam ga je pred meseci ugrabila neizprosna bela žena.
Manjka nam Žerjavovih lepili ln vzpodbudnih besed, s katerimi se je leto za letom oglašal v »Domovini* ob božiču in novem letu ter bodril naše prijatelje in prijateljice k delu za »Domovino* — ne za »Domovino* kot političen časopis, nego za tako »Domovino*, kakor jo poznate tudi
pozabljali na svojo častno dolžnost
Pozabljali so na naš star izrek: »Domovina* za čitatelja, čitatelj za «Domovino».
Upamo, da v novem letu ne bo več takih nesporazumljenj. Uredništvo bo kakor doslej skrbelo za pestro in še pestrejšo vsebino lista, objavljalo to vse dopise, ki ne bodo v nasprotju s tiskovnimi paragrafi in ki ne bodo zasledovali samo osebnosti. Objavljalo bo tudi doposlane slike, ki bodo imele kak pomen in ki bodo dovolj jasne. Če ne bodo predstavljale ničesar posebnega, jih bomo seveda morali opuščati, ker je to
vsi naši stari prijatelji in prijateljice, ki jo imate zel° draSa zadeva, ki stane velik denar.
VSi radi. To je
»Domovina*, ki se posveča predvsem prosveti in lepi zabavi.
Vsakikrat, kadar je izšla »Domovina* v povečani praznični izdaji in s posrečeno pestro vsebino, je pokojni dr. Žerjav čestital uredništvu, Češ: Prav dobro ste napravili! Neomahljiv idealist je bil pokojnik in do zadnjega hipa delaven, rokovljači, ki so ubili tudi marsikaterega Fran-Njega ni več, toda dal nam je smernice, po ka- coza. Glavna oseba povesti je rokovnjač Matevž, terih se bomo ravnali.	| doma iz Brnikov na Gorenjskem, ki postane po
Prijatelji in prijateljice, ki ste nam bili doslej srečnem naključju francoski vojak, dočim ga doma zvesti, ostanite nam to še zanaprej, saj nas bo, ča':a lepa grajska hišina Urš ka, ki je sama hčerka kakor doslej, vodil duh pokojnega velikega pri- nesrečnega rokovnjača Krajčka,nemirnega kmeta jatelja našega lista. Vemo sicer,
da je vaša zvestoba neomajna,
vendar izrečemo te besede, da še bolj okrepimo vaše vezi na «Domovino».
Prizadevali si bomo, da ne boste nikdar nezadovoljni z nami. Če pa vam kdaj ne bo kaj Všeč, se javite in nam povejte svoje želje!
V teku leta smo s tem ali onim našim prijateljem dopisnikom prišli malo v navskrižje, ker pač nismo mogh objavUi vseh preveč osebrin zadev. Često smo tudi prepozno dobili v roke kak, na čas vezan dopis ali pa nismo prinesli p ) želji dopisnikovi kakšne slike, ki se zaradi pre-male jasnosti ni dala kliširati. Vedno se ne da ustreči vsem, toda v splošnem ste bili z nami zadovoljni, kar nam pričajo številna priznavalna pisma in stalno naraščanje naročnikov.
Vsebina našega lista je bila vedno takšna,
da se z njo ni mogel meriti noben tednik v vsej Jugoshviji.
Pa tudi mi nismo bili prav zadovoljni z onimi našimi naročniki in naročnicami, ki niso v redu plačevali svoje naročnine in tako
I ciganske krvi. Povest nas bo seznanila s Francozi, ki so bili našim ljudem zelo naklonjeni, a katerih kmetje niso marali samo zaradi kon-tribucije. Francoz je so poskušali vzbuditi v našem človeku zaupanje in prirejali so tudi zabave. Med drugimi Francozi bomo tudi spoznali tistega debeluha, ki so ga ovekovečili naši stari panji, kjer sivi Kranjec ziblje v zibelki mladega francoskega vojaka.
j Zvest naš sotrudnik bo ostal še za naprej pisatelj Soteščan, ki baš pripravlja novo povest Prav tako bomo objavljali povesti Antona Stražarja. Nadalje so obljubili prispevke še Ivan Albreht in drugI pisatelji.
Objavljali bomo stalno kakor doslej po dve povesti.
Da boste torej nemoteno deležni vsega tega štiva, sklenite sedaj ob zaključku leta, da ne boste prav nič zavlačevali plačila! Najpametneje storite, če plačate naročnino takoj za vse leto, pa boste imeli potem mir za dolgo časa.
Ker gre leto h koncu, se moramo zopet in zopet sklicevati na vaše prijateljstvo do »Domovine* in
vas prositi za podporo pri širjenju našega Usta.
Čim več bo naročnikov, tem lepša bo vsebina lista. Žrtve za žrtve! Vsaj po enega naročnika dobi vsakdo lahko. Ugodite tej naši prošnji! Vsi naši naročniki, tako v domačih krajih kakor raztreseni širom sveta, sklenite.
da ne boste odnehali prej, dokler nimate zasiguranega vsaj enega naročnika.
Za najmarljivejše nabiralce novih naročnikov pa imamo tudi letos pripravljene lepe nagrade v
Za novo leto imamo pripravljenih cel kup daljših povesti,
med njimi «Domovininega» že znanega pisatelja Gustava Strniše povest «F r a n c o z j e in
rokovnjači*. Snov te zanimive, vse skozi _____________________ ________ __ _
napete povesti je zajeta iz časov, ko so zavladali knjigah. Potrudite "s^ torej sTdaj ob praznikih, v naših krajih Francozje, a po naših hostah divji ker
lahko zaslužite krasne knjige,
da jih hoste čitali pozimi.
Vsem našim čitateljem in čitatelj i c a m zadovoljne praznike in v novem letu vso srečo!
Naše kmečke zadeve
Ni je zadeve, o kateri bi se še toliko razpravljalo in pisalo, kakor se baš o kmečkem vprašanju. To pa ne le pri nas, nego ves svet se zanima za to vprašanje. Globoki morajo biti vzroki za to vsestransko zanimanje.
Če pogledamo po svetu, opažamo
splošen beg od grude.
Ne manjka kratkovidnih papirnatih ljudi, ki hočejo pojasniti ta pojav na kaj enostaven način: \ Mladi ljudje beže v mesta edinole zaradi težkega dela, ki so ga siti, dočim se jim obeta v mestu lažje delo in lepše življenje. Ne tajim, da vodijo res nekatere take kmečke ubežnike v mesta slična razglabljanja. Za veliko večino pa ta vzrok za beg ne drži. Gospodje, ki vidijo le v tem vzroke bega od grude, nam kažejo žalosten vzgled, kako se more celo kmečki sin izobraženec oddaljiti od umevanja stremljenja ia t^žav
kmečkega stanu. Ker bi bilo n;emu, gospodu, težko vstajati ob treh in legati zvečer ob e.iyj-stih spat, sodi istotako tudi o ki-<etu in kmeč*en» delavcu. Kdor pa pozna globlje kmečko dušo. ve, da temu ni tako. Kakor pozabi umetnik, ko je dovršil umetnino, ves trud in vse pomanjkanje, kt ga je pretrpel, tako
pozabi kmečki človek, ko je dovršil svoje
težavno delo, vso solnčno pripeko in na vse trpljenje
ter gleda vedno na prihodnji dan, ko bo pripeka še hujša, delo še napornejše. Kmečki človek živi z naravo in najde v uspešnem delu samem vso uteho. Težko se odtrga od rodne grude, na katero ga veže tisoče vezi. Le ne verjemite, da gresta kmečki sin ali kmečka hči z veseljem v delavske kasarne tja na Vestfalsko, v Kanado, v Francijo, v Belgijo in križem sveta
Kmečkega človeka žene v svet potreba,
da si najde kos trdega kruha, ko nimajo grudi domače zemlje, ki je dojila očeta in dede, zanj več hrane. Kako pa, da vsiha domači kruh? Druge dežele imajo ninogokje boljšo zemljo, a zraven so našli pota, kako pridelati več in boljšega kruha. Pri nas so pridelki prepičli. Ker pa je še vrhu tega kakovost teh pičlih pridelkov slaba, jih more vnovčiti le pod svetovnimi cenami in je tako dvakrat tepen. Za pičle in slabe pridelke ne dobi od orala, ki je vložil vanj več truda, kakor naprednejši sosed, niti polovice sosedovega izkupička. Ker se še celo napredni sosed bori s težavami, kako bo preredil naš kmet na svoji borni grudi vso, navadno prav številno rodbino. V svet morajo sinovi in hčere, da ostane doma ostalim vsaj cel suh kos kruha
Še ena zadeva dela bridke skrbi papirnim ljudem za zelenimi mizami. Opaža se namreč, da postajajo porodi na kmetih vedno redkejši. Kak vik in krik ženejo ti gospodje, ki so večinoma samski, če so pa oženjeni, so pri njih trije otroci že redka prikazen, čeprav imajo dober družabni položaj in stalne dohodke ter niso odvisni kakor kmečka rodbina od solnca, dežja, suše in toče. Dolge članke pišejo in kolnejo kmečke matere, češ, da jih je vrag obsedel (»Slovenec« od 28. novembra 1929.). Kako nepotrebno in hinavsko je to razburjanje. Kmet je videl ie vaš vzgled in
se brani otrok iz nujne potrebe.
Ali naj morda rajši množi armado brezposel-nikov?
Prav tako je napačno podtikati kmetu izkoriščanje drugih slojev, kakor je to storil nekdo v «Pravici» v članku «Izseljeništvo in kriza kme-tijstva». Pisec je menda kmečki sin in je prav žalostno, da se more sin tako odtujiti grudi. V članku se izvaja med drugim, da se kmetijstvo preureja v tem smislu, da se ne proizvaja več tisto, kar je za kmeta in za splošnost nujno in neobhodno potrebno, temveč to, kar donaša čim večji dobiček, četudi je splošnosti v kvar. Kmet proda v jeseni živino, da lahko pomladi krmo prav drago prodaja. Na ta način se v škodo splošnosti napravijo lepi dobički. To je špekula-tivno kmetijstvo.
Tako slika pisec našemu delavcu kmeta in nič ne ve, da je prav v kmetijstvu najbolj dvomljiv dobiček od dela in da kmet prav sliči človeku, ki i~ra v loteriji. Kmet obdela polje, ga poseje in je
popolnoma odvisen od vremenskih prilik
ter mu vrže delo dobiček le, če ni ne suše, ne moče in slane in ne toče. Ves značaj kmečkega dela je špekulativen, ker drugačen ne more biti vse dotlej, dokler se ne uvede splošno zavarovanje pridelkov ne le proti ujmam, temveč tudi proti škodi zaradi pozebe, suše, moče in raznih rastlinskih bolezni in škodljivcev. Kje na svetu boste našli bedaka, ki vidi na jesen, da ne bo pretegnil goveda preko zime, pa bi ga ne prodal rajši rejenega takoj v jeseni? Mar naj pusti žival, da mu požre zadnjo slamo in proda na koncu zime govedo mršavo, ko so cene še za lepo blago popustile.
Dober gospodar proda živinče po sušnem letu kmalu v jeseni
in si tako prihrani krmo, ki jo prodaja na pomlad morda tudi drago. Pri vsem tem pa je dobiček, ki bode pisca tako v oči, zelo dvomljiv, če pomislimo, da bi mu dajala krava mleko in gnoj, ki mora oboje kupiti, če noče pustiti stradati rodbino in polja.
Krma je vendar kmetov kapital, ki sme po vseh predpisih dajati obresti.
Mnogo bolj obsojanja vredno je početje tistih kmečkih hranilnic in posojilnic, ki nalagajo kmečke vloge, namesto da bi jih posodile kmetom po šest odstotkov, raje v centralah po sedem odstotkov. Tako služi ceneni kmečki denar trgovini, namesto da bi ostal v kmečkih obratih. To je špekulantstvo.
Lepo je govoriti o povečanju pridelka kot o edinem izhodu iz težav kmetovanja. Treba pa je tudi premisliti, da je potrebno za to povečanje znatnih izdatkov za umetna gnojila, stroje in drugo. Za nabavo tega
mora biti na razpolago denar; če ga kmet nima, pa vsaj cenena posojila.
Če zapirajo kmečki denarni zavodi v nadi za večjimi obrestmi kmetu posojila, je nespametno govoriti o povečanju pridelkov.
Ko je preteklo zimo vzel mraz mnogo krompirja, ni nihče dal popisati razpoložljivih zalog doma, ki bi jih kmetje radi prodali, temveč so se gotovi krogi brž potrudili, da so kupili cenen, a slab krompir na Poljskem in v Nemčiji, ki pa je bil zaradi prevoza in dobička tako drag kakor dober domači pridelek. Tako so dosegli le to, da je ostalo kljub velikemu povpraševanju po krompirju mnogo krompirja doma neprodanega.
Škodljivci ljudstva so tisti, ki hočejo ustvarjati mržnjo med delavcem in kmetom. Sicer pa taki poskusi le redko uspejo, ker je naše delavstvo pretežno z dežele, odkoder je prišlo baš, ker jim domača gruda ni dajala dovolj kruha.
Kaj bodi snov prazničnih razgovorov
Stara navada je, da hodijo ob velikih praznikih sorodniki, prijatelji in znanci drug k drugemu v vas. Pri takih prilikah, posebno zdaj ob božičnih praznikih, je glavni pogovor o letnem računu, pridelku v preteklem letu, med obrtniki o naročilih, pri delavcih o raznih večjih in manjših delih ali podjetjih; kjer se je, ali se bo kaj prida zaslužilo. Vse prav in lepo. Med drugim bo pa ta in oni omenil, kaj je novega po svetu, kaj se bere v «Domovinb.
Da, prav naša
«D o m o v i n a> je časopis, ki teden za tednom prinaša mnogo novic iz vsega sveta ter obilico praktičnih nasvetov in pouka za kmctovalca in druge stanove.
Pa tudi gospodinj ne pozabi. Poleg vsega tega pa prinaša še lepe povesti iz sedanjega in preteklega življenja, s katerimi ima odrasla mladina največje veselje.
Pri takih obiskih bo gotovo govora o časopisih. Prijatelj, naročnik si «Domovine», tvoj sorodnik, znanec ali prijatelj je pa še nima
SOTEŠCAN:
Nevesta roparskega poglavarja
(Povest iz starih časov.)
(Dalje.)
«Tako, kakor ste mi naročili. Pozdravil sem graščaka Roberta ter mu povedal, da ste našli Mileno, katero boste skoro povedli njemu v naročje. Sprva mi ni hotel tega nihče verjeti, celo zapreti so me hoteli, meneči, da vohunim. Šele ko sem jim dopovedal, da bom pospešil hčerino vrnitev ter vam pokazal pot, tedaj so me izpustili.*
«Škoda, ako bi te bili pridržali. Brez tebe bi bila rešitev zelo naporna, ne vem, ali bi bila gladko iztekla.
«Pa še nekaj. Beriče sem opozoril tudi na roparski napad, katerega pripravlja krdelo tolovajev. Opisal seni jim poglavarja, ki ima zadaj na temenu veliko brazgotino. Živega bodo ujeli ter ga shranili v ječo, vi boste izrekli obsodbo.
«Grmilje so nameravali izropati? Povej mi, kako si izvedel.»
«Roparja sem srečal, ki mi je zaupal. Vračal se je z opazovanja ter mu ni bila znana moja obsodba
«Čudno, da ni omenil, ko se je povrnil. Njegova pozabljivost nama je mnogo koristila. Tako bo roparska zalega kmalu pokončana.®
Vitez je prižgal baklo in odšel po rovu. Do stopnic ga je spremil Oven, kjer je udaril ob strop z dolgim drogom. Tako je opozoril postrežmco, naj pride odpirat. Nato se je vrnil k izhodu, zaprl
ga je s skalo in sedel na klop, pritrjeno k zidu. Zraven njega je ležala krvava sekira, pripravljena za ponovno maščevanje.
Marjeta je čula votle udarce in premišljevala, kaj se je zgodilo. Vedela je, da so roparji odšli iz brloga, zato jo je tem bolj skrbelo. Strahoma je pogledala skozi odprtino in kriknila od veselja. Vitez Julijan se je pomikal navzgor po stopnicah.
Milena je ob kriku svoje postrežnice skoro omedlela. Mislila je, da prihaja razbojnik z novim nasilstvom. V motnem svitu leščerbe je videla moža, ki se ji je bližal z razprostrtima rokama. Še preden je spregovorial, jo je zagrnil v svoje naročje.
«Milena, moja izgubljenka!«
«Julijan, moj rešilec!»
Beseda jima je zastala, zatopilo jo je preobilno veselje. Naslonila sta se drug na drugega ter iskala izrazov temu, kar sta občutila. V hipu je bila pozabljena žalost in trpljenje.
«Milena, moja zlata Milena!« Vitezove oči so razodevale nepopisno srečo, njune ustnice so se spojile.
«Julijan, moj dragi Julijan!» se ga je tesno ovila. «Poglej, kako sem bila nesrečna in kam so me odvedli. Povej mi, kako si me našel? Sam Bog te je privedel!»
«Ljubezen mi je svetila.» Opisal ji je žalost, Iftero je občutil, ko so mu sporočili njeno usodo. Vse v njem je molčalo, prave tolažbe ni bilo od nikoder. Tedaj se mu je zbudil pogum, razum mu je pokazal naporno pot ter jo okrajšal z upanjem v rešitev. Oblekel se je v oguljene cape ter se sri'stil v niž;no človeške propalosti — med roko-vr nče. Sreča mu je bila naklonjena, načrti so mu uspeli, kakor ^se jih je zamislil.
Milena se ni mogla dovolj načuditi zvijačnosti, s katero je prevaral ošabne hudodelce. Razodela mu je ves strah in grozo, katero je morala prestati v neprestanem trepetu, da jo bodo oskrunili ali umorili. Borila se je odločno in izvojevala popolno zmago.
Vitez se je ponovno vzradostil, z izbranimi besedami je povzdignil njeno junaštvo. Najbolj se je bal za njeno devištvo; misel, da bo omagala v težkem boju, mu je podirala korake.
Marjeta je sedela v naslanjaču, zadovoljstvo iu veselje je kipelo v njenem srcu. Po dolgem čl i bo zopet gledala solnčno prirodo in uživala njeno lepoto. «Ali res ni več nobene nevarnosti?« je prekinila njun posovor.
«Nobene», je potrdil smehljaje. «Brlog je v mojem oblastvu. Sel sem s tolovaji na rop, a sem se neopaženo vrnil. Razen mene in Ovna ui nikogar v votlini.»
«Oven je vendar mrtev!» je osupnila Marjeta. «Ali ga niste usmrtili?«
«Samo na videz, ljuba žena. Oven ni maral ubijati in pleniti, zato so ga obsodili. Spoznal sem njegovo poštenost ter mu ohranil življenje. Spretno se je spustil v prepad in nesel poročilo na Grmilje.«
«Oče vedo? Ali še živijo?« je vzkliknila Milena. «0 Bog, kako sem ti hvaležna!«
«Sporočil sem mu, da sem te našel. Nestrpno te pričakuje.«
«Bežimo, Julijan! Daj mi, naj razveselim oue-ta. Čakanje je neznosno in povzroča težke dušev-i j muke.«
«Ne smemo, dušica, ni še vse končano. S tolovaji bom obračunal, čim se povrnejo z ropa. Oven je na straži.«
Pojasni in raz'oži mu na prijateljski nafin, kako lep in koristen je ra-opis «Domovina», prigovarjaj mu, da se naroči nanjo.
Pojasni mu, da brez Časopisa dandanes ne more nibče biti, ki hrepeni po napredku, ki hoče Bvoje gospodarstvo zboljšati, dohodke povečati, svojo družino, otroke spravit do primernega, boljšega kruha, kakor ga morda sam uživa Naročnina se ti z bogatimi obrestmi povrn. če boš bral cDomovino* z zanimanjem ter njene nauke in nasvete uporabljal po potrebi. Bistril in razširjal si boš tudi obzorje.
Delo za širjenje «Domovine> bi bila med pogovorom ob praznikih ena naloga naročnikov in bralcev cDomovine*. Drugo, kar tudi lahko pride na razgovor, so Vodnikove knjige. Naročniki jih že imate vsi v rokah tudi na deželi. Med prazniki bo posebno primeren čas za branje. Nekaj ste jih
pa gotovo že pred prazniki prebrali v dolgih večerih. Ce drugega ne, vsaj Vodnikovo pratiko ste si že natančneje ogledali. Gotovo vam ;e ugajala. Prav tako vam bodo ugajale tudi dr ige knjige. V razgovorih
svetujte svojim sorodnikom, znancem in prijateljem, naj se vpiše jo \ Vodnikovo družbo, in to prej ko mogoče, da ne zamude,
kar se je letos zgodilo mnogim, ki niso dobili knjig, ker so se prekasno spomnili na družbo. Dragi naročniki cDomovine* in člani Vodnikove družbe, uporabite pravične razgovore za pridobivanje novih naročnikov na «Domovino» in novih članov za Vodnikovo družbo Cas božičnih praznikov bo minul, kakor bi trenil. Kavnajte se po tem in izoplnite svojo narodno dolžnosti. Zaupajoči v vašo dobro voljo in vaše pr.jateljstvo do našega lista in do Vodnikove družbe vam želimo [prav vesele božične praznike in siečno novo leto!
Politični pregled
Kot pazni motrilci dogodkov na politični po-zornici bomo ob koncu leta našim čitateljem ponovili dogodke, ki smo jih v teku leta čitali pod gornjim naslovom.
Ker je v abecedi prva črka A, začnimo z Anglijo, kjer so jo
ob koncu lanskega leta konservativci pod vodstvom Baldwina tako zavozili, da je bilo povsem razumljivo, da so pri volitvah zmagali delavci,
katerih voditelj Macdonald je nato sestavil delavsko vlado. Program te vlade je bil zelo obširen in moremo reči, da so delavski ministii vsaj tako dobri pri delu, kakor so bili pri grajanju pogrešk konservativnih prednikov. Macdonald je posvetil vso pozornost zagotovitvi svetovnega miru ter v ta namen potoval v Ameriko, kjer se je sestal s predsednikom Hooverjem ter z njim izdelal načrt za sklicanje pomorske »az-orožitvene konference. N;č manj pridni niso bili njegovi sodelavci, ki so se spravili na ureditev indijskega in egiptskega vprašanja ter na borbo proti brezposelnosti, ki je posebno v Angliji
težka. Kljub odporu opozicije so dosegli že par lepih uspehov in je želeti, da bi še dolgo ostali na krmilu.
V Franciji je imel ogromno posla z ureditvijo francoskih financ Poincare, ki je izvršil v kratkem času naravnost čudeže.
Postavil je na noge francoski frank, ki jo danes zopet povsem varna valuta,
uredil vprašanje vojnih dolgov v Ameriki in Angliji ter se pričel pogajati tudi z Nemčilo za ureditev reparacijskega vprašanja. Sredi dela pa ga je vrgla huda bolezen na bolniško posteljo, tako da je nadaljeval njegovo delo Briand, ki se je z Nemčijo v Haagu sporazumel glede izpraznitve Porenja. Njegovo delo ni mnogim ugajalo, tako da je odstopil. Izkazalo pa se je, ko je
za njim prevzel vlado Tardieu,
da sploh ni mogoče voditi druge politike, kakor jo je vodil Briand. V letošnjem letu je veliki francoski narod pokopal dva svoja najboljša sinova, ki sta, eden z orožjem v roki, drugi pa s previdnim in smotrenim vodenjem državne ladje
privedla Francijo do zmage. To sta bila maršal Foch in državnik Georges Clemenceau.
V	Nemčiji so vladali preteklo leto socialisti, klerikalci, den:okrati in nemška
fiudska stranka. Združene vladne stranke so se že ponovno spo» rekle med seboj ter je večkrat kazalo, da bo prišlo do padca vlade kancelarja Mullerja. Modremu postopanju Mullerja in pokojnega dr. Stre-semanna pa je pripisovati, da so bile vse težave 'odklonjene ter da je mogla vlada urediti vprašanje znižanja reparacijskih dajatev s podpisom |Youngove pogodbe, izposlovati postopno izpraznitev Porenja in izvesti sporazum s Poljsko. Poleg tega pa je uredila tudi notranjepolitične razmere v toliko, da so se popolnoma ponesrečile j komunistične demonstracije, ki so bile v kali zadušene in z njim pokopan nemški komunizem. Mnogo je storila vlada tudi za ureditev financ, omilitev gospodarske krize ter omejitev brezposelnosti.
V	Švici je kraljevalo in zasedalo Društvo narodov, kjer so se sestajali državniki ter razpravljali
o načinu, kako kar najbolj zavarovati svetovni mir.
O Društvu narodov krožijo različna naziranja, za nas Jugoslovene je važno to, da predstavlja tudi ono neko silo, pred katero imajo strah vsi oni, ki žele zanetiti novo vojno ter pahniti svet v še strašnejšo nesrečo, kakor je bila zadnja svetovna vojna.
V	Italij so
delali fašisti na notranjem preporodu države v znamenju pofašistenja. Posebno velik uspeh pa je bil podpis spravne pogodbe med Vatikanom in italijansko vlado, po katerem sta se ta dve desetletji na smrt sprta napsrotnika sporazumela in sprijaznila, tako da nimata Italija in fašizem vernejših prijateljev, kakor baš Vatikan. Dokaz temu je cela vrsta najsijajnejših nastopov v Rimu, kjer sta se italijanska vlada in Vatikan kar kosala v tem, kako bi najbolje poudarila to medsebojno prijateljstvo.
V	Španiji vlada še vedno
general Primo de Rivera, ki je državo precej uredil
Milena je vzdihnila: »Torej ni še vse prestano! Ti in Oven sta samo dva, rokovnjačev pa je celo krdelo...»
»Pa se jih ne bojiva. Ako bi se borila kje zunaj, bi naju morda premagali, v brlog pa bodo prihajali posamezno — po trebuhu. Čim bo kdo pokazal glavo, mu bo odletela.®
«Strašno!» se je zgrozila v svoji nežnosti. »Ali boš pa mogel izvesti tako krvavo opravilo? Niti gledati bi ne mogla takega prizora.«
«Ne morem drugače, ako te hočem rešiti. Roparji niso vredni usmiljenja; prejmejo naj, kar so zaslužili.*
»Kdo ve, koliko umorov imajo na vesti!» se je Marjeta strinjala z rešilcem. Natančno kolikor je mogla misliti, je navedla nekatera grozodejstva, ki so jih izvajali v brlogu. Nekoč so privedli plemenito gospo ter jo mučili in pretepali, naposled so ji odsekali glavo. Nekemu mlademu gospodu so odsekali ud za udom, preden so ga umorili. Malega otročiča so pred zvezano materjo pekli na ražnju, njene obupne prošnje jih niso omehčale.
Milena si je sočutno zakrila obraz, celo Julijami so se ježili lasje, čeprav je bil vajen krvavih prizorov. «Vsi do zadnjega bodo poginili«, je ponovil nepreklicno obsodbo. «Nikomur ne bom prizanesel.»
Marjeta se je zasukala in pripravila okrepčilo. Milena je namreč dozdaj zaužila le toliko hrane, kolikor je bilo potrebno, da je živela. Tudi vitez je bil lačen in utrujen. Privoščil si je jedi in pijače, čeprav mu ni posebno dišala v ostudnem roparskem brlogu.
Ko so se nekoliko okrepčali, so ogledali votlino. Marjeta je vedela za tajne shrambe, kjer so
roparji hranili naplenjeno premoženje. Vitez jih je odpiral z močnim železom. Našli so nakupičene drrgocenosti: uhane, prstane, zlate in srebrne posode, pristne bisere in rubine.
«Kam bomo s tolikim bogastvom?« je vprašala Milena.
«Pozvali bomo oropane lastnike, naj vzamejo, kar jim pripada. Nekaj bosta dobila tudi Oven in Marjeta; ostalo pa bomo darovali obljubljeni kapeli^', katero bomo dali zgraditi v zahvalo i.a srečno rešitev.«
»Tudi siromakov ne smemo pozabiti«, se je spomnila Milena. «Družine ubogih tlačanov stradajo, poznam sirote brez staršev, ki nimajo ne živeža ne ol leke. Zdaj šele vem, kako strašna je beda, ko sem jo sama okusila.«
»Na Grmilju boš razpolagala z obilnim premoženjem in delila dobrote. Najino geslo se bo glasilo: Revežem kruha in prostosti.«
Mladenki se je smehljalo novo življenje — bodočnosti, posvečena siromakom. Čutila je sladko zadovoljstvo: v njeni okolici ne bo več pomanjkanja. Hladila bo solze in lajšala gorje, dan na dan bo poslušala prošnje in delala tolažbo.
Njeno sladko veselje je morila tiha žalost. Ob vhodu v brlog bo tekla kri, Julijan bo sekal glave... Mora, tako zahteva pravica, vendar... Srečnejšo bi se čutila, ako bi se mogel izogniti strašnemu opravilu.
«Julijan, ne maži se s krvjo rokovnjačev«, ga je prosila. «Do smrti jo bom videla na tebi.»
«Poslušal bi te, a ne poznam druge rešilne poti. Pokaži mi jo, pa ti bom ugodil.«
Milena se je trudila, da bi preprečila prelivanje krvi, najti pa ni mogla pravega izhoda. Prav
nerada je odnehala, končno pa se je udala, naj se zgodi, kar se ima zgoditi.
«Morda pa jih bo potolkel kdo drugi«, ji je tolažilno namignil.
«Kdo?» je hlastnila za besedo.
«Htn.» — Vitez je zmignil z rameni; ni ji mogel povedati, da jo bodo skupili na Grmiljah, še preden bodo začeli pleniti. Preveč bi bila v strahu za očeta, ako bi bila vedela, kaj se bo zgodilo.
Preden so ogledali vse podzemeljske prostore, je minulo pol dneva. Odpirala se jim je votlina za votlino, kjer so se davni predniki Črnega gradu skrivali pred divjimi Turki, pozneje pa so jih spremenili v ječe, kamor so zapirali uporne tlačane. Odtod ni bilo več rešitve; kdor je bil obsojen v grajsko ječo, je bil zapisaff strašnemu poginu.
Na straži pri izhodu je vitez za nekaj časa nadomestil Ovna, ki se je moral okrepčati. Silno je bil izmučen, že dva dni ni okusil gorkega jedila. Dolga in naporna pot ga je utrudila, ni si privoščil ne hrane, ne počitka. Hitel je brez pre-s*anka; zavest, da služi svojemu rešilcu, ra je nasičevala.
Marjeta ga je kot starega znanca izborno pogostila. Imela je obilno zalogo, katero je hotela izprazniti, preden odidejo iz brloga. Vmes ji je moral pripovedovati, kako bodo razbili roparska zalego. Milena ga je pazljivo poslušala; tako je mirila nestrpnost, s katero je čakala čas odhoda. Oven jo je znal razvedriti, ob pijači se mu je zbudila zgovornost, začel je praviti zanimive doživljaje iz roparskega življenja.
Skozi lino roparske sobane se je svetlikalo jesensko jutro. Mileno je zaskrbelo, da bodo raz-
in pomiril razburkane strankarske strasti. Kljub temu pa Je prišlo med letom do ponovnih revolucionarnih nastopov proti njegovi vladi. Vsi poskusi pa so bili zadušeni v kali neglede na to, ali so jih vodili oficirji, dijaki ali pa bivši politiki.
Pri naših sosedih
v Avstriji so imeli letošnje leto dokaj prav napetih trenutkov.
Dolgo se je držal proti navalom in napadom socialistične opozicije zvezni kancelar prelat dr. Seipel, ki je ponovno dokazal, da je dober državnik. Koučno pa so postale ra/mere tako napete, da je moral dr. Seipel le odstopiti svoje mesto dr. Šteeruvvitzu. Dr. Steeruwitz je zasedel mesto v zelo nepripravnem času. Na mizi je ležal načrt reforme
na ulicah pa so se že streljali med seboj
člani Heirawehra in socialističnih bojnih organizacij,
ki so oboji stremeli za tem, da bi potegnili vso oblast v svoje roke. Država pa je pri tem neizmerno trpela, nič manj tudi avstrijsko gospodarstvo, ki je vidoma pešalo. Ko je Streeruwrtz izprevidel, da ne bo kos težki nalogi, je odstopil svoje mesto predsedniku dunajske policije dr. Schoberju, ki je eden najsposobnejših avstrijskih državnikov in ki je razpolagal tudi edini s tako močno oboroženo močjo, da so imeli pred njo strah tako levičarji kakor desničarji. Dr. Schober je odločno zagrabil zavoženi voz in ga v kratkem potegnil z zagotovitvijo sprejema ustavne reforme iz največjega blata. Sedaj pa se je spravil nad drugo nič manj težavno vprašanje, na delo za odstranitev avstrijske gospodarske krize. Težavo bo pa še imel z razorožitvijo bojnih organizacij.
V bratski Češkoslovaški je prevzel vlado namesto obolelega Švehle njegova desna roka Udržal,
ki je poskusil nadaljevati z njegovo politiko sporazumnega dela. Pri tem pa mu je postajalo vedno bolj jasno, da ni mogoče delati vzajemno s slovaškimi klerikalci, ki so bili v Pragi lojalni in polni ljubezni do države, na Slovaškem pa se vezali s sovražniki države in pripravljali upor
proti državi. Tako je prišlo do Tukovega procesa, v katerem se je razgalila v vsej goloti za-vratna klerikalna politika. Kmalu potem je prišlo do razpisa novih volitev, po katerih je sestavil IJdržal novo koalicijsko vlado, v kateri so zastopane skoro vse stranke izvzemši neodrešen-' cev. Nova vlada bo imela dosti dela z reševanjem gospodarske krize, z izvedbo agrarne reforme in s sprejemom novega šolskega zakona. Uživa j pa ta vlada največje zaupanje zunanjega sveta, | kar je dokaz, kako znajo zbrati Čehoslovaki kljub vsem krizam parlamentarizma vse tvorne sile naroda k delu za blagor in napredek države. Slabše kakor na Češkoslovaškem je na Poljskem, kjer so se leto in dan prepirali med seboj večina parlamenta in pristaši Pilsudskega,
ki so za politiko močne roke ter za izvedbo revizije ustave, ki bi znatno omejila pravice parlamenta. Prišlo je ponovno do ostrih spopadov med obema skupinama, v katerih ni maršal Pilsudski baš štedil poslancev, ko jim je očital najtežja dejanja. Dolžni pa mu niso ostati tudi ti ter končno izglasovali nezaupnico vladi Swital-skega. Sedaj pa kaže, da se bosta oba tabora pomirila in je pričakovati boljših časov, ko bodo voditelji poljskega ljudstva posvetili večjo pozornost narodu in državi kot pa političnim in strankarskim prepirom.
V .soccdnl Rutiiuniji je preko vsega leta popravljala stare grehe, ki so jih zakrivile prejšnje vlade, kmetska vlada Maniuja,
ki se je v enem letu vladanja prav dobro odrezala in odpravila marsikaj zlega. Seveda je imela vlada Maniuja pri tem dokaj težav in so jo poskusili celo s silo vreči, kar pa se ni posrečilo. Tako bo sedaj izvedena obširna upravna reforma, ki bo olajšala dosedanji strogi centralizem.
ZALOG PRI LJUBLJANI Večini občinskega odbora v Devici Mariji v Polju se je zahotelo zgraditi poleg postajališča v Devici Mariji v Polju še
rampo in tovorno skladišče. Vzpodbudo za to ji je dal občinski odbornik in organist g. Učakar, ki je ponudil svoje zemljišče, ležeče ob postajališču, občini v nakup. Ne da bi se počakalo mnenje železniške uprave, ki je edino merodajna za presojo potrebe takih naprav, se je na predlog g. Hlebša sklenilo, da se zemljišče odkupi v smislu predhodnih sklepov z amortizacijskim posojilom. Proti temu sklepu je vložil občinski svetovalec g. Požar pritožbo na kraljevsko bansko upravo. Skliceval se je, da ne uvidi zaradi neznatne razdalje tovornega skladišča v Zalogu nikake potrebe po rampi in tovornem skladišču v Devici Mariji v Polju, osobito ker ima urediti občina šolsko poslopje in pokopališče, v kar je zakonito siljena. Da je rampa in tovorno skladišče v Devici Mariji v Polju brezpomembno, je razvidno tudi iz odloka direkcije državnih železnic v Ljubljani št. 15513/IL—1929, ki ugotavlja: Postaja Zalog je od postajališča Devica Marija v Polju oddaljena samo 25 km ter ni podana dejanska potreba niti rentabilnost tovorišča. — V kmetijski občinski odbor so bili izvoljeni: Janez Gartroža, Martin Cimerman, Janez Dimnik, Franc Hlebš in Janez Jamšek, kot namestnika pa: Franc Avšič in Janez Černe. — Maše, ki se je brala na rojstni dan Nj. Vel. kralja, se je udeležila šolska mladina zaloške in poljske šole l učiteljstvom, orožništvo, oddelek finančne kontrole, železniško osebje z postajenacelnikom g. Medvedu n in drugi Pogrešal pa sem občinski odbor, zlasti g. župana. — Ciril Požar, občinski svetovalec.
BEVKE. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Bevkah bo imela svoj redni letni občni zbor v nedeljo 29. t. m. po nauku v šolskih prostorih. Občni zbor bo združen s predavanjem o novih potih sadjarstva. Ker je snov predavanja zanimiva in važna za vsakega gospodarja, se vabite prav vsi, da se predavanja udeležite. Na svidenje torej v polnem številu!
LOKE PRI ZAGORJU. Na Lokah pri Zagorju
se je predzadnjo nedeljo v gostilni g. Ašiča vršil sestanek za novo gasilsko društv>. Udeležba je bila velika, kar je dokaz, da se občani zavedajo potrebe ustanovitve gasilskega društva. Izvoljen je bil pripravljalni odbor z načelnikom g. Joškom Kokoletom, posestnikom na Lokah. Za poveljnika je bil izvoljen Alojzij Ašič, za namestnika
bomiki tukaj vdrli pod razvaline, kar pa je izkušeni Oven odločno zanikal.
«Popolnoma nemogoče®, jo je tolažil. «Lina je ' trkaj visoko nad prepadom, pod njo je strašna glrbočina. Tudi nimajo priprave, da bi se tako visoko povpeli.»
Milena se je pomirila, misel na moritev pa ji je še vedno grenila veselje.«Padale bodo glave...» je premišljevala. «Julijan bo delil plačilo...»
«Meni naj poveri to delo», se je ponudil Oven. «Vestno ga bom,opravil...»
Ponudba jo je vzradostila. Smrtni kazni sicer ni ugovarjala, samo kdo drug naj jo izvede. Roke, ki jo bodo tolikokrat objemale, ne smejo biti okrvavljene. Kri roparjev jo ne sme spominjati na strašno jetništvo.
Na Črno dolino se je zopet spustila gosta tema. Vitez in Oven sta se pripravljala na krvavo opravilo. Nabrusila sta več sekir, da jih bosta lahko menjala, zakaj tla ob izhodu so bila kame-nita.
«Zdajle se roparji odpravljajo na Grmilje», sta se pogovarjala kot dolgoletna prijatelja. «V gozdu so morali počakati, da se je stemnilo. Morda so se že razvrstil okrog graščine, ali pa so že preplezali obzidje. Beriči pa čakajo kje skriti, ter jim pripravljajo nepričakovano presenečenje. Najbrž jili bodo mnogo polovili, ubežnika pa bodo vztrajno zasledovali. Prignali jih bodo — smrti v naročje.
Milena in Marjeta sta uredili vse potrebno za odhod. Zbrali sta umetnine in dragocenosti v globoke vreče, ter jih skrbno zavezali. Vse js bilo pripravljeno in čakalo rešilne ure.
Rešitev.
Grmilje je odevala večerna tišina. V graščini so prej kot običajno ugasnili luči in odšli počivat. V starodavnih lipah okrog obzidja se ni genila nobena vejica; vse se je nekam potuhnilo, kakor bi nekoga zalezovalo.
Na robu za gosto živo mejo so se skrivali beriči in vojščaki, oboroženi z meči in bodali. Spodaj pod robom pa so čakali tlačani z vilami, krampi in sekirami. Molče so sedeli vsak na svojem mestu in prisluškovali v temino.
Okrog enajste ure so začuli goste korake. Po cesti navzgor proti gradu je stopala četa črnih mož, vsak je imel pri sebi kakšno orodje. Ustavili so se pri gradu ob stranskem vhodu — tam, kjer je bilo obzidje najnižje, komaj dva metra visoko. Nihče ni črhnil besedice, znamenja so si dajali z roko, s čimer so se sporazumeli.
Porazdelili so se okrog graščine in čakali povelja. Ko je poglavar zamahnil z roko, tedaj so se pričeli gibati. Nekaj jih je ostalo na straži, drugi so postavili lestve, splezali na obzidje, odkoder so se spustili na dvorišče. Začulo se je škrtanje in praskanje — roparji so šiloma odpirali okna in železna vrata.
Takrat je na robu okrog žive meje nenadoma oživelo. Beriči in vojščaki so skokoma obkrožili grad, odprla so se velika železna vrata, hlapci in tlačani so z divjim rjovenjem vdrli na dvorišče. «Roparji! tatovi! Po njih!» je odmevalo v dolino.
Roparji so pustili orodje in skušali pobegniti Nekaj jih je bliskoma poskakalo čez zid in zbežalo v gozdove, drugi pa so se spustili z beriči v obupen boj. Kmalu pa so morali odnehati, zakaj
mnogi so že stokali na tleh in prosili, naj jim bo prizanešeno. Vojščaki so jih zvezali in zaprli v najnižjo ječo. Med jetniki je bil tudi lopov z brazgotino na temenu — roparski poglavar, ki je ugrabil Mileno.
Vpitje in tulenje na Grmiljah je prebudilo malone vso okolico. Ljudstvo je prestrašeno drlo iz vasi in vpraševalo, kaj se je zgodilo. Kmalu je dospela v dolino prva vest o roparskem napadu. Vsak je pograbil, kar le mogel, vile, kladivo ali motiko in hitel pomagat.
Spodaj na grajski pristavi so se zbirali vojščaki — najboljši jezdeci, ki so se spustili na iskrih konjih za bežečimi-tolovaji. Za njimi so drli vaščani, nekateri iz radovednosti, drugi pa so bili pripravljeni sodelovati. Nebo se je proti jutru nekoliko zjasnilo, motna mesečina je srebrila sulice in čelade. Daleč naokrog je zvenelo peketanje kopit, pod katerimi so se utrinjale iskre.
Rokovnjači so bežali po temnih gozdovih proti Črni dolini. Niso imeli časa iskati potov, odložili so celo orožje in vse, kar bi jih bilo oviralo pri begu. Glasno so preklinjali usodo; vedeli so, da so bili izdani. Že prejšnje jutro čim se je zdanilo, so pogrešali Brdavsa, mislili pa so, da je kje zaostal in da bo prišel za njimi. V gozdu, kjer so podnevu taborili, jih je ves dan skrbelo, kam je izginil. Lisjak ga je hotel poiskati, a Strojin mu je ubranil, češ: tudi brez njega bomo opravili. Zdaj pa je bilo jasno, da jih je ovadil.
Zanašali so se, da bodo beričem v Črni dolini zmešali sled, a so se temeljito zmotili. Ves čas so jim bili za petami. Kamor so zavili, povsod so jo ubrali. Znali pa so se toliko izogibati, da jih niso mogli dohiteti. Ko se je zdanilo, so se porazgubili
g. Franc Rostohar, za tajnika g. Vinko Robavs,i VELIKA NEDELJA. V poslednjem času nam ta blagajnika Franc Cemelj ml, za odbornika hoče naš pater Stanko odpraviti vse javne poti, g. Jt?e Jerman in Polde Flere. Vpisalo se je dojki vodijo čez križniška posestva. Tako je zaprl 80 rednih, 12 ustanovnih in 10 podpornih članov. | kot zadnjo tudi lepo pot za gradom, ki vodi iz GORENJE PIRNICE. Dne 26. t. m ob 1% poJMlhovcev k župni cerkvi in ki je tako stara, poldne bo v šoskem poslopju ustanovni občni kakor je star križniški red pri Veliki Nedelji. To
•	'a nroir fi nriv nin-oionta UfAeimA rlo mil rli
je prav za prav nagajanje. Prosimo, da mu da križniški red druga navodila po krščanskem načelu: Ljubi svojega bližnjega... Mislimo vsaj, da nismo tako hudi grešniki, da bi morali trpeti kazni že na tem svetu.
JARENINA. Sv. Miklavž je tudi našo župnijo ob svojem godu dobrohotno pobožal. Prišel ie VID PRI GROBELNEM. Ne spominjam se, nied zbrano šo]sko mladino ter obdaril In po-če sem že kedaj čital v naši ljubljeni ^Domovini* hva]il pridne učence. Da bi sv. Miklavžu ne biio o lepem Sv. Vidu, ki njegova cerkev stoji prav treba tako težko nositi darove s seboj, so tudi
ibor podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva. Ker bo podružnica pospeševala sadjarstvo in vrtnarstvo ter skrbela za uspešni gospodarski napredek, se vabijo vsi posestniki kraja, da se udeleže ustanovnega občnega zbora ter da pristopijo kot člani v podružnico. Pripravljalni odbor.
ponižno ob beli in železni cesti. Marsikateri potnik se žalostno ozre po cerkvi od zunaj in nazadnje se še poda v notranjščino, misleč, da bo znotraj videl kaj lepšega. Ko stopi v sredino cerkve,
doma pobirali male prispevke za Miklavžev dan, P je ležala na smrtni postelji gospodinja Marija Siničeva v Vinkovskem dolu. Ko je slišala, da se nabira za Miklavža v prid revnim otrokom, je
se ozre na kor ter gleda te male orglice. Morda si rek|a s smrtno solzo v očeh: «Ce pride pobirat za misli: Orgle res niso velike, zato pa lepše pojo in Miklavža ubogim otrokom, ne pozabite jim dati spremljajo morda mogočen pevski zbor ob praz- j denarja, ako jaz prej umrjem.» In ni več do-nikih. Toda vse take misli ne drže. Ko vse te na-j£akaia veselega dneva obdarovanja, sveti Mi-pake premišljujemo in mislimo tudi na najlepši k]avž Je 0b svojem prihodu le še pokropil njen praznik v letu, na božič, nam je piav te?ko. Vsako že zagrnjen grob ter jo priporočil v plačilo za leto nas je še razveselilo petje, ki je bilo včasih njeno plemenito voljo ob zadnjih urah vsedoore-vredno mnogo hvale. Letos pa smo postnli zelo ! mu stvarniku. Naj se veseli dobra ženski s revni. Naš zbor je pač menda pričel posnemati svetim Miklavžem!
ono svetoštefansko pevko, o kateri ste pisali, da | DOBOVA. Pogosto prihajajo za Sotlo od Raje motila misijonarja pri maševanju. Bi se zelo kovca sem trije moški ter po travnikih love krte, lepo priporočali tudi mi za kakšnega duhovnega katerih kože nato prodajo po 3 Din Temu početju gospoda, ki bi malo razsodil, ali je tako petje pri- je treba napraviti konec, kajti krt je žužkojed in merno za kor ali ne Torej najprej se priporo- kot takšen neprecenljive vrednosti za kmetijstvo, čamo za prvo pomoč cerkvenim ključarjem, da Sicer je o tem že obveščeno orožništvo, vendar je s pomočjo dobrih faranov dado popravit te naše dolžnost posestnikov samih, da preprečijo tako orglice, kajti mnogo je faranov, ki bi to napako, kvarno delo.
če bi imeli to oblast, hitro izbrisali iz cerkve. Za j ŽETALE. Zopet vam moram nekaj pisati, drugo pomoč pa se priporočamo gospodu orga-1 Predzadnjo nedeljo smo imeli v Zetalah dve tako nistu. Ce mu ni mogoče drugače dobiti posamez- strogi pridigi, da so se nam kar lasje ježili. Eno nih dobrih pevk, naj zbere zopet one, ki «o dolga pridigo je govoril gospod župnik, drugo pa gospod leta služile Sv. Vidu. Te bodo organizirale vse kaplan. Po teh pridigah smo si Zetalčani res od-dobre pevke in zopet bomo farnui radi poslušali kritosrčno zaželeli nazaj časov blagopokojnega cerkveno petje. Sedaj že v resnici včasih s stra- župnika, ki je bil prizanesljiv in dober ter je ve-hom gledamo, ali je še sv. Vid v kotlu, ali pa n m dno govoril v cerkvi le pravo božjo besedo. Da je že med sv. mašo utekel. — K zaključku pa še je gospodu župniku tudi «Domovina» trn v peti, moramo pohvaliti naše vrle gasilce, ki so prejšn o je znana zadeva. Toda res ne vemo, kaj mu je nedeljo pred rano sv. mašo gasili ogenj pri go- storila in kaj hudega je zagrešila, da mu ni všeč. spodu Škorjaku v šmarski fari.	i _ Sedaj pa še nekaj o povojni podivjanosti
med skalovjem Mrzlega hriba, kjer jih spretni grajski jezdeci niso mogli zasledovati.
Ustavili so se pod hribom, odkoder ni bilo več daleč do roparskega brloga. Treba je bilo popraviti sedla, pa tudi konji so bili upehani, da so skoro omagovali. Privezali so jih k grmovju, kjer so obirali zelenje in trgali visoko travo. Tu jih je dohitela oborožena četa tlačanov, ki so jo ubrali naprej med pečine za rokovnjači. Znamenja so si dajali s piščalkami in z rogovi.
Roparji so si odahnili, čim so jezdeci zaostali. Vajeni so bili strmin in skalovja, skokoma so jo ubirali po pečinah ter se spuščali navzdol po drčah v prepade. Spremljali so jih maščevalni občutki: v brlogu bodo zmagovalci.
Zbirali so se v tesni soteski, kjer se jih je nabralo precejšnje število. Manjkalo je najbolj izkušenih tolovajev, predvsem so pogrešili Stro-jina in Lisjaka, pa tudi Dihurja in Bradača. In prav ti so bili najboljši svetovalci, vsako zadevo so znali modro izpeljati. V spopadih so se borili ko levi, do zdaj jih ni še nihče premagal. Tudi po Brdavsu se jim je tožilo, čeprav so ga poprej zaničevali.
Vitez in Oven sta se ves dan dolgočasila pri zaprtem izhodu. Iznenadili so ju nagli koraki in močni udarci na skalo. »So že tukaj!* sta si po-šspnila. Vitez si je zavihal rokave in pograbil sekiro.
«Sreča, junaštvo!* je zadonelo roparsko geslo. Glas je razodeval nemir in bojazen; tako govorijo ljudje, kadar iščejo zavetja.
Oven je odmaknil skalo, začulo se je sopihanje in prerivanje ob votlini. Skozi odprtino je trenutno posilil dan, svetloba pa je kmalu ugasnila — ropar je lezel v votlino.
»Straža, luč in sekiro!* je zakričal, čim je po-molel glavo v votlino. To je bila njegova zadnja beseda. Vitez ga je pritisnil k tlom in Oven je mahnil s sekiro. Roparjeva glava je odletela kakor jabolko z drevesa.
Truplo sta potegnila iz odprtine ter ga vrgla v brezdno. Morala sta hiteti, zakaj skozi luknjo, se je plazil že drugi, katerega je zadela ista usoda. Za njim je prilezel tretji in četrti — vsi do zadnjega so bili pokončani in pometani v glo-bočino.
«Kakor kaže, sva končala*, je omenil vitez po daljšem prestanku. »Manjka jih skoro polovica.*
«Nekaj jih je gotovo ostalo na Grmilju*, je odvrnil Oven. »Dovolj zgodaj sem jih opozoril.*
»Poglavarja nisem opazil, pa tudi Lisjaka ni bilo...»
«Veste, da sta se borila do zadnjega. Ako ju niso ubili, so ju pa prav gotovo ujeli in zaprli.*
«Škoda, ako so ju usmrtili. Jaz bi ju moral soditi...»
»Morda pa sta ubežala. Kdo ve, kam sta jo popihala, da bi zmešala sledove...»
Vitez se je razsrdil in rekel s krepkim odločilnim glasom: «Preganjal ju bom do konca sveta. Najti ju moram, prej ne bom odnehal.*
Zunaj se je pojavilo divje kričanje. »Uraa! Smrt rokovnjačem!* se je razleglo po dolini.
»So že tukaj!* je Oven poskočil od veselja.
«Kdo? Pa ne beriči z Grmilja?* je bil vitez presenečen.
»Prepozno so dospeli. Ali naj jim povem, da sva opravila krvavo delo?»
mladine. Temu je krivo žalostno dejstvo, da se mnogo pije, manjka naobraževalnih in podobnih društev, v katerih bi se mladina vzgojevala in navajala na lepše življenje. Imeli smo nekaj društev, ki pa so šla po zaslugi bivših klerikalcev rakom žvižgat.
OTOVCI (Prekmurje). Po prizadevanju gospoda Dšubana Josipa, šolskega upravitelja v Križevcih, se je ustanovilo 12. t. m. v Otovcih novo prostovoljno gasilsko društvo po enotnih predpisih Jugoslovenske gasilske zveze v Ljubljani. Društvo šteje 24 rednih članov. V odbor so bili izvoljeni naslednji gg.: za načelnika Kohn Rudolf, za poveljnika Kerce Rudolf, za poveljni-kovega namestnika Bagar Aleksander, za tajnika Kerce Rudolf, za blagajnika Kerce Franc, za nadzornika oprave Sukič Janez, za odbornike Tru-men Janez, Kerce Ivan, Kerce Lovrenc in Horvat Štefan, za namestnika Kerce Franc in Kerce Jurij. Ostali funkcionarji so: Trumen Janez, MatiŠ Matija, Kerce Lovrenc in Ziško Aleksander. Novoustanovljenemu društvu želimo najlepšega napredka v človekoljubnem delovanju v korist in blagor vsakega bližnjega na čast in ponos slovenskega gasilstva!
Zdravilo za ponofevalce.
Gospa Matilda je odvadila svojega moža po-nočevanja tako da je nekoč, kj jo piišel pozno domov, zašepetala skozi ključavnico: «Ali si ti Damijan ?»
Njenemu možu pa je ime Janez in Janez prihaja sedaj vsak večer zelo zgodaj domov, spi samo z enim očesom ter čaka z revolverjem v roki na prihod Damijana.
Živa deklica.
Stari skopuh Oderun vidi pri slikarju lepo sliko dekleta in vpraša po ceni.
«Pet tisoč dinarjev*, reče umetnik.
«Pet tisoč? Za ta denar si lahko kupim živo dekle...»
Ugodna prilika.
Duško: <Mamica, zakaj si tako bleda?*
Mati: «Oh, Du?ko! Tako sem utrujena. Niti rok ne morem več premakniti.*
Duško: «Veš mamica, prej, ko sem se igral z žogo, sem razbil stensko ogledalo.*
«Počakaj, ni še varno. Grmilci te ne poznajo; kaj pa, če bi kdo zamahnil, kadar pokažeš glavo. Saj veš, kako sva naredila.*
»Vas bodo pa gotovo poznali. Povejte jim, kdo sva, da naju ne bodo napadali.*
Vitez je spregovoril skozi odprtino nekaj besed, ki pa niso našle pravega odmeva. Graščine! so mislili, da se nekdo izmed roparjev izdaja za viteza ter jih hoče izvabiti v votlino, kjer bi se ne mogli več braniti. Bali so se drug drugega, obojim je šlo za življenje.
»Kaj bo pa zdaj?* je skrbelo Ovna. «Kako se bomo dogovorili?*
»Bodi brez skrbi*, ga je pomiril. »Našel sem pripomoček: omenil jim bom Mileno...*
Cim so čuli Grmiljci njeno ime, so pričeli ugibati, kaj naj storijo. Da je v brlogu vitez, se jim je zdelo skoro nemogoče, lopovi bi ga bili že z.avnaj umorili. Omahovali so med resnico in prevaro, končno pa so pozvali dozdevnega viteza, nnj se jim pokaže. Jamčili so mu popolno varnost, nihče se ga ne bo dotaknil.
(Konec prihodnji)
Dobra prijatelja.
Cenek: «Čuješ, ali bi bil tako dober in posodil krampižlje?*
Blažek: »Zakaj pa jih potrebuješ?* Cenek: »Tam v Medvedjeku vem za mlade srne visoko gori v smreki, pa bom splezal gor.»
Blažek: «Dobro, poleni grem še jč s teboj. Tam v Kotežniku veni za mlade aerc.-' ne. Bil sem pred štirinajstimi dnevi gori, pa sem našel dvanajst jajc, ki jih je valil star aeroplan
O nesmrtnost! in dolgoživosti
Kako s* bo človek podaljšal življenje
Če pravi pesnik Simon Gregorčič v krasni pesmi «Človeka nikar», da ne vidi nikjer v pri-rodi smrti, misli to seveda v prispodobi, v prenesenem pomenu besede; nekateri prirodoslovci pa so se povzpeli do trditve, da so v prirodi zares nekatere živi, ki jim moramo priznati nesmrtnost. Poglejmo, kako je prav za prav s to stvarjo! O tako zvanih enostaničnih rastlinah moramo zares reči, da so nesmrtne. Evo kako! Te živali se množe na ta način, da žival, ki sestoji iz ene same celice, razcepi na dva dela; ta dva dela se zopet cepita. Ta cepitev in množitev se nadaljuje v neskončnost. Pri tem posamezna živ ne umre, ker se njeno življenje nadaljuje v vseh nadaljnjih potomcih.
Kar se tiče dolgoživosti, nadkriljujejo človeka nekatere živali, še bolj pa rastline. Poznamo drevesa, ki so dosegla starost več tisoč let. O drevesu, ki je dočakalo starost šest tisoč let, moremo skoro reči, da je nesmrtno.
Najstarejše bitje, ki živi danes na zemlji, je neka cipresa pri Oaksaki. Starost orjaškega debla, čigar obseg znaša 33 m, se ceni na 6000 let. Malo manjšo starost kakor ta Metuzalem dosežejo velikanska drevesa z imenom adansonia digita ob ustju reke Senegala v zapadni Afriki. Ti orjaki, katerih deblo meri v premeru do 10 m, dočakajo starost 5000 let. Kaj vse so ti starčki že videli in doživeli!
Med znamenitimi cedrami na Libanonu cenijo eno na 2500 let. Nekaterim oljkam na svetopisemski Oljski gori pripisujejo starost 2000 let. Ne bomo dalje naštevali drevesnih Metuzalemov, dovolj bodi, da vemo, koliko let lahko dočaka drevo. Zanima nas le še dolgoživost naših domačih dreves. Posamezni hrasti dožive tisoč let in še več, nikakor pa ne nad 1500 let, lipa kvečjemu 800, bukev 750, smreka in macesen pa Ie : 500 let.
Poglejmo v živalstvo! Tu ne najdemo takih dolgoživcev, kajti najstarejša žival, ki jo poznamo, je znamenita orjaška krastača, ki jo je 1 podaril Rotschild živalskemu vrtu v Londonu in ki jo cenijo na 300 let.
Tudi nekatere ribe so prav dolgožive. Ščuke dosežejo baje 250, krapi 150 let. Orjaški morski sesavci dočakajo več sto let, sloni pa le do 150 let. Toliko let dožive tudi nekatere školjke. To trdijo tudi za jastrebe, papige in labode. Znani so sokoli, race, gosi in vrani. Tudi zaničevani osel učaka do 150 let. ^
Kaj je vzrok tej dolgoživosti? O tem ne vemo nič gotovega; vse, kar se o tem trdi, so same domneve.
Zakaj doseže človek le redkokdaj starost sto let? Francozinja Marija Piou (izgovori Pju) je umrla leta 1838. v starosti 158 let. To je najvišja človeška starost, ki jo z gotovostjo poznamo.
Nehote se vprašamo, kateri ljudje najdlje žive. čudno je, da imajo stanovi z boljšim gmotnim stanjem večjo povprečno starost, da pa je med revnejšimi sloji povprečno več stoletnikov. Znameniti ljudje dočakajo redko sto let. Papež Gregor IX. je umrl skoro sto lei star, znameniti slikar Tizian tudi.
V Rusiji je nenavadno veliko ljudi visoke starosti. Nekateri učenjaki menijo, da leta lakote, za katerimi pride doba, ko se zaužije veliko hrane, izredno ugodno vplivajo na dolgoživost.
Poleg dolgoživih ljudi lahko govorimo tudi o dolgoživih krajih, ki imajo veliko večje število starčkov in stark kakor drugi kraji. Razumljivo je, da hočemo odkriti, kje tiči vzrok visoke starosti. Ko bo človek dovolj globoko prodrl v tajnost življenskega snovanja, si bo mogel sam podaljšati življenje. Že zdaj ce sliš:jo glasovi, da je povprečna človeška starost večja in gotovo je, da bo tudi v tem pogledu človek še mnogo napredoval.
*
Stare ljudi slišiš večkrat tožiti, da jim je življenje odveč in da že komaj čakajo smrti. Da pa ta želja največkrat ni odkritosrčno mišljena, vemo iz one zgodbe o starki, ki je, počivajoč pri težki butari, klicala smrt, naj jo odreši. Ko pa je smrt res prišla in vprašala starko, zakaj jo je klicala, jo je ta ponižno prosila, naj ji pomaga zadeti butaro na rame. Precej življenjske mo-
drosti je v tej kratki zgodbi. Človek bi rad dolgo živel. Zato si je vedno prizadeval, da bi našel sredstvo, ki bi mu podaljšalo življenje; zato či-tamo tolikokrat in tako radi razna navodila za pospeševanje dolgoživosti. Čudno je le to, da se tako neradi po njih ravnamo. Menda bo vzrok ta-le: Človek je nagnjen k slabemu, dolgo življenje pa dosežemo z zmernostjo, s tem, da se ne vdajamo strastem itd.
Leka zoper prehitro smrt iščemo danes tudi pri živalih. Nič čudnega, saj so tudi živali smrtna bitja in lahko tudi pri njih opazujemo, kaj jim krajša, kaj daljša življenje. V zadnjem času raziskujejo nekateri učenjaki življenje žuželk z namenom, da bi našli tu sredstvo za podaljšanje življenja. S kakim uspehom, je danes težko reči. Ker pa je stvar zanimiva, jo bomo tu na kratko obravnavali.
Dr. Banting, zdravnik v Kanadi v Ameriki, vidi sredstvo za dolgoživost v hrani, ki jo prinašajo čebele delavke svojim maticam. Vemo namreč, da živijo pri čebelah delavke le en mesec, medtem ko dočaka matica več let. Dr. Banting misli, da je rešitev te zagonetke v oni hrani, ki jo uživa matica.
Tako sredstvo bi nam moralo biti dobrodošlo že radi tega, ker lahko dela človek do pozne starosti. To velja posebno za delavce z glavo; saj trdijo zdravniki, da obdrže možgani svojo mladostno svežost še dolgo potem, ko so se pojavili na telesu že zdavnaj znaki starosti. Starost je stvar telesnih stanic in ne zavisi brezpogojno od števila let. To mnenje zastopa dr. Carrel, ki se mu je posrečilo, ohraniti pri življenju srčno mišico kokoši preko dvajset let. Ta mož trdi, da se da določiti telesna starost človeka s prebavo izvestnih krvnih celic. Taka preislava utegne dobro služili zavarovalnicam, Ker se da na ta način določiti, ali je človek starejši ali mlajši, kakor kažejo njegovi lasje, pa tudi njegov krstni list. Tudi med nami se pogosto čuje, da človek m toliko star, kolikor let mu je, temveč kakor se počuti. V tem smislu govorimo tudi o večnih mladeničih in o mladih starcih.
Preveč drzno bi bilo trditi, da se nam bo izpolnilo upanje, ki ga goje nekateri glede pomoči, ki nam jo bodo dale čebele z ono zagonetno hrano, katera naj nam podaljša življenje. Vzrok, da se, čebele delavke obrabijo že v enem me-
Gustav Strniša:
Med hmeljniki
Povest.
(Konec.)
«Angelab
«Molči! Vse vem. Tudi mene si varal z mojo prodajalko Ti si res zli duh naše hiše *
«Kaj vendar govoriš?*
«Moža ne morem več poklicati v življenje, da bi ga prosila za odouščenja S te^oj sem živela in bom živela, a le kot tvoja žena. Morda lo to zame pokora, kajti vedno bolj spoznavam da si samo-Ijubnež, ki išče le svoje koristi.*
«Motiš se o meni!*
«Sam si dokazal, da se ne motim. Pojdi!*
Odšel je počasi po stopnicah in odkorakal za-mišUen domov.
Tisto noč ni mogel zaspati.
Angela je ostala sama Začutila je veliko praznoto v svoji duši. Mislila je na svojega moža. Potem se je spomn la Antona Kai če bi mu vse razodela in ga prosila, naj ji pomaga, d? se dvigne, da postane res dostojna in poštena žena, Žeprav soproga Grče.
Sklenila je. da ga poišče Vedela je, kje ostaja, kadar pride v mesto po opravkih.
Ze naslednji dan je izvršila svoj sklep. Našla je Antona.
«Kaj naj storim, vse mi bodo prodali?* je dejala po prvem pozdravu.
«Kad hi pomagal. Ce bi bili vi odkritosrčni 7 Bienoj, bi morda postal vaš trgovski drug, da bi Vas rešil, kajti všeč ste mi bili. Z ljudmi pa. kakr-
*on je vaš kavalir, ne maram imeti opravka,* je odvrnil Anton.
<Zapeljal me je. Grdobi?e je počel z menoj. O, zakaj sem šla tnko daleč?*
«Pred dražbo se ogbsiii pri vps in si ogledam vaše posestvo še enkrat. Povem vam pa, da ne žrtvujem za vps niti dinarja. Ce *>om spoznal, da je posestvo res vredno toliko k^k^i dolg, bom dolg plačal, a za to posojilo se takoj vknji/.im. Posestvo vam potem ostane, a vi mi boste morali polagoma odplačati posoji'o in tudi obresti. Če boste resno delali, si boste morda opomogli, če labkomise'no, bom. vse skuoaj sam gnal na boben To ie moia zadnja beseda.*
Obrnil se ie. Ona je žalostno odšla.
Anton se je res oglasil pri Angeli. Pregledal je vse posestvo. Bil je zadovoljen. Posodil ji je denar, a snm se ie vknjižil ja prvem mestu. Trgovka je bila rešena.
Nepričakovani snulici.
Sneg je naletaval. V deželo ie sil i že božič. PcČasi so minevali tisti zimski dnevi, vendar je prihajal božič vedno bližje.
Na Antonovem se ni nič izpremenilo, le v stari kamri, kjer je imel gospoda" rnzno šaro, se je naselila Urša, ki se je čez p*"- tednov spet vrni'a. Rada bi odšla dalje, pa j1 je branil sneg.
Tiste dni pred bož.Pem, je postajal Anton vedno bolj zamišljen Nekega popoldneva je kar sedel na vlak in odšel. Nič ni povedni, kam gre. Samo toliko je rekel, da se vrne čez par dni.
Med tem ko so posli ogibali, kaj je pičilo gospodarja in ks'm jo je mahnil, se je Urša samo zagonetno smejala. Ona je pač dobro vedela, kam
je odšel Anton, a nikomur ni hotela izdati. Gospodar je sam pred dnevi z njo govoril in jo marsikaj vprašal, česar ona ni hotela poslom pripovedovati.
Anton je izstopil na mali dolenjski postaji. Sneženi metež mu je silil v obraz. On pa ni okleval. Ko je hitel po poti proti Žalostni g »ri, se je že pričelo nekoliko irračiti. Precej dolgo je hodil in zazdelo se mu je, da je zašel, s°j poti ni bilo ne konca ne krnja Pričelo ga je skrbeti. Zazeblo ga je. Vendar ni obupal. Korakal '.e dalje v sneg, upajoč, dn kmalu zagleda kje kako luč. Luči pa ni bHo nikjer.
Pri?el je obuoavati. Ker je posfja' -'edno bolj truden, se ie hotel vsesti v sneg. Pa spomnil, da je to nevarno, da lahko zmrzne. Kdo naj ga vidi in reši v tej samoti.
Tedaj se mu je zazdelo, da čuj3 v daljavi žven-ket kraguljekov.
«Iz ceste sem zašel, proti oni strani moram,* si je dejal in se pognal v sneg.
Kra"uljci so se ču'i vedno glasneje. Anton je vedel, da g^e pravo pot Z<bj se ie pa zbnl, da bi ga konj ne prehitel, preden pride na kolovoz. Podvizal se je, kolikor s< ie mogel, in prispel na kolovoz. Voz se je že bližal
«Vendar nisem bil predaleč od ceste.* je dejal Anton in čutil, da je zelo slab On pač ni pomisUl, da je napravil na svoji pnti velikanski ovinek, preden ie prišel snet nazaj na pravo cesto. Slučajno «e je spet vračal proti cest' kamor so ga nanosled zvahili kraguli'ki. Stopil je na kolovoz. Sani so bile že skoro tik n'V"a.
«Pomagajte,» je. šepnil komaj slišno in se zgrudil pred sanmi na tla.
secu, utegne tičati tudi nekje drugje. Čebele namreč opravijo v tem kratkem času ogromno delo in njih pridnost je prišla v pregovor. Morda je torej prenaporno delo, ki čebelo prehitro uniči, z gotovostjo tega seveda ne moremo trditi. Dolgoživost matice bi na drugi strani razlagali iz njenega brezdelja.
Tako se človek trudi, da bi odgovoril tajnosti prirode in se z njimi okoristil na ta ali oni način in ne na zadnjem mestu s tem, da bi si podaljšal življenje, čez katerega se tolikokrat po nepotrebnem pritožujemo.
Med cigani
Nekega dne sem pozno v noč poselil cigafi-sko taborišče, ki je samevalo na srenjskem pašniku ob robu temnega gozda, oddaljenega za streljaj od bližnje vasi.
Obstal sem in zrl na naselbino prebivalcev proste narave. V sredi šatorov je plamen dremajo .3 razsvetljeval pusto okolico, njegov bledi svit je boječe objemal na zemlji sključeno, v ogoljeno obleko zavito žensko postavo. Sklanjala se je globoko na prsi, konci dolgih kodrov neurejenih las so ji segali do krila in zakrivali v naročju speče drobno bitje, njenega dojenčka.
Bila je to dobro znana, mlada in pred meseci še lepa ciganka Reza.
Zdaj pa zdaj se je njeno telo nagnilo k tlom, iz upadlih prsi ji je sunkoma krehal suh kašelj jetičnega človeka. Otrok je vsakikrat skrčil drobno telo v naročju in žalostno zavekal. In nato ga je ona vedno tesno prižela na izsušene grudi in šepetala s slabotnim glasom neumljive besede.
Že sem hotel zapustiti Režo ter njene šopi ebivalce in nadaljevati svojo pot proti domu, kar zaslišim od ognjišča sem prihajajoče klice, ki so se mešali z glasnim jokom otroka. Obstanem, kakor sem bil, ne da bi se ganil z mesta.
«0 Bog in mati tvoja! Kaj naj počnem? Že kri mi je izsesalo iz strtih grudi*, je jadikovala Reza.
Roke je sklepala kakor k molitvi in jih stegovala proti nebu.
«Konec se bliža vsemu. Že dva dneva sem brez hrane. Ubogo moje dete! Kaj mi je storiti z ubogim črvičkom? Včeraj sem poskusila____
Strma skala, pod njo črno brezdno — toda — kako je bilo to strašno...»
Z gnjevom, polnim strasti, je privila otroka na prsi, njeno telo je strepetalo v krč. /iti ihti, otrokov jok ja postajal vedno glasnejši.
«A!i si ti, Reza?»
«Čemu sediš tu? Zakaj ne spiš?»
Orjaško* telo njenega moža se je majalo od šotora proti njej. Ona pa je dvignila glavo po koncu in vodene oči so za čas prodirale njegovo obličje.
« Vprašaš, zakaj ne spiin? Kako naj bi spala izstradana do mozga? S čim naj nahranim otroka? Ali se kaj zmeniš zame in za dete! Dokler je bila moja moč sveža, dokler sem tebe in sebe preživljala z delom svojih rok, si zadovoljno poležaval v senci in širil usta ko brezdno lenobe. A sedaj, sedaj ko so moje sile izčrpane, popivaš ter zapravljaš čas in denar.«
«Molči!» je zavpil divje možak in nagnil glavo naprej.
«Da, molči! Molči, ako moreš takrat, ko z grozo pričakuješ, da načnejo črvi tvoje živo telo in se nasitijo s tem, kar je še ostalo od telesa, propadlega v bedi.»
j Košate obrvi so se mu nasršile, krčevito je i stisnil orjaške pesti in se sklonil nad njeno glavo, j Besede iz njegovih ust so sikale kot božjastne j strele.
j «Res škoda, ako pogineš, ako pogine nestvor, j kakršna si ti!«
«Ali me hočeš udariti?«
Dvignila se je po koncu.
«Tvoja divjaška sirovost želi naslajati se ob mojih mukah, hrepeni po moji krvi. Le udari, krepko udari! Samo glej, da dobro pomeriš, da ne zgrešiš cilja, da ne udariš zastonj!«
Nagnila je glavo proti njemu in nadaljevala z 'obupnim glasom:
«Dosti mi je že tega. Zadosti mi je tega prekletega življenja. Naj bo konec. Ne maram več | biti živ mrlič in čakati hudiča, da se ine usmili in pokoplje na dnu pekla. Čim prej me ubiješ, tem bolje, mi vsaj ne bo treba počasi umirati, rogač prekleti!«
1 Stal sem kakor prikovan k zemlji, ledena polt me je objela. V svitu ognja sta se strnili dve senci v eno ter se skrčili v temno kepo. Za hip je postalo okrog mene tiho kakor v grobu. Bilo mi
je neznosno. Nato so v moja ušesa zabrneli presunljivi zvoki, ki so kljuvali v moj obraz kakor kanja. Nekaj ubogega in bednega je bilo takrat v meni. Sramoto sem čutil v duši ob misli, da stojim tu, kakor bi ne bilo iskrice življenja v #neni, kakor bi bil moj mozeg postal krhek neobčutljiv led. Neka skrita sila, me je potisnila zraven, v svoji pesti sem čutil lamo podivjanega cigana. Njegova postava je hipoma zrasla za čelo višja od mene. Globoke oči so se zbegano ozrle naine. Med koščenimi prsti je tiščal šop dolgih kakor noč temnih las.
«Zakaj jo biješ?«
Oster sunek je prodrl moje prsi ob čutu, da so mi besede zvenele skoro proseče. Majhnega in siromašnega sem se čutil takrat pred njim, velikanom. Ni mi dal odgovora. Obrnil je od mene oči ter izbuljeno zrl vanjo, ki je ležala pod najinimi nogami z otrokom na prsjh tiho in mirno, kakor bi bila mrtva. #
«Ubil si jo!» sem vzkliknil.	,
»Ubil sem jo.» Je bil pridušen odgovor. Strah me je bilo in stopil sem za korak nazaj.
«Ubil sem jo. Vse naj vzame črni vrag!»
Zgrudil s" je vznak s svojim orjaškim telesom, se krivil kakor razjarjena kača, suval in bil , okrog sebe. Glasovi brezumneža so vžigali strah in grozo.
Sklonil sem se nad njeno lice ter izbrisal krvave madeže iz njenih senc. Njen obraz, poln globokih brazgotin, se je krčil v gubah, ki so izražale trpljenje. Ustnice so se pričele gibati v ostrih sunkih, vračala se ji je zavest.
On se je premetaval pred njenimi nogami (kakor poginjajoči pes in bil z glavo ob zemljo z i jadom divjaka.
I Nato se je nenadoma njegova divjost umirila, poteze lic so mu postale nežne in mehke kakor otrokove. Splazil se je k njej, njegove sol/.e so curljale po njenem obrazu in močile sveže rane njenih lic.
«Vstani!» sem dejal in stopil k njemu.
«Pomagaj, da jo preneseva na suho.«
Tedaj se je zdrznil, zapičil svoje drobne oči sedaj vanjo in zopet vame, gubančil čelo, kakor bi se trudil zbrati svoje misli ter se spomniti tega, kar se je zgodilo. Prijel sem njeno telo. Vstal je 'tudi on in pristopil. Položila sva jo na kup ! zdrobljene slame v šatoru. Zbral je okrog raz-
Iz voza je skočil mlad kmet. Poleg njega je sedel majhen smehljajoč se možiček. Ko mu je kmet namignil, naj pride, da mu bo pomagal, se je obraz možička kar skremžil. Le nerad je zlezel | izpod tople odeje na tla in botel prijeti neznanca' ter mu pomagati na voz Ko se je pa približal, je samega začudenja pričel kar loviti sapo. Ta ir.o-žek ni bil nihče drugi kakor naš dobri znanec Lukec, ki se je s sosedom vračal iz trga. Antona je takoj spoznal. Ni si pa mogel razložiti, kaj dela mladenič v tem zimskem času na tej poti v tej dolenjski samoti.
Položila sta Antona na voz in ga toplo pokrila. Lukec je vzel iz malhe tenko zelenko močnega žganja, jo odmašil in jo pomolil Antonu pod nos. Slednji je takoj odprl oči iu vprašal: «Kaj se je zgodilo z menoj, kje »em?» «0, nič hudega, nič hudega, samo požirek si ga urno privoščite,* je dejal Lukec in se prijazno smehljal.
Anton je spoznal znan glas. Urno je napravil globok požirek in se oddehnil. Obrnil se je k Lukcu in mu smehljaje ponudil roko:
«Viš ga, Lukca, tebe pa pač nisem pričakoval tukaj.*
«Jaz pa vas še manj,* je odvrnil godec in poredno pomežiknil. «Kaj vendar rogovilite ta čas tod okoli?*
Anton se*je nasmehnil: ■fBoš kmalu zvedel, Lukec. Le malo potrpi !> Bližali so se vasi. Anton je bil takoj spet dober. Obstali so pred Lukčevo hišo, kjer jim je Tinica postregla s toplim čajem.
Ko so tako sedeli skupaj, je mahoma dejal Anton:
<tLukec, ali greš z menoj Maričko siiul>it?> «1, hudiča. Sam sem se pri nji ženil, zdaj naj jo pa snubim za druge. Ali ne bo malo nerodno?*
cZate je pa že kaka stvar nerodna, seveda,* se je vmešala v pogovor Tinačka in mu poredno požugala. Lukec je že hitel oblačit nedeljsko kamižolo.
* * *
Maričkina mati je nekoliko okrevala. Počasi je hodila po hiši, a Marička sama je pletla in šivala skoro noč in dan. Kmetice so jo ljubile. Lepo je znala delati obleke in draga ni bila. Postregla je vsaki, kolikor je mogla.
Tudi ta večer je sedela pri stroju in hitela, hitela. Pred drobno šivanko, ki je brzela gori in doli, so pa brzele še urneje njene misli. Premišljala je o svojem življenju in svojem delu. Spomnila se je ženinov, ki so jo snubili, tudi par posestniških fantov je bilo vmes, ki so vprašali. Da, boljše bi bilo, če bi se bila poročila. Ona in mati bi bili vsaj preskrbljeni. Pa se je spomnila, da bi se gruntarski fantje morali žara li nje vedno prepirati s starši, ker je ubožna. Pa nanj se je spomnila, na Antona. Nikdar no bo njegova, a ljubila ga je še vedno in zdelo se ji j3, da ga bo tudi do konca.
Baš zadnje dni je bila njena misel nanj tako močna, da se ji je dozdevala škoro grešna, a ni si mogla izbiti Antona iz glave.
Tedaj ji je zmanjkalo na jekleni klopki v stroju sukanca. Vložila je drugo klopko in se nagnila, da bi vdela nit.
Ta trenutek so se odprla vrata nji nasproti. Srce ji je nehalo biti. Zbledela je. Prepričana je
bila, da so ji blede. Hotela je glasno zakiičati. Obrisala si je znojili obraz.
Pa je začula Lukca, ki je vstopil za Anti nom: cNo, no, dober večer! Ali.nam daste vaš«« zalo hčer? Menda danes ne bom tako slabo sprejet? Mene si zavrnila, zdaj pa prihajam 7 drugim. Ptič sem pa, kaj? Kar z zelenega Štaje-skepa sem ti ga privedel Mati, zavrtite še. pa kak prigrizek nam preskrbite! Ženina sem pripeljal, poštenega in bogatega, da ga takega pri nas daleč ok'>li ne najdete. Vidite, vašo Maričko hoče, ki je obirala lani pri njem hmelj in mu zmešala pamet iu srce. Ampak dober človek je. In pa lepo je tam, kjer je on doma O, to je dom, vaša bajticn bi se tam kar skrila v njem. Jaz pa bom za go<h a, če me boste marali. Marička, kar odloči se! Ampak zala si, zala, pa če si še tako dopovedujem, da ni res,* je dejal Lukec.
Anton mu je mahal z roko, naj molči, pa ni vse skupaj nič pomagalo.
Marička je vstala. Kako srečna je bila. Tiha sreča in radost sta ji kar sijala iz oči.
Ponudila je Antonu stol, ki ga je sama po-meknila bliže k sebi. On se je vsedel. Tedaj se je spomnil na njeno mater. Hitel je za nio v vežo in ji povedal, kdo je. Njeno lice se je razjasnilo. Xu ji je ponudil roko, mu jo je stisnila in ga prijazno gledala. Govoriti ni mogla. Bila je jireveč presenečena, da je prišel tisti, o katerem je njena hčerka sanjala.
Lukec je medtem zabaval Maričko: Vidiš, pa le nisem tak hudobar, kakor si mislila. Zdaj lahko govoriva, saj sem oženjen človek. Takega ženina bos dobila, da ti ga bodo vse zavidale. Privoščim ti ga. Ali veš, z.ik:<j? Na
metane cunje ter ovijal ženo in otroka s čutom razglabljanja, da brez jedi nihče ne more živeti, nežne 'n skrbne babice.	pridejo do napačnega sklepa, da silijo driskave
Slonel sem ob drogu šatora in zrl v dvojico bolnike z jedjo. Posebno mali otroci so pravi propadajočih življenj.	| mučeniki svojih skrbnih mater, ki jih kar zalivajo
Pred mene je stopil cigan, me prijel za ramo s hrano. Bolna čreva po takem zdravljenju po-in izpregovoril z glasom, ki me je osupnil: \ polnoma opešajo, tako da tudi zdravnik, ki ga
»Hvala ti!« V njegovih očeh je sijal temen kličejo na zadnjo uro, ne more pomagati, plamen. «Bog ti povrni vse!«	| Kakor je bolan želodec potrebfen predvsem
Okrenil se je in si dal dalje opraviti pri njej. počitka, tako je tudi za bolna čreva popoln post «Nikar se mi ne zahvaljuj za to, kar sem bil glavno zdravilo. Lahek ruski čaj (brez kakega
dolžan storiti!«
«Kaj pa naj storim potem?« Pokazal sem z desnico na ležečo ženo. «Glej, da se to zopet ne zgodi.»
dodatka) bodi edina hrana za driskavca. Prazna je skrb, češ, če ne bo jedel, bo umrl. Davno je namreč že dognano, da more človek brez škode prenesti popo!n post do enega tedna, samo da
«Ah, kaj to, mi nismo ljudje kakor vi drugi, ima pijačo. Da pa zdravljenje čim bolj okrajšamo, polni naukov in vede, nežnih čutov, prepolni lepih si pomagamo pri težjih primerih s čajem iz kore
nasvetov in še lepših dejanj.«
«Mi nismo ljudje kakor vi drugi.«
nin afriškega srebota, ki se prodajajo po lekarnah pod imenom koren kalumba. Te korenine
Šumelo in kljuvalo je v moji glavi, razganjalo stolčemo in jih kuhamo po eno zvrhano veliko in trgalo je mračne misli	| žlico na četrt litra vode. Vreti pustimo deset
«Mi nismo ljudje kakor vi drugi.«
Z opotekajočimi se koraki sem zapustil šato:
minut, nato precedimo skozi platno in dodamo .eset kock sladkorja. Odrasli jemljejo zdravilo
in
nadaljeval svojo pot, ne da bi mislil, kje naj P« eno veliko žlico, otroci do šestega leta po
bi bil konec poti in kje naj se ustavim.
Franc Stefanlč.
eno kavno žličko, in sicer v težjih primerih vsako uro, v lažjih vsako drugo uro. Celo dojenčkom se daje to zdravilo po eno kavno žličko vsako uro, vendar pa na polovico vode. Kdor ima več denarja in se mu ne ljubi kuhati čaja,
znebimo. Da se je vemo čuvati, že ukoreninjeno pa pravilno zdraviti, poglejmo, kako nastane ta trdovratna bolezen.
Zapeka je lenivost črevesja, ki nastane v mnogih primerih iz naše lenobe. Nobena stvar se tako lahko ne odloži, kakor izpraznitev črevesa. To omalovaževanje pa nam naprti sčasoma težko breme zapeke. Za zajtrk, za malice, za kosilo in za večerjo imamo odločen čas. Kako smo nepotrpežljivi, če ne postavi gospodinja ob pravem času jedi na mizo, glede izpraznitve pa ne mislimo na pravi čas! Creva se polagoma tako polenijo, da vzdržimo cel6 po več. dni brez izpraznitve. Kakor človek lahko, navadi čreva na lenobo, tako jih tudi z nekoliko vztrajnosti nauči reda. Način je prav preprost: Preden greš po zajtrku na delo, se oglasi še na stranišču. Nič ne dene, če ne čutiš potrebe. Tudi te naj ne plaši, če posediš brez učinka par minut na zraku. V par dneh se bodo čreva tako navadila, da se boš moral ob določeni uri izprazniti.
Drug važen vzrok zapeke je napačna hrana; preveč mesa, preveč močnatih jedi. K'ihan kostanj je v tem pogledu zelo na slabem glasu, zato ga zalijejo naši Dolenjci dobro s sladkim moštom, ki je prav dobro driskilo. Pri otrocih in sladkosnednih ženskah je glavni vzrok stalne zapeke čokolada. Zadnja leta se je čokolada zelo
imenom Uzara v boljših lekarnah in jemlje za odrasle po 30 kapljic, za deco po 10 kapljic vsako uro.
Če se bolnik drži predpisov, prav lahko
Težave želodca in čreves
'Jedi, ki jih želodec ni pošteno prekuhal, po-	^
vzročajo tudi črevom težkoče. Dokler so čreva.	0Z(j£vi°^ svežih"primerih vTreh do štirih dneh.
še krepka, jih taka napol prebavljena hrana tako	M()ra pa ge gg ysaj teden dni vzdržati težkih jedi?
draži, da se je skušajo čimprej otresti.	|predvsem krompirja, ki je pravi strup za dri-
Tako nastopi driska, ki slabi telo, da jc prav	skavCe. Brez vsakega zdravilnega učinka za dri-
malo odporno, kar lahko opazujemo ob čas'h hu-	Skavce je žganje. Da je vendar tolikanj priljub-
dih nalezljivih bolezni kolere, griže in legarja.	jjeno za to b0jezen pri ljudeh, je pripisovati
Za temi boleznimi zbo'ijo najprej taki ljudje, ki	edino iastnosti alkohola, ki omami črevesno živ-
ne znajo jesti in nimajo nobene mere pri jedi.	čevje> da n3 ^utimo bolečin. Kdor večkrat boleha
Prav zato je treba posvetiti vso pažnjo naši	za drisko, naj nosi čez trebuh topel volnen pas
hrani v časih, ko pridejo te morilke v deželo.	^
Dalje trajajoča drisk-* pa je že sama prav opasna za male otroke in stare ljudi. Njih šibko
▼ ^uvttuiju ju ov um »v ijm/i ivuutm vujmj i i-	, , ,.v	,	*
lahko dobi prav podobno izvrstno zdravilo pod razširila tudi na kmetih, saj vidiš povsod pred
trgovinami avtomate, ki prodajajo čokolado m lepe nagrade vabijo deco k nakupu Starši, ki dajajo svojim otrokom dinarje za čokolado, so škodljivci svojih otrok. Otrck se navadi zapravljati in služiti poželjivim očem; pri tem pa se prične že v nežni mladosti zapreka, k:. bo dolga leta zastrupljevala telo. Zapeka ni le neprijetna temveč prav opasna bolezen. Naše telo je grajeno, tako da morejo vsrkati čreva tekom dvajsetih ur vse, kar je dobrega. Odpadki pa morajo iz telesa, ker se pričnejo sicer razkrajati in razvijati strupene snovi in je potem prav umevno, da nas pri zapeki glava boli, ko preidejo te strupene snovi v kri.
Zdravljenje »apcke je v glavnem v pravici
Kakor je driska neprijetna bolezen, se je ven- prehrani! Kdor trpi na zapeki, naj nikar ne jem-
telo more namreč tako oslabeti da umrjejo na dar lahko odkrižamo. Drugače pa je s zapeko, ki j Jje raznih odvajalnih kroglic in odvajalnih vod,
posledicah splošne ShbetoSK ravnajo je prav potuhnjena. Skraja ji ne prisojamo ki ^^^^Se^ K do malega vsi pri driski. Iz povsem pravilnega, nosti, ko pa se je ugnezdila v nas, se je le težko nju se hujšo zapeko. Zapecenec naj je mnogo
zaradi tvoje lepote in tvoje ljubezni, o ne, privoščim ti ga zaradi druge ljubezni, in sicer zaradi tvoje globoke ljubezni do uboge matere, za katero si se popolnoma žrtvovala. Sirota dobra, ti delaš kakor črna živinica.*
«Danes bo pa nehala,> je dejal vstopivši Anton, prijel Maričko za obe roki in jo dvignil izza stroja. Pogledal ji je v oči in opazil, da so vlažne od solz. Zdaj je šele opazil dva oblačka okoli njih in-tiho trudnost, ki je sevala iz njenega pogleda.
«Sirota moja, ti si pač mnogo trpela,> jo je vprašal.
«Zakaj naj trpim? Delali sem morala za mater in zase in pa, da sem laže pozabljala, česar nisem nikoli mogla pozabiti *
«Zdaj bo vse dobro. Božičevali bomo pa pri nas na Štajerskem je omenil Anton.
Ko je prišel naslednji dan Anton k Marički, je našel v hiši rubežnika. Z njim je prišel skopuh, stari Kozabrin, ki je poškilil na tujca, ki je vstopil.
Danes je prinesel Anton s seboj jedačo in liter vina, ki ga je postavil na mizo.
«1, potlej pa ni čudno, če ste reveži,* se je obregnil Kozabrin. «No, no, zdaj se bo pa vse nehalo!*
«Tisto pa ne! Zdaj se bo šele pričelo, veste prijatelj. Če se še nikoli niste zmotili, danes ste se, pa prav pošteno ste se vrezali!* je dejal Anton in ga pogledal dokaj nezaupljivo.
«Rubijo nas,> je bruhnilo iz Maričke.
Anton je zamahnil z roko in namignil rubež-niku.
«Prijatelj, kar povejte, koliko je dolga, bom kar plačal vse z obrestmi vred,* je dejal Anton in potegnil iz žepa listnico.
cNekaj okoli štiritisoč dinarjev bo,» je odvrnil rubežar in pričel k vsoti dolga in obresti prištevati tudi ostale sodne stroške.
Anton je smehljaje odštel denar. Stari Kozabrin se je praskal po svoji resasti glavi:
«To sem pa malo drugače mislil. No, pa naj bo, saj vama privoščim *
«Ce vi komu kaj privoščite, je kvečjemu kaka oglodana kost, meso že vi pošteno oberete,* je dejala Marička in ga jezno pogledala.
Ker se je stari skopuh še sukal okoli, ga je Anton kratkomalo nahrulil, naj i/.gine.
Skopuh je odšel. Rubežnik je bil vesel, da ni rubil dobre Maričke in njene matere, saj jima je privoščil vso srečo. Ko mu je Anton napil, je dvignil kozarec in ga izpraznil na zdravje vseh dobrih ljudi.
* * *
Konec.
>
Grča ni postal nikoli mož gospe x\ngele. Ko ga je odslovila, je pričel razmišljati, kaj naj stori. Oženiti se ni hotel za nobeno ceno.
Ker je vedno rad pil, je tiste dni pričel naravnost popivati.
«Zakaj pa tako piješ?» so ga vpraševali tovariši.
«1 dobro misel iščem, v vinu jo bom pač našel,* je dejal Grča in še bolj pil.
Pa se tista dobra misel ni hotela poroditi. Ubogi Grča je naposled sklenil, da postane vendarle mož gospe Angele. Tisto noč, preden je šel k nji, se je spet pošteno opijanil. «Nocoj ga pijmo, svoboda zlata. Menda me boš res zapustila in mi zaprla svoja široka vrata, ti ljubica nevidna in najdražja,* je govoril in praznil kozarce.
In baš tista noč je bila njegova poslednja. Korakal je pijan ob Dravi in se smehljal nemirnim mračnim valovom. Čutil je, kako mu sili vino v glavo.
«Umijem se,* si je dejal in se zagugal po bregu nizdol.
Nagnil se je nad vodo in si pričel umivati obraz z rokama. Pa se je preveč nagnil in padel v vodo. Hotel se je dvigniti, zakrilil je z rokama, pa je mahnil v zraznino. Alkohol, ki ga je zavžil zadnje dni, je izpolnil svojo dolžnost, oslabil ga je. Valovi so se pa zaletavali vanj, hrumeli okoli njega, ga objemali vedno silneje in silneje, dokler ga niso pokopali pod seboj. Nesli so ga nekaj časa s seboj. Naposled je obstal pri vrbah, ki so ga zadržale. Tam so ga našli ljudje naslednji dan mrtvega.
Gospa Angela se ni nikoli omožila. Opomogla si je zopet. Kesneje je trgovino opustila in se preselila na kmete. Kupila si je preprosto hišico, kjer je odslej samotna živela in mnogo molila. Tik nad hišico se je dvigal grič s cerkvico, kamor je hodila slednji dan molit in kjer je našla mir in pozabljenje.
Talent.
Pred policijskega ravnatelja stopi mož ter prosi, da bi ga sprejel za detektiva.
Ravnatelj: «Ali mislite, da imate posebne zmožnosti za ta poklic?*
Prosilec: «Da! Nekoč sem odkril na podstrešju nekega morilca.*
Ravnatelj: «Tako? Kakšnega morilca pa?> Prosilec: «No, nekega samomorilca...*
zelenjave, posebno sadja, malo mesa in malo | V obeh primerih krmljenja je skrbeti tudi za močuatih jedi. Čokolado naj prepusti pa vsem pokladanje korenstva kot nadomestek za zeleno tistim, ki se hočejo igrati s svojim zdravjem, klajo.
Spočetka gre res te/ko brez zdravil. In res	ZELENA KRMA ZA ZIMO.
imamo v jogurtovih tabletah, ki jih jemljemo Kakor hjtro zmanjka na zimo ze!enih krmii, redno zvečer preden gremo spat, po 1 do 3 ko- se znjža tud, m|ečnost krave< g tem pa ponehajo made, nele dristilo, temveč resnično zdravilo za tudj yse druge ugodnosti> ki jih imamo s poklada-bolna čreva. Ko po par tednih ozdraviš, velja jem zelene krme> Qb suhi krmj nimamo nikdar za te rek: Pojdi in ne greši več!	| tistega uspeha, že celo ne, ako pokladamo mnogo
So pa še težke zapreke, ki jim nismo z vsemi g^me in drugih manj vrednih krmil. Če hočemo temi sredstvi kos. Ker se za njimi skrivajo težke pokladati kaj več slame, kakor je pri nas navada, bolezni, kakor rak in drugi izrastki v trebuhu ' dosežemo še največ uspeha, če jo mešamo s
velja vsem V bolnico!
takim zapečencem edini
nasvet: K.
GOSPODARSTVO
Kmetijski pouk
ZIMSKA KRMA ZA NESNE KOKOŠI.
suho deteljo, ki je bolj bogata beljakovin in ki daje skupaj s slamo prav prikladno mešanico za molzno in drugo goved. Taki krmi manjka le tiste dobrodejne in učinkovite sočnosti, ki jo ima zelena krma in ki močno pospešuje mlečnost in sploh vso prebavo.
Da nadomestimo zeleno klajo, se priporoča v zimskem času sočno korenstvo, izmed katerega zavzema sočna pesa prvo mesto. Lahko trditn,
0 , . . . , v. . . x j- i i da je po dosedanjih izkušnjah pesa na malem Sedai pozimi se kokošim slabše godi kakor	. x .. .. ...	,
J 1	b	posestvu se najbolj pokhcana, nadomestiti po
v poletnem času. Manjka jim paše in zelene klaje, pa tudi tiste živalske hrane, ki jo pobirajo in lovijo na paši. Manjka jim pa tudi drugih ugodnosti poletnega časa, zlasti solnčne toplote in vsega, kar je z njo v zvezi.
zimi zeleno krmo in da se ni čuditi, da jo ime-
nujejo v inozemstvu sploh «zelena krma za zimo*.
Pesa kot krma ima to prednost, da je sočna in sladka in zato slastna, da je lahko prebavna in
V	tem Času je treba te nedostatkc nadome- mlekotvorna, torej krma, ki po svojem ugodnem žčati kolikor mogoče s pokladanjem zadostnih učinkovanju pospešuje mlečnost, slično kakor jo in pripravnih krmil, kakor je tudi skrbeti, da pospešujejo krmila, ki so bogata beljakovin, n. pr. živalim prav strežemo.	! detelja, oljne tropine, otrobi itd. Vsa ta krmila
V	zimskem Času je treba kokošim raznovrstne je treba mešati, če hočemo pozimi več mleka in brane, približno v taki sestavi, kakor v poletnem več užitka, vse to pa seveda le do te mere, da se času. Treba jim je rastlinske, živalske in rudnin- nam izplača.
ske hrane. Ni zadosti, da jim pokladamo žitno | če hočemo v zimskem času več mleka, potem zrnje in kot nadomestek za zeleno klajo tudi raz- moramo pridelovanje te «zimske zelene krme» lično korenstvo in drugo zelenjad, ampak treba nujno priporočati. V tem pogledu gre pesi izmed jim je tudi beljakovnatih živalskih tvar n in rud- korenstva prvo mesto, pa tudi zaraditega, ker niuskih snovi. Ene in druge rnovi rabijo za tvor- nam daje najbolj bogate pridelke, če ji dobro bo jajčnih beljakovin in jajčne lupine.	| gnojimo in če jo prav okopujemo. Na merniku
Kot živalsko hrano jim pokladamo ribjo moko P°setve jo lahko pridelamo do 60 metercentov in ali mesno moko v malih porcijah po 10 g na dan in več- Pri nas ima Pesa še t0 Prednost, da jo lahko kokoš,ali tudi mesne odpadke iz kuhinje itd.V zad- Pridelujemo tudi kot strniščno rastlino, tako njem času se je pojavil na trgu tako imenovani
treno rejo na to, da postanejo tudi boljše molznice. V to pa je treba krme, ki ima dosti beljakovin, zlasti tudi p»trebne vitamine, in ki ima tudi potrebne rudm„J3 snovi v sebi.
S samo suho krmo ni ustreženo, zlasti ne, če pokladamo dosti slame, kakor je pri nas navada. S tako krmo polnimo samo vamp in potiskamo mladiča v stran, kar ni dobro. Krma, ki jo pokladamo takim živalim, mora biti dosti tečna in mora vsebovati vse snovi, ki so potrebne za poznejši razvoj boljše mlečnosti. Te snovi se morajo v životu tako rekoč nabirati kot zaloga ali rezerva, ki začne učinkovati, kakor hitro pride do molže, oziroma sesanja. Ponovno je poudarjati, da so važne v tem času zlasti beljakovine in vitamini, ki jih dajemo z zeleno klajo, s korenstvom in danes še posebej s pokladanjem ribjega olja ali Težakovega olja, ki ga priporočajo od raznih strani (po eno žlico na dan), kakor tudi s pokladanjem rudninskih snovi, zlasti klaj-nega apna in živinske soli. Prav tem snovem je pripisati, da nam tako rejene telice.ki imajo poleg tega še priliko za zadostno gibanje na planem, po navadj lahko porode, tako da se ni bati nevarnih porodov in s tem združenih nesreč.
kakor repo, toda s to razliko, da da pesa, če jo
«promiuI», prav dobra mešana krma, ki vsebuje	v tem času Presadimo, bolj varne pridelke kakor
rastlinske, živalske in rudninske tvar.ne. Promiul	repa' ki je v Prvi mladosti podvržena raznim ne-
vsebuje izmed živalskih snovi mesno moko, ribjo	z?odam> P°sebno požrešnim bolham in gose-
moko, suh in zdrobljen pinjenec in ribje olje, iz-	mcam. .
med rastlinskih snovi lanene in orehove tropine1, Danes 51 Pomagamo pri krmljenju molznih
in zmlet deteljni drobir, in in izmed rudninskih	krav po zm" * repo' ,kl,Je pa manJ cen\em kakor
snovi pa vita-apno, ostrižni zdrob, račji /drob in	pesa: ker, doblva umleko p0, n]e) večkrat manj
oglje. Kemična sestava izkazuje 44*25% belja-	"Koden posebno če je kaj več pokladamo.
kovin in 5-04% tolšč.To sredstvo se močno hvali	[*epa se daše na3bolj P<*rmiti, ce jo mešamo s
korenjem ali pa peso.
Posebno dobra pa je pesa, katere bi morali pri nas v bodoče več pridelovati. Današnji pri-jih ohranuje pri boljšem zdravju Promiula po_|^lki pese so pri nas neznatni, dasi zasluži, da jo lrlflrl.nmn n» Hnn in L-nims n« k Hr> m „ 1 ve,lko bo>J vpostevamo pn krmljenju molzne m
za nesne kokoši, ker zboljšuje vso prehrano in prebavo in pospešuje nesnost, vpliva pa prav I UTodno tudi na razvoj piščet in mladih živali ter
kladamo na dan in kclccš po 5 do 10 g poleg druc;e mebke krme, najbolje, pomešano z otrobi in krompirjem.
Vobče razločujemo dva načina zimskega krm-namreč mešano krmljenje in suho krmljenje. Pri mešanem krmljenju, ki se pripo-
druge govedi. Naj zavzema kot zimska zelena krma tudi pri nas prvo mesto! •
KRMLJENJE IN OSKRBA BREJIH TELIC.
Breja telica potrebuje smotrene oskrbe in dobrega krmljenja. Kar se tiče njih oskrbe, moramo
roca za nase kmetske razmere, dobe kokoši ziu- , ? .. . , , .. . ■ ... . ,
i „„	j l- i-i i • • gledati na to, da se dosti izprehodijo in da se jim
traj mehko krmo v podobi mehkega krompirja	. . J- . ■ -im <* • j *
in nrimoSn^ii • , . ... . V 1 ,J , nudi v to tudi potrebna prilika. Ce ni drugače, pa m primesanih otrobi, ribje mrke a i promiu a,1
saj na dvorišču, kamor jih je vsak dan spuščati.
popoludne pa zobauje, t. j. zit.io znre. Za eno K7 u i- i u-	. i u • a
,.,>:„„„„„, » ■ m	: , , Najbolj skrbimo za potrebno gibanje seveda s
kokos računamo zjutraj 10 gramov ribje moke ali „ ~ i ± ■ • u-.- a j ■ r> • r,_„m;„i0 o n . i • r/-. i . .	paso, katero je izrabiti do zadnjega. Pri pašni
r ? °^obov !n 00 S krompirja popo-,reji se yrše ysa življenska opravila bolj naraVtl0
"	d<? . 7fTf Psfcmce: Ječmena 'in zatQ tudi m	y ,ik gneje se y
fnTi? h nr kUhaU ah	°^cedl 1 tem primeru razvijajo živali in tudi njih plod se
in zmerkafi v nrnh iip»'/H.incd Dil,;,i mnlrn oli . ..
in zmečkati v drobljive -žgance. Ribjo moko ali promiul Ln otrobi je primešati. Dobro je, če primešamo tudi nekoliko deteljnega zdroba, ki ga na predvečer poparimo.
bolj naravno razvija.
Da je treba breje telice tudi skrbno čediti s česalom in ščetjo, ume se samo ob sebi.
Posebno važno je pa pri brejih telicah vpra-Suho krmljenje perutnine je danes v rabi pri ganje krmljenja. Pri nas je močno razširjena večjem obsegu kurjereje, v perutmnarskih zavo- misel, da brejim telicam ni treba močnega krmlje-dih in farmah. Pri takem krmljenju pokladajo nja, ker se pri taki krmi telice debelijo in se je samo suho krmo, deloma celo žitno zrnje, deloma bati pozneje težkih porodov.To pa ni res.Gotovo mešanico zmletega in zdrobljenega žita raznih je,da ne smemo telic tako rediti,da bi se debelile, vrst, razen tega pa še živalske in druge tvarine,1 ali med krmo za debelenje ali pitanje in dobro kakor promiul. ribjo moko ali mesno moko, rejo je precejšnja razlika! Danes stojimo na tem klajno apno, sol. S takim krmljenjem je manj stališču, da je treba že breje telice, ki Morajo deIa-	'preživljati sebe in mladiča, pripravljati a smo-
Tedenski tržni pregled
ŽIVINA. Na zadnjem ljubljanskem živinskem sejmu so bile za kilogram žive teže naslednja nespremenjene cene: voli I. 975 Din, voli II. 9 Din, voli III. 8 Din, krave debele 5 50 do 7 Din, krave klobasnice 3 do 4'50 Din, teleta 12'50 do 14 Din.
ŽITO. Cene nestalne. Na ljubljanski blagovni borzi so 20. t. m. ponujali (postavljeno na slovensko postajo) za 100 kg: pšenico, baško, po 238 50 do 247 50 Din, moko «0» po 270 do 375 Din, t u r š č i c o, baško, umetno sušeno, po 185 do 187 50 Din.
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi smo dobili zadnje dni v valutah za:
1 dolar okrog 56 Din;
dne 20. t. m. v devizah za: 1 dolar 56"12 do 56"32 Din;
100 francoskih frankov 220 92 do 22292 Din;
100 italijanskih lir 293 76 do 295 76 Din;
100 nemških mark 1348 do 1351 Din;
100 avstrijskih šilingov 79161 do 794 61 Din;
100 češkoslovaških kron 166"86 do 167 66 Din.
Istočasno se je trgovala vojna škoda za december po 435. Investicijsko posojilo je notiralo 85 Din.
Nič posebnega.
Gospod Brdon je velik gospod iri prireja pogostokrat domače večerne zabave, na katere morajo priti gostje prav elegantno oblečeni. Seved-1, podvratni izrezki gospe in gospodičen so včasih zelo globoki.
Kot veljak svojega okrožja povabi Brdon na večerne prireditve tudi gospoda kaiunika. Gospa Brdonova, kot dostojna dama, s? mora dušnemu pastiiju opiavičiti glede tistih skoroda nedostojnih izrezkov.
| cNikar, nikar, milostljiva gospa?, je odvrnil na njeno opravičilo gospod ka-ionik. .cVi veste, da sem bil dolga leta misijonar med črnci, in tam sem se navadil gledati še vse drugačne izrezke *
Krst z juho.
Škof je nekoč-preiskušal učenost bogoslovcev in je vprašal lemenatarja Kujona: t No, sinko, se sme krstiti 7. juho, Pe v kakšnem nujnem primeru ni vode pri roki?»
Kujon: «To je odvisno od okolnosti.»
Škof: «Kakšnih okoinosti?>
Kujon: «fe bi bila juha t;:ka, kakršno uživa Vaša pievzvišenost, se ne sme krstiti, s tako juho pa, ki nam jo kuhajo v lemenatu, »e lahko krsti brez pomisleka...»
□žični pozčraus
Zagreb. Vesele božične praznike in srečno (Ljubljana), Slokan Anton (Šoštanj). Sedaj vas novo leto želimo slovenski fantje, službujoči pri tudi prosimo, če bi priobčili tole pesem od Janeza vojakih v Zagrebu, staršem, bratom, sestram, Pusta:
lantoin in dekletom, posebno pa tebi draga «Do-movina»: kaplarji: Ignac Boje (Dolenja vas pri Ribnici). Josip Šktilj (Poznikovo pri Velikih Laščah); redovi: Toni Samsa (LjpHjana), SPbe Matevž (Žiberše), Josip Čuden (Gorjuše pri Bistrici), Šemrov Franc (Logatec), Rudel Franc (Vrhn ka), Franc Jerina (Šmartno ob Dreti), Jurman Franc (Kočevjt), Pakiž Ivan (Sodražica).
Vojni Križ. Voščimo vesele božične praznike in veselo novo leto vsem fantom in dekletom ljamo slovenski fantje vojaki, služeči v 3?. p. p. in bralcem in bralkam • Doinov ne; fantje in mož'e v Mostarju sredi kamenite Hercegovine ter želimo v hrvatskih gozdovih: Franc Kn"vs (Ra^ne), Jože očetom in materam, bratom in sestram, fantom Šraj (Topol), Franc Zakrajšek (Runarsko pri Novi in dekletom, čitateljein in čitateljicam «Domo-vasi).	|Vine» vesele božične praznike ter sreče polno
Novi Sad Vsem slovenskim fantom in dekle- novo leto: kaplarji: Josip Petrovič (Sv. Barbara), tom želimo vesele božične praznike m srečno Matija Matičič (Rakek), Pukl Martin (Hoče), Anton novo leto slovenski fantje vojaki služeči v Novem Pesek (Prepol je), Fran jo Murko (Ptuj), Jože Požar Sadu: Franjo Bohinec, te'efonist; Josip Žižek, (Dolenja vas), Filip Videč (Velenje), Peter Markič
Pozdravljeni čitatelji, vsi znanci in prijatelji. Zdaj spomnili smo se na vas, ko prišel je božični čas. Ko mi na straži bomo stali in vsi od mraza trepetali, čepeli boste vi na topli peči in «Domovino> čitali sedeči. Mostar. Mnogo srčnih pozdravov vam poši-
bolničar; Josip Kune, avijatikar in Franjo Hrasto-vec, vsi iz Ljutomera, Ivan Grženič in Ludovik Meglic, telefonista, iz Ljubljane.
Eeotrad Vesele božične praznike že'imo vsem slovenskim fantom in dekletom naredil ki-gojenci 36. razr. 1. p. p. oficirske šole kralja Alrksandra I.
(Domžale); redovi: Albin Mlakar (Ptuj), Joško Race (Kočevje), Možina Blažko (Zavrče), Jože Visočnik (Pivola), Joško Basanja (Strš;nci), Franc Golob (Konjice), Franc Lorber (Sv Leaart), Franc Meden, Pliberšek Štefan (Fram), Janez Rošker (Sv. Bolfank), 0~lag Ivan (Koirice), Vinko Javor-
v Beogradu: Matija Čufar (Trebnje). Jožef Arih	(Poljčane) Andrej Pernik (Gerečjavas) Iv?n
(Podkoren), Vinko Turšič (Lož), Alojz Dolšak	Polanec (Sv. Miklavž), Alejz V ajn^erl (Sv Jakob ,
(Poljčane)	Potočnik Jožef (Lajtersperg), Nace Grusovnik
Velika'Kikinda. Vesele bož.i*ne praznike in	Martin pri Vurbergu).
srečno novo leto želimo slovenski fantje, ki slu-	Mostar. Vesele božične pra-rike in srečno
žimo pri artiljerijskem polku v Veliki Kikindi	novo leto želii° svojim staršem, bratom in se-
vsem bralcem in bralkam «Domovine>: Anton	stram, bralkam in bralcem «Domovine> slovenski
B;bič (Roje pri Veliki Lok), Andrej Bertoncelj	fantie> služeči pri 32. p.p. v Mostarju: padnared-
(Godešiče). Štefan Fekonja (Melinci), Ivan Gra-	nik Stanko Čarovič (Cerknica); redovi: Janez
diša (Bavdike), Alojz Košler (Črešnjica), Anton	SatIer (Kranj), Peserl Martin (Ščavnica pri Sveti
Ponikva r (Rob). Ivan Moho- fMršna sela), Jožef	Ani), Janez Razboršek (Poljčane), Jožef Štajer
Golob (Bična vas), Anton šuštrrMč (Lokauce),	(Apače), Janez Šiško (Sv. Benedikt). Janez Žnidar
Činkufe Karel (Orehodča), I.eopoM Hostnik (Go-	(Krani), Ivan Ninič, Aloiz Šerbinek, Franc Pa- P
ljek), kapi ar Franc Pavlič (Orehovica), kaplar	ska!o (vsi iz M-ribora), Peserl A-ton (Sv. Ana v *
Anten Miklič (Mirna peč), Jože Možol (Stopičc), Janez Rjaveč (Mirna peč).
Tivat Mornariški podčastniki podmorniške flote \ Tivatu Jakob Salaman (Luk«vci), Stanko
Slovenskih goricah), Jožef Hacan (Apače), Flo-rijan Podpečan (Hrastnik), Ivan Rumf (Sv. Lenart v Slovenskih goricah).
Mostar. Slovenski fantje podoficirji, slu-exi v
Zlatič (Boreči), Karel Kožar (Veržej), Franjo Mostarju, pošiljamo v našo rodno Sloveniio iskre-Plevn k (Zagorje), Avgust Klovar (Jalšovci) in ne pozdrave, ter iskreno želimo vsem čitateljem Franc Zvveck (Ljutomer) želimo vsem fantom in | «Domovine», staršem, sorodnikom in prijateljem, dekletom, posebno čitateljein «Domovi ne» vesele zlasti pa našim zalim dekletom obilo zabave in božPne praznike in srečno novo leto.	| veselja v božičnih pra/n kih in v novem'letu:
Tivat. Vsem staršem, bratom, sestram, posebno ! podnarednik Janko C<*ne (Motnik), podnarednik pa nepozabljenim našim mladenkam ž^liio ču-Hija Avgust (Dob pri Domžalah), narednik Fra-varji sinjega Jadrana, slovenski mornariški pod-!njo Strpan (Novo mesto), podraredmk Franjo of cirfi naredniškega kurza veso'e božične praz- Tomažič (Ljubljana), podnarednik Ferdo Hoče-niker ter srečno novo leto: Ivan Novrk (Sv. Jurij- var (Ljubljana).
L< ka), Artur Plaser (Zidani nust), Maks Čusrik, Banjalu^a. Vesele božične praznike in srečno Milan Sprajcer in Josip Jelar (Lujbpana), Kok novo leto želim« vsem svojim znancem in pri
Alojz (Kamnik), Julij Govekar (Žiri), Milič Pavel (Celic).
Saiaievo Slovenski fantje, podčastniki, služeči v šoli rezervnih oficirjav v Sarajevu, pošiljamo staršem, sestram in bratom, sorodnikom', prijateljem, znancem in čitateljem <Domovine: najlepše pozdrave ter jmi želimo vesele božične praznike in srečno novo leto. Egidij Ježek, Alojz Bernard, Aloiz Stržinar, J-nez. Mah ko vi g (L;uN-liana), J-kob Forštneri? (Ptujska gora), RiHi PavletiČ (Trst). Blaž Krali (TrMč), Anton Furek (Pti") in M rko Ekert (Maribor)
Mostar. Iskrene pozdrave pošiliamo slovenski fantje vojaki, služeči v 1. četi 1 bataljon i 54. p. p. v Mostarju predragim staršem, vsem fantom in dekletom fer obenem -želimo vesHo božične praznike in srečno novo leto: Flis Fr°nr (Zidani most), Jože Selan, Ji>že Grm (Litiia). Jerman Fi ine (Mokronog), Salomon Ignac, Kozorog Matija, Zupan Franc (Radeče) Hauptman Ivan (Dol pri Hrastnika), Stritar Pold^ (Rims-ke Toplice), Viš-nikar Jože, Janez Pust (Trbovlje), Renko Mihael (Dohovec pri Trbovljah), Z"rko Anton (Jur-klošter), Bregar Karel (Celje), Mikiavčič Anton
jateljem, zlasti čitateljem naše «Domovine>, vsi spodaj podpisani slovenski fantje voj 'ki, službujoči v Banjaluki, sedaj zopisleni na vojnem okru-gu: pisarji Aloiz Linša (Mala Nedelja pri Liuto-lneru), Alojz Hanžel (Ljutemer) in Ferdo Dreo (Maribor); ordonanci Kozel Janez (Kokolajnščak-Mala Nedelja), Ficiian Janez (Ptu1'), Kikec Franc (Prekmurje), Adolf Bezjak (Sv Lenart pri Ormožu), Cafutn Janez (Haloze), Robar Franc (Žice) in Ločnikar Franc (Pohorje).
S'-:oplje. Vesele božične praznike želijo vsem zvestim čitalcem in čitalkqm lista <DomovineK orožniški kaplarji Ivan, Jakob iu Valentin Ko-renič, bratje (Ravn<k), Koremč Franc (Ziberše), Škorjanc Leopold, Mlinaric Matej, Vesel Franc, Ho.injk Konrad, Sečnik Franc in Kavšek I ud >vik.
Kunihftr pri Gjencvi li. Bližajo se božični prazniki in zato pošljemo po našem priljubljenem slovenskem listu «Domovini» in «Jufru» pozdrave slovenskim fantom, rosebno pa dekletom gojenci strojne šve mornarice v Kumboru (Bi ka Kotor-ska): Pire Stane, Kavčič Franc, BremSnk Stane, Reja Radistav, Stresen Josip. Pogačur Pavel, Ce-lešnik, Lasič in Boštjaiičič Rudolf, vsi iz Ljubljane;
Pasternjak Viljem, Pire Ivo, Vižintin Albert, Sitat Ivan in Potočnik Franc, vsi iz Maribora; Jelen Edvard in Hvalic Danilo iz Celja; Josip Majerle iz Štor; Zupan Gabriel z Bleda; Dvornik Ignac, Lorbek Pepi in Pukmeister Anton iz Šoštanja; Rešek Josip, Zakotnik Stane in Klobučar Franc iz Škofje Loke; Kolman Rudolf in Boštjmčič Josip iz Litije; Dular Ivan z Jesenic; Ocepek Karel, Anžur in Drugovič Franc iz Krškega; Oven Jos'p od Št Lovrenca na Dolenjskem; Berk Anton iz Rogaške Slatine; Zmazek Anton iz Ljutomera; Ponikvar Milan iz Kamnika; Baraga Albin iz Mirne.
Bašajid. Slovenski fantje orožniki, služeči v Banatu, ki se ne moremo z vami radovati praznikov doma, pošiljamo rojakom potom «Domo-vinei- najlepše pozdrave ter želimo vesele božične praznike in srečno novo leto bralcem in bralkam, svojcem in znancem. Stara vez nikoli ne popusti in tudi stara ljubezen se ne ohladi, si govorimo, ker se nismo za vedno ločili. Kakor hitro nam bodo razmere dopuščale, se povrnemo. Naših prijaznih deklet nam tudi manjka: orožniški kaplar Jožef Zobavnik (Prapr itn o pri Kamniku) in Štefan Richter.
Raška. Želimo vesele božične praznike in novo leto slovenski fantje orožniki iz stare Srbije uredništvu «Domovinei\ staršem, bratom, sestram, fantom, posebno pa našim dekletom: Roman Rot (Ulaka pri Velikih Laščah), Anton Polutnik (Stopče pri Grobelnem), Leopold Kotnik (Lcka pri Žiismu). Franc Osojnik (Maribor).
Niš. Vesele božične praznike in novo leto želimo našim ljubim staršem, sesti ani, bratom, fantom in zlasti našim prijaznim dekletom fantje, ki služ mo vojake v I. četi I. pionirskega bataljona v Nišu- kaplar Josip Hajdenik (Reštanj pri Raj-lienburgu), kaplar Josip Primec (Slovenska Bistrica); redovi: Franc Marin (Hraniigovci pri Ormožu), Miha Cvirn (Šmartno na Pohorju), Franc Ma;ctri (pri Ormožu), Ignac Belec (Hoče pri Mariboru).
Pariz (Francija). Slovenski fantje, zaposleni v Parizu, želimo g. uredniku in vsem čitateb'em in čitateliicam vese'e božične praznike in srečno novo leto 1S30.: Vinko Lioei (Bizeljsk^), Požun Franc (Trebnie), Alr>jz Baznik (norn;a Piročica), Plausteiner Fmic (Blaoovica), Gubič Štefan (Maribor), Flisar Franc (Brezovica), Kerisman Franc, Kodrič Miha (Brezje), Šinkovec Franc, Drofelnik Josin (Gkonina)
Mortcerf (Francija! Prosimo za malo-prostora v naši «Domovini». Zaposleni smo tu v cozdu. Vsem rojakom želimo srečne bo'i?iie prazn;ke in srečno novo leto, da bi pa dočakali zHr°vi in ve-seM v domačem kraju Tudi mi bi bili r"di za pr-z-nike dorrTa, pa nam ni mogoče. Najlepše pozdrave vsem bralcem in bra'k"m «DomovinP>. Plaž in M^riia Lipovac s šestimi otruci iz Prezida na Hrvatskem. •
St Robert (Francija). Vsem bralcem in bralkam lista «Domovine> kakT tudi drugim ro-j"kom v mili domovini želiio br"tie in se«t-e Slovenci iz St. Roberta n Moucbecourt prav \ ese e božične nraznike ter sreče po'no novo leto! Kla-rica in Ivan Povše, Marija Poyše, Franc Povše, Franc Ajdovnik, Franc in Fr^n-ka Golih, I<?nnc in Polda Lajovic, Jnkob in Barba Bon, Ana in Anton Prebiv, Nande in ^tefi Krovat, [>an Polšak, Ivan Znjc. Karel Vranih, Martin Braton. Anton Podhevšek, Ivan Zupanči*, J -nko in Alojz Vozelj, Andrej Golob, Anton Pavšek. i Bruov (Franciial. Mnogo pozdravov pošiljajo slovenski fantje iz Francije vsem slovenskim de-k'etorp, posebne Oplotničankam- Ferdo R'»hle, Janez, Franjo, Adolf Omulec, Jože Nečemer, J: kob Mohovec.
Combelle (Francija). Prosim vas blagovolite sprejeti par vrstic v našo ljubo "Domo\ ,no». Iz tega kraja sem že pisal «Domovinb Ob času, ko se bližajo božični prazniki in gre staro Wo h kraju, da naredi pr>st<>r nasledniku, se tudi tu spominjamo domačih krajev. Morebiti te leto ni bilo za nas Pkšno, k k->r smo si ga želeli, zato pa upamo na boljšo bodočnost. V ta ljraj se je
letos priselilo precejšnje število Slovencev. Nekaj	i TVatersohei (Belgija). Slovenski fantje. v Wa-
se jih je že tudi vrnilo nazaj, a nekateri so odšli	terscheiu želijo vsem slovenskim fantom in de-
drugam. Kraj je tu zdrav in lep, toda bolj malo	kletom vesele božične praznike in srečno novo
obdelan. Stanovanja so pa lepa in dosti prostorna,	leto, da bi ga zdravi praznovali: Alo;z in Karel
Zasluži se pa različno. Domačini so prav prijazni	Hočevar (Impolje pri Studencu), Franjo Andrvina
z nami. Spoštovani gospod urednk in vsi čitateKi	(Impolje pri Studencu). Franjo Erjavec (Dole pri
«Domovine», želim vam, da bi vas vse božični	Litij.), Alojz Zupančič (Leskovec pri Krškem),
mož obiskal z najlepšimi darili Želim enako tudi	Ivan Turšič (Raka), Alojz Kraševec (Raka), staršem, vsem sorodnikom, prijateljem in sotrpi-1 Eysden-£te. Barbc pri Liinlmrgu (Belgija),
nom rudarjem, da bi vsi skupaj veselo prepevali	Iskrene pozdrave pošiljamo vsem prijateljem in
pri božičnem drevescu, v nnvin letu pa bili	znancem, čitateljem in čitateljicam «Domovine»,
srečni, zdravi in zadovoljni ter vedno zvesti «Do-	obenem pa jim želimo vesele božičue praznike in
movini». Karel in Valerija Trbovc.	j srečno novo leto 1930.: Alojzij VVallner (Gornji
L'Hopital (Francija). Želimo vsem bralcem	Gabernik pri Poljčanah), Ivanka VVallner in Fe-
in bralkam «Domovine», zlasti sorodnikom, pri-	liks Fakin (Sv Križ pri Litin), Jurij Strah (Gornji
jateljem in prijateljicam vesele božične praznike	Gabernik pri Poljčamb), Iv: n Podpadec (Treb-
in srečno novo leto: Arzenšek Frano (Grobelno),	nje), Leskovšek Franc (Prevorje), Blaž Muc (Ko-
Ignac Goručan (Grobelno), Anton Zupančič (Tre-	njice), Rudolf Gunštek (Sevnica), Matija Germič
belno), Aloiz Bizjak (Brezje pii Krškem), Andrej	(Sv. Lovrenc na Pohorju), Martin Marinčič (Sveti
Lovrač (Peče).	Peter), Jurij Mrak (Fužine), Ožbolt Ciril in Jožef
Puy de Dome (Francra). Dovolite, g. urednik, Bebar (Prezid pri Rakeku), še nam malo prostora, da se zopet enkrat ogla-1 Antvverpen (Belgija). Najlepše pozdrave po-simo v naši ljubi «Domovini», snj smo prav za- šiljamo vsem Slovencem: Franc Gobec (Kostriv-dovoljni z njo, ker nam za trko skromno naroč- niča), Janez Zufko (Buče) in Ulašič Matija (Dra-nino prinaša raznovrstne novosti iz naše domo- gatuš). Voščino vam vesele božične praznike in
vine in zraven tega še prav zanimive povesti,	želimo obilo sreče v novem letu. Zato jo vedno težko pričakujem^. Slovenski ru- j Winterslag pri Limburgu (Belgi!a). Prisrčne
darji, ki smo bili zaposleni pri TPD v rudniku	.pozdrave pošiljamo fanlje iz Belgije fantom in Huda jama in smo se tam naveličali pretežkega dekletam, možem in ženam: Stanko Orač (Sladka dela, smo se letos meseca avgusta odločili, da gora), Lubej Jožef (Sladka gora). Zalokar Franc
gremo v tujino, da bi si malo laže služili svoj	(Kostrevnica), Zobec Ivan (Koslre"nica), Tone
vsakdanji kruh. Na, in prišli smo v kraj, da smo	Taks (Sladka gora), Lojze Hudolin (Sladka gora), še dosti zadovoljni. Seveda je trpi a tudi tukaj Miha Fajs (Sladka gora), Bratuša Roman (Sladka
trdo delati, življenje imamo le lepše k kor smo ga imeli prej Čeprav smo tujci, nam gredo vend. r
gospodje	najtffe«. -ja^nce Imajo \tas-
povsod radi, ker so vestni in pridni delavci. Želimo vesele božične praznike ter sre*no novo
gora).
Jupille. (Belgija). Vsem slovenskim fantom in detetom. mn*em in žen-r^ prijateljem in
znancem želimo vesele božične uraznjke ursTeč-no novo leto: Franjo Golež (Ponikva ob ju?r 1 že-
Strah
pranja
je za vedno pregnan, ako perete z Schichtovim RADIONOM. Način je povsem enostaven in udoben:
1.	Običajno namakanje preko noči.
2.	Raztopiti Schichtov RADIOM v mrzli voli in perilo 20 minut prekuhati. 3. Perilo najprvo v topli, nato večkrat v mrzli vodi dobro izplakniti.
En sam poskus in uverili se bodete, da tako lahko, poceni in varčno pere samo
leto vsem našim sotrpinom čitatelem in čitatelji-	leznici), Viktor Bračko (Ponikva ob južni želez-
cam «Domovine», posebno pa slovenskim fantom	niči), Jožef Šuc (Šmarje pri Jelšah), Andrej
in dekletom pošiljamo tople pozdrave: Špan	Šovinc (Šmarje pri Jelšah), Franjo Pevec (Šmarje
Martin, naročnik (Sevnica), Seme Fracc (Rimske	pri Jelšah), Ivan Zovec (Sv. Vid pri Grobelnem),
Toplice), Trbovc Andrej in žena (Laško), Brečko	Karel Zibet (Brežice).
Anton (Sv Lenart pri Laškem), Bukušek Franc	I Lintfort (Nemčija). Prosimo za malo prostora
(Sv. Jurij ob južni železnici), Zagorc Jože (Kr?ko),	v ljubi «Domovini», ki nam prinaša novice iz do-
Uranko Andrej (Kalobje pri Celju). Živela naša	mačih krajev. Prisrčne pozdrave pošiljamo vsem
«Domovina»!	j bralcem in bralkam «Domovine» in jim voščimo
Linthal (Francija). Srčne podrave pošiljamo	vesele božične praznike ter srečno novo leto:
vsem slovenskim fantom in dekletom k božičnim	Pongrac in Genovefa Horjak (Jurklošter), Jernej
prazn.kom ter jim želimo srečno novo leto:	in Marjeta Planko (Bukovje, Slivnica), Franc in
A. Refnik in K. Bračič iz Ponikve.	Ana Praznik (Radeče), Jože in Fani Ambrož (Ja-
Crevecoeur (Francija). Cenjeni gospod ured-	vorje pri Šmartnem), Jožefa Dernovšek (Litija),
nik! Prosimo vas, sprejmite par vrstic v našo pri-	Leopold Izlakar (Čemšenik, Trojane), Ivan in
ljubljeno «Domovino>. Predvsem Vam hočemo	Uršula Zorko (Roviše), Franc in Marija Lovrinš- k
na kratko razodeti naše delavske razmere v Franciji. Nahaja se nas tukaj v severni Franciji par Slovencev na farmi pod imenom Bon ie Enfance. Prišli smo sem s transportom v lepi nadi za boljšo bodočnost, a ni tako, kakor smo mislili. Naše pismo naj bo v svarilo vsem, ki nameravajo sem na kontrakt, ker pod kontraktom je slaba plača. Po izvršenem kontraktu se nadejamo boljših dni, če nam bo ljubi Bog dal zdravje. Hrana je prav dobra, toda zanjo plačamo polovico svojega zaslužka. Vreme imamo zelo neugodno. Vsak dan dežuje in hudi viharji brijejo. V zabavo nam je naš nam priljubljeni časopis «Domovina», ki jo vsako nedeljo prejmemo in jo prečitamo od kraja do konca, ker nam prinaša iz našega kraja novice in lepe romane. Prihodnje leto se zopet vrnemo v našo milo domovino.
Francoska je dežela krasna, bogati tukaj so ljudje, a nam po mili naši zemlji se žalostno oči solze. Francoska so dekleta lepa, lepših od slovenskih ni. Le cvetje iz vrtov domačih lepo prijetno nam diši. Ko bo napočil cvetni maj vsi vrnemo se spet nazaj. Končno vsi najlepše pozdravljamo vse bralce in
(Videm pri Krškem), Franc Stropnik (škale), Neža Zupan (Rajhenburg) in Jože ter Marija Kle-menčič (Šentjanž pri Mokronogu).
Eijgelslioven (Nizozemska). Tudi iz Holandije (Nizozemske) se še vedno spominjamo na našo drago «Domovino». Fantje iz krškega sreza želimo cenjenim bralcem in bralkam enrko tudi uredništvu «Domovine» vesele božične praznike in srečno novo leto: Anion Šribar, Joško Zorič, Franc Zorič, Franc Bizjak, Alojz Kregulj, Anton Levičar, Martin Erh, Martin lomažin in Franc Drenik.
"Canal Flats B. C. (Kanada). Več slovenskih fantov in mož se nas nahaja v tem kraju. Sedaj se približujejo božični prazniki in novo leto, a mi mislimo na naše lepe slovenske kraje in se spominjamo naših slovenskih deklet, fantov, žen in staršev, katerim želimo vesele božične praznike in srečno novo leto: Marko Šterk (Nemška Loka), Franc Udvand (Št. Jernej), Toni Mojstrovič (Sent Jernej), Franc "Kovač (Trava), Karel Kovač (Trava), J. Šterk (Nemška Loka).
Garson (Kanada). Večkrat sem se že namenil, da napišem par vrstic iz naše naselbine v Gar-sonu. Tu je rudnik niklja, kjer je zaposlenih okrog 400 delavcev, med njimi nas je približno 80 Slovencev, skoro samih mladih fantov. Sedaj upamo, da bomo kmalu imeli med nami «oheefS. — Pred
bralke «Domovine» in želimo našim dragim vesel i letom je tu umrl naš rojak Lojze Sever, a imeli božič in srečno novo leto: Jože Saje (Globočdol [smo prav žalosten pogreb. Kar srce n;is je bolelo, pri Mirni peči), Franjo Horvat (Sv. Urban pri Stri- ko smo se spomnili na dom, kako je vse lepo v govi) in Franc Prebil (Ljubljana).	-I redu pri pogrebu. Tukaj pa niti duhovnika ni-
Samo. I*rea letom ni~n si tfstanovili pod-porno društvo, ki nani pride v pm9&*v naših nezgodah. Drugega društva nimamo še v naši okolici. Posebno bi si želeli pevskega društva. — Voščimo vam vsem skupaj vesele božične praznike in srečno novo leto, uredništvu pa želimo mnogo novih naročnikov za leto 1930.: Lovro Bregar (Krka), Janka Šeme (Krka), Anton Hočevar (Krka), Stanko Skufca (Krka), Franc Kotar (Velika Loka), Toni Gliha (Velika Loka), Viktor Bukovec (Trebnje), Franc Dragone (Trebelno), Ivan Habinc (Mirna), Franc Smrke (Mirna), Franc Rebernik (Mirna).
Bradley (Kanada). Po dolgem Času se spominjamo na vas, predragi rojaki, ki ste od nas daleč v stari domovini. Zaposleni smo v rudo-kopu, kjer se nahajajo različne rude: cink, nikelj in precej je tudi zlata. Zaslužimo precej dobro, tako da smo zadovoljni. Samo to n- s žalosti, da nimamo naših lepih slovenskih deklet. Upamo pa tudi, da bomo mi prišli do tega, da se bodo tudi naše slovenske naselbine razširile. Slovencev je tu precejšnje število. Za kratek čas zaokrožimo včasih lepe slovenske pesmi. Sedaj se pa spominjamo na vas, dragi starši, bratje in sestre, bralci in bralke «Domovmex Ker se bližajo božični prazniki, vam želimo vse najbolje. Obilo sreče v novem letu! Franc Kožar (Dol. Pi-rošca), Karel Nagy (Bušeča vas), Jože Kraljig | (Kremenca), Josip Novak (Vrh pri Hinjah), Ivan Jeršič (Pišece pri Brežicah), Anton Kalin (Ce'klje ob Krki), Ivan Repov* (Mirna pr: Mokronogu).
Buonos Aires (Argentina). Cenjeni g. urednik! Slovenski fantje, ki se nahajamo v daljni Argentini, vas prosimo, da nam daste malo prostora v .vašem listu. Vesele praznike voščino vsem bralcem in bralkam «Domovine». posebno pa belokranjskim fantom in dekletom: Jože Macele, Janez Molek, Leopold Krašove?, Anton K.ikalj, ! Janez Klemenčič, Anton Macele, Ladislav Ličko, vsi iz Metlike.
| Buonos Aires (Argentina). Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo staršem, bratom, Sestram, sorodnikom in prijateljem, posebno čitateljem in čitateljicam slovenski fantje iz daljne Argentine: Jakob Mere in Franc Drevenšek (Leskovec), Jaljob Strmšek in Janez Brenči (Sveti Lovrenc na tujskem polju), Franc Intihar, Anton Ivančič in Janez Lesjak (Apačo) in Ludovik .Lesar (Ptujska g. •,a\

Rosario (Argentina). Po dolgem času se zopet malo oglasimo v n"šo ljubo «Domovino». Tukaj nas je precejšnje število Slovencev, vevina Primorcev iz okolice Gorice, jugoslovenskih državljanov nas ie bolj malo. Zaposleni smo po opekarnah v okolici Rosaria, kjer je 186 opekarn. Pelo je precej težko in umazano, pa nič ne de. Ne strašimo se dela, ker se zaslugi precej dobro. Kljub temu nam ne ugaja nič ta kraj. Med delom nam neštete krat pobite naše misli domov k našim dragim in loti se nas domotožje. Tu nrs je več naročnikov našega lista «Domovine», ki jo vedno z veseljem čitamo in le v njem izvemo dosti novic iz naših ljubih krajev ter zanimivosti iz vsega »veta. S tem se kratkočasimo. Bližajo se božični prazniki in spominjamo se preteklih praznikov, I ki smo jih .veselo praznovali v svoji ljubi domovini v družbi starcev, brftov in sester. Upamo, da J.h bomo tudi tukaj praznovali prav dobro in veselo v mislih na vas, domačine, skupaj v vese'i slovenski družbi. Želimo dragim bralcem in bralkam našega lista «Domovine> vesele božične praznike in obilo sreče v novem letu 1930 : Jožef Crahek (Vojna vas pri Črnomlju), Alojzij PrinČič (Fojana), Franc Simčič (Fojana). Ivan Ambrožič (Hruševlie), Franc Mavrenčič (Krmin), Ludovik Prinčič (Fojana).	i
Mendoza (Argentina). Vesele božične praznike in srečno novo leto voščimo iz Mendoze vsem čitateljem in prijateljem «Domovirev Anton Ko-čevnr (Rosalnice pri Metliki) in Karel Kukanja (Trst). Daleč od rodne grude se spominjamo lepih večerov, ki smo jih prejšnja leta preživeli v krogu svoje rodbine, sorodnikov, znancev in pri-, jateljev. Zal, si letos ne moremo seči v roke, ker Brno vas zapustili in se podali v daljni' svet za SSSrttJkom. Kakor pravijo, ie Slovence« - A —--
... ;	, •	• r rtrgcii-
tim un.^5 iva venorir se le redko oglašamo v časopise. Zato prosimo sedaj za malo več prostora v «Domovinb, iz katere izvemo toliko lepega in novega iz naših krajev. Tukajšnje mesto M°ndoza se nahaja v notranjosti republike. Nas Slovencev je tukaj prav malo. Svoj;h domačih običajev in navad tudi tu v tujini ne pozabimo in ei ob pristnem vincu zapojemo mars katero slovensko. Zadnjo predadventno nedeiio se je poročil tukaj Slovenec g. Janez Vrtnjak z gdč. He-' leno Bizel^kovo, oba iz Primorja. Imeli smo pravo kranjsko «ohcet», na kateri je sodelovala slovenska harmonika g. Antona Kočevarja. Novoporo-žencema želimo obilo sreče in zadovoljstva. — Naj ob tej priliki še malo opišem čitateljem to našo deželo, ki gotovo zanima zlasti tiste, ki mislijo na izseljevanje. Argentinia je po ozemlju zelo velika država, ki je razdeljena v več provinc (pokrajin), in vse imajo sedež v Buenos Airesu, glavnem mestu republik" Argentuie, v kateri ima vsak tujec enake pravice z domačini, le voliti ne more, dokler ne postane državljan. Državljanstvo pa z lahkoto doseže vsakdo po dveletni dobi bivanja v deželi. Argentina je zelo malo obljudena, čeravno je rodovitna. Mnogo je sploh neobdelane zemlje. Gospodarstvo Argentine sloni predvsem na kmetijstvu in je zato odvisno od vsakoletnega pridelka, ki ni dve leti enak. Podnebje v tej veliki državi je prav različno,skoro v \srkih od 14velikih provinc drugačno, zato se v raznih krajih bavijo a različnimi pridelki. Na primer Buenos Aires ima podnebje kakor Italija, samo da ni tako mrzle zime. Zato prideluje žito in koruzo. Provinca Cordoba je glede burje podobna Krasu na Primorskem, zato se tamkaj ljudje bavijo mnogo i živinorejo. Kar se pa tiče podnebja v Mendozi, ga ne moremo nobeni državi v Evropi primerjati. Tu vetrov in burje skoro ne poznamo. Dežuje le redko, v letu tri- ali štirikrat po en dan. Zato pa ee tukaj ne zanašajo na dež, temveč imajo napeljane iz bližnjih rek umetne kanale naravnost v vinograde, katerih produkcija znaša letno (po- ^ vprečiio računano v srednji letini) na hektar vinograda 200 kvintalov prvovrstnega grozdja. Zato je pa tukaj grozdje po 4 pese kvintal. Ob priliki vam pošljemo slike vinogradov.
Sao Paulo (Brazilija). Tudi v Braziliji nas je nekaj Slovencev, ki mislimo na našo milo domovino in želimo vesele božične praznike in srečno
novo leto vsem bralcem in bralkam cDomovinej: Tomo Kovačič (Gorjanci), Karel Gajšek (Rogaška Valentin Lučovnik, Olga Lučovnikova (Gorjanci), Slatina), Tomaž Varda (Višnja g ua).
*	Poklonitvena deputacija iz Slovenije. Do
zadnjih dni je bilo ljubljanskemu županu dr. Pucu prijavljenih 81 občin iz Slovenije, ki se kot deputacija občin iz Slovenije poklonijo v januarju Nj. Vel. kralju Aleksandru I. Dan poklonitve še ni javljen iz Beograda. Deputacija bo štela nad 200 županov in občinskih odbornikov.
*	Proslava 401: tnice socialnega zavarovanja. Letos poteka 40 let, odkar sta stopila v veljavo na ozemlju sedanje Dravske banovine zakon o bolniškem in zakon o nezgodnem za.arovanju. Uveljavljenje obeh zakonov je bilo nedvomno važen socialno kulturen dogodek, ki je odločilno vplival na nadaljnji razvoj gospodarske in so-cialre politike Okrožri urad za zavarovanje de-
leto v treh skupinah velik izlet ameriških Slovencev v staro domovino. Prva skupina odplove iz New Yorka 28. maja 1930. z brzim parnikom «Aquitania», druga skupina 28. junija z «Maure-tanio>, tretja pa 7 julija z «Aquitanio>. V Ameriko se vrnejo zopet v skupinah. 13. avgusta, 23. avgusta in 30. avgusta. Iz New Yorka do Pariza bo trajala vožnja samo šest dni.
* Enodnevni tečaj za pohžlahtnjevanje kostanja v Stari Loki. Poleg zastopnikov starološke Kmetijske zadruge in lepe udeležbe kmečkih gospodarjev iz Stare Loke in malone vseh bližnjih vasi se je vršil predzadnjo nedeljo dopoldne v Vinklju pri Logondru lepo uspeli tečaj za cepi j ;nje naša^a ,	, domačega kostanja z maronrem za dosego ple-
lavcev v Ljubljani je slovesno proslavil ta jubilej menit„ sadne vrstc Predavanje je vodil oblastni
v soboto v uradovi dvorani v Ljubljaui, Mikloši-j golski referent v p in predsednik ljubljanskega čeva cesta št. 20 Lep pregled in nazorno sliko o Sadjar?keKa in vrtnarskega društva g. Josip Štre-poslovanju urada je nudila razstava, ki jo je pri- kelj Za udeie?ence je bilo pripravljenih dokaj redil urad v soboto in nedeljo v dvor mi urada, j kostanjevih cepičev in zadostno število dvoletnih Razstavljene so bile slike uradovih ambulatorijev jn vegletnih do 20cm dolgih mladik z lubom za ter ostalih zdravstvenih naprav, razni statistični	-
pregledi, grafikoni o gibanju članstva in obolenjih, pregled raznih dajatev članom ter drugih izdatkov socialnega zavarovanja.
* Književna nagrada Vodnikove družbe. Odbor
i\iijiiii->ua unginuu (uuuuvTr uri'juc. uuuoi je preVt
Vodnikove družbe razpisuje nagrado 5000 Din za ! dv»«^M-
.	'	...	U	______. 1	,.'ll I I <1
pripravo podlage. Vodja tečaja g Strekelj je uvodoma podčrtaval, da se je cepljenju kostanja, ki ga je v naših gozdovih povsod dovolj, posvečalo vse premalo važnosti Ta panoga kmetijstva se je le preveč zanemarjala in se gojitev kostanja ni

-^iiiiu uu	jo Si*y po gb6p.vtarsK!2 vi-
dikih zasluži. Ne samo, da se stroški cepljenja skoroda krijejo z enoletnim izkupičkom prodanega plodu, bi pametna izraba kostanja nudila lastnikom trajn» materialne dohodke. Sad se ne bi uvažal iz tujih krajev in bi lahko naša dežela služila kot tržišče pokrajinam, ki jim podnebje in zemlja ne dopuščata uvedbe te kmetijske pa-
naiM<u> nos'",---—.	, .,
jšsjcto iz sedanjosti ali pa iz naše zgodovine. Delo ne sme presegati 7 do 8 tiskanih pol. Rokopis je treba predložiti odboru najkesneje do 31. marca 193 0. Povest mora biti pisana na stroju brez pisateljevega imena. Svoje ime naj pisatelj napiše na poseben listič in ga priloži rokopisu v zaprti k'iverti, na kateri naj bo napisan naslov povesti. Nagrajeno noge. Treba je le resnega začetka, vztrame volje povest priobči nato Vodnika družba. Pisatelj dobi in v teku nekaj let bodo naši gozdovi kmečkim seveda poleg nagrade še tudi običajni honorar. J gospodarjem vir lepih dohodkov. Naši kraji so * Število Slovencev v Zedinjenih državah in kakor nalašč, da se napredka željni gospodarji njihovi poklici. Po najnovejših podatkih biva v uveljavijo s precepitvijo kostanjev in utrnejo pot Zedinjenih državah Severne Amerike 665.000 Ju- ledini s svojim zgledom. Poskusi na ljubljanskem goslovenov, ki so v večjih in manjših skupinah Rožniku, v Črnomlju, Metliki, Dragatušu in dru-razkropljeni po vseh kraiih Zedinjenih držav. V god so se izvrstno obnesli. Ugodno je, da cvete tem številu je vračunanih okroglo 150.000 Slo- kostanj v pozni pomladi in mu zato pomladanske vencev, 160.0C0 Srbov in 135.000 Hrvatov. Slo- megle ne morejo škodovati. G. Strekelj je nato venci imajo danes v Zedinjenih državah deset prikazal na praktičnih vzgledih način uvoje vrst podpornih zvez, ki štejejo 12~7 društev in 136.514 cepljenja: zalubno in piščalno, ki so ga udeleženci organiziranih članov. Najmočnejša podporna orga- tečaja zaradi enostavnosti kaj hitro doumeli, še nizacija v Ameriki je Slovenski narodna pod- posebno, ko so s cepilnimi noži, cepiči in podporna jednota, ki šteje 672 društev z 61.000 člani logami praktično preizkusili oba niČina požlaht-ter ima nad štiri milijoi e dolarjev imovine. Na njevanja Po skoro triuinem vežbanju se je tečaj čelu te organizacije stoji že deset let vztrajni na-j v zadovoljstvo udeležencev uspešno zaključil, rodni borec Vincenc Cainkar. Sirom Zedinjenih , Izgf.ijevanje \7j Julijske Krajine. Cerkljanska držav imajo Slovenci 57 Narodnih domov, katerih ' m]adjna 9e vedno bolj izseljuje. Nedavno sta odšli vrednost se ceni na okroglo pet milijonov dolar-;dve fikupirij fantov v Belgijo, prinnvljajo pa se jev. Osnovali so si 27 moderno urajenih knjižnic ' odhod še gtiri skupjne. Iz Zadlosa pri Črnem in čitalnic. Razen tega imajo naši rojaki v Ame- j vrhu je odglo v Urino te dni sedem mož in fantov, riki 18 svojih časopisov, 12 dobro urejenih tiskarn, giediii jim bodo še drugi. Iz Št. Vida pri Vipavi 4 lastne denarne zavode in deset konsumnopro- je»odšlo v Argentinijo že 30 domačinov. Sedaj se duktivnih zadrug. Izmed Slovencev je 17 lastnikov odpravlja tja nekaj deklet.
paroplovnih agentur. Večinoma so Slovenci zaposleni v železnih, bakrenih m premogovnih
Zamenjavo kolkov lahko izvršujejo samo
rudn kih, bavijo pa se tudi z izde.ovanjem lesnih državne blagajne, nikakor pa ne trafikantje in izdelkov in s kmetijstvom. Približno 5000 Slo- trgovci, ki imajo zaloge. Mnogokra se primeri, da vencev je samostojnih trgovcev, nekaj pa tudi katera stranka kupi pomotoma kolek večje vrea-tovarnarjev pohištva in klobučarjev. Iz svoje™«. a Potrebovala bi za to vsoto več komadov srede so naši ameriški rojaki dali 37 zdravnikov,!™^* kolkov- Ta Pomotoma kupljeni več,, ko-zobnih zdravnikov in kirurgov, 11 profesorjev ter ^k se ne more potem enostavno zamenjati pri RS učiteljev in učiteljic, mnogo inženjerjev in prodajalcih za manjše kolke, temveč edino pri
pravnikov. Znatno število mlajšega naraščaja zavzema lepe položaje v bančnih in industrijskih podjetjih. Slovenci v Ameriki pa so dali tudi lepo število pisateljev in umetnikov in v par letih bodo ameriške univerze poslale v javnost nad tisoč pet sto slovenskih inteligentov.
Amerikanski Slovenci obiščejo Jugoslavijo.
državnih blagajnah za prodajo taksnih vrednosti, in sicer z odbitkom 2 % za izdano provizijo prodajalcu. Ker obstoji v tem smislu stroga naredba državne monopolske uprave, se na to opozarjajo prodajalci in kupovalci.
* Visoko starost dosegla, ker ni pila alkoholnih pijač. Dne 15. t. m. je umrla na Drami pri
Slovenska narodna podporna jednota v Zedlnje- št. Jerneju najstarejša žena v župniji, 92 let stara nlh državah Severne Amerike priredi prihodnje | sasebnica Marija Baničeva. Zanimivo je, da vse
svoje življenje ni uživala alkohola, in to v vinorodnem kraju, ko je imela vsak čas priliko za to. Brez vina se torej da dočakati dolgo življenje. Imenovana je kljub veliki siromaščini dočakala visoko starost.
*	Umrla je na Polzeli v starosti 64 let splošno znana in priljubljena posetnica in gostilničaika ga. Antonija Orešnikova Pokojnica je bila znana narodnjakinja. Plemeniti pokujnici bomo ohranili trajen spomin, žalujočim ostalim pa izrekamo iskreno sožalje.
*	Ječmenov klas, še nedozorel, nam je poslal prijatelj cDomovine* g. Anton Mežiiar s Polzele. Utrgal ga je te dni v Založah pri Polzeli. Tudi igra narave v letošnji jeseni, ki je bila dolgo časa izredno topla.
*	Grozen potres neznano kje. Observatorij prof. dr. Belarja pod Triglavom je predzadnji torek ob enajstih zabeležil več močnih sunkov potresa v daljavi približno 10 000 kilometrov'. Potres je trajal štiri ure. To je bil najmočnejši potres, kar jih je omenjeni observatorij zabeležil v zadnjih desetih letih.
*	Slaba vinska kupčija v Istri Z vseh strani vinorodne Istre se čuje enaka pritožba, da ni vinskih trgovcev. Letošnja kapljica je izvrstna ali kam jo prodati? Cena vinu je nizka, od 1 lire do 1 lire 20 centes.mov za liter. Trud in stroški za vinograde letos ne bodo plačani
*	Prvi sneg ki bo menda obležal, je padel v noči od četrtka na petek menda po vsej Sloveniji.
*	Škrlatinka ponehava. Iz Selc nad Škofjo Loko poročajo, da je začela škrlatinka polagoma po-nehavati. Šolski pouk se še ni pričel in bo bržkone šola zopet-otvorjena v novem letu.
*	Nesreča pri nalaganju hlodov. Te dni se je
zgodila v Kandršah nezgoda, ki je težko poškodovala 181etnega Stenka Silvestra, lesnega delavca. Z domačimi je nalagal Stenko hlode na voz. Delavcem se je zaradi nastopajoče teme že močno mudilo. Na zadnjem vozu je bilo še nekaj prostora, zato je menil voznik: «Šfc ta'e voz naložimo, potem bo pa za danes dovolj!* Tudi Stenko je menil tako. Naglo so podstavili kole in so valili hlode na voz. Ko so nalagali že zadnjega, niso zaradi teme zapazili, da je pod hlodom podstavljeno bruno. Nesreča je baš tu iskala ?voje žrtve. Ko so dvignili hlod, da ga zvale na voz, jim je zdrčal iz rok. Hlod je padel na bruno, ki ga je vrglo v močnem loku v zrak. Bruno je priletelo delavcu Silvestru ravno na obraz. Oster rob ga je udaril z največjo silo na nos. Hipoma je bil mladi Stenko ves krvav. Čutil je grozne bolečine, zato so ga odpeljali v Litijo k zdravniku. Zdravnik je nudil ponesrečenemu delavcu takoj svojo pomoč. Izpral mu je rano ter mu je odstranil iz kože štrleče kosti. Poškodovanega mladeniča, čigar nezgoda je kaj resna, so odvedli nato z vozom v domačo oskrbo. Stenko je bil na glasu kot zelo marljiv ter vesten mladenič, zato je nesreča, ki jo je zadobil pri delu, vzbudila v vsej soseski veliko pomilovanja.
*	Nesreča. Pri Brestrnici so se hlapcu Francu Lešniku splašili konji. Nesrečnik je padel pod voz ter si zlomil desno nogo. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico.
*	Nevaren požar v Melju. Te dni zvečer je začelo goreti v leseni baraki pri bivši Hutterjevi predilnici v Melju. Ogenj se je naglo razširil in bila je velika nevarnost, da objame tudi tvorniško poslopje z velikimi zalogami. Vestnim gasilcem se je po dolgotrajnem in trudapolnem gašenju posrečilo, da so ogenj omejili. Pri gašenju so sodelovala tudi gasilna društva iz Pobrežja in Studencev. Baraka je pogorela do tal. Ker ni bilo v baraki nobene peči, je verjetno, da je bil ogenj, podtaknjen.
*	Smrtna nesreča v vlaku. V soboto 14. t. m. zvečer se je pripetila pri Hrastniku huda nesreča v vlaku, ki je zahtevala smrtno žrtev. Trgovski potnik Vinko Sever z Viča je hotel med vožnjo prestopiti iz enega voza v drugega. Iz neznanih okolnosti pa je padel na mostičku. Zlomil si je obe nogi, eno roko in dobil zelo hude raue
na glavi. Prepeljar. je bil v trboveljsko bolnico, kjer pa je podlegel poškodbam. I * Ponesrečena posestnica. Posestnikova žena 401etna Ana Čudnova iz Iške vasi je imela oprav-Ika v Ljubljani. Domov grede je srečala na Ižanski cesti neki z lesom naložen voz m prosila voznika, če jo vzame gor. Voznik ji je dovolil, a je Čudnova pred Kobijevo žago padla z voza na tla. Pri premikanju voza ji je namreč .smuknila iz rok ročna košara, ki jo je hotela Čudnova še | pravočasno ujeti To se ji je sicer posrečilo, pa je pri tem sama izgubila ravnotežje ter zgrmela pod voz. Zaradi ropotanja voznik nezgode ni opazil. Ustavil je šele, ko mu je udaril na uho krik za vozom ležeče čudnove, ki ji je peljalo zadn:e kolo i čez desno nogo in jo zlomilo. Čudnovo so prenesli najprvo v bližnjo hišo, nato pa jo z rešilnim avtom prepeljali v splošno bolnico. I * Huda nesreča zaradi splašenega konja. Te dni zvečer se je naBreznem pri Rimskih Toplic h dogodila nesreča, katere žrtev sta bila čevljar iz Rimskih Toplic Ivan Zupan iu njegov starejši sin Jože. Nesreča se je dogodila po izpovedi ponesrečenega Jožeta trkole: Dopoldne sta se imenovana odpeljala s težkim vozom na kupčijo na Dol pri Hrastniku. Po opravljeni kupčiji sta se na večer vračala zopet domov. Nekako na sredi poti, na Breznem, ju je dohitela nesreča. Pripeljala sta se na vrh velikega klanca in se spustila preko str-I mega brega nizdol. Ivan Zupan, ki je vodil konja, je trdno zavrl voz . Sredi brega je zavora popustila. Voz je pričel teči z izredno brz no in konj se je spustil v dir. Oče in sin sta zadrževala, ko-1 Iikor sta mogla, ko pa so sile omagale, je močan sunek vrgel Jožeta z voza ob škarpo, kjer je ne-| zavesten obležal. Istočasno pa je zdrknil z voza tudi Ivan Zupan,'katerega je vlekel fcdnj v besnem diru po bregu. Nato pa ga je vrgel ob kame-nito pregrajo, kjer je nezavesten obležal. Mei tem se je sin Jože zavedel, vstal in ?e s težavo privlekel do očeta, ki je ležal v popolni nezavesti, ves pobit po glavi, z globoko zevajočimi ranami; težko je liropel in krvavel iz ust. Ko se je Jože znatno opomogel, je poiskal pri ondotnih ljudeh pomoči, ki so spravili očeta do najbližnje hiše. Prvo pomoč mu je nudil poklicani zdravnik dr. Čede iz Laškega. Nato so ga na nosilnicah prenesli domov.
i * Vrata so ga vrgla s skednja. Posestnik v vasi Konju nad Hotičem v litijski okolici Ivan Batis je na domačem skednju popravljal lesena vrata. Držeč se z roko za vrata, je tolkel z drugo po zelezju in «bangerju», ki je nekoliko popustil. I Zatopljen v svoje delo pa Batis ni opazil, da lezejo vrata s tečaja. Ko je ponovno krepko zamahnil, so se vrata izpulala in ga potegnila za seboj. Mož je padel s skednja in nanj je priletelo še težko poleno. Kos lesa ga je udaril baš nad očmi. Ko priletel z višine treh in pol metra, se je pri padcu tudi močno pretresel. Nesrečni padec gospodarja so opazili domači. Prenesli so ga v hišo; nevarne posledice pa so se takoj pokazale. I Poškodovanec je začel iz rane krvaveti, pretresel si je možgane in odpovedal mu je tudi vid. Po-, klicani zdravnik je odredil, da so ranjenca takoj prepeljali v ljubljansko bolnico. Nezgoda, ki je .zadela Batisa, je vzbudila veliko pomilovanje. | j Mož je znan daleč naokrog po vsej soseski. Za-, radi svoje možatosti in vzglednega vedenja je bil svoje čase žuoan občine Konj.	1
I * Nesreča pri delu. V Levcu pri Celju je padlo j pri razkladanju drevja z voza na domačem dvo- ( rišču drevesno deblo SOletnemu posestniku Ja-jnezu Kavalerju na levo roko in mu popolnoma zmečkalo vse prste in dlan do zapestja. Zdravniško pomoč je moral poiskati v bolnici.
* Nesreča v tovarni «Titan> v Kamniku. Te dni se je zgodila v tovarni «Titan nesreča, ki bi lahko zahtevala večje floveške žrtve. Vršil se je pregled in kolavdacija novopostavljanega Dies-lovega motorja. Motor je že nekaj časa brezhibno deloval, ko je naenkrat nastala silna detonacija. V prostoru, kjer je stal motor, sta v kritičnem trenutku bila uradnika tovarne Sruk in Pire ter ključavničar in strojnik. T', do sedaj še ne-, znanega vzroka se je razletela jermenica v več
kosov. Del jermenice je zadel g. Vladimirja Sruka i z vso silo v levi bok, dočim so ostale tri osebe nepoškodovane. Strojnik je takoj ustavil motor, ne da bi vedel, kaj se je zgodilo Po nekaj korakih se je g. Sruk zgrudil na tla, vendar je bil še pri zavesti. Ponesrečenca so takoj z avtom, v katerem se je pripeljala komisija, odpeljali k zdravniku v Kamnik, ki je ugotovil notranje krvavitve Gospoda Sruka so izročili v domačo oskrbo. Nesreči, mogoče tudi smrti, je za las ušel uradnik g. Pire, ki se je sklonil ravno v hipu, ko je v smeri nanj letel odlomljen del jermenice. Zaradi katastrofe je nastala v zidu zelo velika luknja, ki jo je povzročil ali kak kos jermenice ali pa 20 cm širok jermen, ki je bil tudi prerezan. Vzrok nezgode bo skušala najti komisija iz Ljubljane. Stanje Sruka ni smrtnonevarno. Sruku želimo skorajšnjega okrevanja.
*	Avtomobilska nezgoda. Ko se je te dni
zvečer vračal avtomehanik Slavko Komel s poslovnega potovanja iz Zgornje Kuugote po tako zvani Dolgi dolini proti Mariboru s svojim tovornim avtomobilom, mu je prišel nasproti kmečki voznik, ki je vozil trdovratno po levi strani ceste. Ker je bil tudi brez luči, ga je opazil avtomobilist šele v zadnjem hipu in je z vso silo zavrl vozilo. Posledica je bila, da je zadnji del Komelovega tovornega avtomobila zdrsnil v tri metre globok jarek in z avtomobilom tudi g Komel sam, ki si je k sreči raztrgal le suknjo, dočim se je pri avtomobilu zlomila os. Avtomobil se je zaril v zemljo tako globoko, da so reševalna dela trajala ves dan.
*	Nevaren tat in vlomilec. Po okolici Ljubljane in v kamniškem, okraju se potepa že nekaj tednov izredno drzen vlomilec, ki ga orožniki zaman zasledujejo. Je. to baje okrog 301eoii moški, ki »e., vozi najraje s kolesom in prihaja zdaj v to, zdaj , v drugo vas. Navadno se j)r'ikaže pred nočjo in se zglasi v tej ali oni gostilni, kjer poprosi za prenočišče. Povsod skoro je gostoljubno sprejet, kar pa neznanec slabo poplača. Ponoči izgine, z njim vred pa ta ali ona vrednost. Drzni vlomilec, ki je imel v vseh primerih srečo, je izginil vedno brez sledu ter se je spet pojavd naslednji dan dale5 proč od kraja, kjer je bil na pos^u preteklo noč. Pred nekaj dnevi sa je drzni svedrovec pojavil v gostilni Franceta Vidalija v Domžalah. Zjutraj, ko so hiteli domači po poslu, je ugotovila gostil-ničarka, da je bilo ponoči vlomljeno v stanovanjske sobe, odkoder je tat odnesel zlato zapestno uro, par uhanov, dragocen prstan z briljanti, zlato ovratno verižico, nekaj cekinov in več drugih dragocenih predmetov. Isti tat je obiskal že prihodnjega dne gostilno Marije Gregorinove v Trzinu. Vdrl je v stanovanjsko sobo, vzel zlato uro in nekaj drobiža, nato pa je izginil brez sledu. Orožniki, ki so bili o vlomu takoj obveščeni, so se podali v vse okoliške vasi na zasledovanje, vendar brez uspeha.
*	Vloir. v gostilno. V noči med četrtkom in petkom so neznani tatovi vlomili v gostilniške, prostore^ostilne «Pri mostu* na Bregu pri Celju. Popili so nekaj rdečega vina, 8 litrov vina so pa odnesli s seboj. Natakarici Angeli Škofca so vzeli popolnoma nov plašč, dalje par sto različnih cigaret, dva in pol litra žganja, pa k j t vžigalic ter za okrog ICO Din drobiža. Poskušali so vlomiti tudi v klet, posrečilo pa se jim je idpreti le prva kletna vrata, dočim drugih niso mogli. V kuhinji so vzeli zavoj blaga, ki ga je tamkaj shranil prejšnji večer neki delavec. Tudi kuharici niso prizanesli in so ji ukradli volneno zimsko jopico. Za vlomilci še ni sledu.
*	Trije uboji. Vsa ptujska tfkolhn je pod vtisom dveh ubojev, ki sta bila izvršena te dni, eden pri Sv. Urbanu, drugi pa v Krčcvini pri Ptuju. Frva žaloigra se je odigrala predzadnjo soboto zvečer. Zakonca Elizabeta in Janez Alt se že dalje časa nista razumela V soboto je prišel mož precej pijan domov, začel se je z ženo prepirati ter jo med prepirom večkrat udaril s krampom po glavi, da ji je piebil lobanjo. Nesiečna žena je poškodbam kmalu podlegla. Zverinskega moža so orožniki aretirali. Pravi vzrok zakonske žalo-igre še ni znan. — Blizu občinske hiše v Krčevini.
so se te dni stepli fantje Posestnikov sin France Krepel iz Krčevine je obležal mrtev na bojišču, enega pretepačev pa so hudo ranjenega prepeljali v ptujsko bolnico. Orožniki sc aret,rali vnč fantov ter jih izročili sodišču — Tretji uboj je bil izvršen v Turnišču pri Ljutomeru. Ko je prišel posestnik Barbaii;' na dvorišče čevljarja Horvata, ga je ta brez povoda zmerjal Barbarič se je razjezil in oplazil čevljarja čez pleča. Čevljar pa je bliskoma potegnil iz žepa krivec, skočil k Barba-riču in mu prerezai g"ltanec. Nesrečni posestnik je bil takoj mrtev, ubijalca so pa aretirali orožniki.
*	Drzen roparski napad. Predzadnjo nedeljo je doživela vasica Sv. Trojica v občini Brezovici v okolici Domžal strašno razburjen e. Okrog 20. so prišli v omenjeno vas trije mladi moški, ki so odkorakali naravnost v gostilno «pri Bleku*. V gostilni se takrat ni nahajalo gostov. Neznaci so posedli okrog mize irt zahtevali prav v rokovnjaškem tonu jedi in pijane. Vedli so se tako na-s Ino, da sta jim gostilničar ter gostilničarka postregla že iz strabu. Neznanci so si poželeli naj-pre; žganja. Gostilničarka jim je morila nato postreči s klobasami in raznimi drugimi dobrotami, ki jih je premogla domača kuhinja. Ko so se neznanci že pošteno pogostili, sta «dšla dva ven na dvorišče, kjer sta stala nekaj časn v živahnem pogovoru. Menih sta pač, da ju nihče ne sliši, kar pa ni bilo res. Gostilničarjeva ž^na, ki od neznancev ni pričrkivala ničesar dobrega, se je skrila nekje v bližini in se p-i prisluškovanju čedalje bolj tresla od groze Rokov nja^a sta se pogovarjala, da vsi trije napadejo gostilničarja in gostilničarkc, ju povežejo ali ju v primeru odpora tudi ubijejo Nadnlje sta se pogovarj'la o tem, da po končanem ukročenju lastnikov izropajo vso hišo. Vsa preplašena gostiln ičarka je slišala dovolj, zaradi česar je takoj odšla h svojega skrivališča tei sf podala k sosedu Cerarju, kier je vsa bleda povedala k"j je slišala. Sosed Cerar ji ni prav verjel, zaradi česar je odšel pred gostilno, k:er pa sta ga takoj ugledala dva rokovnjača in ga napadla. Cerar ie zbežal nazaj proti svoji hiši, kjer je pograbil vile in se postav.1 v hran, rekoč: cKdor se mi približa, ga prehoden!* Eden izmed lopovov se te grožn;e ni prestrašil in se je takoj zaletel proti Cerarju. Ta je zamahnil, vendar je prehodel rnkovnjaču le obleko. V prihodnjem trenutku mu je ta iztrgal vile iz rok in ga skušal pohiti na tla. K sreč' pa ie mogel Cerar še pravočasno pobegniti v hišo. Tj se ;'e ubranil napadalcev le na ta način, da je hitro sklical vse domaČe, ki so tiščali vrata, da podivjani rokovnjači niso inogli v hišo. Cez čas so se ti v m Ji nazaj v Roži-Čevo gostilno, ki so jo na'li prazna. Gostilničar in žena sta namreč pobegnila v sosedno vas in sta pozabila v hiši le triletno dete. Rokovnjači se za jokajočega otroka niso brigali, marveč so se trk'1 j spravili na tatinski posel. Prelistali so po hiši vse, iskali denar, zraven pa pili iz čolnih steklenic. Vdrli so tudi v trgovinico, kjer so našli steklenico z 12 litri žganja. Slednjič so se tako opijanili, da so vsi pospali. Okrog 1. ponoči se je zbralo pred Rožičevo hišo več ljudi, ki si prej niso upali priti v hiš<. To pač zaradi tega, ker so jim rokovnjači grozili, da vse pobijejo ali po-strele. Videči pa, da jih je zaradi pijanosti premagal spanec, so se slednjič nekateri vendarle opogumili in vdr'i v gostilno. Tam so speče roparje 7 naglico povezali, nato pa obvestili o dogodku orožnike v Domžilah. Ti so spoznali v povezanih razbojnikih tri nevarne postopače iz Doba. To sor 2Pletni Jože Flis ki se vrnil šele pred kratkim iz mariborske kaznilnice, kjer je presedel 5 let zaradi uboja, 19letiii France Bajčuk, tretji pa 231etni Frnnce Korošec, ki imata tudi že razne grehe na vesti Orožniki so rokovnjače zvezali še nekoliko bolj trdno, na kar so jih ponoči odpeljali v sodne zapore na Brdo.
*	Velik vlom. Po večmesečnem odmoru je bil te dni izvršen v Mariboru zopet velik vlom. To pot so vlomilci posetili stavbne prostore tvrd-ke Rudolfa Kiffmanna v Melju. Način vloma priča, da so bili na delu dobro izvežbani zlikovci. Ko so navrtali železno blagajno, so prišli do ključa
za drugo blagajno, iz katere so pobrali okoli 30 do 40 tisoč dinarjev ter izginili v temni noči. Vlom je prva opazila zjutraj služkinja, ki je prišla običajno na delo. Policija je uvedla obširno preiskavo.
| * Nepri;azon Fuhimec. V Gaberju pri Celju je bil pred dnevi neki večer aretiran 201etni tovarniški delavec Jakob S., ker je neusmiljeno pretepal svojo ljubico Matildo S., delavko v Gaberju, ker mu ni hotela pomagati pri razbijanju in razgrajanju. Grozil ji je celo z odprtim žepnim nožem, katerega pa mu je odločna prijateljica iztr-!gala iz bojevite desnice. Jak°c je navedel na policiji v svoje opravičilo, da je bil jezen in razburjen, ker mu je Mati'da odpovedala ljubezen, i * Velik vlom v Dovjah V stanovanje trgovke in gostilničarke Angele Prešove v Dovjah pri Cerkljah se je SDlazil te dni neznan tat, ki je ob času, ko domačih ni bilo doma, prebrskal vse omare. Tat je slednjič res iztaknil skriva'išče, kjer se je nahajal denar in je odnesel nad 10 tisnč dinarjev gotovine. Oškodovanka je opa/ila tatvino že v teku večera in dogodek takoj prijavila orožnikom. Kakor se domneva, je izvršil tatvino neki okrog 251etni postopač, ki se je že nekaj časa potepal v tamošnji ckolici. Tata so pričeli orožniki zasledovati.	!
i * Nočni vlom sredi Crlja. Te dni zjutraj je prišla kakor običajno v svojo delikatesno trgovino poleg mestnega magistrata v Prešernovi I ulici v Celju lastnica ga. Marija Zanyje,a. Ko je stopila v lokal je prestrašena opazila, da je obiskal trgovino ponoči neznan lopov, ki je pobral iz zaklenjenega predala v prodajni mi-.i, v katero je vlomil s pomočjo dleta, za kakih 4C0 Din drobiža. Da ne bi stradal za prazn ke, je odnesel s seboj celo kuhano gnjat, več leoih sirovih gnjati, večjo množino suhega mesa ter raznih salam in klobas v skupni vrednosti 2275 Din. K^kj predrzen je bil vlomilec, dokazuje de;stvo, da je vlomil v trgovino, ki leži tik policiifke stražn.ce in ima velika steklena okna, skozi katera bi bil mogel biti vsak trenutek zapažen in zasačen V trgovino je vlor- prispel z dvoriščne strani, kjer se je zveče» pažen skril, ko je hišnica zaklepala vežna vrata, katera pa je našla zjutraj ob 4. odprta. Za vlomilcem za enkrat ni sledu. I * Aretacija podjetnega sleparja. V Domžalah je povzročila te dni velikansko senzacijo aretaci.a 341etnega lastn ka pletilnega podjetja Antona J. Po Domžalah so se na podlagi te rretacije takoj razširile govorice o velikih slepa-stvih. Anton J. je bil pred leti preprost delavec, na kar se mu je lepega dne rodila misel, da se osamosvoji in prične živeti lepše življenje pletilnega p"djetn ka. Naselil se je v Domžalah, kjer je najel majhno hišico, nato pa si nabavil tri velike stroje na motorni, štiri manjše stroje na ročni pogon. Podjetje, ki je nastalo tako rekoč čez noč, je uspevalo prav imenitno. J je delal na debelo in v teku časa zaposlil čez 20 delovnih moči. S svojimi izdelki je konkuriral z vsemi podjetji, kajti oddajal je blago ceneje kakor sorodna podjetja. Sprva se je zdelo to vsem popolnoma naravno, ker so si pač vsi trgovci predstavljali, da je poštenjak in soliden podjetnik. Ko pa je zopet znižal cene svojim izdelkom in blago ponujal povsod, so začeli v njegovo solidnost najprvo dvorriti konkurenti, slednjič pa tudi vsi drugi. Te dni je naenkrat prišlo do katastrofe in se je izkizalo, da je bil sum popolnoma upravičen. Na podlagi nekih prijav je zahtevalo državno pravdništvo aretacijo A. J. in se nahaja ta že v preiskovalnem zapo 'u. Izkazalo se je namreč, da je Anton J. nabavljal blago z Dunaja, pa tudi od drugod, vendar naročenega blaga ni nikoli plačal. Na ta način je osleparil tvrdko H. Schvvarz na Dunaju v teku nekaj mesecev za vsoto 130 000 dinarjev Prav tako je ! osleparil tudi še več drugih trvdk za velike vsote. Škodo, ki gre v sto tisoče, pa je napravil tudi neki ljubljanski tvrdki. Ljudsko posoj;'nico je prikrajšal s svojimi sleparijami za okroglo vsoto 190.000 dinarjev. Nasedli so tudi v domžalski hranilnici in j«!" osleparil ta zavod za okrog , 150.000 dinarjev. Slednjič je iskal kredita tudi pri
nekih tvrdkab v Nemčiji, ki jih je nabril za okoli 10.000 mark. Torej pravi sleparski ptiček, ki bo delal za svoje grehe grenko pokoro.
*	Dva vloma pri Kozjem. Na Ješovcu, občina Kozje, je bilo vlomljeno v žitnico posestnika Antona Klokočarja. Vlomilec je odnesel 20 srebrnih kron več lir in 1000 dinarjev. Skupna tkoda znaša 1COO Din. Iste noči je bilo vlomljeno tudi pri posestniku Josipu Klobasi na Ješovcu. Tat je odnesel par novih moških čevljev, vrednih 210 Din.
*	Ciganska nadloga. V Dobrepoljah se je te dni pojavila nevarna ciganska tolpa, ki je prišla s Hrvatskega. Ena ciganka se je zglasiia pri po-sestnici Ljudmili Berdavsovi in ii prerokovala srečo. Izvabila je od lakhoverne posestnice 1000 dinarjev, svileno ruto in več drugih stvari. Ciganko, ki je bila stara okoli 35 let, iščejo oblastva.
*	Prepir med očimom in pastorkom. V splošno bolnico v Ljubljano so prepeljali 211etnega Jakoba Gregorina iz Brezovice pri Domžalah. Omenjeni se je te dni spri s svojim 601etnim očimom, in sicer zaradi družinskih razmer Očim je namreč neprestano zalezoval Gregorinovi odrasli sestri in ju nadlegoval Zaiadi sličnih dogodkov v družini je bil prepir na dnevnem redu. Te dni pa je očim napadel svojega pastorka ter mu zagnal v desno nogo težko sekiro. Presekal mu je nogo v podkolenu in so ga morali nenudoma prepeljati v ljubljansko bolnico.
*	Pri želodčnih težkočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti povzroči kozrrec Frane Jožefove grenčice takojšnje poživljanje zastale prebave. Zdravniška sporoči'a iz tropičnih dežel slave Franc Jožefovo vodo kot važen pripomoček preti griži kakor tudi želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zvezi z mrzlico. Franc Jožefova gren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Se preden petelin zapoje
a ravnotako v pouedel ek in vse ostale rini velja d'D za dnem nai-a najpr>a skib razumni negi te e*a.
Ako želite re&iti lo vprašanje pametno, t. j. jemati le ono, kar v resnci delu e, a tla pri tem ni flkod ivo, tedaj se morate odloriti m prei*■ kiišeiiH Elsa pieparate.
EIS 1» ia Z'lravia iu lepote v krasnih vrsta b: milo iz lilij>uesa mleka lilijine breme, iz ramenska, gl cerinovo, boraksovo, katrauovo m za hiitie
Po pi^t. 5 kom. ,.EIza" mila na iihiro stane 62 Din fianko, če se dei.ar pošlje uaprej; po p.ivzetm 62 Din. „EIS»"-Creanptii« di. uni>ue pojave starosti, od-piavija neprijetne napake (soln< ue pege,
mozolje ittl) „Eiia" p-mada za rast las, 6e vedno najbolje za lase.
Po politi 2 lonca ene »H no 1 lonec vsake ..Elza"-pnmade stane 40 Dni frauko, <e se denar poJlje naprej; po povzetju 60 l>i». .,E S1 SlUHpir' krasnih pen iu vouia 3 Din 30 p ElS dentnai>drave.ša pasta za zoi>e I tuba 8 Dio 80p „EltJ SfcDei" di<e< a blazinica za perilo, 6 Din. Do d u d >en negujte telo z Eisa prepirati! To pomaga!
Dobiva se povsod 1 Kier ue. izvolite uaroiiti naravnost pr :
EVGEN V. FELLER, lekarnar,
Stubica Dona, Elsa trg 3 SO
h!a božični uečer
Sneg srebrni pada, pada, gozd zasnežen je, livada, mrzla burja zunaj brije, v hiši pa prijaznost sije.
V kotu jaslice stojijo, dečici oči žarijo; deca v Betlehemček gleda, v zlate sanje se zapredn.
Mi pa zremo tja v davnine ter obujamo spomine, ko pred hlevčkom smo klečali prav tako roke držali.
So oči nam ugasnile, sanje so se raztopile, ker prešla so leta mlada... Zunaj snežec beli pada..
A. C.
Zimske pripouečfce
i.
Kriva prisega
V	kvatrnem tednu je bilo. Brdek iz Riglja je šel nfkol.ko natrkan domov s sejma. Precej dolgo se je zamudil; polnoč je bila ura, ko je kolovratil proti koči na Planoti.
V	koči je životaril Čudak, ki so mu rekli tmrzli Jaka*. Mož ni nikdar slekel svoje suknje, pa najsi je bila še tako huda viočina. Živel je telo skromno, dasi ni bil t"ko ubog, kakor se je obnašal. Ljudje so govorili, da koplje ponoči zaklade, pri čemer mu pomaga sam Bognasvaruj. Celo podnevu niso radi hodili mimo njegove koče.
Brdek pa ga je imel pod kapo, zato ni izbiral poti. Krepko je prestavljal palico in robantil nad kamenjem, ki mu je odskakovalo pod nogami. Nocoj je bil pogumen za pet enakih; ko pa je prišel do koče, mu je nenadoma zmanjkalo sape. Ka oglu je opazil postavo, ki se je naglo spreminjala.
cHudirja, zdaj pa imaš!* se je popraskal za ušesi. Ze se je hotel vrniti nazaj, a se je spomnil, da tega ne sme storiti. Naprej pa si tudi ni upal, ker je prav ob poti stala prikazen, ki se je medlem že večkrat spramenila.
Najprej se mu je pokazala v podobi velikana, nato pa je videl pred sabo žival, kakršne sploh
ne živijo v naših krajih. Iz živali so prilezle dolge kače, ki so se spojile v ostudnega zmaja. Ta se je napihnil in razpočil v manjši pošasti. Vsak hip je opazil drugačno podobo.
Končno je zagledal pred sabo moža v zeleni lovski obleki. Pomignil mu je, naj se ne boji in pride mimo. Brdek ga je poslušal, a se je kmalu zopet ustavil. «Kdo pa si?* je hotel biti na jasnem. «Kaj delaš tukaj?*
cVračujem, kar sem vzel,* mu je odgovoril.
«Kaj si pa vzel?* se mu je tresla beseda.
«Strah pred grehom..
«Komu?* je poizvedoval preplašen.
cMrzlemu Jaku, ko je po krivem prisegel. Zdaj mu odpiram oči, da bo vedel, kij je naredil .. .*
Kakor bi trenil, se je mož spremenil v ogabnega pritlikavca in začel plesati pod oknom raz-1 drapane koče. Pridružila se mu je četica grbcev, ki so se ostudno zvijali in glasno režali. V koči pa je tulil Jaka in odganjal pošasti.
Brdek se je na mah popolnoma iztreznil. Vzel je klobuk v roko in bežal proti domu. S tako silo se je zaletel v vrata, da jih je vrgel s tečajev.
Jaka se je prestrašenemu možu v srce zasmilil. Sklenil ga je obiskati ter se z njim pomeniti. Našel ga je na klopici pred kočo, kjer je pletel košaro. Med razgovorom ga je vprašal, ali vč, kaj se dogaja ponoTi pod njegovim oknom.
I «Vem*, mu je priznal. «Pa nisi morda kaj videl...?*
« Videl, videl..Brdek mu je razložil vse, kar je doživel na poti s sejma. Med pripovedovanjem ga je oblival mrzel znoj, še vedno se je tresel od groze.
Razgovor s sosedom je olajšal Jaki grozovite muke. Povedal mu je, da ima daleč tam nekje brata, ki mu je izplačal bogato doto. Kmalu nato pa je brat pogorel, tudi pobotnica je zgorela Tedaj je ponovno terjal doto, sodiš?e je zahtevalo prisego. Jaka je prisegel po krivem in bil ponovno izplačan. Brat mu je rekel pri izplačilu: «Na duši naj ti gori, ob kar si me pripravil.*
Njegove besede so se bridko izpolnile.
u
Zakleti srebrniKi
Zaletelj si je izbral nevesto, pri kateri se je včasih delj časa zamudil. Pogovarjali so se o tem in onem, pa je minul večer in je bilo treba oditi. Pred odhodom so mu dali povesek borovih trsk, zakaj pot je bila razorana od nalivov in obra-ščena z grmovjem.
Hitro, kolikor je mogel, je stopal navzdol v dolino Odtod jo je ubral po klancu in hotel za-vriskati, tedaj pa se je spomnil, da je kvaterni četrtek. Ustrašil se ie in pospešil korak.% vedoč, da taki večeri niso za vasovanje.
Ob poti na klancu je stalo staro znamenje, kjer se je nekoč neki voznik smrtno ponesrečil. Konji so se splašili in revež je obležal mrtev pod vozom. <Mir n^ovi duši!* je vzdihnil, ko je šel mimo spominske plošče.
Tedaj se mu je zazdelo, da je nekdo bolestno zastokal. Nedaleč pred seboj je zapazil človeka, ki je odložil n? skalo ob poti težko vr?*«. Tudi on je počival tukai, kadar je nesel iz m'iiia; skala je imela obliko klopi, na katero <e je dalo prijetno nasloniti.
t cTruden sem in počivam,* je spregovoril neznanec, ko je dospel Zaletelj do njega.
cLahko bi ti pomagal. Kam si pa namonjen?j>
«Do Gorice in potem naprej... Dale1*, daleč .. .*
Moža je spreletela groza. Besede so bile izgovorjene z nekim čudnim naglasom, polnim bolesti in trpljenja. Hotel ga je pogledati v obraz, pa je bil krkor senca...
«Daj, naj ti pomagpm nesti,* se mu je ponudil. «Tudi jaz grem v Gorico.. .*
«Nesi, zelo mi boš ustregel* je spiejel ponudbo. Visoko so se mu dvignile prsi, tako si je oddahnil.
Mož je zgrabil vrečo ter jo dvignil na hrbet. Kmalu ga je začela neusmiljeno tiščati. Sicer je bil korenjak, ki ni zlepa omagal, tu pa se je bal, da bo podlegel.
Selan ni bil bojazljivec. Prikazni se ni ustrašil, saj je šele komaj zatonilo večerno solnce. Sočutno je pogledal starca in zakašljal, da bi ga opozoril na svojo prisotnost.
«Ali vam je slabo?» ga je nagovoril, ker se ni hotel zgeniti. (Kaj pa delate na gioblji med bodečim trnjem ?>
(Zaklade čuvam,» mu je odgovoril z otožnim trpečim glasom. «r*,'opane zaklade...»
Starček je prilezel z zidovja, bila ga je sama kost in koža. Z obema rokama se je zavijal v plašč, tresel se je od slabosti. Dolga resasta brada mu je segala do pasu, proti koncu je bila spletena v kito.
«Ne boj se me, ničesar žalega te ne bom storil,* se mu je počasi približal. (Drug drugemu I bova pomagala ...»
j (Povejte, kaj želite1,» se mu je ponudil. (Takoj sem pripravljen začeti.»
(Ako me rešiš, boš dedič ogromnega bogastva, katero čuvam že dolga stoletja. Pojdi z i menoj, da boš videl, krj vse je namenjeno onemu, ki me bo dvignil iz prokletstva ...* 1 Pred njima se je razmaknilo kamenje — vbod v prostoren hodnik, ki je vodil v podzemsko palačo. Dospela sta v veličastno stekleno dvorano. Strop, stene, tla — vse je bilo prozorno in posuto s čistimi kristali. Od vseh strani ga je omamljal blesk pravih biserov in rubinov.
Prišla sta do zlate dvorane. Tukaj je bilo nakopičeno samo suho zlato v raznovrstnih-oblikah in podobah. Pohištvo in oprava — vse je bilo narejeno iz pristnega zlata. Nikjer ni bilo opaziti sence, vse se je lesketalo.
(Odkod pa si, prijatelj?» ga je vprašal, da bi se raztresel.
«S Hlanca — od tam, kjer je stal nekdaj starodavni gradič..
Zaletelju je zagomezelo po vseh udih ob tem odgovoru. Večkrat je čul pripovedovati o tem gradu, od katerega ni ostalo diugo ko temelj, ki se komaj vidi iz zemlje, ludi o njegovih davnih prednikih so še krožile govorice.
(Ali težko neseš?» se je smilil neznancu.
«Strašnob je stokal pod silno težo. (Pa kaj je v tej vreči, da me tako pritiska?* ' «Denar... Pristno srebro... Sami srebr-njiki..
Zaletelj je obrisal znoj, ki mu je lil curkoma po obrazu. Čutil ni ne rok ne nog, tako ga jf vse bolelo. Samemu sebi se je čudil, da je mogel še hoditi.
«Ves ta denar bo tvoj, ker ga neseš namesto inene..
(Joj, kdaj bova še na Gorici!*
(Pravkar sva dospela. Ura je potekla — morava se ločiti... Vzemi denar, pošteno si ga zaslužil. Zjutraj, preden posije solnce, poškropi vrečo z blagoslovljeno vodo in reci trikrat: «Kar je zakleto, naj bo odkleto, duši pa mir in pokoj!*
V	svoje veliko začudenje je stal Zaletelj res pred svojim domom. Sam ni vedel, kdaj in kako je prišel na Gorico. Čim je odložil vrečo, ga je minula utrujenost, bil je čil in krepak kakor poprej. Sedel je na vrečo in čakal prve zarje mladega jutra.
V	napetem pričakovanju ga je premagal spanec. Ko se je prebudil, je stalo solnce že visoko nad gorami. O dragoceni vreči pa ni bilo n« duha ne sluha. Izginila je, ker ni izpolnil naročila, ki mu ga je dala prikazen.
111.
dokopani zakladi
Na Vrtači je še danes nakopičena, groblja — ostanek starodavne graščine, katero so uničila viharna stoletja. Prebivalci iz bližnjih vasi so videli ob razvalinah sključenega starca z dolgo sivo brado, ki se je bridko jokal. Ne samo ponoči ob strašni polnočni-uri — celo podnevu se je pojavil, a je vselej zopet kmalu izginil.
Med ljudstvom so nastale različne govorice. Vse je ugibalo, kdo je ta čuden starec in kaj potrebuje. Drug drugemu so dajali pogum, a nihče se ni odločil, da bi ga nagovoril. Vsnk se je bal posledic, saj so pričale pravljice, da prikazen zdrobi človeka na drobne kose.
Skozi široka vrata sta vstopila v srebrno dvorano. Pred njima so se zgrinjali bujni vrtovi s srebrnim cvetjem. Po srebrnih drevesih so skakljale srebrne ptice in drobile zvonke pesmi.
(Vse to bo tvoje, ako me rešiš,* mu je starec skrivnostno pošepnil. (Rešitev pa ne bo tako lahka, ker imam močnega nasprotnika...* (Pa vas zalezuje ?* se mu je starček zasmilil. (Preganja me, ker sva s° sovražila v življenju. Skupno sva nekoč odšla na bojišče in izvojevala zmago. Ogromni plen bi bila morala deliti na polovico. Pa me je zapeljala lakomnost, polastil sem se imetja, brata pa izdal v prognanstvo, kjer je umrl v pomanjkanju in bedi. Svoje maščevanje izvaja s tem, da odžene vsakogar, ki bi me hotel rešiti.*
(Kako naj vas rešim?* je bil Selan pripravljen pomagati.
(Pridi devet večerov zaporedoma ob solnčnem zatonu sem na to mesto in zarezi križ v deblo stare lipe. Ne boj se nikogar, zakaj nič hudega se ii ne bo zgodilo. Ko boš opravil, se ti bom prikazal. Ako boš vztrajal do konca, boš deveti večer gospodar pokopanih zakladov. Po moji smrti so se namreč pogreznili, jaz pa sem obsojen, da jih čuvam, dokler ne pride rešilec. Morda ti bo
Posestnik Selan je prišel nekega večera po uspelo, ker nimaš na vesti nikake hudobije.* naključju mimo zidovja. V gozdu si je narezal Dvignil je roko ter mu pokazal proti izhodu, trt za krovca ter jo je mahnil s poveskom proti Mahoma so izginile razkošne dvorane, Selan je domu. Na Vrtači se je ustavil. Pred njim na stal zopet ob groblji, večerni mrak je legal na groblji je čepel starec in milo jokal.	I ravnino.
Ko se je prvič odpravljal na rešilno delo, so ga napadli strahoviti dvomi (Nikar ne hodi, saj se ti je vse le dozdevalo,* ga je nekaj šiloma zadrževalo. (Ne daj se varati od domišljije!*
Selan se ni dal odvrniti. Naperil se je k groblji, kjer je zarezal v lipo križ prav ob solnčnem zahodu. Čim je opravil, se mu je nasmehnil starec ter mu pokazal pot proti domu.
Drugi večer je čutil po vsem telesu strašno utrujenost. Glava mu je bila težka, pred očmi se mu je kar vrtelo. Slabost je nastopila aenadoina proti večeru, prav ko je hotel oditi.
(Nocoj pa vendar ne pojdeš,* ga je zopet nekaj odvračalo. «Saj se komaj držiš poknica, med potjo boš omagal.*
(Pojdem,* se je krepko odločil. Ves izmučen je prispel do grobi je in zarezal drugi, križ v skorjo stare lipe. Starček ga je radostno pozdravil. | Tretji večer ga je zajela med potjo huda ne-Ivihta. Črni oblaki so se spusti'i do tal, strašno se je bliskalo in grmelo. Ako bi bil stopil kam pod streho, bi se bil zakasnil in prisel prepozno. 0«tal je mož beseda. Ko je dospel do lipe, se je zve-drilo. Brž je opravil naročilo, starček mu je po-mignil in izginil.
| Tako je šlo naprej do devetega večera. Vsak večer so' ga motile nove ovire, katere je srčno premagal. Starec na groblji se je čudemo osvežil in pomladil. Na lipi je manjkalo samo še deve-j tega križa do njegove rešitve. I Pred odhodom devetega večera ni bilo nikake zapreke. Selan je odšel z doma v nadi, da se povrne z ogromnim bogastvom. Tudi med potjo se mu ni nič pripetilo.
Ob groblji je moral počakati, zokaj zapadnih gora se še ni dotaknilo večerno solnce. Tudi starca še ni bilo na običajnem mestu. Tedaj je zapazil na lipi čudnega ptiča, ki je čarobno prepeval. Kljun in nožice so mu bile rumene ko zlato, perje se mu je lesketalo k; kot ma.rica v raznovrstnih barvah- Spustil se je na najnižjo vejo, Selan se je vzpel na prste, da bi ga dosegel.
Ptič je razprotrl peroti in odletel na bli/nji. grm. Mož jo je ubral za njim, da bi ga natančno ogledal. Čim je prišel do njega, se mu je kljubovalno umaknil. Skakljal je z grma na grm, Selan je šel za njini; misleč, da se mu bo posrečilo ga ujeti.
Na parobju goščave je obsedel na nizkem grmu. Zazibal se je ua vejici in zapel tako čarobno, da je Selan pozabil na vse na svetu. Poželjivo je iztegnil roko ter ga je mehko pobožal. Ko pa ga je hotel bolj trdo prijeti, tedaj se mu je izi-muznil in odletel v goščavo.
Selan se je predramil ter se zgrabil za glavo. Spomnil se je, da je zanemaril važno opravilo. Brž je hotel popraviti zamudo, a solnce je že pred več ko pol ure zatonilo za gorami.
Na groblji pa se je zvijal skrivnostni starec v pretresljivem ječanju. (Nesrečnik, kaj si storil!* mu je bolestno očital. (Pokopani zakladi so se
nocoj pogreznili v neizmerno globočino. Čuvati jih bom moral, dokler ne pride rešilec brez krivde na vesti. Ta Človek pa še ni roj« n; drevo le ni rodilo seme, iz katerega bo zraslo deblo za njegovo zibko .. v'
Pastirčki
Je polncčnica minila že, živi pastirci pri jaslicah stoje; med seboj se pogovarjajo, v nedolžnih srcih jim je tesnfi.
«Pa naj bi Jezušček nas obiskžl, mehke so jasli in topel je hlev, s srajčko volneno bi ga zakril, s svojo odejo bi ga ovil!«
«Pa naj bi Jezušček nas obiskal, v hlevcu skromnem bi suknjič mu dal, k nogam pa svojo najljubšo ovco, da bi ga grela, ker mraz je hudo!»
«Jaz bi pa molil ga prav lepo, vse bi mu dal, še sebe sam; ker je naš hlevec preozek še nam, na mrazu bi noč prečul jaz vso.«
Mežnar Janez se oglasi: •Spat, otroci, že se mudi: pozna je ura, proč že ena, jutranja maša bo pa zamujena!«
Gustav Str« i l a.
Bratec in sestrica
Božična pripovedka.
Sleherno jutro, preden je solnčece izšlo izza gor, sta devetletni Srebotnikov Blažek in njegova sedemletna sestrica Metka gnala drobnico na pašo. Ovčice so se pasle po bregoviti seno-žeti, sama pa sta se vsedla na štor, kadar je bilo lepo in toplo vreme. Ob dežju in mrazu pa sta prezebala in hodila sem in tja.
Tako sta pasla svoje ljubljene živalice tudi nekaj dni pred božičnimi prazniki. Bil je pust dan, ostra burja se je poigravala s snežinkami In jih vrtela sem in tja. Tla so se vedno bolj belila.
Uboga prezebla otroka sta se vsa tresla od nraza in začela jesti vsak svoj kosec črnega
Drugače odurna ženska se kajpak ni upala ugovarjati; le v veliki zadregi si je popravljala predpasnik in menila:
«Nekaj vendar morata otroka delati, da si zaslužita jesti. Saj tudi drugi pasejo.»
»Res, tudi drugi pasejo, a v takem vremenu ne. Veste kaj, pri vas bi uboga otroka morala konec vzeti od samega trpljenja, dajte ju meni! Jaz sem gabrovski graščak. Kajne, da ju lahko vzamem?«
Srebotnica je bila zadovoljna, da se reši otrok, pa je privolila.
Lovci so odšli in z njima tudi Blažek in Metka. Le pri domačem pokopališču so se še ustavili, da sta se otroka poslovila od ljube mamice ob grobu:
•Ljuba mamica, ki tukaj počivate, dobri Bogec je vas uslišal in naju rešil! Nikdar ne bova pozabila na vas!« tako je govoril Blažek.
Od ginjenosti si je dobri graščak brisal solze.
Ko so odhajali dalje, sta se otroka še parkrat ozrla proti domači vasi in rodni hiši, kjer sta v oskrbi dobre mamice prej preživela tudi nekaj veselih časov.
*
Oj, s kakim veseljem je dobra grajska gospa sprejela sirotici Blažka in Metko. Še tisti dan ju je preoblekla v novi obleki, da sta bila prav brhka in zala.
Prišel je sveti večer. V veliki grajski dvorani so bili na veliki pogrnjeni mizi pred ogromnim božičnim drevesom, ki je ves žarel v svitu ne-5tetifi svečic, razvrščeni nebrojni carovi. Vsi grajski so prihajali in prijazni graščak jim je deli! darove. Približala sta se drevescu tudi Blažek in Metka. Ta dva pa sta bila enako obdarovana kakor domače tri grajske hčerke. Bratcu in sestrici se je zdelo, kakor bi bila v nebesih.
Po polnočni uri, ko sta se presrečna otroka spravljala k počitku, sta se zadovoljna pogovarjala:
•Ti Metka, ali ve mamica gori v svetih nebesih, kako sva midva srečna?«
«0 ve, ve. Blažek, to si zapomni, da je ona izprosila pri ljubem Jezuščku, da je naju rešil hudobne mačehe.*
Senčna 5lifca Inčiianca
Leta so minevala Blažetu in Metki v sreči pod dobrim varstvom prijaznega graščaka in ljubeznive graščakinje.
Blaže je postal zal mladenič. Pa tudi iz male
kruha, ki jima ga je dajala hudobna mačeha za Metke je postala krasna deklica, cela grajska ctlodnevno hrano.
Ko sta otroka drobila svoj kruhek, sta za-
slišala lovski rog in lajanje psov. Črez malo časa so se že pripodiil lovski psi in se zaganjali proti preplašenima otrokoma.
Metka se je začela jokati, a bratec je pograbil debelo palico in se branil napadajočih psov. Ne ve se, kako bi se izteklo, če bi že do njiju ne prišli lovci.
Lovcem sta se zasmilila ta dva uboga pre-mražena otroka. V ospredje pa je stopil mlad gospod.
«Ljuba otroka, čigava pa sta vidva? Kdo je tako neusmiljen, da vaju goni past ob tako slabem vremenu? Pa še kako sta slabo opravljena.«
Blažek vljudno pozdravi in odgovori:
•Milostljivi gospod, midva sva Srebotnikova. Ko je še živela najina mamica, nama ni bilo tako hudo.» Dečko si je začel brisati solze, a Metka Je glasno zajokala.
•Spravita skupaj živali,« je dejal prijazni gospod, «mi vaju pospremimo do doma «
Bratec in sestrica sta gnala drobnico domov to lovci so šli z njima.
*
To je z začudenjem gledala Srebotnica, ko je zazrla svoja pastorka in njuna spremljevalca, ki «0 jima pomagali goniti drobnico.
•Ali nimate srca, da tako mučite v tem mrazu oba otroka?« izpregovori s trdim glasom gospod.
gospica.
Dobri graščak je vedel, da se ljubita njegova hčerka Helenka in rejenec Blaže. Odkril je tudi, da se je v ljubko Metko zaljubil brhki sosednji graščakov sin. Tem srečnim ljudem je namenil graščak napraviti veselje baš za sveti večer.
Zopet so se zbrali vsi v prostorni grajski dvorani kakor pred mnogimi leti, ko sta presrečna bratec in sestrica občudovala lepe božične darove. Le to se je vsem čudno zdelo, da je prijezdil tudi sosednji grajski sin in se ž njimi vred radoval v veliki dvorani.
Ko so bili vsi obdarovani, začne govoriti graščak:
«Bog nam je znova dal, da smo učakali sveti večer. Radujmo se rojstva onega, ki je prišel zavoljo nas na to grešno zemljo in nas vse odrešil. Pa še nekaj: Vem, da se ljubite vi štirje, Blaže in Helenka pa Metka in ti, naš prijatelj Emil. Jaz vas blagoslavljam. Bodite srečni!«
Solze hvaležnosti in radosti so se iskrile v očeh srečnim mladim ljudem.
Kmalu tiste dni je duhovnik blagoslovil in zvezal v zakon dva srečna para.
Mladi graščak Blaže je v zadovoljstvu živel s svojo Helenko — enako tudi sestra Metka s svojim Emilom. Vsem ubožcem so bila grajska vrata odprta na stežaj. Ob svetih večerih pa so bili sleherno leto bogato obdarovani.
Anton Stražar.
Če se hoit.e sedajle pozam, ko so dolge noči, malo poigrati, dajte obe roki v trk položaj, kakor vidite tu na sliki, ter ur postavite proti luči, da boste dobili senco na zidu. Pokazal se vam bo prav Indijanec.
Uražja bru
Pripovedka.
Za našo vasjo teče širok potok. Cez potok drži ozka, šibka brv.
Nekdaj je voda narasla. Od nekod je prišel črno oblečen človek. Mirno je šel čez brv. Ko je dospel do srede, je zavpil in padel v potok. Voda je bila precej globoka in tisti .človek je utonil. Ljudje so pa trdili, da ni utonil, temveč da se je prostovoljno vtopil in pogubil svojo dušo. i Odslej se je brv imenovala »vražja brv«. Vaščani še zdaj trdijo, da jo straži na nasprotni »♦rs*-« -—-	ki dela ir; »azbija kakor mlad
CJ t« • i - Vi Via, — ---— "I * ---\__— -— _ .
čevljar s kladivom. Nekatere ženske pravijo, aa res tolče vrag po podplatih in dela nove čevlje.
I Mlada Jamnikova Nežika je šla na ples. Ko se je vračala po vražji brvi, se je spomnila na strah in se zasmejala. Bila je zelo fantovska, pa tudi pogumna in ne baš posebno sramežljiva. Ko je zaslišala ropotanje, je prešerno zavpila:
«Pa napravi še meni par močnih čevljev,takih, da jih ne bom strgala svoje žive dni!«
Ko pa pride dekle do konca brvi, ji je kar sapo zaprlo. Pred njo je bil par lepih novih čevljev. Ob koncu brvi je pa stal tudi prijazen fant z zelenim lovskim klobukom in blestečimi črnimi očmi. Smehljaje ji je pokazal čevlje in dejal:
•Gospodična! Kar ste želeli, se je zgodilo! Tu imate čevlje. Le urno jih obujte, da jih bova poskusila. Zaplesala bova, da se bo zemlja stresla!«
Baš tedaj je odbilo v vaški cerkvi polnoči.
Nežika je stala kakor vkopana. Mahoma se je spomnila in se pokrižala.
Zeleni gospod je zaklel, da se je vse zabliskalo in vrgel čevlje v potok. Voda je završala in za-bučala kakor vihar. Nežika pa ni ničesar videla in vedela. Kakor nora se je pognala domov.
Morala je dalje časa ležati. Dolgo se ji je še bledlo. Ko je ozdravela, je ni tudi podnevi nihče mogel spraviti čez vražjo brv. Raje je šla deset minut daleč in tam po drugi brvi,ali pa je kar pre-predla potok, kadar ni narasla voda.
Čevljar Krivec, ki je bolj ljubil šilce žganja kakor svoje čevljarsko šilo, je bil zelo premeten mož. Nekdaj je živel v mestu. »Čevljarji pa znajo več kakor hruške peč'«, je včasih dejal in povedal kakšno prav zabeljeno. Lagal je, da se je kar kadilo. Možak je bil brez palca na desni nogi in to ga je rešilo, da se ni pogubil. Tisti palec mu je. namreč enkrat strla skala, ki mu je padla na noge, ko je opazoval delavce v nekem kamnolomu.
Krivec je neko noč precej vina naložil. Bil je tako pijan, da se je res kar Rrivo držal. Nesel ga je pa vendarle. Pogumno je stopal proti domu.
Ko jo je prirezal do vražje brvi, se je po« praskal za ušesom in zavpil:
«Ti nepotrebnež! Ti bi mi pa menda rad res delal škodo, saj delaš čevlje zastonj, meni jih pa mora vsak plačati. Veš kaj, meni prinesi par dobrih čevljev, za mojo staro! Kovačeva kobila in čevljar jeva žena sta tako zmerom bosi!«
Komaj je Krivec to izgovoril, je že zagledal vraga. Ob koncu brvi je stal. Lepe, nove čevlja
je držal pred seboj. Z dolgim omelastim repom jih je pa loščil, da so se svetili kakor zrcalo.
«Krivec! Ti si osel!» je pričel samega sebe zmerjati čevljar, kajti čutil je, da je v škripcih.
Ko je dospel do vraga in zagledal čevlje, jih je hotel kar vzeti.
Tedaj se je pa oglasil črnuh:
«Jaz tebi čevlje, ti meni dušo!»
«Ti si pa res pravi hudič!« je zagodel Krivec in kar znoj je čutil na čelu.
Mahoma se je pa nasmehnil in poredno pogledal škratlja: «Ali si naredil čevlje zame ali za mojo ženo?« ga je vprašal.
«Za tvojo ženo, kakor si jih želel.«
«Ne bo nič rogatec moj ljubi. Samo za par škarpov ti pa že ne dam svoje duše! Tudi zase zahtevam Č2vlje! Pomerila jih bova na desno n< go. Cela desna noga mora vanje, ali me razumeš?«
Vrag se je zarežal:
«Pa še zate par čevljev! Kakor želiš!«
Pripognil se je, prijel travnato bilko in jo odtrgal. Začuden je krivec opazil, da je bilka po-temnela in se podaljšala v črno čevljarsko dreto. Vrag je prijel sebe za kožo na prsih in že se je kcža odločila in čevljar je zagledal najlepše črno usnje.	. ,
Vrag je parkrat zamahnil in že so stali pred Krivcem čevlji.
«Kar pomeri jih, prav ti bodo!« se je pohvalil1 črnuh in se š;roko režal.
«No, jih pa pomeriva!« je dejal čevljar in sezul svojo desno nogo:
«Cela desna noga mora v čevlje, Poglej! Ali ne vidiš, da mi niani^ palca?«	j
vrag je zaškripal z zobmi in pustil čevlje ter izginil.
Krivec in njegova žena še zdaj nosita tiste čevlje in menda jih bosta nosila do konca življenja, tako dobri so.
Gustav Strniša.
Bilo je baš ob času, ko so bile črešnje lepo zrele.
«Pojdeva», pravi hudič.
«Takoj,» meni kovač, «samo tole naj še skujem do kraja, kar sem začel.«
Hudič privoli in zagleda medtem, ko je čakal, vabljive črešnje.
«Smem malo na črešnjo ta čas?«
«Kar zlezi nanjo«, pravi kovač.
Hudič res zleze na črešnjo in se prav pošteno nazoblje sladkega sadja, ko pa hoče dol, ne more. Kovač ga pusti na črešnji in se niti ne zmeni zanj, dokler ne začne hudič milo prositi, naj ga spusti dol.
«Ako mi obljubiš, da nikdar več ne prideš pome«, pravi kovač.
«Nikdar več me ne bo«, pravi hudič. Nato ga kovač spusti z drevesa.
Kmalu pride spet drugi rogatec.
«Pojdeva», pravi.
«Oh, malo posedi, da še tole skujem do konca«, meni kovač.
Hudič res sede, a ne more več vstati, kovač
Naenkrat mu pade na um načrt, kako se bo zahvalil učitelju za živalski priimek. Ostal je nekega dne opoldne, ko so imeli šolarji prosto, sam v šoli. Naslikal je s kredo na veliko tablo dve sliki, namreč svojo in učiteljevo. Naslikal je prizor, kako ga je učitelj tepel s šibo. Obe sliki pa je napravil z dolgimi oslovskimi ušesi. Ko je bil pa z delom gotov, je še podpisal pod sliki svoje in učiteljevo ime. Pod imena pa je še zapisal besede: «Dva osla v človeških podobah.«
Po vsem dovršenem delu jo je ta dan pobrisal iz šole. Učitelj je bil pri teh podobah tako užaljen, da ni vedel, kaj bi počel z mladim nagajivcem.
Poslal je potem po Tončkovega očeta, češ, naj pride pogledat, kakšnega slikarja ima pri hiši. Oče, ko je gledal slike, bi se seveda najrajši smejal, pa zaradi učitelja se vendar ni upal.
Oče je potem mladega nagajivca doma kaznoval, pa Tonček nagajanja le ni opustil.
Zelo rad je nagajal Tonček tudi Klančnikovim. Mimo Klančnikove hiše je hodil namreč mladi nagajivec v šolo. Klančnikova hiša je stala baš pod klancem, ki je bil tako globok in s takim
huh? daV, nTbn n L. "T* d°kler mU °b" cinkom, da nisi videl prej človeka, ki je prišel
i E rxTčrTJ- - • • u-,	po k!ancu' kakor v hiP". ko ^ stopil baš pred
nekfu težko doHH ^^\k0haCHa I", ^ V hišo" Tuka* * imel To«"k vedno mnogo opraviti.
Pf'"lzk0 dobltl tretjega, k. bi hotel it. ponj.	Ce ni mogel storiti drugega, pa je Klančniku
in a za a nje se ie ojunaci prav majhen in droben	obesii kako staro cunjo na Okno, potem je zopet
peklenšček in se Odpravi po kovača.
Ko ga kovač zagleda, ga prime in pobaše v vrečo, pa na nakovalo ž njim! Z najtežjim kladi-
odnesel pete, kar so ga nesle noge.
Nekoč je dobil Tonček zvonček, s katerim je nekega dne prizvonil po klancu proti Klančni-
vom začne na vso moč udrihati po njem. Ubogi	™nu ,K,a"cu
rogatec milo ječi in prosi kovača, naj mu pri- k°V' hlS1' ?lancnikova d5k a' kl je blIa P" zuna"
p .njih opravkih in je zaslišala zvonček, je mislila,
^iaHpridfT- dtthovnik z Najsvetejšim in da gre
sprevidit kakega feolniiuL--Ohvesiila • je o tem
domače, ki so takoj prišli ven, popadali na ko-
Biisk in grom
Pripovedka iz Roža.
Živel je nekoč kovač, ki je bil velik siromak. Ko si že ni znal nič več drugače pomagati, se je zapisal vragu in mu odstopil dušo. Odslej mu ni bilo treba nič več trpeti pomanjkanja. Imel je dovolj dela in jela in tudi z denarjem je bil vedno preskrbljen.
Zgodi se pa tiste dni, da prideta tam mimo Kristus in sv. Peter. Kristus je jezdil lepega osla, sv. Peter je pa poganjal. Bila sta že dolgo na potu, osel se jima je zbosil, zato sta bila oba vesela, ko zagledata kovačnico.
«Tu lahko kujeva«,meni Peter in Kristus takoj razjaha in zapelje osla pred kovačnico.
Kovač jima res podkuje osla. Ko ga vprašata, koliko sta dolžna, pravi kovač:
«Eh, kaj! Reveža sta, kakor sem bil njega dni jaz. Nič vama ne bom računal.«
Svetnik in Kristus se lepo zahvalita in potujeta dalje. Onkraj vasi pa le meni Peter:
«To le ne gre, da bi nama kovač zastonj koval. Nekaj mu morava dati.«
«Pa stopi nazaj,« mu pravi Kristus, «in mu reci, da si lahko zaželi troje, kar se mu zljubi, ker noče denarja.«
£v. Peter res gre in reče kovaču, naj si zaželi • troje reči, ker noče denarja. Kovač malo pomisli in pravi:
«Daj mi tedaj tako črešnjo, ki bo vsako leto rodila, pa ne bo mogel nihče ž nje brez moje volje. Daj mi tak stol, da nihče ne bo mogel vstati z njega bfez moje volje, pa še tako vrečo, da ne bo mogel ven, kogar bom povezal vanjo.«
To je želel kovač, a na nebesa je pozabil.
«Kar si želel, imaš«, pravi sv. Peter. In res je Ze stala na vrtu lepa črešnja, v kovačnici za-željeni stol, a pred nakovr-lo/.i je bila skrivnostna vreča.
Kovač se lepo zaliv* li in sv. Peter odide.
Ko začno kovaču fninev?ti poslednji dnevi njegovega življenja, s« oglasi pri njem hudič.
Toda prišel je le mladi nagajivec Tonček. Ko je ta slišal molitev in videl, da so klečali, se je
zanese.
■«Ako ne prideš nikoli- veš potm?s.
«Nikdar več«, zagotavlja hudič.
Kovač ga izpusti in zlodej ves pohabljen pri-	F™1 Pn?!?-
švedra v pekel.	1 n zacel1 glasno moliti,
Ko končno kovač umrje, pride pred nebeška vrata, toda sv. Peter ga odslovi:
«Kar si želel, si dobil. Pri nas si nisi izgovoril spustil v beg' kar so ga nesle noge- Zadovoljen kraja.«	,ie hil, da je zopet izvil tako, da se je Klančnik
Kovač se tedaj napoti proti peklu, toda čim jezi1, Pa £°sP°dar si je to drugače zabeležiL ga hudiči zagledajo, zaloputnejo vrata in jih tako Uverien je bil, da bo ta prizor Tonček še po-tišče, da jim kremplji pomole skoznje. Kovač novd- Sel ie v gozd ter si urezal iz leskovega vzame kladivo, zakrivi rogatcem kremplje kakor grma Pnbllžno štiri metre dolgo palico, ki si jo je žeblje ter odide nazaj proti nebesom.	ishraml za nagajivca, ko mu bo zopet prišel na-
«Kaj hočeš tu», mu pravi nebeški ključar, «saj	. ,.. ^	, ,, ,
sem ti že povedal, kako je s teboj »	I Pa kaj se zgodl! Tončkov oce je zbolel, da so
Zdaj kovač pove, da je bil že tudi pri rogatih mu morali po zdravnika, ki je obvestil domače.
in kako se mu je godilo
naj mu gredo takoj po zdravnika. Kdo drugi je
«Ce je pa tako,« se zasmeje sv. Peter, «potem inoral iU po duhovllika kakor Tonček, ki je bil
tega posla navajen, ker je pri mašah stregel.
«Že zopet zvoni!« je obvestila tistega dne dekla gospodarja, ki je bil takoj pripravljen, da
pa le stopi k nam!»
Tako je prišel kovač v nebesa, kjer si je uredil imenitno kovačnico. Kadar kuje, se še dandanašnji bliska in grmi in celo na zemljo pocaka s pahco naga»vca P« kIa«cu, včasih trešči kaka iskra iz nebeške kovačnice 1 P:1 im! Tnnfek ni imP' v rnkah sa
Ivan Albreht.
miač nagajiuec
Pa joj! Tonček ni imel v rokah samo zvonca, marveč tudi svetiljko. Ker je bil duhovnik precej od zadaj, ga Klančnik ni opazil, udaril je po Tončku, ko je stopil pred njega s tako silo, da se mu je zlomila palica.
«Čakaj navihanec!«, je zakričal Klančnik, Žunkov Tonček je bil komaj dvanajst let star, «danes pa imaš še luč! Ali ti sam peklenšček pa je bil že tako poln zvijač, da mu ni bilo na meče v glavo take neumnosti?« daleč okrog para.	I V tem stopi že duhovnik izza klanca pred
Nagajal je ljudem, kjer se mu je le ponudila gospodarja, ki je bil ves zelen od jeze, na kar je prilika. Celo v šoli učitelju ni prizanesel. Vendar ta od strahu skoro omedlel, pa po vrhu te svoje nagajivosti je bil v šoli I Duhovnik in njegov vodnik sta odšla svojo vedno med prvimi. Učil se je lahko. Kar ni znal Pot k bolniku. Ko sta se vračala, je poklical nobeden drugi učenec, to je znal Tonček. Po- Klančnik duhovnika v hišo ter mu razložil vso sebno veselje je imel do risanja. Zaradi njegove stvar, na kar je drguega dne tudi Tonček na-brihtnosti ga je imel učitelj rad, zaradi nagajanja Pravil v šoli z duhovnikom, ki je bil njegov pa se ga je skoro bal.	ikatehet, svoj obračun.
Nekoč se je zgodilo, da je moral učitelj Tončka I Tonček se je potem popolnoma predrugačil. kaznovati. Ker kaznjenec ni hotel zlepa prijemati Opustil je take nagajivosti. Ni več dražil ljudi, svoje zaslužene kazni, ga je moral učitelj z levico ker so se mu taka dejanja večkrat preslabo iz-sam držati za roko, z desnico pa mu je delil s .Pečala.
šibo udarce.	Tonček je potem dovršil domače šole in oče,
V tem pa, ko je učitelj zamahnil, je Tonček ki je popolnoma ozdravel, da je dal v mesto v naglo odmaknil na kazen obsojeni del telesa, in, višje šole.
učitelj je sebe tako udaril po roki, da je na ves | Po dovršenih šolah je postal Tonček duhov-glas zaječal. Vsi šolarji, ki so to videli so se na nik, ki še zdaj pastiruje. Kako je bil tepen zaradi glas zasmejali. Učitelja je to tako razkačilo, da nagajanja od učitelja in potem od Klančnika, si je začel po Tončku, mahati, kamor je priletelo. |ie Pa zaPisal vsvojo beležnico, iz katere sera Končno mu je učitelj-še odmeril priimek osla. Naj jaz prepisal to zgodbp in jo po njegovem
Ta živalski priimek pa je mladega nagajivca dovoljenju poslal tudi vam, dragi bralci, tako užalil, da ni vedel, s čim bi se maščeval. I	M a t i i a B e 1 e c.
Da sueii večer
Ob jaslicah božično drevesce rase, po vejah zlate ptitice skakljajo, ovčič se spodaj bela čeda pase, pastirci ljubko med seboj kramljajo.
Nad hlevcem rajski krožijo glasovi, slovesno zem'ji mir oznanjajo. Nizdol pred hlev se spuščajo duhovi in Detetu se v jaslih klanjalo.
Nocoj nad hlevcem čudežno odpira v polnočni uri zvezdno se nebo. Nebeški zbor zahvalno pesem svira,
božični pokoj sije na zemljo.
Soteščan.
Božični nesrečnik
Ančkin Marko je bil že od otroške dobe na glasu kot tat. Ukradel je vse, kar mu je prišlo pod roke; najbolj v čislih pa mu je bilo sadje. Od zgodnjih češenj do poznih kostanjev sta imela z materjo Ančko vedno dosti sadja na razpolago. Marku ni bila nobena noč pretemna in nobeno sadno drevo predaleč in ne previsoko, da bi si z njega ne dobil prigrizka.
Ljudje so se ga že zaradi tega bali, ker ni odnesel samo sadu, temveč je tudi povsod napravil škodo s tem, da je polomil vejevje. Bil je že večkrat zaprt, pa vse ni nič pomagalo.
Na lanski božič pa se mu je pri taki tatvini dogodila čudna in prav smešna dogodba. Po drevju, samoumevno, ob božiču ni sadja nikjer. Kar pa si ga je Marko v jeseni priskrbel, sta z materjo že davno spravila pod streho. Oba, mati in sin. sta zelo rada jedla jabolčne štruklje.
«Oh,» pravi mati sinu par dni pred božičem, »kako rada bi jedla na božični dan jabolčne štruklje. Ko bi imela vsaj nekoliko jabolk.«
Bilo je dan pred božičem na sveti post. Marko je na vse načine ugibal, kako bi ustregel svoji materi in kje bi mogel priti na najlažji način do doorega sadja. Proti poldnevu jo je iztuhtal. «Že vein,» je zašepetal materi na uho, «prav v sredi r«si, v Cornikovi kleti je dovolj jabolk in se tudi na lahek način pride do njih. Proti cesti je na kleti majhno okno in znotraj pri oknu ima lastnik na deskah posutih ceie koše zimških jabolk, ki jih misli šeb na pomlad spraviti v denar. Če ne bom mogel seči z roko do njih, pa si navežem n? palico kos žice od dežnik;}, pa bo že šlo Jabolčni štruklji morajo biti na sveti dan na mizi. nai velja, kar hoče!» Tako je sin modroval proti svoji materi.
Gospodar Gornik pa ni bil doma v isti vasi, temveč v sosednji, skoro pol ure oddaljeni. Imel pa je v kleti mnogo sitnosti, ker so mu podgane uničevale sladko sadje. Baš nekaj dni prej je nastavil podganam pod oknom železno past, lisico, kakor pravimo mi. Ko jo ie stavil, si gotovo ni mislil, kako podgano bo ujel. Past je pripel za verigo, da bi jo podgana ne odvlekla, če bi se ujela.
Po polnoči na sveti večer, ko so ljudje odšli od polnočnic in se je čutil Marko popolnoma varen se je prikradel pod omenjeno okno ter si ga odprl in zač"Vakoj segati po jabolkih. Blizu deset jih je že .4 ekel. Toda tedaj ga naenkrat zgrabi past prav črez sredino prstov.
Bil je ujet. Na noben način se ni mogel rešiti. Stal je pri oknu, a iz pasti ni mogel izvleči roke. Od mraza ga je že treslo. Na pomoč si ni upal klicati in tudi nikogar ni bilo. čakati je moral do dneva in še celo gospodarja, ki ga je edini mogel rešiti. Ljudje, ki so šli od zgodnje svete maše, so debelo gledali Marka in se mu smejali. Šaljivci p? so mu šepetali, da pri tem oknu ni nobenega dekleta, s katerim bi mogel govoriti. Vsa vas se je zbrala okrog Marka.
Šele proti poldnevu je prišel gospodar s ključi ter rešil ujetega tatu.
Gospodar ( ornik se je tako smejal, da so mu padale solze po licih. «Tako velike podgane šc v resnici nikoli nisem ujel.»
Marku in njegovi materi so potem popolnoma izginile želje po jabolčnih štrukljih. Imela sta v resnici nesrečen božič. Morda ga bosta letos veselejše obhajala.
Matija Belec.
5ueta in čudežna dreuesa
V raznih verah igrajo drevesa pomembno vlogo, to pa zlasti radi tega, ker učakajo nekatera prav visoko starost, tako da so priča neštetim človeškim rodovom, ki širijo zgodbe teli dreves od ust do ust, iz roda v rod.
Kot sveto drevo kristijanov smatrajo že od nekdaj Marijino drevo nedaleč od Kaira v Egiptu. Pripovedka pripoveduje, da sta počivala pod tem drevesom sv. Jožef in Marija, ko sta bežala iz Egipta. Ko so se bi žali Herodotovi služabniki — tako pripoveduje legenda — se je skrila Marija z detetom v duplo tega drevesa in Bog je poslal pajka, ki je takoj prepregel votlino z neprozorno mrežo. To je pomenilo za svete begunce rešitev.
Japoncem je sveto drevo neka jelka, ki pravijo, da jo je zasadil cesar Jonej leta 629., tako da bi bila danes 1300 let stara. To drevo igra veliko vlogo v japonskem pesništvu; je pa 2-1 metrov visoko in meri v obsegu 12 metrov. Veje segajo do 100 metrov od debla. 3S0 lesenih stebrov podpira veje. Odpadajoče igle pobirajo ljudje in jih hranijo za spomin.
Budisti častijo kot sveto neko drevo v Anu-rrdapuri, ki prav\io, da je bilo zasajeno leta 245. pred Kristusom, ki ima torej že prav častitljivo starost.
Telefonski pogouor z ženo
Ravnatelj: «Kaj. za vraga, pa stojite tako dolgo pri telefonu in nič ne govorite?«
Uradnik: »Oprostite, gospod šef, govorim s svojo ženo...»
Pozimi 50 kmetske počitnice
Že zopet tu je zimski čas, bo prišel tudi sneg, ki bo pokril svoj beli mraz črez plan, črez dol in breg.
Počitnice bo kmetu dal, podpisal jih tako: «Če dela vsa si dokončal, počivaj za pečjo!»
Počitnice študent ima v poletnih vročih dneh; počivat se meščan poda, kar zdi se kmetu greh.
Ko toplo je, ko je jesen, počitnic kmetskih ni, le zima mu je v ta namen, da prost njen čas živi.
Vse leto dela in trpi, pa vendar je vesel, da bo pozimi brez skrbi počitnice imel.
Edino to ga vpraša vest, če prašič bo debel, in oster nož si vzame v pest da pujs ne bo trpel.
Pogledat gre še v vinsko klet, če čepek mu drži. Najlepši tja mu je izlet, ko pije grozdja kri.
V počitnicah te zimske dni	*
rad bere zgodbice. Vmes «Doinovino» še dobi, ki jo čisla nad vse.
Kmet čita «Domovino» rad, njen vedno zvest je član, saj lepih zgodbic vsakikrat prinese mu na dan.
Tako izgine kmetu čas, da sam ne ve, kedaj. Ko vzame mraz slovo od nas, "očitnic spet je kraj.
Matija Belec
Dremuc in Rjauček se menita
Ko je udarilo polnoči in so se zganili zvonovi ter zadouele orgle v mogočnem slavospevu, se je zganil za pečjo dremajoči ded Jern, ki je i"iel že tolikšno težo iet na sebi, da ni več mogel v cerkev. Ostal je torej dotna za varuha Na klopi pred njim je leno ležal Rjavček, pes, ki so ga že tudi trla za njegov rod težka leta. Imel jih je ^vanajst. Složno in brez vsakega sovraštva je počival kraj njega inuč Di;emuc« Bogve, fioliko j3 bil star, gotovo pa toliko, da ni imel \ č veselja do lova in tudi ni čutil sovraštva zoper pasji stan. Zbog tega sta se s psetom čistor r'obro razumela. Ded Jern je v dretnavf omotici slišal,kako se ie oglasil muc Dremuc:
«Prijatelj, nocoj je lep večer...»
«Aha,» se je pretegnil Rjavček, «lep, kakopak,
alm...»
Ded Miha je za trenutev ^ogledal, pa je bil predremav, da bi bil inoge/. doumeti, odkod prav za prav prihaja razgovor. Medtem sta se prijatelja na klopi pred njim zabavala v prijaznem razgovoru. Dremuc je dejal:
«Bog je prišel na ta večer na svet...»
Rjavček nato:
«Res, samo ljudem ne pomaga nič, je vse zastonj. Nam pravijo, da smo zveri in menda pomeni to nekaj strašnega. Kaj so oni sami, o tem ljudje menda nikoli ne premišljujejo.«
«Kako meniš ?» je hotel vsdeti muc.
«Tako, kakor je,» je modro odvrnil Rjavček, «jaz gledam vse, kakor je. Kar pomisli: Sinu bo:";jega,ki jih je prišel reševat, so ljudje za plačilo pribili na križ. No, kaj hočeš še več?»
«M-jaaj-» je zategnil Dremuc in si s tačico pogladil brke, «kaj ne poveš!«
«0, to ti je rod, ti pravim«, je nadaljeval Rjavček. «Zdaj ti pojo: ,Bogu v višavi slava, na zemlji mir ljudem", pred leti so se pa klali med seboj, da je kri v potokih tekla. In še takrat so hinavsko peli: ,Na zemlji mir ljudem ...' In vsak je trdil, da se bije v božjem imenu. O, to ti je čudna svojat!«
«1, kaj si bil ti takrat že na svetu ?»
«Seveda!» je potrdil Rjavček. «Proti koncu tistih grozot sem zagledal luč te nesrečne ZwJje. No, tudi sicer niso dosti drugačni. Drug drugemu I bi se radi zažrli v meso, na zunaj in zaradi lepše-g se pa gladijo in božajo med seboj. O, ne veš, kako. Oni Matevž,tisti bogati... Saj ga poznaš?«
«Kaj ga ne bom«, je zadrgnil Dremuc
«No, vidiš! Lahko si misliš, koliko je moral oče njegov delati, da mu je izročil premoženje v takem lepem stanju. Veš, kaj ima zdaj na starost za plačilo? Sin Matevž ga dan za dnem trapi z vprašanjem, kdaj misli umreti, ko vendar vidi, da je samo še za nadlego pri hiši...»
«Jej no, kaj takega, rrr, rrr, rrr, rrr«, je predel začudeni muc.
«Katra izpod Kota, tisto zalo dekle, tisto šele, tisto... V mestu je bila in je dobila sinčka. Pa v peč ga je stlačila...»
«Aav,» je zajokal Dremuc, «nehaj no, mene že kar zebe!'
Riavček je zmigal z ušesi:
« Vidiš, kdor dolgo živi, marsikaj vidi in ve. Takšno je življenje, ti pravim —»
«Ej no, pa vsi ljudje le niso taki«, je branil Dremuc.
«Vsi ne», je potrdil Rjavček. «So boljši vmes in so še slabši.«
«Naši so gotovo dobri.«
«Naši so res prave bele vrane. Tako dobrih res še nisem videl. Sicer pa molčiva. Meni se že zdi, da jih slišim prihajati...»
«No, no, kakor veš«, se je vdal Dremuc, dasi bi bil rad še poslušal prijateljevo pripovedovanje.
Iz dalje je bilo čuti škripanje korakov v snegu. Prihajalo je bliže in bliže, dokler se niso odprla vrata. V sobo je kakor razredčen oblak puhnil val mraza in družina: oče, mati in petero otrok je stopilo v hišo. Bili so polni ivja in cepetali so, tako jih je zeblo, vendar je vsem žarelo veselje z zardelih lic. Mladina je planila k jaslicam in začela prepevati, mati je odbrzela v kuhinjo in se kmalu vrnila z dišečimi krvavicami, gospodar pa je stopil k staremu očetu in ga lahno potrepljal po rami:
«Ste malo zadremali, oče?«
Starec je odprl oči in se razveselil, ko je zagledal zbrano družino:
«Oh, ali ste že doma?«
«Seveda», je odvrnila gospodinja. »Kako vam je pa minil ta čas?'
«Šent no res, tako čudno se mi je pletlo vse. Nekaj časa sem molil, pa nisem mogel nič prav. Kar naprej in naprej sem mislil na tistega bogatega Matevža in pa na tisto Katro izpod Kota. Ali sta bila tudi v cerkvi?«
«Seveda sta bila. Pa kaj bomo mi sodili«, je s pogledom na otroke prekinil razgovor gospodar. «Bog že ve, kaj dela. Pustimo njemu, da sodf!«
Po jedi je legla družina počivat. Muc in Rjavček sta ostala za pečjo in vživala topli mir.
Po nebu je plul mesec in z višine je pokojno čuvalo dobre in zle božje vsevidno oko.
Ivan Albreht.
Urniteu
Študent Andrej se je vračal domov. Oče ga je odločil za šolo. Fant se je rad učil. V svoji duši je pa sklenil, da ostane večni kmet.
Odšel je študirat visoko gospodarsko šolo v I tujino, kjer je ostal štiri dolga leta. Med tem mu je zapustila teta svoje posestvo. Sklenil je, da po dovršenih študijah takoj prične kmetovati.
Ko je dokončal šole, je potoval par mesecev po svetu. Obiskal je nekaj tujih veleposestnikov,1 opazoval njih delo in študiral ureditev njihovega gospodarstva.
Za božič je pa sklenil vrniti se v domovino.
Na domači postaji je zvečer izstopil ter odšel peš po gozdu proti rodni vasi, ki je bila par ur oddaljena od postaje.
Nihče ni izstopil na postaji in nihče pa ni pri- j čakoval, saj ni nikomur pisal, da pride.
Zamišljen in skoro žalosten je korakal Andrej po znani gozdni poti Sneg je ležal okoli in za-metel tudi pot, ki je pa bila študentu tako znana, da bi jo našel tudi v temi. Drevje je pozdravljalo domačina in nalahno tiepetalo v vetru, ki je vel.
Andreju je bilo tako milo pri duši. V žival je domači gozdni mir
«Kakor tat sem, ki se je vtihotapil v kraljestvo miru iz daljnega viharnega sveta!* si je dejal.
Nad Andrejem je žarela Rimska cesta.
«Sam sem taval po blesteči cesti Menil sem, da vzamem zvezdo sreče, pa sem lovil le prazne utrinke! Kmet sem pa ostal vedno in nikdar nisem nehal verovati v dobro mater zemljo, ki nam jo je dal Bog, da jo obdelujemo,> je govoril Andrej sam s seboj	i
Dospel je na polje.
Bele lehe so ležale pred njim. Na jasi ga je pozdravilo skromno grmičje.
Andrej je hitel dalje. Z njim so pa hiteli spomini, ki so se sproti dramili v njegovi duši.
Spomnil se je, kpko je bilo, ko je pred štirimi | leti dovršil srednje šole. Veselil se je, da bo zdaj lahko postal kmet, študiran kmet. Oče je pa želel, naj nadaljuje študije. Fant je ubogal in šel v tujino.
| Ko je bil tisto leto doma, je hodil po domačih poljih, gozdih in hribih ter se veselil zlate svobode. Objela ga je zemlja in ga priklepala vedno tesneje k sebi. Kar bil se je dneva slovesa.
In domača dekleta? Zagledal se je \ hčerko preprostega kmeta. Vračala mu je ljubezen Kakor v sanjah je hodil v jasnih nočeh pod njeno okence šepetat sladke verze.
Pa je v tujini skoro popolnoma pozabil na njo. Le parkrat ji je pisal.
Kje je zdaj Francka? Morda je že poročena? Morda je že mati, čeprav je še zelo mlada, komaj nekaj nad dvajset let.
Andrej je zagledal v duhu pred seboj snažno kmečko sobo. Za javorovo mizo mladega zarjavelega kmeta, a poleg njega njegovo Francko z otrokom v naročju.
Spomnil se je, kako se je bal tujine, ki ga je res omrežila, saj ga je premotila tuja ženska, ničvredna lahkokrilka, ki jo je kmalu spoznal in jo zavrgel. Rad bi pisal Francki, pa se j' sramoval pred to pošteno deklico, pred tem čistim otrokom narave.
Daleč so hitele njegove misli v veliko mesto, ki ga je zapustil. Spomnil se je svojih mladih tovarišev, ki nocoj po beznicah samotni in žalostni pozabljajo srečo božične noči. On ima pa dom. .In zdaj se vrača. Prerojen je, a boji se samo za njo, za Francko! Vedno bolj čuti, da ji je delal krivico. Zazdi se mu nemogoče, da bi ga ona čakala in še vedno mislila nanj. ' Tedaj so ga vzdramili zvonovi, ki so zadoneli nad poljano in oznanili svetu, da se bliža naj-1 lepši in najbolj skrivnostni čas svete noči.
Andrej je pospešil korak. Zagledal je svojo rodno vasico in kar toplo mu je postalo pri srcu. Njegova rojstna hiša je stala na nasprotnem koncu vasi Hiša njegove izvoijenke ga je pa že pozdravljala z razsvetljenimi okni, saj je bila takoj med prvimi.
Andrej je dospel v vas. Vsa okna so bila razsvetljena. Komaj slišno se je približal hiši. kjer je živela njegova Francka. Ozrl se je skozi okno in videl sobo prazno. Tiho je pristopil k drugemu oknu in vztrepetal:
Na visokem črnem odru je ležalo mlado dekle. Bled obraz se je nejasno črtal ob siju sveč, kakor bi bil živ.
Ob mrliču je sedela stara čuvajka Mina in kakor nepremičen kip mirno strmel i pred sebe.
<Moj Bog! To je ona, umrla mi je, umrla!> ja vzdibnil Andrej in presenečen zbezal v noč.
Sredi pota je pa obstal:
«Ne, počakam polnočnioe! Kmalu se bo začela. V cerkev stopim, kjer sem tolikokrat čul srebrni glas moje deklice!* je dejal in odšel v cerkev.
Zabučale so orgle. Andrej je stal tih in žalosten v temnem kotu.
Tedaj so se oglasili pevci in pevke.
Andrej je stresel z glavo. Samemu sebi nI mogel verjeti, ko je začtil petje. Me! pevkami je namreč zazvenel tudi glas Francke in vriskajoč oznanjal rojstvo božje.
«To ni mogoče! To je vendar njen glasb je zamrmral Andrej in se pognal po vijugastih kamnitih stopnicah na kor.
Plašno se je približal pevcem in zastrmel:
Poleg orgel je stala njegova izvoljerka in pela. Andreju se je dozdevala tako lepa kakor še nikoli. Samo njene temne, globoke oči so gledale tako žalostno.
Andrej je pristopil. Prebledela je kakor zid.
«Ali je mogoče? Ti si Andrej?*
«Da, jaz sem, Francka!* je odvrnil mladenič in stisnila sta si roke.
Ona ga je pri tem očitujoče pogledala, a rekla mu ni ničesar
Maša je minula. ' Andrej in Francka sta se ivrafala iz cerkve. Ona je bila ljubezniva in prijazna kakor vedno. Vedel je, da mu je takoj vse odpustila.
Rad bi se opravičil, pa ni mogel lagati. Ona se mu je pa vsa srečna smehljala. Ostnla mu je zvesta, čeprav ji ni dol^o časa pisal. Ona je bila pač zdrava naravna kmetica, ki je trdno verovala v njegovo ljubezen.
j «Ker sem vedela, da imaš du5o kmeta, sera vedela, da se vrneš. Če bi t' pa tisto dušo iztrgali, bi te nikoli več ne videla!* mu je dejala.
Andrej se je tedaj spomnil svojega doživljaja in hitro je vprašal Francko:
Ko sem nocoj prihajal, sem pogledal pri vas skozi okno. Prestrašil sem se, kako tu-li ne! V sobi je ležalo mlado dekle na mrtvaškem odru. Mlado je bilo in v siju sveč sem prestrašen mislil, da si ti.*
«To je pa naša uboga dekla Urška, ki nam je baš za praznike zbolela. Umrla je za bitro pljučnico,* je odvrnilo dekle.
I Počasi sta odhajala z ljudmi od polnofnice. Vaščani iz podružnih vasi so prižgali v smolo namočene plamenice.
I Zvonovi so brneli ubrano in slavnostno. I Andreju in njegovi izvoljenki se je zazdelo, da je zasijala nad njima svetla betlehemska zvezda ter razlila nad ves svet svojo tajinstveno sinjavo.
| Mirna in srečna, polna upov v veselo bodočnost sta se objela in si želela lahko noč.
Gustav Straiša.
□bžaloualca suoje smrti si želi
Žena (možu na smrtni postelji): ®Ali se lahko ! poročim z drugim, če boš umrl?«
Mož (v zadnjih zdihljajih): «Kar poroči se! Bom imel vsaj eno bitje na svetu, ki bo obžalo-' valo mojo smrt...»
Koline
(Vaška sličica.)
Prašiča smo zredili, da bomo ga davili in delali klobase. Oj, ti ubogo prase!
Kakor se pozimi oddahne priroda, tako se od-počijejo tudi ljudje, utrujeni od napornega dela. Zima je doba počitka za staro in mlado, posebno, nedorasla mladina najde obilo prijetne zabave. Najprej jo obišče Miklavž, nato pride Božiček, zabaven je tepežni dan in Novo leto prihaja z darili k onim, ki imajo bogate strice in tete.
Tudi domačega praznika ne smemo prezreti. To je nekako priprava za božič in novo leto in odtisne praznikom prijetnejšo podobo. Otroci smo ga vedno težko pričakovali. Neprestano smo sitnarili, kdaj bomo klali, in šteli smo na prste, j koliko dni bo še trajalo življenje rejenemu pujsu,' ki pa seveda ni slutil, kakšna usoda ga bo doletela. Žrl je z veliko slastjo ter se silno odebelil.
Nekjy dni pred prazniki so se stekli dnevi njegovega življenja. Mati so nakupili raznih dišav in i pripravili različno posodo. Oče pa so narezali klenovih šibic za »špale« ter jih ostrgali,pri čemer smo jim otroci pridno pomagali.
Zadnji večer je naš pujsek mirno preživel. Mati so očistil hlev ter mu skrbno nastlali. Običaj-' ne večerje ni dobil, zaradi česar se ni prav nič | pritožil. Zadovoljno se je zleknil po slami in zahrpal.
Zjutraj na vse zgodaj jo je primahal mož z velikim cekarjem, v katerem je nosil morilno orodje. Odložil ga je na klop in sedel za mizo. Oče so mu prinesli čašico žganja, da bo malo poduhal, kakor so se navadno izrazili. Izpraznil jo je v dušku, nabrusil nož, slekel suknjič in zavihal rokave.
Izpred svinjaka se je začulo cviljenje. Otroci smo se stiskali za pečjo in milovali prašiča, kako ga mora boleti. Ven nas previdna mati niso pustili, za nobeno ceno niso hoteli dovoliti, da bi bili prisostvovali morilnemu prizoru. Otroci vsako stvar čudovito hitro zapopadejo in potem poskušajo pri igranju. Tako so v sosednji vasi igrali «domači praznik«, pri čemer so hoteli zaklati triletnega dečka. Imeli so ga že na tleh in brusili pipec; prav v skrajnem hipu je prispela neka žena in preprečila nesrečo.
Ko je prašič utihnil, so ga naložili na «ploh» in klavec je začel svoje delo. Otroci smo ga radovedno obstopili. «Zdaj ga pač nič več ne boli«, smo se tolažili, videč, da mu reže noge in slači debelo kožo.
«Bolečine so že prestane«, nas je zadovoljil inož. Delo mu je šlo gladko izpod rok, vsi smo ga občudovali. To smo zijali, ko je razparal prašiča ter nam pokazal drobovje. Videli smo srce, pljuča, ledvice—vse to je zložil v velik lonec, ki je romal v kuhinjo.
Največje veselje so nam napravile klobase. Klavec je vsako posebej spretno zaokrožil ter jo vrgel v pripravljeno posodo. Najprej je naredil mesene, nato pa prtene in krvave klobase. Končno so prišli na vrsto razni nadevki kakor: danke, »šobelni« in ušesa.
Večerja je bila okusna in obilna. Povabljeni so bili tudi nekateri sosedje; nikdar ni manjkalo tako zvanega Polževega strica, čeprav mu je bilo precej daleč do doma. Mož je bil vzlic svoji starosti vedno ' ibre volje. Rad je zinil katero za šalo, pa tudi drugim ni zameril.
Oče so ga posadili za mizo ter mu nalili kozarec mošta, mati pa so pritresli zvrhan krožnik klobas. «Kar po domače», so mu rekli.
«Pa zalij», so ga oče silili s pijačo. «Saj je domač pridelek.«
«Boš pa katero povedal«, je pristavil klavec. »Marsikaj si doživel.«
Striček je pil in jedel. Vmes je pravil, koliko hudega je že izkusil. V mladosti je služil za pastirja. Pri Borštnarju na Hribu je pasel živino — za pet goldinarjev na leto. Vendar je toliko prihranil. da si je kupil kočo z njivico in vrtom.
Potem se je oženil, žena je hirala, otroci so pomrli. Vsaka bolezen se je pri njem oglasila.
»Kdaj vam je bilo najhuje?« je bil klavec radoveden.
«Takrat, ko mi je umrla prva žena. Bila je pridna ko čebelica in ponižna ko golobček. Z njo je šlo vse iz naše hiše.»
»Zdaj imate Lojzo«, mu je omenil drugo ženo.
«Urša je bila samo ena...» Starcu se je utrnila debela solza ter mu spolzela po velem licu. Vzlic temu je pridno zalagal in prilival. Pojedel je za tri enake, pa ne da bi mu oponašal.
Ko je odhajal, je bil že precej okrogel. Mati so mu napolnili cekar s klobasami, oče pa so dodali še steklenico mošta kot priboljšek za božične praznike. Precej pozno je že bilo, ko je odšel proti domu. Med potjo se je pogovarjal glasno sam s seboj kakor vedno, kadar ga je imel pol kapo. Pod mejo ga sicer ni zaneslo, vendar pa se je večkrat optekel, a se je vselej uiel za palico. Na koncu vasi si je moral odpočiti, odložil je cekar in sedel na ograjo.
«Mir vsem utrujenim!« ga je nagovoril možak, ki je krevsal ob palici proti vasi.
«Na veke, amen!« mu je striček odzdravil. «01io, Šterbenc! Kje si se pa zamudil?«
«Smrekove storže sem nabiral za okvirje. Pa pri Boštjanu sem se spotoma oglasil.« Mož je postavil na tla svoj cekar, ki je bil ves tak kakor stričkov, samo da je bil napolnjen s storži.
«Jaz grem pa od Brezarja«, mu je striček povedal. «Klali so, pa so me povabili na koline. Bre-zar je dobra duša, saj ne pusti človeka, da bi šel prazen mimo njegove hiše.«
»Trden je, trden. Nič mu ne manjka.«
Moža sta se zapletla v pogovor. Boštjanov in Brezarjev mošt jima je povečal zgovornost. Vedela sta si mnogo povedati; predvsem sta hvalila sta'e in grajala nove čase.
Ko se je striček prizibal domov, ga Lojza ni preveč prijazno sprejela. «Kot si pa šaril tako dolgo?« ga je nahrulila.
«Tiho, Lojza, tiho«, jo je miril. «Pri Brezarju sem bil na kolinah.«
»Kaj imaš pa v cekarju?« ga je vprašala.
»Klobase. Za božič smo preskrbljeni.«
»Ali res?« se je razveselila. «Caj, da pogledam.«
Lojza je raztegnila cekar in zavohala duh po smoli. Glasno je kriknila: »Dedec, ali meniš, da sem veverica?«
«Ali niso klobase?« je osupnil. «Krvave in prtene...»
«Ne bodi neumen. Storže si prinesel...»
«Hudimana, kje so pa klobase? Mhm, že vem: Cekarja sva zamenjala s štrbencem.«
Nič manj presenečenja ni bilo tisti večer pri Šterbencu, ko so zagledali v cekarju mesto stor-žev klobase. Seveda so pomoto takoj drugi dan popravili in tako sta prišla stric in Lojza do svojega priboljska za božične praznike.
S o t e 5 č a n.
Pa jo je ujel
Kočarja Tropinovca iz Zaplotja so poznali ljudje daleč na okrog. Komur je poginila kakšna žival, vsak je poklical Tropinovca, da mu jo je spravil s poti. Temu možaku, njegovi ženi in družini je to vse izvrstno teknilo. Vsi so bili lepo rejeni in rdeči. Čisto nič se ni zmenil Tropinovec, ako mu je semintja kak sitnež rekel: »Ti Tropinovec, ti si mrzli mesar; ti kolješ samo take živali, ki nič ne cvilijo, plačuješ jih pa z ,boh-lonaj'».
Izmed vseh ljudi pa je imela najbolj piko na Tropinovca Osatova Mica, ki je bila stara samica in predsednica vseh cerkvenih bratovščin v fari.
Kadar je Mica imela proti komu v mislih Tropinovca, se ni drugače o njem izrazila:
»Oj, kako je ta človek nemaren... Kakor kak ajd ali pogan je, ki vse sne.»
Kajpak je tudi Tropinovec o tem zvedel. Ker je bil tudi zvit in nasukan ko kozji rog, si je
mislil: «Le čakaj, ti ošabnica ošabna, še ne veš, kako te bom enkrat na lepem ujel!«
To svojo misel je razodel svojima najboljšima prijateljema Durgelčevemu Jakcu in pa Kre-veljnemu Gregcu. Obadva sta zmajevala z glavama in Jakec je izpregovoril:
«Veš kaj, Tropinovec, pa stavimo za pol litra zelenega, da se ti ne bo to posrečilo.«
Prijatelji so stavili.
Bilo je neke sobote zvečer. Tropinovcu se je po dolgem času posrečilo, da je ujel lepega Jokel-: novega mačka, ki ga je takoj odri in izročil ženi z besedami: «Nežika, za jutri bomo imeli izvrstno pečenko!«
V	nedeljo zjutraj Je bilo. Osatova Mica je mislila, ko je cerkovnik dan zvonil ob štirih, da zvoni že k rani maši, pa se je opravila in odšla v cerkev. Ker pa ni bilo nikjer nobenega človeka, se je oglasila pri Tropinovcu, ki je imel že luč, da počaka za odhod k rani maši.
Zviti Tropinovec je skrivaj pomignil ženi. Ta je odšla takoj ven kuhat zajtrk in peči mačka.
Tropinovka je baš prinesla v hišo kavo in mačjo pečenko, ko sta se oglasila že tudi Jakec in Gregec.
Vsi so jedli zares lepo dišečo pečenko. Tudi Mico je zmotil prijeten duh. Vprašala je, kako meso jedo.
Pa odgovori Tropinovec: «Mica, dobr zajtrk je, a ga češ mav?«
Tudi Mica je jedla.
Ko so použili pečenko, sta se začela smejati Jakec in Gregec ter sta menila:
«Mica, kajne, de je biv dobr ma-av; kajne, deb ga še jedva, kob ga še jmeva ma-av, ma-av!«
Kakor bi ose napadle Mico, tako je zdirjala ven, pa kar slabo ji je postajalo. Torej mačjo pečenko je jedla..,
Cele tri dni ni bilo Mice na izpregled. Njena dekla je pripovedovala, da je bolana in da jo glava strašno boli.
Ker sta bila Jakec in Gregec dobra pevca, sta kmalu potem pela na vasi novo pesem: To je res prav, da je tud Mica jedva mav. Kaj za to, če jo mav trga po gvav! Pa je biv le dobr mav!
Tropinovec se je vselej smejal, kadar je pripovedoval to mačjo zgodbo in je na koncu vedno, dejal: »Ujeli pa srno jo le, to ošabno Mico!«
Anton Stražar,
Kdo je iznašel padalo
V	modernem zrakoplovstvu je postalo padalo važno varstveno sredstvo, če se aparat ponesreči. Kot imajo ladije rešilne čolne, tako mora biti tudi letalo opremljeno s padalom, ker bi sicer ni£.rsikaka nesreča, ki doleti letalca v zraku, pomenila zanj gotovo smrt.
Nekatera izročila vedo povedati, da so zamislili padalo že v starem veku. Prvi model pa imamo šele pozno v srednjem, že na pragu novega veka, in sicer v neki risbi znamenitega umetnika in arhitekta Italijana Leonardo daVinci-ja, ki ga moramo potemtakem smatrati za iznaj-ditelja padala. Leonardo je zapisal pod letalo: «Če imamo gosto streho za šotor v premeru dvanajstih komolcev, se lahko brez nevarnosti spustimo iz vsake višine.«
Poznejši poskusi so pokazali, da mera, ki jo je določil Leonardo, precej natančno odgovarja meri današnjega padala. Padalo, ki naj nosi enega moža, mora imeti namreč najmanj osem metrov v premeru, kar se ujema z dvanajstimi Leo-nardovimi komolci.
Trajalo je še približno trinajst sto let, da se je ta misel praktično udejstvila. Prvi skok iz balona si je upal napraviti leta 1797. Francoz Garnerin. Nekaj desetletij so uporabljali tako padalo kot znamenitost pri predstavah in šele leta 1886. so ga začeli tudi praktično uvaževati; bilo je takrat, ko se je Amerikanec Baldwin lotil novih poskusov s padalom, ki je danes važna oprema na letalih.
PravHna odločitev!
Poleg vode igra pri pranju največjo vlogo tudi milo. Uspeh pianja je nd.isen od njega, »sled česar je v interesu gospodinje, da kupuje najboi e. Tako milo, ki vzdriuje vse diber lastnosti je poznano teipenrinovo
milo GAZELA
po katerem se »a danes na stotisofce
gosoodint!
Božičnice naših rudarjev v Nemčifi
Zveza jugoslovenskih delavskih in podpornih društev v Nemčiji, v kateri so včlanjene številne slovenske rudarske družine na VVestfaLkem in v Porenju, je uvedla zelo lep običaj, da njena društva v božičnem času prirejajo božičnice za otroke. Božičnice se vršijo od srede decembra tja do Svečnice, da se nedeljo za nedeljo zvrstijo vsa društva in da so tako omogočeni medsebojni obiski. Vsako društvo zbere nekaj denarja in darila, po vrhu pa še Zveza iz svoje blagajne prispeva s primimo vsotieo, da se omogoči otrokom slovenskih rudarjev božično veselje.
Kako lepe in kako prisrčne so te božičnice naših rojakov v Nemčiji! Vse družine, ki so včlanjene v društvu, se na določeni nedeljski popoldan zbero v gostilni, kjer se nahaja društveni lokal. Darila so lepo povezana v žametast papir in otrokom žarijo lica in očesca v veselem pričakovanju razdelitve. Harmonika zapoje, predsednik društva v izbranih besedah pozdravi ctro-čičke in vzbuja spomine na božično praznovanje v daljni domovini. Mnogim odraslim se ob spominih na domači kraj in na mlada leta utrnejo solze iz oči. Dekleta in fantki, ki morajo v Nemčiji obiskovati samo nemško šolo in jim slovenska beseda dela preglavice, ker jo čujejo samo v domačem kro?u, se potrudijo za božičnico in se naučijo lepih deklainaciji in pesmi na pamet. Potem razdeli predsednik darila. Vsem otročič-kom enako. Kdor le enkrat vidi to odkrito otroško veselje, ga mora prevzeti ginjenost.
Zares, ni si mogoče pomisliti bolj prisrčnih prireditev, kakor so, božičnice naših rojakov v tujini. Ločeni od doma, v trdi borbi za vsakdanji kruh se razveseljujejo ob praznikih miru in sloge s svojimi otročički vred. In se spominjajo domovine. Ali ni tudi naša dolžnost, da se mi ob božiču spominjamo njih, svojih bratov in sester, ki so morali za kruhom v tuje dežele? Pozdravljamo Vas, dragi rojaki v tujini in želimo Vam in Vašim otrokom kar najsrečnejše božične praznike. Ostanite nam zvesti bratje Slovenci in tudi mi Vas ne bomo pozabili. Še prav posebno se Vas spominja «Domovina», ki seVam je v tujini tako priljubila. Postala Vam je zvesta tovarišica in sporočevalka novic iz domačih krajev. Potrudila se bo z novim letom še bolj, da bo vredna Vašega zaupanja.
tiski Rdeči križ je vse nemške izseljence na kolodvoru pogostil. Druga skupina, ki je štela 600 izseljencev je prišla v Silupe dan kesnrje, tretja pa nekaj dni nato. Stanje nemških izseljencev ni bilo tako obupno, kakor se je govorilo. Oblečeni so bili dobro in tudi z živili za potovanje so bili dobro preskrbljeni. Dekleta nosijo klobuke, kar je čudno, kajti v Rusiji ni kmečkih deklet, ki bi hodile v klobukih. Na vprašanje, ali so jim ruska oblastva delale sitnosti, so izseljenci odgovorili, da je šlo vse gladko. Na pot so vzeli mnogo jest-vin, poleg tega pa so dobili \ Mrskvi toliko kruha, da so ga imeli ves čas v izobilju.
ŽENSKI VESTNIK
Nemci bežijo iz Rusije
Prva precej številna skupina nemških izseljencev iz Rusije je prispel? te dni na latiško-rusko obmejno postajo Silupe. V posebnem vlaku je bilo 2C0 odraslih in G0 otrok. La-
Nekaj besed o zimski modi
Letošnja moda se je v bistvu v toliko spremenila, da so krila nekoliko daljša. Nosijo se še vedno ali plisirana ali pa v razne gube položena krila. Vendar pa prevladuje na splošno zvonča-sta oblika.
Lahko pa nosimo še vedno v gube položeno obleko, zato še nismo staromodne. Posebno pri oblekah, ki so letos spet zelo v modi, se nosi skoro vedno v gube položeno krilo, jopica pa mora biti samo 12 cm krajša od krila. Bluza k taki obleki mora biti ali iz istega blaga ali pa j vsaj podobne barve kakor je obleka sama.
Pas v žemperju, kostumu, obleki kakor tudi pri plašču je pomaknjen čisto za životni pas. Opašemo ga lahko, da je pomaknjen skoro za 12 cm višje od pasu, kakor je bil v modi lansko j leto. Zato pa žemperji in bluze tudi niso več tako dolge. Bluza se ponajveč nosi v krilu kakor pred leti.	i
Tako zvane plaščne obleke so še vedno zelo v modi, samo je krilo po večini urezano in izdelano v zvončasti obliki in, kakor že rečeno, spodaj daljše.
Plašči so krojeni v ravni liniji s precej ve-likmi reverji in moško fasono. Na hrbtu v dve gubi, ki ste pa prešiti in se ne odpirate. Plašči se nosijo s pasom ali brez pasu in*so prav tako daljši kakor krila pri oblekah. Skoro ni plašča, da bi ne imel tudi žepov.
Najmodernejša barva oblek in plaščev je rjava in «bež», oziroma «drap», a tudi modra in črna barva sta še vedno moderni.
Zelo so v modi tudi baržuni, posebno taki, ki so podobni kožuhovini. Na višku- mode pa je seveda letos kožuh. Ker si ne more vsaka ženska omisliti dragega kožuha, so pa za nadomestilo ti baržuni, ki so bolj poceni in pa zelo praktični.
Tak kožuhast $ašč je krojen popolnoma ravno brez vsakih gub, le ovratnik je bolj širok, da dobro pokrije in greje.
Vsekakor se je moda po lanski hudi zimi nekoliko spametovala, ker so krila daljša; a poskrbela je tudi, da nas ne bo preveč zeblo v noge, za volnene nogavice kakor tudi za snežne čevlje, ki se dobijo v vseh barvah. Snežni čevlji so pri današnji modi kratkih kril nepbhodno potrebni tudi podeželskim ženskam.
Nogavice se nosijo ponajveč v drap-barvi, pri tem morajo biti enake barve tudi snežni čevlji
Kar se v splošnem tiče barv, velja še vedno pravilo: ako hočeš biti moderna, se moraš obleči in obuti tako, da nimaš na sebi več ko tri različne barve, a tudi te se morajo lepo skladati
Kako je treba prati volnene stvari
Pri pranju volnenih stvari je treba paziti predvsem na to, da voda ni prevroča. Voda mora biti mlačna in tudi ne pretrda; najboljša je deževnica ali pa potočnica. Tudi ne smemo mrzle in vroče vode izmenjavati. Volneno stvar operi v največ 40 stopinj Celzija mlačni vodi in izperi jo v enako mlačni vodi. Nikdar ne smeš volnenih stvari tudi mencati, ker jih to samo pokvari.
Volnene stvari peri v suhem vremenu in ko si si vse pripravila, tako milnico ali pralni prašek, kakor tudi vodo za izpiranje, nadalje še čiste platnene rjuhe, v katere boš lahko zavila oprano volneno blago.
Volneno obleko namoči v pripravljeni milnici in jo nekaj časa otiskaj med pestmi, da gre umazanost ven, nato jo izperi v enako topli vodi, in sicer tako dolgo, da ostane voda popolnoma čista. Ako je voda pretrda, dodaj ji nekoliko bo-raksa.
Ko je obleka izprana, jo samo iztisni, nikar pa ne izžemaj, in jo nato položi na pripravljeno rjuho. Lahko pa jo tudi pripneš z iglami, ki ne zarjavijo, in obesiš sušit na prepih.
Tudi obleke iz umetne svile lahko sama ope-reš. Tako blago moraš oprati samo v hladni milnici, napravljeni s kakšnim pralnim sredstvom, oziroma praškom, ga v tem večkrat premočiti, nato iztisniti in dodobra izprati, na kar ga zaviješ v rjuho.
Ali se da taka obleka, bodisi volnena ali iz umetne slive, sploh oprati, o tem se je treba prej prepričati, in sicer s tem, da pomočimo krpico iz takega blaga v vodo in jo potem iztisnemo nad kako belo krpo ali papirjem. Ako je izcejena voda popolnoma čista, potem tako obleko lahko opereš na gori opisani način.
Seveda taka oprana obleka ne bo popolnoma takšna kot je bila prvotno; vedno trpi nekolika barva. Pri pisanem blagu se barve kaj rade medsebojno pomešajo, a tudi pri enobarvnem blagu se barva več ali manj izpremeni.
Za kuhinio
Dober rum si lahko napraviš takole: V kaki drogeriji kupi liter finega špirita in toliko rumo-vega ekstrakta, kolikor ga je treba dati na liter špirita. To ti že povedo v drogeriji, koliko rumo-vega ekstrakta, oziroma esence, moraš vzeti na liter špirita. Na ognjišču raztopi v eni manjši kozi četrt kilograma sladkorja, in sicer v eni osminki litra vode. Ko se je sladkor raztopil, ga daj na hud ogenj (a ne na odprt ogenj) in pridno mešaj toliko časa, da temno zarumeni. Nato prilij četrt litra tople vode in mešaj dalje, da se
A i ga poznale tednik „ Roman"? !
Kdor ga želi snovati, naj izoulnlo drezek, ga prilepi i na dopi uico in pošlie na naslov: t! prava «Romana», j
Uprava „Romana"
Ljubljana, Breg St 10
Prosim, pošljite mi božično številko za-
Liubliaoa, Ureg S t. 10, in dobil bo brezplačno >
našo božično številko na ogled. Tednik prina&a dva j	„ ___
lepa, velenapeta romana v velikih nadaljevanjih, kratke | bavnega tednika »Roman brezplačno na novo-ti, smešuice, zgodovinsko zgodbice, razpis nagrade , O0.]e{j priložite položnico. Ce se ne bom Din 500.—, članke o modi negovanju, obraza, negovanju i °	.	, u i j,
tel. Sii, nasvete za kubiujo, stanovanja in druge praktične J naroČil, JO vrnem V tren anen. nasvete.	i
Z novim letom začnemo objavljati nov, zelo nirpct i
roman, svetovnega slovesa »KONZULOVA 8KRlVMOST». -[ Ime: ......--»j...............-...................................-........................-
Naš tednik obsega 16 strani v ohliki »Domvine« in , izhaja vsako soboto. Naročnina je z novim letom na i t.-„„:.	—
mesec 8 Din, četrtletno 20 Din, polletno 40 Din, in j m aJ ■ ............................ ................
vseletuo 80 Diu.	i
Vsrediodrežite!	! PoŠta: ................................-.......................-.....................—
sladkor fcisto raztopi. V drugem lon-11 kuhaj v četrt litra vode nekoliko limoninih lupin, košček vanilije, malo ingverja in košček celega cimta. Ko je malo prevrelo. precedi ta čaj v velik lonec. Ko se je ohladilo, prilij špirit z umovim ekstraktom, raztopljeni sladkor iu še pol litra prevrete hladne vode. Vse dobro zmešaj. Ce ti je rum še piemočan, lahko dodaš še četrt litra prevrete hladne vode. Nato nalij rum v steklenice in jih dobro zamaši. Ko je rum stal par dni na hladnem, je že dober. Ce ga hraniš za več mesecev, postane pa še veliko boljši. Takšen doma napravljeni rum je pristen in tudi znatno cenejši kot ga pa dobiš v trgovini.
Čokoladna torta. Mešaj v skledi pet dek sirovega masla, dve jajci (rumenjak in beljak) in I dek sladkorja vsaj pol ure, na kar dodaj tri četrt kile moke, štiri žlice kakao-a in en pecilni prašek. Dodaj še par žlic mleka, da dobiš gosto-tekoče testo. Nato namaži tortni model in stresi vanj testo. Ko se je testo po modelu enakomerno razlezlo, deni v peč. Ko je torta pečena in se je ohladila, jo prereži počez na dvoje, namaži spodnji del s poljubno mezgo (najbolje marelično), jo spet zloži skupaj in potresi povrhu s sladkorjem. To je dobra in poceni torta.
Orehov kruh. V skledi mešaj štiri rumenjake in 14 dek sladkorja kakih 20 minut, nato dodaj 14 dek zmletih orehov, sneg štirih beljakov in tri in pol deke drobtin. Speci v modelu, pomaza-nem z voskom. Hladno razrezi na poljubne kose.
Orehove rezine. Mešaj 10 dek sladkorja s petimi rumenjaki, potem primešaj sneg štirih beljakov, sedem dek moke in dve deki zmletih orehov. Deni peči v pomazanem modelu in ko je pečeno, stresi na krožnik in posuj z vanilijinim sladkorjem. Hladno razreži na majhne rezine.
Mandeljnov! kupčki. Stoici sneg treh beljakov, nato primešaj 14 dek sladkorja in naribane limo-n<ne lupinice in 14 dek zmletih mandeljnov ter nulahko premešaj. Pomaži pekačo z voskom, pokladaj vanjo s kavino žličko majhne kupčke ; in potem speci.	;
Praktični nasveti
Črnilo (tinto) spraviš iz parketov z limoninim sokom, ki mu dodaš nekoliko soli. Tudi z mokro ščavno soljo (Kleesalz) lahko snažiš. Osnaženi madež pa moraš takoj namazati s ščetko in volneno krpo. Navadna tla se dajo osnažiti na isti način, samo jih moraš potem mesto namazati z voskom, pomiti z lugom.
Lesen pod poribaš najlepše (zlasti v kuhinji) z lugom, milom, krtačo in čisto vodo. S krtačo moraš odrgniti deske vedno po dolgem, nato jih hitro izprati in pobrisati najprej z ožetim krpami, nato pa še s uhimi. Vodo moraš pri ribanju tudi večkrat menjati.
Marmornate plošče umivaj s toplim lugom in jih nato zdrgni s suho flanelasto ali drugače mehko krpo. Madeže spraviš z marmorja, ako zmešaš nekoliko žganega apna z gosto milnico, namažeš to na madeže in pustiš tako nekaj časa. Mažo potem odstrani, umij ploščo z mlačno vodo in jo dobro obriši z volneno krpo.
Od muh ponesnažene okvire pri ogledalih in slikah osnaži z zrezano čebulo, pomočeno v čist žririt. S tem lahko odstraniš tudi vse druge madeže. Stare zrezljane okvire, ki so zaprašeni, pa najbolje očistiš od prahu z mehkim čopičem.
Tukaj pa tudi domuje dobrosrčno slovensko prebivalstvo, katerega miroljubnost le izjemoma kalijo alkoholu vdani siroveži in pretepači. Žlahtna solza vinske trte, po pameti zavžita, razvedri, potolaži ter dobrodejno dvigne človeka, ako se pa pretaka po grlu požeruha, je strup, ki neizprosno tira žrtev v pogubo.
Ko slišiš veselo pesmico živahno razgibane družbe z ljubkega hrička, te veselo pritegne k sebi.
Letošnjo trgatev je že bila po večini opravila strašna lanska zima, a ostanek je bil izvrstne kakovosti kakor malokdaj. Trta je dobro dozorela in je dobro pripravljena za drugi pridelek.
Dobro je, da novi vinski zakon osnaži tudi Slovenske gorice nesrečne zastrupljevalke šmar-nice.
V novejšem času se je začelo posvečati več pozornosti tudi našim prometnim žilam, cestam. Da bi bilo tako za naprej. Ilovnati svet Slovenskih goric je dobrih cest potreben kakor žejni pijače in lačni kruha. Merodajni krogi naj ne pozabijo na ta obmejni okrasek Jugoslavije, ki je bil doslej malo uvaževan.
Uporabljajte
KOLINSKO CIKORTJO
in prepričali se bo-te, da je izvra en prida tek za kavo. Vsem niiim cenjenim odjemalcem želimo vesele božične prszn ke in srečno Novo leto. —
Kolenska tovarna hranil, d d. ▼ Ljub jani
so zbiralci že vsi vinjeni in njihovi glasovi so hripavi.
V Medmurju je precej siromašnega ljudstva, toda naj bo letina še tako slaba, vendar ni Med-murca, ki ne bi daroval tudi zadnjega fižola gospodom. Medmurec je zelo veren in si ne upa zameriti se gospodu župniku
Takih množin fižola, kakršne spravijo župniki skupaj, ni mogoče pojesti, zato po župnišču z njim hranijo svinje.
Večja posestva morajo župnikom dajati tako zvano lokno, in sicer določeno množino zrnja. Lokno se daje večinoma v ajdi. Ako pa dotičnik nima zaradi slabe letine odrejene mu miož.ine ajde, pride med nj>m in župnikom do pogajanj, ali se plača v denarju ali k°kem drugem zrnju.
Ta navada naj bi se pač oben >m z bero po slovenskih krajih odpravila, saj tako beračenje ne povečuje duhovniškega ugleda.
H koncu bi še priporočil \-<em Medmurcem nošo lepo <Domovino», ki n^m skrhi za zabavo ter pouk v gospodarsk h in drujih zadevah. Vsem medmurskim rojakom ve9-d božič in dosti sreče v novem letu!
Zbirec v Medmurju
Preseka, decembra.
V Medmurju je še vedno v navadi tako zvani zbirec, katerega izvršujejo župnik, organist in zvonar takoj po novem letu Župnik oznani zbirec v cerkvi, kdaj pride v katero vas. Zbirec se izvršuje z veliko ceremonijo. Župnik gre s križem v roki, za njim organist in trije nnžaki, med katerimi je tudi zvonar, z vrečami na ramenih.
Ko pridejo do hiše, zazvoni zvonec, katerega tudi nosijo s seboj, na kar zadoni pesem petih grl, da odmeva po sosednih štajerskih gozdovih cNarodil se je kralj nebeški ..» To pesem pojejo v hišo, kjer so pripravljeni na mizi v skodelici s cipresno vejico blagoslovljena voda in trije krožniki fižola, na kar duhovnik izreče neko kratko molitvico, blagoslovi hišo in orga list s kredo napiše na hišnih durih G. M B., tri križe in dotično leto. Nato pomoli g. župn k križec hišnemu gospodarju, gospodinji in vsem nahajajočim se v hiši. Križec vsi po vrsti poljubijo.
Gospodarjeva dolžnost je, plačati tako zvani križec s 4 dinarji, a gospodinja 'im nasuje fižola v vrečo, na kar spet zapojejo «Daj vam Bog zdravje...> in gredo iz hiše.
Seveda pri premožnejših hišah jim tudi pripravijo jedi in pijače. Ce tako v-;8 dan pobirajo,
Argentinsko pismo
LasBrenas. novembra.
Nekoč sem ti obljubil, cenjena <Domovina>, da se bom tudi jaz včasih spomnil na tebe s kakšnim dopisom. Žal, se je ta obljuba dolgo zavlačevala. Težko te pričakujemo, k'aj prideš, da čitamo novice iz starega kraja, v katere nas zopet vleče srce iz Argentine.
Boljša je domača gruda, ko na tujem zlata ruda! tako pravi star slovenski pregovor. Tako se godi tukaj marsikomu V em, cin ie mnogo radovednežev, ki bi radi vedeli, kako je v tej bogati deželi. Zato sem se namenil, da malo popišem tukajšnje razmere.
V tej vroči pokrajini Chaco se nas nahaja lepo število Slovencev. Nekateri so zasedli -.emljo in jo obdelujejo Drugi so zaposleni pri gradbi nove železniške proge. Plača je bolj elaba, tako da se težko kaj prihrani.
Za one. ki obdelujejo zemljo tudi ne kaže letos kaj prida. Ker je suša uničila vso k<-ruio. je ostal {samo bombaž; ako ne br v kratkem dežja, se bo 'posušil tudi ta, tako da bo malo ostalo. Drugih kmetijskih kultur na ozem'ju Chaco ii zaradi strašne vročine, ki doseže v mesecu decem'»ru j in januarju svoj višek. L*'ncko leto je bila vročina v teh dveh mesecih 52 stopinj Celzija v sencu
Ljudje se mučijo na vse načine, da bi se zaslu-| žili kakšen denar. Lansko leto je bilo boljše, ker sta koruza in bombaž obrodila zelo dobro. Zaslužil se je lep denar v času obiranja. Za Ittos ne vem, kaj bo, ker kaže vse slabo.
O kakšnih delavskih organizacijah tu ni govora. Pa še nekaj imam omeniti. Tukaj med nami
tmmmm
Kdor še ni naročil srečk.
_si odganja srečo
IZ POPOTNIKOVE TORBE\ \™ HOVO letO.
Tudi lep kot naše domovine
Slovenske gorice, decembra.
Slovenske gorice so lep z vinskimi grički in senčnimi taji posejan svet v izlivnem kotu med Muro in Dravo. Snažne lične viničarije kronajo brežne obronke, med katerimi se vijugajo šumeči potočki po mirnih travniških dolih na jug proti i materi Dravi. Tu je varno in udobno domovanje | vinske trte in sadovnjakov, pa tudi živinoreja se dviga bolj in bolj.	j V
Izpolnite naročilne dopisnice, ki smo jih priložili zadnji „Domovini", da Vam moremo pravočasno poslati srečke državne razredne loterije. Prvo žrebanje se bo vršilo že
16. januarja 1930.
ZADRUŽNA HRANILNICA, r. z.z o. z.
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 19.
Je tudi rojak, ki sicer pravi, da je izobražen, vendar rad stori rojakom neprilike, ko kriči nad nj.mi, da so kranjski voli Mene je dal celo dvakrat zapreti s policijo, če®, da mu dolgujem večjo vsoto denarja, kar je bilo popolnoma izmišljeno. Zato sem bil takoj izpuščen. Drugič ie trdil, da sem ga hotel napasti v njegovi lasi, kai je bilo zopet laž, in so me zopet izpustili. Ko je videl, da tako ne gre, je začel pisariti moji ženi v stari kraj razne izmišljotine. Za enkrat naj zadostuje. Drugič pa kaj več.
Vesele božične praznike in srečno novo leto Selim vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, bralcem in bralkam «Domovine:». Jakob Ivauetič (Metlika).
Vino kaže svo o moč
Mala nedelja, decembra.
Tu pri nas smo pridelali precej dobro vinsko kapljico, ki je največkrat vzrok raznim nesrečam. Posebno raznim šalam naklonjeni ljudje bi morali uvaževati malo manjšo mero pri rujnem vincu. Pred kratkim so grabili listje pri posestniku Špindlerju v Godemarcih. Od samega veselja, da so dobili spet lepo vreme, so se po večerji skušali, kdo je močnejši. Najbolj živahen je bil Roškar, ki mu ni bil nihče kos. Nazadnje sta se sprijela z gospodarjem in Roškar je padel tako nesrečno na tla, da si je zlomil desno nogo.
Par dni pozneje pa so vozili občinski vozniki les pri Vrbnjaku v Bodislavcih. Po običajnem zalivanju duš je znan rogovilež Šrel pograbil par sosedov ter razkazoval svojo moč nad njimi. Končno je pograbil še na stolu sedečega Belšaka Tončka in ga vrgel tako nesrečno, da si je zlomil prsno kost.
V nedeljo 15. t. m. pa so korajžni fantje po pozni sv. maši razkazovali svojo moč okoli cerkve. Številni gledalci niso bili v nevarnosti, ker junaki so rabili kot orožje le jezik, pesti pa so dvigali samo visoko v zrak. Tako tukaj ni bilo ranjencev, ona dva druga pa se zdravita v domaČi oskrbi.
f ZANIMIVOSTI
nih smrek iu tako zvanib sekvoj, ki splošno dosežejo 80 do 90 m višine in 1200 let starosti. Visokost do 120 m v Kaliforniji ni baš lako redka.
Največje drevo na svetu rase v Avstraliji; imenuje se latinsko eucalyptus diversicolor. Kase večinoma v močvirnatih krajih in »a zapadno-avstralski obali. To dtevje se dvi<:a tako visoko, da se človek zgrozi pred njim. Nekatera drevesa so visoka do 1&0 metrov.
Nesrečna številka 13
Zakaj je številka 13 nesrečna? Tako bo marsikdo vprašal In se hotel otresti starega babje-verja, češ, zakaj bi morala' biti prav 13 nesrečna. Naš moderni svet trdi, da ne pozna več praznoverja in se pomilovalno smehlja starim, ki so verjeli v take stvari. Ali se je res svet otresel prazno-
vedno le v čisto določenih obdobjih 11 yi 33 let nikdar pa zaporedoma. KSppen zatrjuje na podlagi svojih proučevanj, da se nam letos ni treh« bati ostre zime in da bo taka hudi zima, kakor j« bila lani, šele čez 33 let, torej leta 1962. Istega mnenja je tudi profesor Weickma in v Lipskem.
X Ogromno bogastvo y protezi. Pred letom dni je umrl na Dunaju poljski državljan Niaa Goldberg Podjetni žid se je že pred ^ojno i/selil v New York, kjer je ustanovil podjetje, ki je dobro uspevalo. Prve dni oktobra lanskega leta se je vrnil na Dunaj, deloma po poslu, deloma pa, da bi se dal preiskati pri zdravnikih, ker je bolehal na želodcu. Par dni po svojem prihodu pa je v nekem dunajskem hotelu unfrl. Oblastva so zapečatila dva njegova kovčega, v kiterih je bilo več sto dolarjev. Denar so shranili na varno. Zid je imel tudi protezo, ki so nameščenci hotela, ker je niso mogli uporabiti, istotako izročili ob«
Metuzalemi in orjaki med drev em
V nekem ameriškem listu jo Lila nedavno alika ogromnega drevesa v Kaliforniji, visokega 120 m. Deblo drevesnega orjaka je trhlo in votlina je tako velika, da gre lahko skozi nj > velik poštni voz. V obsegu meri orjaško drevo 36 m.
Tudi v Evropi je mnog ) starih visokih dreves. Tako so imeli na Sedmograškem ogromno jelko, ki so jo posekali leta 1G23. in k- tere starost so cenili na 320 let. Visoka je bila EO m in poldrugi meter od tal je bila debela IGO cm Prav tako rasejo v višjih bavarskih krajih po 500 do fOO let stare smreke. V gozdovih južnovzhodne Evrope pa najdemo tisočletne brrste. V Fnnkensteinu v Pruski Šleziji je 44 m visoka in 450 le! stara jelka. Najstarejši macesen v Hermersdoru ie najl rž tudi najstarejše drevo v Evropi. V ia »k je 110 m in strokovnjaki cenijo njegovo starost na 2'00 let. To drevo je stalo torej že 5C0 let pred Kristusovim rojstvom.
Neki berlinski časopis je pisal o hrastu v So-lingenu, ki se naziva «del:eli hrasl» Debel je tako, da ga komaj otseže 8 mož. Njegovo starost cenijo na 1C00 let. V istem gozdu je 25 m visoka bukev, ki je taka košata, da so postavili med veje mizo in klopi, do katerih se pride po lestvi. Naj-debelejši in najstarejši hra.-t v Nemčiji je na Meklenburškem, visok 40 m in delul 10 5 m. Tudi lipe dcčrkajo vis ko starost. Ob vznožju Stafel-berga pri Lichtenfelsu stoji lipa, s.ara 1100 let. Zeleni in cvete samo na ju<j;ozapadni strani, drugače pa štrle kvišku gole veje
Vsi ti evropski drevesni Metuzalemi in orj :i se pa ne morejo meriti z a^eriški^i tovpiTsi. Posebno Kalifom.ja je znana kot dežela ogrom-
verja? Kdor količkaj pozna ljudi, bo sicer pri znal, da je deloma danes res manj prazne vere, I lastvom. Oba kovčega in protezo so oblastva da pa vendar še ni izginila, nasprotno, še veliko	shranila na poljskem konzulr.tu Nameščenec tega , veliko ljudi je, ki so prav tako babjeverni, vemo,	konzulata, ki je bil sam vojni invalid, se je za-' da so tudi taki še, ki imajo neki sveti strah pred	nimal za protezo, in ko je z žepnim nožem odvil številko trinajst. Če pomislimo, kako težko se	neki vijak, je padlo iz notranjosti proteze 88.000 otresemo starih navad in razvad, da se tudi staro	komadov dolarskih novčanic. Kot dedinja tega in ukoreninjeno mišljenje jako težko spremeni,	skritega premoženja pride v poštev njegova bomo razumeli, zakaj je še vedno dovolj ljudi, ki	vdova, ki živi v New Yorku. verjamejo, da je število 13 usodno, in se ga boje, X Smrtna nesreča prekoafriskih letalcev. V dasi tega morda nočejo priznati, boječ, da jih	mestu Tunisu v Severni Afriki so te dni pričako-I bodo drugi imeli za nazadnjake.	vali napovedano angleško letalo, s katerim sta I Če nas je bilo trinajst v družbi, se nehote spo-	hotela angleška letalca Williams in Jenkins pregledamo in če le mogoče, to stvar tako ali dru-	kositi rekord nepretrganega poleta v daljavo. O gače popravimo. Dado se navesti resnični slučaji,	letalcih pa ni bilo ne duha ne sluha. Nenadoma da so se veliki in učeni možje silno bali omenje-	pa je prispela v Tunis vest, da je našel neki nega usodnega števila.	domačin v gorovju ostanke razbitega letala in j Vera, da bo trinajstega v družbi doletela še	poleg letala dve trupli. Zaradi viharnega vre-' tisto leto smrt, je bila prej zelo razširjena in to	mena so komaj dospeli do ponesrečenega letala, ne samo v Evropi, temveč tudi v vzhodnih deže-	Trupli so pustili na mestu katastrofe in ju za« lah. Razlika med posameznimi deželami je le ta,	stražili z oddelkom vojakov. Francoski guverner aa ni povsod isti, ki ga je zaznamovala usoda,	je izrazil angleškemu generalnemu kc nzulu svoje Večinoma velja to za najmlajšega, oziroma onega,	sožalje zaradi nesreče angleških letalcev. Kakor ki je prišel zadnji. Drugod je zaznamovani tisti,	se sodi, je letalo zaradi viharja moralo pristati ki vstane prvi od mize, ali pa oni, ki se usede	in se je pri pristanku razbilo, pri čemer sta oba prvi za mizo. V Dalmaciji zapade oni usodi, ki	letalca prišla ob življenje, se najbolj ustraši, če opozori kdo na število 13. X Boljše viv.i hočeio vero popolnoma uničiti. Stvar je precej zanimiva že radi tega, ker se	V Moskvi, Leningradu in drugih mestih sovjetske marsikdo res tako ustraši, da postane število 13,	Rusije so organizirali boljševiki odločno gonjo ki je na stvari čisto nedolžno, zanj pogubno.	proti praznovanju božičnih praznikov. Po vseh Kje ima ta vraža svoj izvor? Najbrže že v	podjetjih se vrše protiverska predavanja. Delav-starem veku. Vemo, da so bila nekatera števila	stvo onih podjetij, v katerih še ni uveden tedea prav posebno priljubljena, kar so prav posebno	brez nedelje, je sklenilo 25. t m. delati in poklo-uvaževali, če je šlo za število gostov pri mizi.	niti ves dnevni zaslužek skladu za industrijali-Tu so bila dobrodošla števila 3, 9, 10, 12.	zacijo Rusije. Na splošno željo dehv*tva je osred-Za kristjanske narode je bilo pri postanku,	nji svet strokovnih organizacij sklenil, da bodo oziroma širjenju te vraže brez dvoma velike	25. t. m vsa podjetja obratovala Zveza brezverce* važnosti sveto pismo, v katerem igra število tri-	je razvila živahno delovanje. Na njeno zahteve najst pomembno vlogo. Najvažnejši primer je	pr.rede gledališča, klubi in kinematografi med Kristus z dvanajstimi učenci. Trinajsti, Judež	božičnimi prazniki protiversk^ predstave. Pred-Iškarijot, je izrodek žalostnega slovesa, ker je	sedstvo moskovskega sovjeta je prepovedalo se-postal izdajalec. Kot takega ga zadene sramotna	kanje in dovažanje božičnih drevesc ter pozvale smrt, ko gre in se obesi.	trgovce, naj odklonijo prodajo okraskov za bo-Taki primeri nam jasno razlagajo, kako je	žična drevesca. Gibanje proti veti in Bogu je postalo število trinajst strah vsem praznover-	nastalo kmalu po boljševiškem prevratu in začel cem. Moderna, prosvetljena doba je mnogo sto-	ga jg Lenin z znanim izrekom, da je vera opij rila, da je omejila to praznoverje. Kakšnih sred-	ljudstva. Pred letošnjim božičem je dosegla proti-stev pa so se morali ljudje posluževati, da bi	verska agitacija višek. Pod Stalinovim režimom ubili strah pred nesrečno trinajstico, nam pove	so odpravili nedeljo in pripravlja se tudi reorga-ta-le primer.	nizacija koledarja. Število brezvercev v Rusiji Leta 1857. so ustanovili v francoskem mestu	0(j <jne dc dne narašča, posebno med delavstvom Bordo društvo trinajstih, ki je prirejalo sestanke ntfj{mj 8i0ii sploh, ker je zelo značilno. Samo trinajstih ljudi; dan prireditve je bil trinajsti pe-	na kmetih protiverska agitacija še ni dosegla tek v letu. Pa tudi sicer je igralo v tem društvu	večjega uspeha.
število trinajst važno vlogo. V tem času res ni	( x Si!en mraz v Ameriki. Po vsem srednjem
bilo nobenega smrtnega slučaja, kar je gotovo	zapa(ju in severozapadu Severne Amerike divja
mnogo pripomoglo, da se je omejila prazna vera	snežni vihari ki ga spremlja nenavadno hud mraz.
v usodno število trinajst.	j v Chicagu je zmrznilo 20 oseb. 300 voz cestne
Kot trezno mislečim ljudem nam bo število	žeieznice je zaradi poledice skočilo s tira. V
trinajst prav toUko vredno kot vsa druga števila	Montrealu je baje padla temperatura na 40 sto-
in «trinajstiči» bodo za nas pomilovanja vredni	p;nj pod nič|0 Xudi v južnih državah beležijo
reveži.	I mraz, kakor ga že dolgo ne pomnijo.
I X Dolge tropa?nice pomenjpjo bclraen. Dolge
X Pravro, da ne bo hude zime. Profesor Kop-	trepalnice so ve'jale vedno kot zn^k lepote. Sedr.j
pen že desetletja proučuje vprašan'e npstopanja	pa se je pojavil neki japonski zdravnik, ki nam
hudih zim. Pričel je proučevati dobo od leta 764.	kvari veselje nad nj.mi s trditvijo, dj so zname-
po Kr. Po temeljitih in vsestranskih študijrh je	nje zdravstvenih nerednosti v telesu. Zdravnik
dognal, da se pojavljajo od leta 1423. hude zime	dr. Tanaoki z otroške klinike na vseučilišču r
Kijušu je opazoval dve leti kakšnih 7000 otrok in je opazil, cla niso prav zdravi, če so jim trepalnice dolge. Trepalnice zdravih otrok zrasejo v prvem letu do dolžine 3 mm, pri skrofuloznih pa do 6 mm. Dr. Tanaoki ne ve, kje bi tičal vzrok za ta pojav.
X Drzna sleparka s ponarejenimi dolarji. Nedavno se je v Filadelfiji pripetil drzen dogodek. ' V odlično prodajalno draguljev je stopila elegantno oblečena dama in si dala predložiti nekaj bisernih ovratnih verižic. Dolgo je izbirala in se končno odločila za neko japonsko verižico v vrednosti 1600 dolarjev, kar je celo za ameriške razmere precej. Dama je vzela iz torbice dva tisoč-dolarska bankovca, da plača verižico. Blagajni-žarka pa je sumila, da sta bankovca ponarejena, ker se je zadnji čas pojavilo mnogo ponarejenih tisočdolarskih novčanic, in ni hotela sprejeti denarja, dokler ga ue preišče. Dama, ogorčena zaradi takega nezaupanja, je z ostrimi besedami obsojala tako postopanje. Niti šefovo opravičevanje ni moglo potolažiti razsrjene dame. Izjavila : je, da sploh ne bo ničesar kupila, pač pa bo vsem znancem povedala, k&ho postopajo v tej trgovini s tujci. Ko se je sluga vrnil iz banke s potrdilom, da sta baukovca pristna, ju je vzela nazaj in odšla proti vratom. Šef se je še nad-ilje opravičeval in 1 končno znižal ceno na 1500 dolarjev. To je doseglo svoj cilj, dama se je vrnila in si dala zaviti kupljeno verižico. Nato'je izvlekla bankovca, ki ju je že spravila, plačala in dobila še 500 dolarjev nazaj Odšla je iz prodajalne, stopila v avto in se ■ odpeljala. Pozneje pa so ona dva bankovca spoznali za ponarejena. Razume se, da je dama plačala s ponarejenima bankovcema? Dizno sleparko bodo seveda težko izsledili.
X Na križ pribita ženska. Nedavno so našli ribiči v zalivu otoka Jone zapadno od Škotske truplo mlade ženske. Nago truplo je bilo pribito <na križ, razpuščeni črni lasje so zakrivjli del obraza. Okrog vratu je imela mrtva ženska biserno verižico. Vsi znaki so kazali, da je ne-srečnica na križu izkrvavela in umrla. Vest o križani žgnski je vzbudila v Londonu splošno senzacijo in širiti so se začele čudne vesti. Kmalu so oblastva dognala, da gre za hčerko ravnatelja -milanske bolnice Marijo Fornari. Njen oče se je 'poročil z Angležinjo, ki je pri porodu hčerke umrla. Otročiča so dali v vzgojo materinim roditeljem, premožnim puritanom, bivajočim blizu Londona. Poletje je preživela dekle zadnja leta vedno na otoku Jone. Bilo je pesniško navdahnjena in objavila je v časopisih več pesmi. Pripravljala se je napisati tudi roman. Zadnje čase se je zanimala za spiritizem in podobno. Zelo verjetno je, da se je dala pod vplivom verske 'Zmešanosti pribiti na križ.
PRESREČEN ZAKON.
I
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Prodana svinja.
Kmetica je prodala mesarju svinjo pod po-.gojem, da bo mož, ko se bo vrnil domov, tudi zadovoljen s kupčijo.
No, in ko se je mož vrnil domov, je odobril .kupčijo, vzel pero ter takoj pisal mesarju: «Nej vejo, de mi je prodaja moje žene prov všeč. Nej kar pridejo po svinjo!»
Skromnost.
Miha in Jaka se srečata ter se začne med njima razgovor.
Miha: «Čuješ, David, posodi mi tisoč dinarjev.«
Jaka: «Ne dam.»
Miha: «Pa mi jih daj petsto.«
Jaka: «N'e dam.»
Miha: «Morda mi lahko daš sto.»
Jaka: «Tudi ne.»
Miha: «Pa mi daj vsaj deset dinarjev.«
Jaka: «Prav ničesar ne dam.»
Miha: «Če je tako, mi pa vsaj povej, koliko je ura!»
«Vera, ali si v zakonu srečna?«
«Ah, tako presrečna, da hodim gledat v gledališče le žaloigre, da se včasih lahko tudi malo zjočem...»	*
Oblačilo za drugi svet.
Župnik Janez je Marijinim družbenkam govoril o zadnji uri in jim polagal na srce: «Kadar se boste odpravljale na drugi svet, si pripravite dostojno oblačilo, v katerem boste stopile pred nebeškega očeta. Katere ste grešnice, si oblecite črna oblačila! One pa, ki imate čisto vest, oblecite belo obleko nedolžnosti!«
Kmalu po tein dogodku je nevarno zbolela članica Marijine družbe Zefa in se začela, vdana v voljo božjo, pripravljati za nebesa. Poklicala je tudi župnika. «Ah, gospod župnik,« se je raz-odela Zefa, «ko bom umrla, naj me oblečejo v belo oblačilo.«
«To me prav veseli,« jo je tolažil župnik, «Zefa, da si bila vedno poštena.«
«Vendar.» je sramežljivo popravljala Zefa, «sem in tja naj po belem oblačilu le prisijejo po kakšen črn trak...»
Pri izpraševanju ženina in neveste.
«No, Urška, povej, kateri zakrament je človeku najbolj potreben.«
«1, gosput, meni je zdaj narbolj potreben sveti zakon...»
Varčnost.
Janez čaka na peronu na vlak, ki ima precej zamude. Razdolgočasen stopica sem in tja ter zagleda avtomat za tehtanje
Ker se mu pa zdi škoda žrtvovati cel dinar, da bi zvedel za težo svojega telesa, se obrne do nekega železničarja, češ. f.Gsput aizlponar, a neb mogli dat le polovico dinarja, deb zvedu le za polovico soje teže?»
Iz otroških ust.
Tonček se pelje na tramvaju s svojo mamico in krčevito drži v roki platnenega zajčka. Nasproti njima sedi uboga žena v žalni obleki s svojim sinkom in baš pripoveduje sopotnikom, da je umrl njen mož.
«Tonček,» zakliče mamica, «vidiš, ta fantek je izgubil ateka, napravi mu veselje in daj mu svojega zajčka!«
Sinko se globoko zamisli in nazadnje vpraša: »Mamica, ali ne bi mogel namesto zajčka raje darovati fantku našega ateka?«
Res je.
Profesor: «Kako uživa mravlja hrano?«
Dijak: «Prav tako kakor slon, samo manj.»
TOLAŽBA.
Potnik: «Ej, za vraga, baš vidim, da vlak že odhaja.« Postopač: Gospod, vi ste še srečni. Če ne bi imel zamude, bi ga niti ne videli več...»
Trije muzikantfe
Ne vem več natančno, kajti zgodovina tega ni zabeležila, kdaj se je prigodila ta zgodba, a stvar se je izvršila do pičice tako, kakor jo bom tu opisal
Nekdaj so potovali križem sveta trne slavni muzikanti. Eden je bil oborožen z bas »m, drugi s klarinetom, a tretji s trobento. Basist se je imenoval Janez Nevemčigav, klarinetist Fridolin Muha, trobentač pa Simon Roženkranc. Vsi trije bo pa bili doma iz Onegave vasi, kjer je posebno dober zrak za kunštne ljudi
Pa so naši trije muziki romali iz kraja v kraj, muzicirali zdaj tu zdaj tam ter živeli vsak po svoje Basist Janez je rad praznil frakeljne, že od daleč ti je izdajal njegov rdečeplavi nos, da je Nevemčigav grozen sovražnik alkohol*. Torej, basist je rad pil in sproti pognal svoj zaslužek. Klarinetist Fridolin je bil pa velik požeruh in jedec ter je imel trebuh, kakršnega ima kvečjemu kakšen bankir današnje dobe. Kakor je basist Janez vsako paro zapil, tako ga je klarinetist zažrl. Jedel je brez prestanka, niti izbirčen ni bil, njemu je šlo vse v želodec. Trobentač Koženkranc ni bil ne pijanec ne požeruh, pa* pa grozen skopuh. Mnogo prej bi naredil iz kamna sir. kakor pa bi Simona pripravil do tega, d« bi izdal kakšen novčič. Še sebi ni privoščil jedi in pijače, zato je pa tudi bil tako medel ir suh, kakor da ga je rodila posušena brezovka.
«DOMOVINA» št. 52 VARČNOST.
T** " """V
TNA DRUŽINA.
«No, gospod Mohovt, kako je z zdravjem vaše družine ?»
«Hvala! Moja družina je mednarodno bolna.*
«Kaj hočete reči?*
«No, da! Moj sinček ima angleško bolezen, jmoja hčerka špansko, jaz pa kitajsko mrzlico!*
Taki so bili naši trijo junaki nmetn ki, ko so nekega dne prikrevsali v Kočevje Malo so po-muzicirali, potem sta Janez in Fridolin odšla v gostilno, boter Roženkranc pa v cerkev, čeprav ga je po trebuhu zvijalo. Ko tako ves klavern sedi tam pod korom, mu zdajci pade v glav*, da še ni opravil velikonočne spovedi. In pri isti priči sklene zakasnelo dolžnost opraviti tu v Kočevju. Hitro gre ven iz cerkve, poišče tovariša ter jima razodene svoj sklep. Ker niti basist niti klarinetist nista opravila velikonočre izpovedi, sta tudi onadva sklenila pustiti tu v Kočevju butaro svojih grehov.
Domenijc se in zjutraj na vse zgodaj najdemo vse tri pred cerkvijo. Seveda so imeli svoje instrumente s seboj.
«Kateri gie prvi?* vpraša Roženkranc.
<Jaz že ne*, odgovori Nevemčigav hitro.
«Jaz pojdem drugi*, reče Muha.
«Torej grem jaz», se odloči trobentač in od-motovili v cerkev.
Stopi lcoj k prvi spovednici. Okence se odpre in boter Roženkranc jame razlagati svoje grehe. Toda spovednik je bil trd Nemec ter ni sloven-
Mož: «Tvoja mati je bila tako varčna, da je vsak novec vložila v nogavico.* Žena: Saj jaz storim isto. Glej, kako divne nogavice imam...«
s^._______——___v^—■wv——
skega popolnoma nič razumel. Nekaj časa na-| Prav tako kakor tebi. Vsakemu en marš*, d6 penja ušesa, nato pa zarohni: «Vas i»t?* (Kaj je?) klarinetist Muha.
Roženkranc, ki je razumel po svoje, pa od-1 «No, pa dajmo zažingati eno, če bomo skupno, govori hitro:	se bo bolj lepo slišalo*, predlaga nasist,
«0 ne, gospod fajmošter. Nis^m basist. Basist je še zunaj, a bo tudi prišel.*
Spovednik goni svojo, Roženkranc svojo, pa
«Prej ko opravimo pokoro, bolje bo. Pozneje mogoče pozabimo.*
In naši trije muziki so se postavili pred spo-
ne razumeta drug drugega čisto nč. Zdajci po- vednico in začeli muzicirati, da je nilo veselje.
pade spovednika jeza in se zadere: «Du bist ajn ezel! Marš!* (Ti si osel! Izgini!) In okence se zaloputne.
M u I j a v s k i.
Zemlja.
Učitelj: cKako mi moreš dokazati, Jankac, da
«A marš? Ga bom že zaigral, ne bojte se*, je zemlja okrogla?* odgovori mojster Roženkranc, vstane in gre. j Jankec: «Oprostite, gospod učitelj, saj ja« V kotu pod korom stoji klarinetist Muha. Ro- nisem tega nikdar trdil.. .*
ženkranc stopi k njemu in šepne: <Kj3 je brsist?* «Zunaj. Pa kako si opravil? Ali je hud spovednik? Kaj ti je natovoril za pokoro?*
Sveže ribe.
«Teden dni sem že v Ljubljani in priv žal mi
cHm. En marš mi je velel zaigrati. Gospod so je, gospod gostilničar, da nisem Vaše gostilne prav prijazni. Toda pomisli, za basista so izpraše- poiskal že prvi dan svojega prihoda.*
vali. Gotovo ga poznajo, da je velik falot. Njemu bodo bržkone brali precej hude levite, a tebi se ni treba bati. Le hitro opravi. Počakam te v cerkvi.*
Klarinetist poklekne k spovednici in začne razkladati, kaj mu teži vest. Mahoma pa ga spovednik nahruli: «Vas ist?* (Kaj je?)
«Zunaj je basist, zunaj, gospod. Tudi on bo prišel, le naj potrpijo*, pojasnjuje Fridolin.
«Ezel! Marš! Marš!* zakriči spovednik in tako trdo zaloputne okence, da se je cela spovednica potresla.
^Presneto si hitro opravil*, se je začudil boter Roženkranc. «Kaj je pa tebi naložil za pokoro?* Dva marša. Ampak čudno je to, duhovnik je tudi mene vprašal, kje je basist *
cEj no, kaj mu bo vraga povedal ? Ampak tega Janezu ne smeva povadati, da hoče spovednik z njim govoriti, sicer se bo dedec ustrašil in ne bo hotel k spovedi.*
Kako sta se začudila Muha in Roženkranc, ko je basist Janez še mnogo prej opravil spoved kakor onadva. Jela sta ga izpraševati, kaj mu je spovednik povedal.
<1, kaj neki! Rekel mi je, naj mu zamuziciram Ezel-marš*, odgovori boter Janez. ^Kakšno pokoro je pa vama naložil?*	N
cGospod, Vi se mi laskate.* cNe, ne, gospod gostilničar! Veste, če bi takrat prišel k Vam, bi bile te-le ribe, ki ste mi jih sedajle prinesli, še sveže..
V OOZmj G\ ^ STRAH.
Učitelj: «Milko, zakaj se tako bojiš gozda?* Milko: «Ker rasejo v njem palice...» /

KAKO SE JE POPA LIN VOZIL V LJUBLJANSKEM TRAMVAJU ZASTONJ.
Na zadnjem koncu tramvaja. Precej napolj-njeno. Ob zavori sloni dama. Poleg nje stoji desetleten deček Pristopi sprevodnik: (Kam?*
(Naravnost!* Dama mu pomoli dvodinarski novec.
(Za dečka morate tudi plačati!* pripomni sprevodnik strogo uradno.
cZa dečka moram plačati? Ne! tega pa ne storim!*
(Gospa, opozarjam vas, da plačate; deček vendar že presega določeno veličino in starost. Jaz se moram držati uradnih predpisov. Prosim za denar.*
(Kaj me brigajo vaši predpisi. Ne plačanih Sopotniki se smejejo.
Sprevodnik vzkipi: (Potem bom pa posadil lan ta pri prvi postaji na cesto!* (Lahko * odvrne dama mimo. Sopotniki se čudijo. Tramvaj pridrdra na Mestni trg in se ustavi.
(AIo, fant, dol!* reče sprevodnik osomo. Deček ne pomišlja mnogo in izstopi. «Milostiva, ali se vam izplača, da si daste za poldrugi dinar vreči fanta iz tramvaja?* je vprašal damo neki sopotnik.
(Saj vendar ni moj! Zakaj naj bi potem za njega plačevala?*
Splošen smeh. Sprevodnik konsterniran. Deček je še stal v bližini voza in vesel ogledoval prihranjeni dvodinarski novec
Sprevodnik ga nahruli: «Fantič zakaj se pa nisi oglasil, da ta gospa ni tvoja mama?*
(Saj me ni nihče vprašal,* se dečko zareži. »Peljal se pa tudi ne bom naprej, ker sem že na Cilju!*
Otroška usta.
Katehet: (TiuČek, povej mi, kdo je obsodil Boga na smrt!*
Tinček: (Pismonoše in farizeji..
Posledica lenobe.
Učitelj da otrokom nalogo z naslovom: (Posledica lenobe*.
Mali Mihec ugiblje, kako bi napravil nalogo, potem pa vzame zvezek, pusti štiri strani prazne in napiše na koncu četrte strani: (To so posledice lenobe*.
Školjka.
Tonček: «Ali je res, striček, d i morska školjka buči kakor morje, iz katerega je vzeta, če jo daš na uho?*
Stric: (Res*.
Tonček (pokaže na neko školjko): (Vidiš, jaz sem to školjko dal na uho, pa nisem ničesar slišal*.
Stric: (Seveda, saj je ta školjka iz Tihega morja.. .*
Kaljenje nočnega miru.
Stranka (hišnemu gospodarju): (Prosim, ali nimate moči preprečiti v vaši hiši razgrajanje, ki ga povzročuje vsako noč neka žena, prepirajoča
se s svojim možem. To je vendar nadlegovanje drugih mirnih sostanovalcev.*
Hišni gospodar: (Seveda. Vi ste najbrže sosed ?*
Stranka: (Ne, soprog dotične.*
Povečan obrat.
Popotnik (beraču): (Kaj vi kai v dva klobuka pobirate milodare?*
Berač: (No, seveda, ker sem povečal obrat...»
Pametni Tonček.
(Mamica, jaz že vem, zakaj pridejo piščeta iz jaie *
(Zakaj. Tonček?
(Zato, ker se boje, da bi jih zraven skuhali.
Med otroci.
Lizika: «Tonček, dajva se igrati očeta in mamo *
Tonček: (Dobro, samo me ne smeš preveč tepsti!*
On v6.
Pojasujevalec: (Vidite, dragi gospodje, tu sta dve lobanji. Obe sta od grofa Ulrika Celjskega: manjša, ko je bil starliestnajst let, večja, ko je umrl.*
Čudna ljubezen.
Maks: (Pepca, tako te imam rad, da bi te kar snedel.*
Pepca: (A kaj bi storil potem ?»
Maks: (Drugo bi si poiskal..
Listsrca uredništva
Studenec pri Krškem. Ali je vest o tistem ženinu resnična? Prosimo za sporočilo.
Sv. Vid pri Sv. Emi. Take zadeve se rešujejo pred sodiščem. V časopisu objavljene so gotovo tožljive.
Velika Nedelja. Žaljivke so seveda pod hu< dimi paragrafi.
Prezid. Nečitljivo.
LJUBLJANA, Mestni tr<? 13
v
NA MALO
Ustanovljeno 839
NA VELIKO M	Te efon 2282
Vsaka beseda 50 par. NaJmanlSl znesek 7 Din. Zenltnt oglasi, dnplsovanla «■> trgovski oglasi vsaka besed* I Din. Za poSIllanje ponudb ln dajanje naslovov ie posebej 2 Din. Znesek ie priložiti oaročlla. Oglasni oddelek .DOMOVINE«. Liubliana. Prešernova ulica St 4.	Telefon tt 3492.
Mala hiša z vrtom
se paradi preselitve takoj proda. Poizve se pri FERDU LAZNIKU, kolarstvo. Radeče.	392
393	Pismo ie Frano'je!
Vse ki iele priti v Francijo, opozarjamo, da potrebuje neka firma 80 ljudi, nairaie Slovencev, in si er 3o zidarjev, 2o tesarjev, ki so zu.ieri za betonske stavbe, oziroma za napravo ielezobetonskega opaia, in 30 pre- rrttih delavcev. Delo je zagotovljeno za 2 leti Stanovanje in hrana preskibljena. Plača rokodelcem ie zagotovi ena po 10 do 12 Din, navadnim de aveem 9 do 10 Din na uro. Dela se 12 ur. Vsak poedini, ki želi p iti, m ra tak« j poslati naslov ter navesti ro stno leto in pristbjno občine, da se mu tu ;ajizstavi najemni list. Natančrejša pojasnila se daje pismeno. A bert Rečni*, Bureau Saa.ier, Harkftein, post Linthal (Ht.-Rhin), France.
Kr^ja i, šivilje, nešivilje!
V modi je nastopi a tako velika izprememba, da Vam pomladi ne bo mogoče i de ova i obleko po m di, ako se ne boste poprci naučili modernih krojev in modelov. Tečaj > ajnovejšega krojenja in modeliranja se prične takoj po Novem etu Ker je kroj lahko razumiji/ in preizkušen, s« udeležencem 2 dežele garantira za p po.no izobrazbo. Učenke in učenii bivših teča ev naj se pridejo učit novih kroje* bre p'a{no. Ivro no učilišče, Ljubljana, Stari trg 19. Pletil am separatni pouk krojenja.	395
Lepo posestvo
nad 40 oralov njive, košnine in gozd, 10 oknov kozolca, 2 hiši in skedenj. Pos opja vsa čisto nova in z opeko krita. 2 sidn|aka tik ceste. Cena jako ugodna in se tudiza plačilo počaka. Naslov v oglainenj oddelku cD>movinc> 394
Zahteva te brezplačni
CENIK
14 dni na poskusnjo, ako ne ugaja se vrne denar
Elegantna
plitka dobra in cenena ura
-«s*Din 99*-
3lctno jamstvo. Enaka ura ▼ boljši izdelavi
-m Din 120-
5letno jamstvo. 243
Uiiiii,IMiirHk
Razpošilja se le proti povzetju
revmatizma, gihta osa?tj°"?
Stezanie in zbadanje v udih in členkih zatečene ude skrčene roke n noge trganje, zbadanje ih stezanje v raznih delih telesa, kakor tudi slabost v očeh so često posledice revmatizma in kostnih bolezni, katere pa e morajo odstraniti, kajti, sicer bolečine kaj hitro napreduieio.
JAZ VAM NUDIM
zdravilno pijačo, katera raztvarja mokračno kislino, pospešuje izmeno materiie in izlo evanje torej ni takozvano un verzalno ali tajinstveno zdravilo -emveč produkt katerega nud -samo mati priroda v svoii dobrotljivosti boluiočemu človešivu,
Vsakemu pošl em braiplačno poizkuinjo!
Pišite mi 'akoj in Vi preimete od mojih po vsem svetu ob-«toiečih skladišč popolnoma zastonj in tranko eno po-izkušnio skupno z poučno razpravo. Vi se b« ste po'em sami prepričali o neškodljivost' tega sredstva in o njegovem hirera delovaniu.	230
August Marzke, Berlin - Wiimersdorf, Bruclisalerstrasse Nr. 5, Abt. 21.
mm
XXX
St. 125 budilka, 16 cm visoka, dobro kolesje, 3 letno jamstvo. — St. 105, ista, 19 cm visoka, D n 64*20. — Št. 106, ista z radijskimi kazalci in urnikom, Din 76. — St. 120, kovinska žepna ura z dobrim kolesjem,pooljena in regulirana, 31etno jamstvo, Dja 44. — Št. 121, ista z radijskim urnikom in kazalci, D*n 58.
Katalog gratis in franko!
9 Ljubljana 5
Prešernova ulica. št. 4
N I
Lastna protokolirana tovarna u r v
viol
I H
IZREDNA PONUDBA I
Za deževni letni čas priporočamo, da si nabavit«
kožno pelerino za dež
C. V., tehta samo 110 gramov, imitacija rilije kože. 0.1-Jjčno se je ti ne er ua i kizala, ker up prepusti m krote je komulno /ložluva, ka<or majhna žepna beležuica. kt ee io u<>si ve.lun laluo s seho1, ter ie nadvse trpe na. Ze o
?ir ooročljiva za dame m gospode (tu i za otroK •) v iležju ii snegu. za i/, ete in sn<>rt Reklamna cena ■ po-pebno kapuco in eta fem samo 70 D n franko, •acarin eno, ptSh>u» po postnem povzetju 2 Kosa 138 Din r»zpo«il' i
A. MARIK, export, Praha XII. Loni^n<ta 57
(Ce oe bi ugaja a. jamčimo zameno) Naslov natan no nanizati.	354
Živinorejcem
priporočamo zanje iako koristno knjigo
Prva pomoč
ponesrečenim živalim.
Napisal jo )e živinozdiavnik ptoi. di Kern. Okrašena Je s 93 zelo poučnimi slikami in ima nasledno vseomo:
Sestava živais*ega teiesa zdravila ob-kiauki inasitan.e drgnien c o načinu kako se živai onsili da e mirna o av< ghtiiu paulih aii ou nih živali o ra..an ter kar ie storiti *
rajnih slučajih nagle ooo.esti. koi pri poSKoi uvamii rogov.po.koob ko pila in zaKuvaniu pri pri.sču meo parki|i, ODerfiim, streli, zlomu ko»i>. zvitju. izCien.en u, izpadu ooroanict m ma ern ce. izpadu dan k t, vnetji, vimena, urrsKi. zaprt u. Koliki, nape-n anju goveo i ovac, pr. tu ihprec metih v požiralniku, oretresu možgan, soin arici, nevarnosti zadušitve, zastrupitvi, ozehijen.u, postopan i 9 popkom, mrzlici, omedlevici. kužnih boleznih ito.
Vsak lastnik živali, ki se hoče ojvarovati Škode pn ponesreenih živalih, b. morai imeti «o <n;ho.
Knjiga, ki velja s poštnino vted Din 36-50, se naioč*
v knjigarni Tiskovne zadruge v L.ubijani
Prešernova ui ca 54(na8orot glavne »«5te
Pripore&aiie in širite ..uomopino"
Izdala za tcunzurcl) *Uomoviae» Adolt Rionlkar.
Dvokoicsa najboljših svetovnih znamk v velik) iz-oiri zelo noceni. Na novejši modeli otroških vozičkov od preprostega do najfinejšega. In igračni vozički v zaiogi. Več znamk Ovalnih stro;ev nainovejših modeiov deli in nnevmatlka. Ceniki rranko. Prodaja na obroke
»TRIBUNA" F B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov L ubPana, Kariovška cesta Mev 4.
Barve, lak, f r* ec i. dr.
t* n«|bol)š. la ul* ulcaa. ie prt
„kustra" V.iamiK 300
Liubljana, Gosposve ska c. 12 pu.e? reravracie .Novi s ve*")
Budilke, poročne prstane,
očala, zlate in srebrne pre mete ku >ite najceneje pri
Z r*vku A m ^rožiču, urarju
383	Radovljica
i
Prijatelj!
Zakaj so francoske
linije najkrajše in najloljie v Severno in Južno Ameriko?
Zato, ker je francosko pristanišče Le Ha vre na bliž e New Yorku in Ljubljani, ker velikanski brzopnrniki „IIe de FVarce", „ParisM itd. vozijo samo 5 dni čez morje, ker je na parnikih labavno in udob o po ovanje, izboina postrežba, okus« a domača hrana in ^Bordo" vino
brezplačno pri vsakem obedu. Najkrajša pot v Južno Ameriko pa gre preko pristanišča Ma seille 14 do 15 dni v Argentino. Čas je zlato! Za«o je najkrajša linija na jene ša!
Cie. Gle. Transatlant'que Chargeurs-Kčunls, Sud-Ata ntique, Trans. orls-Maritimes.
Pojasnila daje brezplačno zastopnik
Ivan KRAKE K, Ljubljana
a	Kolodvorska ul ca 35.
Za Božič
Vaši deci
velezab&vco pripovedke, ki so izšle v lepih knjižicah s številnimi Bilkami.
Janko in Stanko — Pr gode gospoda Kozamnrnika—Skok, Cmok in Jokica — Prigode porednega Bobi<a — Sinko d.belinko — Princeska Zve-zdana
Knjige se dobijo po Din 12 — v Ljubi i »ni:
v oglasnem oddelku „Jutia" r Prešernovi ulici, v Tiskovni zadrugi v Prešernovi ulici, v ekspo/.ituri „Jutra" v Šiški na Celovški cesti ter v podružnicah „Jutra" v Maribora in v Celju
Poštna nat očita je nasloviti na upravo „Jutra" v Ljubljani.
Za mal denar mnogo srečnih in veselili uric mladini!
Urejuje C* t Ji p Omiadi&
Za Narodno tiiKarno f r a a J e x e r i « C