Poštnina plačana v gotovini.
Leto XXII.
Posamezna številka Din t.—• Štev. Zm
Izhaja vsak četrtek
Upravništvo in uredništvo »DOMOVINE« Ljubljana, Knafljeva ul št. 5 II nadstrop., telefoni od 3122 do 3126 Račun poštne hronilnice podruž v Ljubljani št 10 711
Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9 polletno !i> celoletno 36 din; za inozemstvo razen Amerike: četrtletno \2, polletno 24, celoletno 48 din. — Ameriko letno 1 dolar.
Samo v 3 u goslaviji
mogoč naš narodni obstoj
G. Jovan Banjanin je v zadnii številki splitskega »Narodnega lista« napisal članek, iz katerega povzemamo nastopne misli:
Med jugoslovenskimi nacionalisti n1 treba buditi vero v Jugoslavijo. Jugoslovenski nacionalizem sam do sebi pomeni to vero. ker je v Jugoslaviji našel uresničen svoj smoter. Jugoslavija ni samo država, temveč je tudi domovina vseh Jugoslovenov ne glede na politiko. ki se vodi v njej, Jugoslovenski nacionalist se more boriti proti posjmeznim vladavinam, proti ustanovam in zakonom, pa tudi proti kaki ustavni ureditvi, toda nikoli ne sme storiti nič, kar bi mogio ogra-žati katerokoli življenjsko korist države ali naroda. Zato jugoslovenski nacionalist tudi v naihuiši opoziciji ostane najboljši državljan svoje države, daleč od vsakega razdiralnega dela. Vera v Jugoslaviio vodi vse njegove politične misli in njegova iavna dela.
Naj bo državna ureditev kakršnakoli. nqj se imenujejo posamezni kraji kakorkoli, država je v svoji celoti še nadalie v na';h dušah in srcih, v naši zavesti m volii vedno Jugoslavija. edinstvena in nedelvva. Ta vera pomeni tudi močno vero v končno zrmga te misli, oproščene vsega tistega, kar je b'lo v dvaisetletni zaslepljeni borbi grdo in nedo-stoino. škodljivo in nevarno za naše skupno svobodno in zadovoljno zivljenie.
Danes se vsekakor veruje, da je sporazum z dne 26 avgusta 1939 onemogočil centralizem in nadvlado. Namesto državnega edin-stva dobiva Jugoslavija obl;ko državne skupnosti S polno pravico zdaj Pričakujemo, da vsi tvorci tega sporazuma pokažejo v to pre-
urejeno Jugoslavijo vsaj toliko vere, kolikor smo je imeli jugoslovenski nacionalisti zmerom in kakor jo imamo danes ne glede na nastale spremembe. Politika, katere koristi bi prenehale na mejah banovine Hrvatske, ne more biti nikoli politika skupnega življenja Hrvatov, Srbov in Slovencev. S sporazumom se bo država razdelila v tri nacionalne enote, toda če politika sporazuma ne bo z ljubeznijo skrbela za to, da v duši vsakega Hrvata, Srba in Slovenca prevlada iskrena vera, da je vsa Jugoslavija njegova zemlja in njegova domovina, ootem ta politika ne more imeti dobrih uspehov.
Politika sporazuma bi morala zmerom in povsod poudarjati, da Jugoslavija ni samo najboljše, temveč tudi edino zanesljivo jamstvo neodvisnosti in napredka Srbov, Hrvatov in Slovencev. Samo z Jugoslavijo in v njej postanejo tako Srbi kakor Hrvati in Slovenci kot celota odločilen činitelj balkanske, podunavske in jadranske politike. Samo v Jugoslaviji je zaščita našega ob*tofc» in o bodočnosti. Samo močna Jugoslavija more biti iskan prijatelj in zaveznik. Brez nje smo vsaik zase igračka v tujih rokah, orodje tuie volje, torišče tujih koristi.
Živimo v času vojaške borbe silnih vele-držav, ki so za svoj najvišji zakon razglasile svojo pravico do življenjskega prostora Položai malih narodov ni bil nikoli fežav-neiši. niihova usoda nikoli negotoveiša in niih bodočnost nikoli tako ogrožena. Vera v Jugoslavijo zato ni ne otročje čustvo in ne rodoljubna prazna beseda, ampak neog;bna zahteva naše ohranitve.
Zbirajte stare predmete
Odbor tehničnega dela v Liubljani, v katerem so včlanjene razne organizacije, je poslal banski upravi v Ljubljani dopis, iz katerega posnemamo:
Časopisi v naših sosednih državah poročalo o zbiranju raznih predmetov, ki jih prebivalstvo sicer zametava, tako raznih kovinskih oredmetpv, papirja, cuni in podobnega Nemški listi so pisali, da ie dalo organizirano zbiranie raznih odpadkov v Nemčiji samo leta 1936 velikansko vsoto 550 mili-« jonov mark (osem milijard dinarjev)
Pri nas ni organiziranega zbiranja zavrženih predmetov Zato se ne smemo čuditi, če smo v našo državo uvozili 1 1937 4302 vagona starega železa in v prvem polletju letos celo že 3087 vagonov. Medtem ko stari papir zametavamo. ga uvažajo papirnice cele vlake iz tujine Kositra primanjkuje v naši državi čedalie boli: cena mu ie poskočna od 56 din že nad 200 d;n za kilogram, na stotine ton pa-se ga pri tem valja po smeteh v obliki tub in konzervnih škatel.
_ Ko.liko narodnega premoženia bi lahko rešili. če bi tudi pri nas ured;li zbiranje predmetov. ki smo iih doslej lahkomiselno metali proč
Gori omenjeni dopis predlaga banski upravi, naj bi ustanoyila poseben oddelek za or-
ganizirano zbiranje zavrženih koristnih predmetov. Dalje bi imenovala posebne referente pri sreskih načelstvih, ustanovila naj bi glavno skladišče za zbiranje, sortiranje in
V prihodnji številki obiavim3 imena izžrebarlh ugankarjev, ki dobe knjižna darila
odprodajo teh predmetov v Ljubljani in odredila ustanovitev pomožnih skladišč v Mariboru in Celju Naroči naj išolskim vodstvom, žypnim uradom, gasilskim in skavt-sk;m društvom, fantovskim odsekom in so-kolskim društvom, gozdovnikom in drugim, da prično zbujati med ljudmi smisel za nabiranje ter tudi sami začno nabirati te predmete. Šolski otroci naj bi vse nabrano blago oddajali šolam, kjer naj bi bili nabrani predmeti začasno shranieni na primernem kraju. Dalje predlaga dopis, naf bi banska uprava pozvala k zbiraniu vse prebivalstvo po dnevnem časopisju. Prav tako naj bi tudi uradno pozvala industrijska in trgovska združenia, naj dado nasvete glede predmetov, ki bi jih bilo treba zbirati in kako bi te predmete odprodajah. Naposled pa nai bi n«^*"'' nam, da bi od časa do časa prirejale javno zbiranje teh predmetov ki naj b> 'ih prebivalstvo pospravilo s podstrešij, občine na bi jih ob določenih dneh odvažale s svojimi vozili.
Za zbiranie bi nrišli v poštev med drugim nastopni predmeti: železo, baker, svinec, kositer (tube in konzervne škatle, po=oda), e'nk, medenina, bron, aluminij in druge kov;ne, obleka, cunje, kroe, vsakovrs+ni nartlr. knjižice, stekla steklenice in drobci stekla, porcelan (drobci), gumi (kavčuk od obutve, kolesnih obročev), plutovina fzamaški), kosti, loj, žima. dlaka, ščetine, obrabljene ž»?n'ce in žepne baterije, poš+ne znamke, starnski denar, vosek in parafn, stare fotografske plošče in filmi. ko?čice sliv, marelic, breskev in češenj, ježice, žir in še na stotine drugih predmetov.
Organizacija zbiranja, bi seveda morala sloneti na prostovoljnem delu. ker bi s;cer stroški morda utegnili presek Ho-h^d1*-0 bi bilo potrebno, če bi pri izbiranju dala pobudo društva, kakor smo jih že navedli. ;n šolska mladina. Misel zbiranja s+arih predmetov je nedvomno pohvlna. Zdai je samo potrebno, da se nemudno uresniči.
zmerah
Pariški list »Pariš Soir« je objavil članek pod naslovom »Jugoslavija, ki je rešila hrvatsko vprašanje, zedrniena bolj kakor kdaj«. Članek obravnava izjavo podpredsednika naše vlade dr. VI. Mačka izpod peresa znanega francoskega novinarja Julesa Sauer-vaina.
Začetek Članka naglaša, da je zdaj zedi-njena Jugoslavija nov činitelj na Balkanu, in sicer v času, ko bi jo vsak nesporazum napravil za žrtev. Ko je francoski dopisn'k dr. Mačku izrazil iskreno radost, ki io kot Francoz, čuti zaradi te spremembe, mu je dr. Maček odločno izjavil, da hrvatski program ni več zunanje vprašanje, temveč povsem notranje, ki je v 80 odstotkih rešeno in ki edino zahteva š& neke izpopolnitve. Med
drugim je dr. Maček rekel:
Glede zunanje politike lahko rečemo, da je Jugoslavija enodušna in da nobena jugo-slovenska vlada še ni delala v takem soglasju kakor današnja. Vsi imamo eno misel in eno voljo pred vsako zunanjo nevarnostjo
Sauervain je nato vprašal, kako je bil do-sežen*snorazum,
»Hoteli smo,« je rekel dr. Maček, »ustavo-tvorno skupšč;no, da bi napravili konec notranjim nesoglasjem, in naposled smo sklenili urravno ureditev države. Bližamo se torej volitvam na osnovi zakona, ki ga pripravljamo in to bo novo narodno predstav-n;štvo. ki bo odločilo, ali je ustavotvor.ia skupščina potrebna ali ne.« Sauervain je izjavil, da pomeni srbskohr-
vat.sk i sporazum nedvomno velik napredek. Hkratu pa ga je vprašal, ali ga ne vznemirjajo neki nemirni ljudje
»Po veliki vojni,« je odgovoril dr. Maček, »so imeli taki ljudje začasno večino v Zagrebu. Zagotavljam vam, da smo danes daleč od tega, da bi ti ljudje kaj pomenili. To mlado gibanje niti malo ni vznemirjalo banovine Hrvatske. Zlasti se opaža na dalmatinski obali njihova delovnost, toda dvomun, da bi kdaj dobili dva ali tri poslance »d sto. ki
jih bo štel naš hrvatsiki sabor. Glede desničarskih skrajnežev se lahko reče, da ne predstavljajo skoro ničesar. Morda bodo dobili enega poslanca. Naša mladina je ognjevita in gre rada v skrajnosti. Upam, da se bo lahko sporazumeti z njo. Sprejel sem dijaško odposlanstvo, kateremu sem očetovi o svetoval: ,Kaj so vam prinesli vaši marksistični nauki? Ozrite se na nekatere države v Evropi! Pravite, da ste demokrati! Ali je to tisto, kar hočete?'«
Za večjo zaščito vinogradnikov
v isbožnejših krajih
Vinogradniki iz vinorodnih krajev, kjer Imajo glavne dohodke od prodaje vina, terjajo večjo zaščito nasproti vinogradnikom v krajih, ki so bogati na žitu in kjer pomeni dohodek od vina le postranski zaslužek. Povrh vsega se v žitorodnih krajih prideluje vino mnogo slabše kakovosti kakor pa v dru-g;h krajih Zato pravijo vinogradniki, da bi bilo treba saditev trte v krajih, kjer trta
slabše uspeva, omejiti, v žitorodnih krajih pa sploh prepovedati. Hkratu terjajo znižanje dajatev v pravih vinorodnih krajih za polovico, dajatve vinogradn'kov v žitorodnih krajih pa naj bi se povečale. Poleg tega predlagajo, naj bi država dovolila razne olajšave, ki bi omogočile večji izvoz vina v tujino.
Otežitev fpoza malih
Do novembra lanskega leta je veljal predpis, da se neoortni izvoz v vrednosti do 1000 din lahko izvrši brez deviznih nevšečnosti in brez zavarovanja valute. Zaradi naraslega izvoza v majhnih paketih je ob koncu novembra finančni minister izdal odlok, po katerem se spreminja zadevni predpis (prvi odstavek 6. člena deviznega prav;ln;ka) v trm smislu, da se mora pri izvozu blaga iz naše države v vrednosti preko 250 din izvršiti zavarovanje valute in se sme blago izvoziti samo s potrdilom o zavarovanju valute Navzlic tej poostritvi se je v zadnjem času opažalo, da gre vsak dan veliko št,evilo manjših poštnih paketov v tujino, kar predstavlja nenadzorovan izvoz brez izvoznega dpvo-ljenja in brez jamstva za vnos denarne protivrednosti Tako je šlo v zadnjih tednih dnevno v tujino okrog 1000 paketov po 5 kg,
ki so vsebovali po večini živila. Že sredi decembra smo poročali, da razmišliajo na od'o-čujočih mestih o nadaljnji poostritvi teh predpisov.	' "lo
Zdaj poročajo iz Beograda, da je finančni minister izdal nov odlok, s katerim se ponovno spremeni nov odlok omenjenega predpisa, ki se odslej glasi:
Pri izvozu blaga iz naše države v vrednosti 50 din, odnosno v teži preko 1 kg se mora izvršiti zavarovanje valute ter se sme blago izvoziti samo na podlagi potrd;la o zavarovanju valute, ki ga izda Narodna banka ali pooblaščeni denarni zavod Glede na to spremembo deviznega pravilnika je treba vrhu tega za blago, ki spada pod izvozno nadzorovanje m se izvaža v paketih preko 1 kilograma ali v vrednosti preko 50 d'n, dobiti izvozno dovoljenje.
II '
Hrvati za oster nastop
proti kom
Glede na komunistične demonstracije v Zagrebu, na Sušaku in v Splitu prinaša »Hrvatski dnevnik«, glavno glasilo dr Mačka uvodni članek kjer ostro piše proti komunistom List pravi:
»Vsa hrvatska javnost odločno obsoja po-skušene demonstracije v Zagrebu, na Sušaku in v Splitu Hrvatska javnost ve. da pri teh poskusih ne sodelujejo ljudje, ki bi jim bila pri srcu domovina Hrvatska Vemo da so te demonstracije započeli tisti, ki jim ni do tega da bi bila obnovljena Hrvatska izgrajena in ki le žele da bi se razdrlo tudi tisto kar danes imamo Vprašanje je le bilo v čigavem imenu naj bi se to zgodilo Pa tudi na to vprašanje je bil hitro dan odgovor V sredi Zagreba so kričali »Dol Hrvatska!« Na Sušaku so klicali »Živel Stalin!« V Splitu so pozdravljali s stisni^no pestjo Bilo ie torej lasno odkod prihaja njihovo
-IMfl 4
*s crJVf. i.
navdušenje Bilo je jasno, da so Kolovodje omenjenih poskusov podpiralci nereda, ki bi z ognjevitimi gesli radi zapeljali naš? izmučene delavce. Vedeli so. da mthajo kaj iskati med kmeti, ki bi jim odgovorili kakor1 jim gre.«
List navaja, da so b'li med komunističnimi kolovodji tudi nekateri nekdanji četni-ki. in nadaljuje.
»Ni dvoma, da bo hrvatski narod tudi ob teh novih poskusih pokazal isto od'očnost irt drznost ter bo razbil njihovo razdiralno početje S tistimi. k> mislijo v kalnem ribariti. bo znal hrvatski narod obračunati, kakor bo obračunal z njihovimi komunističnimi iz-) mišliotinami in od zunaj orinfesonmnfd^oii = Na Hrvatskem je svoboda za vsakogar, a vsakdo mora vedeti da ni svobode brez reda Hrvatski narod je jasno pokazal, kako svobodo hoče«	-	t . . i
Izredni ukrepi v Italiji
iltor
zavolio izrednih raz
Evropska vojna kaže vedno huiše posledice tudi v Italiji Tako je bilo pod pritiskom takih iz i enim h razmer izdanih že vse polno strogih ukrepov.
_	r	|
Že v drugi polovici decembra je bil izveden po *vseh trgovinah popis usnja za podplate. Hkratu s tem ie H1 ^ — v rtrug poseben ukrep, ki odslej dovoljuje le prodajo črn J !
usnja. Kdor bi hotel prodajati usnje za podplate, si mora prej preskrbeti posebno dovoljenje. S tem ukrepom je najbolj prizadet mali obrtnik-čevljar, ki je doslej zaslužil marsikatero liro s popravljanjem čevljev 2e zdaj je šlo manjšim čevljarjem precej slabo, ker so se po večini morali ukvarjati s popravljanjem čevljev, kajti novo obutev po veliki večini izdelujejo tovarne.
Zadnje čase je izšel tudi odlok o zbiranju bakra Vsi tisti, ki imajo več kakor dva kilograma bakra, morajo to prijaviti pristojnim občinskim oblastvom Seveda občine ne bodo zbirale bakra, ne da bi ga ljudem plačevale. Vsi lastniki bodo. kakor napovedujejo, dobili zanj primerno odkupnino Prav podoben odlok je bil izdan za železo in jeklo: razlikuie pa se od prejšnjega le v tem. da mora vsak prijaviti te svoje zaloge, čeprav jih ima morda manj ko dva kilograma
Pred kratkim ie bilo v Italiji ustanovljeno tudi, glavno ravnatelistvo za rudniško in to-pilniško industrijo To ravnatelistvo bo imelo nalogo gledati v prvi vrsti na to. da se proizvodnja v obstoiečih podietjih poveča. Njegova naloga ie tudi. odpirati nove rudnike. kier bi se izkazalo, da ho ->odietie količ-kai neslo Pod upravo glavnega ravnateljstva za rudniško in tooiln;*ko industrijo bo prišlo približno 4000 rudnikov in topilnic v katerih ie zaposlienih okoli 150 000 delavcev. Na železarsko in premogokopno industrijo odpade od< teca. okoli 1000 podjetij s približno : 11)0.000 delavci
Ker se ne ve. kaj-vse še utegne priti, fco uvedene izkaznice za nabavo živil Te napovedi ljudie niso spreieli preveč navdušeno, vendar pa z razumevanjem, saj v takih razmerah je boliše varčevati pravočasno kaleor n^o^fSV^o	'	Hi
I S I
RERlČEVO Društvo kmečkih fantov in
deklet priredi v nedeljo 14. t m znano veseloigro »Skotfuh« Začetek ob pol 16. uri , v Kmečkem domu Vsi, ki se hočejo" pošteno fazvedrti vljudno yabljeni' r
.IVANJKOVCI. Vinarska zadruga priredi '15, '-vinski- seiepv, .in razstavo v sredo 24 t. m. y tukaišnii dvorani Lansk^.v:na se prav dobro razviiaio in ipiaio malo kisl'ne Cene Biszstey.yen9f.bodo le.,vina i»,lju-tomersko-ormoških goric Z»n;manci bodo 'meli priložnost.poizkusiti mešana >n sortira-malvina in si nabaviti potrebno količino iz ••teh v»nsk;h krafev	' -
i'ROOATF.r V rogaški občini on del a večina kmetovalcev le toliko žita, da ;im zadostuje kvečiemu do pomladi Da se oreživ^o do; nove Iftirse; mora i o Iskati zas'u*kov 1a\*ci pa ostaneio nrav gredi zirfie "eevr^t brez posla in zaslužka Otroci nrv;h in d"1!-«»,bv«o ?l°btj Kvshitov 'rr 2e ^Hmaniklvvo oblini Kraipvhž "rotftuberkuloVfia liga 'e razdebla v	iz svoi;b sredstev *
rtinaripv tnkai*ni;m šolam za nabavo mTeka iff.Cfcriiho naic^hf+^eiS-m "olnriem nb *=>SU naiViui?e<*!? rdmpnikania Da bo 'omogočeno lertun jv->cp^t>nie' folp v Zirv bHi tiaisiromftš-ne'*;m so pa rtokreivie tukai^nie štiri v. ^krmnem sd/Movaniu 7 drugimi krajevn5-nr č;n'tpHi n»h'r»1no ake;io za zimsko no-moč nbo*n'm ?nlanem v oHMni .Rogatcu. Ak-ciia ie'dosepirf nrav len rrsneH in <"cer 7 1P2 dmariev v goto^mi	3 0/)0 dmarjev v
blagu Nabranih nrisoerkov so bili v orvi vrsti	Sola^r naie;rnmašneiših k-raiev
nri Sv Poku in v Dona^ki gori pa tudi Prt Sv Flornanu in v Rogatcu camem Prejeli co čevlie oiiieVo in tonlo r>eriio k^r jim je bilo r"Ha'iorin na 'f>vniVi ho^ni^ah ki so se v vseh 5tir;h kra^h vrnile Akciiski odbor se v imenu dppp 7phva1iuip vsem dobro trnkom, ki so r^-isnpvali 's zimsko nn^o?. tako Družbi sv r:rila in Metoda banski*-unravi senatu kral;°vine lugoslaviie knezoškofu dr. Ivanu Tomažiru stptlarni v straži pri Ro-gateu zd^jfjliitšu v Rogaški Slatini hran'1-n^ni ir> ("'talnimi V Pntfatoil IrnVor tuHi štjevil-n:m tv^kam ;n osebom v '"'plin Mariboru, "Ljubljani in drugod in domačinom.
Izboljšanje položaja
naših Izseljencev v Franci j
Kakor poroča naše poslaništvo v Parizu, je francosko narodno predstavništvo 8. decembra odobrilo pogodbo med Jugoslavijo in Francijo o delu in pomoči z dne 29. iulija 1. 1932., ki je bila v Jugoslaviji odobrena z zakonom že 17. novembra 1 1933 Odobritev pogodbe pomeni za naše izseljence nasledne ugodnosti: takse za francoske vizume so s tem ukinjene, delovni pogoji se izboljšajo s
tem, da so naši izseljenci izenačeni s francoskimi državljani, odškodnine za nesreče pri delu pa se poslej izplačujejo tudi v primeru, da koristnik ne biva v Franciji. Naši izseljenci so s francoskimi državljani izenačeni tudi, kar se tiče brezposelnih podpor, bolezenskega zavarovanja in trajne delovne nesposobnosti.
Za vse je
kruha in strehe
»Hrvatski dnevnik« piše o nastajajoči draginji in pravi, da se gospodarsko vprašanje ne da rešiti ne s povišanjem plač in ne s povišanjem cen. Za rabnika je docela vseeno, koliko ima denarja kajti glavno je, kakšno in kolikšno protivrednost more dobiti zanj. Preprost človek, ki se ne bavi s proučevanjem narodnega gospodarstva, si misli: V državi imamo dovolj hrane, pa je zato nezdrava vsaka politika, ki ne bi preprečila gladu. V državi imamo dovolj stanovanj in zato mora imeti vsak streho nad svojo glavo V dr-
žavi je dovolj posla za vsakega, zato je treba vsakemu najti zaposlitve. V državi imamo tudi dovolj sirovin in za naše najnujnejše potrebe tudi dovolj industrije, pa bi zato moral priti vsak do svoje obleke. Tudi zraka in vode imamo zadosti. Zato bi se pri nas ne smelo čutiti pomanjkanje. Toda pri nas je napravljen cel vozel, ki ga bo treba razplesti in delno tudi presekati. V ostalem se v tem pravcu že dela. Doslej je bilo storjenih že nekaj ukrepov, drugi pa bodo sle-I dili.

Uradno poročajo iz Rima, da je 31. decembra o polnoči potekel prebivalstvu na Južnem Tirolskem rok za odločitev ali sprejme nemško državlianstvo ter se izseli v Nemčijo ali pa obdrži italijansko državljanstvo po določilih nemško-italijanskega sporazuma, podpisanega lani v Milanu. Po uradnih podatkih je
za izselitev z Južnega Tirolskega v Nemčijo glasovalo -185.3fi5 pripadnikov nemške narodnosti v tej italijanski pokrajini to je 75"/« vsega prebivalstva)
Po posameznih okoliših je izid glasovanja tale: V okolišu Bolzanu je glasovalo za nemško državlianstvo 166 488 ljudi, v Tridentu in Bellunu 18.562. v Vidmu 2805, skupno: 185 365. Vsi ti Nemci se bodo morali ižseliti v roku in po pogojih, določenih v omenie-nem sporazumu med Italijo in Nemčijo. Skupno število nemškega prebivalstva na Južnem Tirolskem znaša okoli 250.000 duš. Za preselitev v Nemčijo se ie odločilo torej okoli 75 odstotkov Južnih Tirolcev, drugi pa hočejo ostati na svoji zemlii kot italijanski državliani z vsemi posledicami, ki i'h to državljanstvo po zakonih prinaša Splošno so pričakovali, da večina Tirolcev hotela ostati na svoji zemlji To stališče ie v začetku zaffovariala tudi niihova večinska stranka. oo7neie pa se ie nieno stališče spremenilo 軚 da bo ta preselitev tako samo začasna To liudsko glasovanje naj bi baie pozneje Nemčiji služilo kot onora za dokaz, da ie Južno Tirolsko no pripadnosti in po zavesti nemško, na podlagi česar ho kdai mogoče zaV^vati vrnitev tega ozemlia Nemčiji.
Tc'am bodo priseljence naselili še ni znano. Govori se. da
nameravajo Južne Tirolce preseliti v Reskide južno od Krakova, nekaj pa tudi v Lahudsko dolino
na Koroškem. Toda te domneve niso uradno potrjene. Po nekih vesteh bi jih nekaj naselili tudi na Češkem.
Te dni je bil v Benetkah
sestanek madžarskega zunanjega ministra grofa Csakyja in italijanske zunanjega ministra grofa Ciana.
Po raznih poročilih sta oba državnika razpravljala med drugim o možnosti sovjetskega vpada v Madžarsko. Za ta primer je italijanski zunanji mmister obljubil madžarskemu vso pomoč Italije. Razen tega sta obravnavala odnošaje. med Madžarsko in Rumuni-jo, kar je gotovo bila tudi važna točka pogovora Italija ne želi spora med tema dvema državama in je zato pričakovati, da se bosta Madžarska in Rumunija sporazumeli tako. da bo Rumunija dala večie pravice madžarskim manjšinam na svojem ozemliu. Predvsem oa sta državnika, kakor naglaša-jo angleški listi, pretresla možnosti ostva-ritve obrambne skupine južnovzhodnih držav proti vsakemu napadu. Itabiansko časo-pisie zlasti naglasa, da se sovjetom ne sme dovoliti vmešavanje v kraje južno od Karpatov O tem naj bi se po italiianskih vesteh vršil še en sestanek, na katerem bi bile zastopane vse južnovzhodne države.
V torek ie na zborovanju, ki ga je sklical londonski župan, govoril
angleški ministrski predsednik Cham-
berlain o angleški vojni politiki.
V govoru ie naglašal. da ie vse delo Anglije usmerjeno k izvoievanju zmage. Francija in Angliia imata veliko nadmoč na morju, pomagali bosta Finski, ki se hrabro bori za svojo svobodo, v zelo pri j atenskih stikih sta s Turčijo ki io je zdaj zadela strašna potresna nesreča. Turčiji da bosta zdaj v nesreči pomagali. Chamberiain ie dalie naglašal. da bo zveza med Francijo in Anglijo še poglobljena. Govoril je tudi o potrebi omejitev med vojno in na koncu naslovil svoie besede na nemški narod, češ da Anglija in Franciia nimata maščeva^h namenov, nač pa se bosta do konca borili za pravično ureditev vprašanj, kar odobrava ves prosvetlie-ni svet. Zakliučil je svoj govor z besedami: Ob začetku novega leta gVdamo v bodočnost z nezlomljivim zaupaniem v moč našega orožja in pravilnost naše poti.
Finci se proti sovjetom izredno hrabro borijo.
Pri Raati so finske čete izvojevale že
tretjo večjo zmag« nad sovjetsko vojsko.
Kakor trde poročila, je bil finski napad tako silen, da je ugonobil sovjetsko diviziio na tem odseku, ki je štela 15.000 do 18 000 mož. 2000 mož je bilo uietih, vse drugo pa je bilo pobito ali pa razpršeno. Finci so dobili tudi velikanski plen.
Pretekli teden je odstopil angleški minister za vojsko Hore Belisha in je
ministrstvo za vojsko prevzel Oliver Stanley.
ki je bil doslej minister za trgovino Vzrok odstopa Horeja Belishe ni znan. Bo pa najbrž bolj oseben, ker vodilni možje Anglije splošno naglašajo, da se s to spremembo v vladi ni zunanja politika Anglije prav nič spremenila Po mnenju francoskih politikov ima angleška politika tako z Belisho kakor Stan-leyiem en sam smoter: končno zmago.
Zadnja francoska in nemška vojna poročila kakor običajno
ne javljajo posebnih dogodkov z za-padnega bojišča.
Bile so le izvidniške akcije. Med trgovinskimi ladiami ni več toliko žrtev zaradi m;n, kakor jih je bilo pred tedni Kakor poročajo iz Londona, so angleške vojne ladje med Ro-kavskim prelivom in Atlantskim morjem potopile neko nemško podmornico.
Iz Čungkinga javljajo, da se je novo leto začelo
v znaku zmage kitajskih čet nad japonskimi v pokrajini Šansiju.
Kitaicem se ie po štiridnevni bitki posrečilo uničiti v okolici Čangceja neko japonsko kolono ob železniški progi Kanton—Hankov.
Gospodarstvo
Tedenski tržni fsregled
GOVED. V ljubljanski okolici so se trgovali za kg žive teže: voli I po 6 do 6 50, II. po 5 do 5.50, III po 4 do 4 50., telice po 5 do 6.50, krave po 2 do 4.50, teleta po 6 do 7 din; v Konjicah: voli II. po 5 do S, III. po 4, telice II po 5, III. po 4.50, krave I. po 4.50 II po 4. teleta po 5 do 6 din.
SVINJE. Za kg žive teže so se trgovali v ljubljanski okolici: špeharji po 10.50 do 11, pršutarji po 9 do 8.50, v Konjicah: špeharji po 10, pršutarji po 7 do 8, v Murski Soboti: pršutarji po 8, v Kraniu: špeharji po 11.75, pršutarji po 10 do 11 din.
VOLNA. V ljubljanski okolici neoprana 20, oprana 40, v Kranju: neoprana 26 do 28, onrana 36 do 40 din kg
KROMPIR. V ljubljanski okolici do 200, v Kraniu 150, v Litiji 125 din za 100 k*g.
KRMA. V ljubljanski okolici: seno do 100, slama 35, na Jesenicah: seno 90, slama 50, v Kranju: seno 125, slama 75, v Konjicah: seno 60 slama 50 din za 100 kg.
SIROVE KOŽE. V ljubljanski okolici: goveje 12. telečje 16. svinjske 10, v Konjicah: goveie 11 telečie 14, svinjske 7 do 3 din kg.
SIROVO MASLO. V ljublianski okolici 28 do 40 v Konjicah 41 din za kg.
FIŽOL. V ljubljanski okolici do 800, v Konjicah 700 din za 100 kg.
Sejmi
17. januarja: Cerklje pri Kraniu, Kapela pri Brežicah, Kostanievica ob Krki, Petrovče, Slov. Bistrica, Sv. Peter pri Liutomeru, Unec, Videm (Dobrepolje), Železniki;
20.	ianuaria: Beltinci, Kočevje, Sv. Lenart v STov. goricah;
21.	ianuaria: Gradec v Beli krajini, Teharje, Videm ob Savi; Višnja gora;
Vrednost de?iar|a
Na naših borzah smo dobili 9. t. m. v devizah (prve številke pomenijo službene tečaje, druge v oklepajih pa tečaje na svobodnem tržišču):
1 angleški funt za 173.65 do 176.85 (za 214 57 do 217.77) din;
100 francoskih frankov za 98.15 do 100.45 (za 121.33 do 123.63) din;
1 ameriški dolar za 44.24 do 44.84 (za 54.80 do 55.20) din;
1 holandski goldinar za 23.56 do 23.94 (za 29.11 do 29 49) din;
1 belgijsko belgo za 7.40 do 7.52 (za 9 14 do 9.26) din.
Nemške klirinške marke so bile po 14.80. Vojna škoda se je trgovala v Beogradu po 424.50 do 427 din.
Drobne vesti
= Novo uvedena državna trošarina na alkoholne pijače, ki se je začela pobirati po novem letu. zbuja predvsem skrb kmetov zaradi žganja, od katerega bo moral meše-tar ali nakupovalec plačati 10 din na liter. Po novo uvedeni trošarini bo snet oškodovan kmet, kateremu se hod o nakupovalci izgovarjali na visoko trošarino in bo tako kmet primoran dati svoj pridelek malone zastonj.
= Posvet za izenačenje prodajnih cen pšenice, koruze, kruha in moke za vso državo je bil te dni v kabinetu pravosodnega ministra dr Markoviča. Posveta so se j "He-žili poleg d i* Markoviča še prometni minister Bešlič, predstavniki nrnistrstev z govino in industrijo ter za socialno politiko in narodno zdravje. Razen teh še zastopniki Privilegirane izvozne družbe in Združenja mlinske industrije. Razgovarjali so se o tem, na kakšen način naj bi se izvršil predlog, da se cene glavnih živil izenačiio za vso državo. Glavna ovira je pri tem strošek za prevoz žita in moke po železnici Prav to je bilo doslej krivo, da so najceneje živeli bogati žitorodni kraii. najslabše pa ubožnejši kraii, kjer sta turščica in pšenica glavni hranili. Dogajalo se je. da so v najboli oddalienih krajih plačevali metrski stot pšenice za 100 din draže kakor pa v Vojvodini Treba bo dobiti neki denarni vir s katerim bi se poravnavale razlike v cenah, kakor je to na primer zdaj že pri cementu, sladkorju, bencinu in monopolskih predmetih Udeleženci posveta so s; bili edini v tem, da ie treba siromašnejšim krajem pomagati Zato se bodo posvetovanja za rešitev tega vprašanja nadaljevala po pravoslavnih božičnih praznikih
= Koliko plača Slovenija preveč za vojvodinsko pšenico. Po razpravi inž. Prezlja posnemamo, da Slovenija plača na leto 80 milijonov več za žito zaradi Prizada in njegove žitne politike. Če bi Prizad ne vzdrževal s posredovanjem tako visokih cen pšenici, bi Slo-iip lo^ko kupovala ceneiše žito na svetov-
nih tržiščih. Prizad ni bil ustanovljen zato, da bi držal cene domače pšenice nad svetovnimi cenami, temveč da bi deloval za izboljšanje kakovosti žitaric, ki se izvažajo. Poraba pšenice v vsej državi znaša na leto povprečno 80.000 vagonov, in če plačamo za metrski stot pšenice 70 din več, kakor znaša povprečna svetovna cena, so rabniki v drža vi obremenieni s rosebnim »pšeničnim davkom« na leto za 560 milijonov dinarjev. Ta denar pa gre v žepe žitnih bogatinov. V Sloveniji znaša na leto žitni primanikliai 10 000 vagonov. Zanimivo je, da je naš kmet lani pomladi kupoval pšenico po 230 din metrski stot, avgusta jo je pa prodaial po 130. Slove-niia bi lahko pridelovala več pšen;ce, zato bi pa h'1© treba porab;ti mnoro več umetnih gnoiil kakor doslei. Zanimivo ie. da od 10 000 vagonov umetn;h gnojil porab'roo doma samo 2no vagonov, ostanek pa izvajamo Ce bi rabili umetna gnoiila za novečanie nrdplka nše-~ niče. bi imeh tudi pri sedar"*« cen^h *e v°dro dobiček Potrebno bi pa tudi bilo da bi si n^ša večia mesta zgradila ž'+rle silose V Luibliani por?b:mo na mesec ek"o» 5>Rn v°»o-rnv pše^re Mestne uprave nai bi +akoi po žetvi nakupile primerne količine pšenice za vse leto
N o v i g
*	Lepo obiskan posvet nacionalistov v Križevcih. Pred dnevi so se sestali v Križev-cih pri Ljutomeru v Kosijevih prostorih člani širšega odbora organizacije Jugosloven-ske nacionalne stranke za ljutomerski srez. Kljub veliki zimi je sestanku prisostvovalo lepo število zastopnikov krajevnih organizacij. Sejo je vodil predsednik šreske organizacije bivši banski svetovalec in žunan g. Fran Skuhala, ki je toplo pozdravil zastopnike iz vseh občin in poročal o organiraci iskih zadevah Nato je poročal o notranjem in zu-naniem političnem položaju nodoredsednik banovinske organizacije bivši poslanec g. Milan Mravlje. Obe poročili so vzeli navzoč-ni z odobravanjem na znanje s sklepom da v novem letu poživijo delo okoli organizaci-je stranke. V tem smislu je ooleg predsednika podal nekai navodil tudi narodni poslanec g. Avgust Lukačič.
*	Uredba o odpisu davčnih zaostankov in t-p-.ni v	novin^h« ,-e b;la obiav-
■■■■■■MnmM	MngriPCTttMM.n in.nmi
ljena uredba, ki pooblašča finančnega ministra, da lahko odpiše davčnim zavezancem na podlagi posebnih prošenj zaostanke na račun davkov, taks in kazni za davčne in taksne prestopke v 1. 1937., če se izkaže, da bi izterjatev teh zaostankov pomen:la gospodarsko ugonobitev dolžnikov. Prošnje za odpis zaostankov, odnosno kazni, je treba v!o-žiti v treh mesecih od dne objave uredbe. Ker je bila uredba obiavljena decembra, je torei čas še dobra dva meseca.
*	Odkup nemšktga denarja. Iz bančnega in valutnega oddelka finančnega ministrstva sporočajo. Mnogi naši državliani se obračao na ta oddelek da bi posredoval ori poob'3-ščenih zavodih ali menjalnicah da bi rm odkupili nemške marke v paniriu ali bankovcih. ki so jih prinesli iz Nemčije Ome-nieni oddelek finančnega ministrstva obvešča zan''mance. da sta izvoz in uvoz papirnatih nemških mark iz Nemčije prepovedana: Potniki lahko vzamem 'z Nemčije nalvef '0 mark v kovancih in toliko tudi lahko nosijo s seboi denarja v Nemčijo. Tzvzeti so samo naši sezonski delavci, ki lahko vzameio na povratku iz Nemčiie s seboi največ 11 nemških mark v kovancih ali bankovcih n« pa v kosih no 10 nemških mark Za odkuo teh mark od sezonskih delavcev sta pooblaščeni podružnici »Putmka« na Jesenicah m v Mariboru ki plačuieta nemške marke v bankovcih ali kovancih po 13 30 din
*	Ne veriomite vsake neumnosti Ponekod se š'rijo vesti, da bodo ob'astva oobrala v«s panirnati denar, ga žigosala in vrela 30 odstotkov To ie seveda nesnvsel. Prav bi b''o; da bi oblastva posvetila malo več pozornosti takšnim vznemirievalcem. in jih trdo priiela.
*	Poseben tobak za pipe. S 4. t. m. je uprava državnih monopolov dala v prodajo poseben tobak za pipe pod imenom »Ekstra duvan za lulu«. Prodajajo ga v pločevinastih škatlicah po 50 gramov in za 15 din Čeprav pri nas malo kade tobak za pipe. se je uprava državnih monopolov v svojem prizadevanju, da bi zadovolula vse kadilce, odločila, da začne predelovati in prodajati tudi tak tobak
*	Vprašanje nov>h poselskih knjižic in legitimacij zbuia med mnogimi, zlasti kmečkimi hlapci, deklami in viničarji resno sk~b, ker ni denarja za fotografe in nabavo potrebnih izkaznic s kolki. Marsikateri hlapec in dekla morata porabiti za preskrbo potrebnih izkaznic ves mesečni zaslužek, kar e
zelo obremenilno.
p . m i Keller
dom nr:
Poslovenil B R
»Bukovnik! Herman! Kaj je s tabo? Kaj si storil?«
Bukovnik pa je imel že vse steklene oči in je samo strahotno hropel.
Odpel mu je suknjič, telovnik, raztrgal sraico in videl, kako curlja kri iz mnogih drobnih ran Potem je vzel čist robec in mu ga noti sni 1 na rane
Nato ga je pobral in ga z vso težavo prinesel do ceste. Tam ga je položil na sneg in privlekel sani Nanje je dvignil ranjenega in ga počasi, oprezno odpeljal proti Bukov-nikovi hiši. Pes je s sklonjeno glavo stopal zraven njega po svetlem snegu.
Tam na vasi so peli hlapci:
»Jutri, oh, jutri pa pojdemo stran, Svet je pred nami odprt na stežaj. Dekle, oh, dekle, solze so zaman, bog ve če pridemo kdaj še nazaj...«
Matija Bernik je prisluhnil in dejal sam pri sebi:
»Seveda, jutri je selitveni dan.«
Popoldne se je Bukovnik še enkrat zavedel.
»Bukovnik, za boga, skesajte se svojih grehov!«
In duhovnik, ki je stal ob postelji, mu je ponujal svoj križ.
Bukovnik se je steno zastrmel vanj, ro-tem se mu ie spačil obraz kakor na jok Poskusil je poljubiti križ. Toda pri tem je spet izgubil zavest.
»Po tem svetem maziljenju in po svoji dobroti j; vi usmilienosti nai ti bog odpusti.«
Okoli štirih je Herman Bukovnik izdihnil
Ob oknu sta slonela gospa Ana in Henrik tesno obieta Zimski mrak je ležal nad poljanami in nad zasneženim gozdom je bledo zahajalo solnce. dalino solnce ki nam je na vendar dosti bb'žie kakor duže drag;h, ki so nas zaoustile. Z neg'bn;m obrazom je strmela gospa Ana v rumeni lesket Kmalu poide tudi ona na takšno dolco pot in fant, ki ga je tako ljubila bo ostal sam, brez staršev. brez doma. Čez mnogo let. ko bo tudi njegova usoda dopolnjena, ga bo spet videla.
To so ure. ko v niih bog govori s človekom, on, ki ima tolažbo in mir za žalostne, ko jim svet vzame tolažbo in mir.
Po vasi se je raznesla novica: »Bukovnik se ie ustrelil! Vest mu ni dala miru!«
Bernik ie obljubil, da bo poskrbel za po-grebce Drugače so kmete zmerom nosili kmetje na poslednji poti Toda prvi kmet, ki ga je Bernik prosil, ie deial da ne utegne, drugi pa. da je boian. Tedaj je Bernik pred vrati pljunil, se peljal v mesto in naročil mrtvaški voz s pogrebci vred. To je stalo dosti denarja, toda voz je vsaj točno prišel.
»Denar je dobra reč,« je dejal sam pri sebi cunjar. »Navadno je zanesljivejši kakor ljubezen do bližnjega.«
Petega januarja je bil pogreb. Sto in sto ljudi ie prišlo rta pokopališče. Duhovnik je
zmoiil navadne molitve. Potem bi bil moral priti govor na vr'fo. Vsi ljudie so pričakovali, kaj bo župnik povedal. Ta pa je samo rekel-
»Zmollmo za umrlega in za vse tiste, ki tu spe, še en očenaš'«
In niti besede več. Kmalu po očenašu je duhovnik šel. Niti za »krščanski pogreb« se ni zahvalil. Matiia ga je prosil, nai sa™o grob blagoslovi, drugo nai pa pusti. Liud;e bodo prišli na pogreb samo iz radovednosti, ne iz sočutia. za radovednost se pa ni vredno zahvaljevati
Udeleženci pogreba so bili močno razočarani Moški so se hoteli vs»i malo od škodovati in so šb potem v gostilno.
Tam ie bilo dosti pogrebnih govorov za rajnim Bukovnikom.
Na Bo ko vnukovem domu se je zbrala majhna družba in se posvetovala o bodočnosti. Bili so gospa Ana. Henrik, Rogelj, stari učitelj in Matiia Bernik.
Tudi cunjar je imel kratek nagrobni govor.
»Henrik,« je rekel, »če ti bo kdo dejal, da se je tvoj oče sam ustrelil, mu odgovori: ,Da, ustrelil, toda če je to nalašč naoravil ali pa se je ponesrečil, ve le bog sam. Če pa bo kdo rekel, da je tvoj oče sam zažgal, mu pljuni v obraz, ker je to najgrša laž na svetu. Kdo je v resnici zažgal, se bo že še izkazalo. In zdajle rečem še tole: Bukovnikov dom bo imel Henrik. Ne bodo ga prodali!«
Gospa Ana je otožno pogledala cunjarja.
»Prodati do treba dom. Berce je odpove-

Zelo slabo živi večina viničarjev ki nimajo nobenih dohodkov in zdaj naj zmorejo še ta nova bremena Umestno bi bilo. da se v tem pogledu obremene vsaj delno tudi delodajalci
*	Najstarejši slovenski gasilec umrl. Pri
Sv Lenartu v Slovenskih gorican ie umrl 84letni posestnik Anton Muhič Rajnki je bil najstarejši slovenski gasilec 65 let je sodeloval v gasilstvu Pokojnik je bil ?nan oo vseh Slovenskih goricah kot požrtvovalen gasilec Pomagal ie pri 60 požarih Ponesreči se ni nikdar Za svoje zasluge na gasilskem in človekoljubnem področju ie bil odlikovan z redom sv Save. ITT stopnje Časten mu snomin
*	Zaradi pomanjkanja bencina. V Cvet-kovcih v občmi Sv Lenartu pri Veliki Nedelji je kočarieva žena Neža Rižnarjeva rodila zdravo dete Ker ie mlada mati zelo krvavela ie njen mož Jakob na nasvet babice Mariie Šebrakove šel v Ormož da bi dobil zdravnika ki nai bi prišel pomagat Tri zdravnike je prosil, nai pomagalo njegovi ženi. toda zdravniki niso ime1! bencina da bi se lahko s svoiimi avtomobili takoj odne-liali v Cvetkovre četudi bi b'li to radi storil Jakob Rižnar ie šel n?to še k banovm-skemu zdravniku pri Sv Ma-rieti pri °4uiu Tukaj ie i/vedel da ie banovinski ?d'avnlk bolan Naposled pa ie v Ormožu vendarle našel zdravnika, ki ie «<ob'l bfn^n. da ^e je lahko odoelial v Cvetkovre Toda pomoč je prešla žal prepozno Rižnarjeva ie umrla za posledicami izkrvavtve
*	Dvojčica ie rodila trojčke. Med božičnimi prazniki je rodila 38'etna Terezija Kran-čeva iz St,rabom'nca blizu Čaknvca troičke: dva dečka in deklico Vsi trije otroci so zdravi Lani ie rodila Krapčeva dvojčka ki sta tudi živa Že orei ie im^la dva otroka, tako jih ima zdaj s«dem. Zanimivo ie da se ;e tudi sama rodila kot dvojica
*	Po ledu čer Muro, V velikem o\»nku Mure nri RazkHžiu in na nekateri) mectih proti Soodniem Medmuriu ie Mura podrta z debelo ledeno ploščo, P\o?ča ie *ako debela da hodiio po niei budie brez ^tkrbi Muro Zaradi debele ledene plošče ie zdaj preko Mure ustavlien ves tovorni promet, ker brodi ne nnore-io voziti Ko so te dn; sekali led so ugotovili, da je v ovinkih Mura zamrznila skoro do dna Ker se ie prostor jlarlprio	'ip^m zamas'] s sre-
slej moral dvigniti ledeno ploščo ali pa se bo spustila voda preko ledu.
*	Dve smrtni nesreči V Litiji se je pri padcu s hleva hudo ponesrečil 381etni hlapec Pavle Koorivuikar. uslužben nri gostilničarju m mesarju Lintnerju Reševalci iz Ljubljane so prišli poni m ga peljali v bolnišnico Nesrečnik pa ie umrl, preden so ga izročili v bolniško oskrbo. — Žrtev usodnega nesporazuma je postal 281etni delavec Jakob Potočnik iz Zalcjga pri Železnikih Nič hudega sluteč je sedel v neki gostilni v Kokri pri Kraniu. pa je na lepem nekdo navalil s sekiro nadenj in ga udaril oo glavi Potočnika so takoj prepeljali v splošno bolnišnico kier pa ie kmalu umrl.
*	Smrt pod vlakom Vlak iz Kamn;ka r>ro-ti Liubljani je te dni med Jaršami m Grob-liami povozil priliublienega preddelavca v Kociančičevi tvornici na Viru g Komarja iz Domžal Kako se ie zgodila nesreča ne ve nJh*e Tudi se ne ve ali ni šel nesrečnež morda sam pod vlak Ker je imel ookoini pri Kocian^ču dobro službo, je skoraj iz-kluinerio d?> bi špi pro^ovolipo v smrt Po. koin:ku b(vi; lahka zemlja, žalujočim naše iskreno sožglie'
*	Srnrtp» v>fl*rv'sokošoT«a. Nedavno je visokošolec M;1an Goš«»a v Š'.šk-' oo nesrp-či zadel v vlak Lokomotiva ie Gostišo odbila vs+ran da ie naripl in obležal nezavesten Zdrayn'Vi v boiniš^ci so ugotovili zlom 'ob^nje mei:li na so da si bo Gostiša še opomogel Toda vsa skrh zdravnikov ga ni re?;la 'n ie norpsrpčpnee čez nekaj dni umrl Pokoini W!1an Gostija ie bil nriiazn^ga zna-''•aia in sr>lo5no nrilinKHen Pred nekaj leti ie bil eden i^od naš:h naiboljših planinskih plezaWv Blag mu sioomin!
*	V tvornici bakra je gorelo. V tvornici bakra Zugmaver ;n Gniber v Zgornii Bistrici ie nas+al ogenj, ki je zaiel transmisijo in vso zgrarlho za toplo valjanje. Slovenjebistri-šk;rn gasilcem in delavcem rodie+ia se je posrečilo da so omeiili požar in odstranili več-io nevarnost. Zanim;vo ie. da je nastal ogenj zaradi tega ker so ob hudem mrazu zmrznile hlad;!ne nanrave Stroj ie postal vroč, i.skrp r,a q0 73netile gonilni jermen.
*	Doma?'!« 7rtov "'ain»nov. V Kalšah na PohoHu ie zgorela domačija posestnika Ivana Arbajterja. Zgoreli so tudi poljski pridelki.
*	Smrtna žrtev prometne nesreče. Te dni
T, —'-"••i	posestnik Vladimir Kačur
od Sv Krištofa pri Laškem z enovprežnim vozom po cesti Konj pa se je nenadno spla-šil in zdirjal Kačur je padel pod voz pri čemer mu je šlo kolo čez glavo in <nu zdrobilo lobanjo Ponesrečenca so prepeljali v celisko bolnišnico kier ie izdihnil
*	Smrt v mlaki V GerlinHh se je pripeti-' la te dni velika nesreča 601etna oosesimca Marija Mihelčičeva je šla mimo neke mlake. pa jo ie napadla božjast Pri padcu je zdrsnila po bregu v mlako led se ie vdal in nesrečnica ie utonila
*	Požar sredi Celja. Nedavno zvečer je nastal na podstrešju "stavbe trgovca Franca Ocvirka za Kresno v Celju ogenj ki se je h;tro razširil v sobo in kuhinjo oostrežnice Mariie Roootarjeve Goreti je začelo zaradi tega. ker ie delavec ki ga je nai«! tyšni ia<-t_ nik da bi mu odtajal v stranišču zamrzlo vodovodno cev postavil tam pečico in va-nio natlačil oblamce V pečici je gorelo vso noč in še dan nato Popoldne pa se je vn»lo tramovje in nastal ie požar ki bi hi? kmalu usoden za h;šo. če ga ne bi bili gasilci že takoi v začetku zadušili Roootarievi ie ogenj uničil vse pohištvo, obleko 'n perilo, ra^en tega oa ii je zgorelo tudi nekai prihranjenega denaria Precei škode trpi tudi čevljar Berglez ki mu ie voda pritekla skozi strop in PO*lrorlov3l» pohištvo
*	Zaradi širienia neresničnih vesti Pred velikim senatom v Mariboru se je zagovarjal 291etni delavec Jakob Judt iz Cervente v Banatu Mož ie v Mariboru razširjal raz-burliive in neresnične vesti Zaradi tega ie b'l obtožen po zakonu o zaščiti države in je bil obsoien na eno leto in nol robije in na tri leta izgube čas+mh državliansk*h pravic.
*	V božični noči ie zažgala. Posestniku Mihaelu Mutn'ku na Dolgem brdu je na božično noč zgorelo gospodarsko ooslopie z vsemi zalogami in kmetiiskfmi stroji ^koda ie velika Orožniki so prijeli neko 701et-no žensko zarad; suma požiga Ženska je svojo krivdo priznala
*	Ni umrl kot žrtev uboia. Nedavno so listi poročali, da ie v Mozirju umrl kot žrtev uboia 381etni Franc Babm Zdravniška Vo-misiia oa ie pri raztelešeniu pokoinikovega trupla ugotovila, da ie Babina zadela srčna kap kot nosledica preobilo zaužitega alkohola. Niegovo telo ie bilo zavolio stalnega prekomernega uživanja alkoholnih nija* že čisto uničeno Tudi usodno noč je bil pokoj-

d«! svojih Iti«H»n gold;naripv. MPnar pa 2500 Na zadno hipoteko nam nihče niti kraicarja ne bo več dal »
Mernik le odmahn;l z roko. »Pustite me, n.-i govorim gospa Bukovnikova Koliko je dolga'«
ifl TT cr^vo+ilnt cfr^T^J
»55 000 -goldinariev «
»Tako? In vse skupaj jih je vredno najmanj 75 0not Naimanj'«
*7daj ne Zdai kmetije n;majo cene In pr1 nas ni ne živins. ne orodia ne skednjev in hlevov Kdo ve, ali bomo mogli vse plačat' Sp prodamo hišo in dobimo še zavaro-va'nino«	^
Bolna vdova je položila roke na mizo Ma-tiia Bernik pa ie jezno odvrnil-
»Pravite da kmetne zdaj nimaio cene! Prav' Amnak obupali ne bomo. to bi bilo žalostno Bom kar povedal! Potrebni denar bom iaz posodil!* »Odkod pa?«
»Od kod? Od svojega! Sam bom posodil! 15 ono goldinarievt«
Začudeno so ga vsi pogledali, kakor ne bi bil' razumeli njegovih besed »Kdo bo na vam posodil?« »Meni nihče Sam imam toliko gen ar j a.« »Ne norčujte se iz nesrečn;h liudi, Matija.« ga je opomnil stari učitelj Gospa Ana in Henrik sta strmela v tla Samo Rogelj se je muzal Potem je spet začel Bernik:
»Najprej vam moram vsem povedati majhno zgodbo Časih nanese v življenju, da se primeri kaj čudnega Torej, nekega lenega dne — šest let je že tega — sem sedel pri Fužini v gostilni Pa pride tja tudi Berce.
, Takrat sva -e le dobro razumela, kajti cu-i niar zve po svetu mars;kaj, česar drugi ne J vedo No. kakor sem rekel, sedel ie k m°-I ni Na mizi ie bil kozarec za kockanje. ,Pa vrziva!' je rekel in vrgel sedemnajst očes. Ker se nisem maral osmešiti, sem vrgel še jaz in dobil »estnaist očes. Plačal sem deset krajcariev ,£e enkrat', je dejal Berce in vrgel trinaist. Meni ie prišlo le sedem in spet je šlo deset kraicarjev To ie b;lo Berce+u všeč in igrala sva še naprej, dokler me ni obral za cel goid;nar Veš kaj, Bernik.' mi je rekel. ,poskusi za goldinar, da boš dobil vse nazaj ali na ?e nekai izgubil Kamor je šlo tele. nai gre še krava.' — .Pa naj bo!' in vrgel sem. Dobi] se osemnajst, on pa samo šestnaist Potem sva igrala tako dolgo, da sem ga obral za tri goldinarje. Tedaj se ie uiezil. vzel kučmo in šel. Jaz sem bil seveda vesel Naročil sem si pečenko in polič vina. pa še psu kosti iz kuhmie. Ko sem se pelial skozi mesto že precej dobre volie. sem videl na nekem zidu vel'k lenak za loteriio. Srečka ie stala dva goldinarja. Toliko časa sem letak prebiral, da sem ga znal na pamet In ker nisem bil čisto trezen, sem šel in kupil srečko. Ko sem prišel iz trgovine, me je pes tako pogledal, kakor bi mi bil hotel reči: ,Teoec, za ta denar bi bila lahko oba pet dni sita!' Da bi imel od dobička vsaj nekai koristnega, sem s tistimi krajcarji, ki so še ostali, ku^l Liziki punčko. No. in? i*1^ tri tedne sem dobil na svoio srečko 15.000 go!d:nariev. tretji glavni dobitek!«
»Bernik. saj ni mogoče!«
»Ali je res, Matija?«
Vsi so bili razburjeni.
Bernik se ie nasmehnil
»Res ie In do zadnjega krajcaria vse so mi plačali. Toda po denar nisem šel v sosedno vas. V Gradec sem se peljal ponj, da ni nihče ničesar zvedel.«
»Sai ne moremo verieti!«
»Kaj ne morete verieti? Da dobi kdo denar v loteriii in še toliko? To se včasih zgodi. In da dobi tisti, ki potrebuie, tudi nanese. Jaz sem za ta denar kupil državne Tinine Štiriodsto+ne Dajali so mi 600 goldi-nariev obresti na leto Ves ta denar sem prihranil. To je snet tri tisočake in "d Nikomur nisem o tem čriinil niti besedice. Še moia sestra ne ve in Lizika tudi ne.«
»Toda — zakaj — zakaj ste tako trdovratno molčali?«
Bernik je zamišljeno pogledal predse.
»Zakaj? Saj ste že kdaj brali, kako so o kakšnem človeku mislili, da ie reven Vakor cerkvena miš. pa je bil v resnici bogatin. Pri marsikomu, ki je bil berač so našli oo smrti med cuniami peharje srebra in zlata. So takšni liudie. ki i^h naiboli veseli, te lahko svet za nes vlečeio. Tudi pri meni ie bilo tako. Samo premožno ie pri*«! denar bi ga bil moral dobiti, vsaj deset let prej, ko sem bil še mlajši Takrat bi ga bil potreboval —«
Vsi so ga gledali in ga niso razumeli. Samo gosoa Ana ie uprla oči v tla.
Bernik pa se ie spet posilil, da je govoril kolikor je mogel veselo.
»Da. in za cunjarja se ne spodobi, da'bi bil bogat. Kar nerodno mi ie bilo. Hotel sem ostati cunjar. Všeč mi je bilo, da sem lahko
vdinjal v mariborski okolici in je služil za hlapca pri raznih posestnikih. Bil je nekje iz azijskega dela Rusije doma in mongolske-i ga pokolenja. Nikoli ni govoril o svoji domovini in o domačih razmerah. Povedal je samo svoje ime, ki ga je imel napisanega tudi v svoji delavski knjižici. Tako je živel 20 let čisto za sebe. Njegovi gospodarji so ga zelo radi imeli, ker je bil zelo priden in razumen za vsako delo Pred dvema letoma je prišel v Kamnico za hlaoca h gostilničarju Pavešiču. Med božičnimi prazniki pa ga je zanesla nesreča na neko veselico, na kateri se je zaradi malenkosti spri z domačimi fanti. Eden izmed sirovežev ga je nato počakal na cesti in ga udaril s kamnom po gia-vi. Razbil mu ie lobanjo. Siromaka so pre-peliali v mariborsko bolnišnico, kjer je pa umrl.
*	Smrtna žrtev pijanega siroveža. V l jubljansko bolnišnico so pripeljali 62-letnega občinskega stražarja Roka Kralja iz Tržiča, ki je imel prebito lobanjo in več drugih poškodb Kralj je opravljal v nedelio službo nočnega stražarja in je v neki gostilni pozno ponoči napovedal policijsko uro Pri tem se je z gosti zapTetel v prepir. Med prerekanjem je neki sirovež starega moža pograbil in ga z vso silo treščil po stopnicah, držečih v klet, kjer je Kralj pred vrati obležal. Kralja so zdravniki v bolnišnici pregledali in sprevideli. da je vsaka pomoč zaman. Na nasvet zdravnikov so smrtno nevarno poškodovane-. ga moža odpeljali z avtom nazaj na njegov dom v Tržiču kjer je kmalu umrl.
*	Drzen rop. V Raztožnem pri Mirniku v zapadnih Brdih so zakrinkani rooarii vdrli ponoči v hišo posestnika Franca Sirka in zahtevali denar Prestrašeni mož jim je namesto denarja ponujal kravo, ki je pa rokov-njači niso hoteli vzeti Moral jim ie izroč;ti ključe, nato pa so preiskali vse kote in odnesli 900 lir denaria — V Kode-ma-ih ob Idriji so vdrli najbrž isti zločinci v neko hišo in tudi kričali na gospodarja, nai jim izroči denar Moža je tako prevzelo, da je omedlel in padel na tla. Roparji so ga pričeli brcati z nogami. Ker se pa ni več ganil in ni dal znakov življenja, so se preplašili in zbežali.
*	Žrtev fantovskeca pretepa. Zagorje pri Koziem je znana božia pot. Na minuli sveti večer se je med polnočnico vnel zunaj pred cerkviio med fanti nrepir, med katerim ie
i^m^ri	v no7Pm oRiptne^a
tesarskega pomočnika iz Zagorij Ernesta Pirca v srce, nato mu je pa prereza! še vrat. Pire se je na mestu zgrudil mrtev Silno kričanje, ki so ga dvignili fantje zunaj, je priklicalo iz cerkve mnogo ljudi. Ub;jaiec e sam šel na orožniško postajo v Kozjem, k er je javil svoje dejanje orožnikom, ki so zverinskega pretepača in morilca poslali v celjske zapore
* Roparski- napad na 72!etnega starčka Posestnik Rebolj Jože iz Vodic pri Kamniku se je te dni napotil na seiem v Mengeš z namenom, da tam kupi vola S seboj je vzel 3 500 di n gotovine. Ogledoval si je živino pp sp~-mu. kupil pa le ni nič ker se mu je živina zdela predraga Popoldne se ie napotil domov brez vola Na seimu v Mengšu je moral biti tudi nf kdo. ki ie Rebolia dobro poznal in vedel. da ne hodi na seiem s praznim žepom. Najbrž ga ie ro se^mu zasledoval >n tako tudi zanesliivo vedel, da Reholi ni ničesar kunil. Ta neznanec ie potem Rebolia pričaka v gozHu med Vodicami in Zeipmi in ga s topim predmetom udaril po obrazu Mož se ie o"o-tfkel in nadel ni se na onezavestil Takr> ^e prav dohr-o v;d°l. kakšen je bij megov napadle P1'! i p to približno 221etni fant precej šibko postave
*' Roparji preže po cestah. Hlapec Ivan Škerget uslužben v Dolnji Počehovi, st ie vračal iz Spodnie Kungote proti domu. Peljal se je na kolesu Nenadno pa ie skočil predeni neznan mlajši moški Zahteval je od Ivana Skergeta. da mu prepusti kolo Ivan Škerget se je seveda branil, da hi kar na lepem izročil kolo neznancu Napadalec pa ni več prigovarjal V njegovih rokah se je r>o-javil samokres ki ga ie naperil proti Sker-getu in pristavil še grožnio: »Kolo ali živlie-nie « Ta grožnia je seveda Škergeta precej prestrašila Izročil ie kolo neznancu, ki se ie z niim odpelial v smeri proti Mariboru Ivan SkQrpet ie prišel ves prestrašen na policijo.
» li»»kruti, rezervisti in njih starši, pozor! Z nestrokovniaško izvršeno prošnio sta izgubi iena čas in denar Zato ne nasedajte vsakomur s tako važno zadevo Obrnite se le na koncesioni rano in strokovno preizkušeno Pisarno kanetana Franca Pera (Liubljana. Maistrova ulica št 14). ki vam pove, ali ie r>ro-šnia smloh izvedljiva ali ne. Če ie izvedljiva, vam za malenkosten znesek vloži prošnio in uredi zadevo Ne zamujajte časa in hitite z zadevo' Za odgovor priložite znamko za 6
prisotnim z nožem. Zato sta mu brata Šolarja poskušala nož vzeti. Pri tem sta mu prizadeiala dva udarca z lato in ga lažje poškodovala? Vendar bi bil pokojni v nekaj dneh spet zdrav, če bi ga ne bila zadela srčna kap.
*	Stroga kazen zaradi noža. Mali kazenski senat v Ljubljani je uvedel strožje kazni za junake noža. Te dni se je zagovarjal pred senatom v Nemčiji roieni delavec Viktor Presekar, pristojen v Trojane, ker je med gostilniškim prepirom v Št. Gotardu navalil z žepnim nožem na gostilničarja Stanka Novaka, ki je skušal besne fante pomiriti Z nožem mu je hudo prereza] levico v podleh-ti, drugo hudo rano pa mu je zadal na desni nadlehti. Novak bo trajno hrom na levico. Junak noža se ie pred sodniki izgovarjal na popolno pijanost in da je bil izzvan. Bij ie obsojen na eno leto in dva meseca zatočenja. Po dališem premišljevanju je naposled javil sodnikom, da kazen sprejme. Zatočenie je nekoliko milejša kazen od robije in strožja od strogega zapora.
*	Nevarna vlomilska družba pred sodniki. Svoičas ie bil izvršen drzen vlom v znano Kindlovo zlatarno v Ptuju. Vlomilci so odnesli razne dragocenosti v vrednosti okoli 100 000 din. Kakšnih 10 dni pozneje pa se je posrečilo mariborski policiji zajeti Spletnega ključavničarja Franca Lobeničnika V teku preiskave se ie pokazale da ie imel Le-beničnik razne pomaeače. Te dni se je moral Lebeničnik zaradi tega vloma in pa zaradi vloma v prodajalno trgovca Kaca v Zgornji Bistrici zagovarjati pred malim kazenskim senatom Soobtoženi so bili še 38-letni Jakob Pijavec. 331etni Karel '"llaboč-nik. 381etni Henrik Marko, 461etni Franc Jus in 471etna Marija Širovnikova ki so bili obtoženi zaradi potuhe Mali kazenski senat je obsodil Franca Lebeničnika na štiri leta ro-biie ter na štiriletno izgubo častnih državljanskih pravic. Jakoba Pijavca na 20 dni zapora Karla Glabočnika na štiri mesece strogega zapora in 300 din globe. Karla Marka na štiri mesece strogega zapora čn na 300 din globe Franca Jusa na dva meseca strogega zapora in 120 din globe, Marijo Širov-nikovo pa na dva meseca strogega zapora in 120 din globe
*	Bivši ruski ujetnik žrtev ubiialca. V naših krajih ie ostalo še nekaj ruskih vojakov izza svetovne vojne Eden izmed njih je bil fndi Tvsri Šeiti Po končani voini se ie
M—mgiWWWHPWBMMi "1 ........
hodil no svetu in prihajal k ljudem To ni tako dolgočasno kakor sedenie doma Vsak dan doživi človek kai novega No. 'in tudi živeti se da od take trgovine Zato tudi denarja nisem' »•otreboval Zmerom sem si mislil da je loterija nekai neumnega Zmerom dobi tisti ki denarja ne potrebuje Pa vendar vse skunai ni bilo tako neumno Zmerom kadar me ie kdo postrani pogledal in rekel sam pri sebi' Ti reva. ti!', sem se sam pri sebi posmeial in si mislil svoie«
Drugi so molčali Berniku so se zasvetile oči
»In zdai hvalim boga. da imam denar. Zdai ga lahko jporahim!«
»Bern'k — saj ne morete — saj ne smete dati denarja na tako dvomiiivo reč « —
»Lahko storim kar hočem. Posodil bom d^nar — pa konec besed4' ČMo lopo noide Berrpta in Mbn»ris bomo izplačali. da ho f -talo nekai čp7 40 000- go1d!nariev dolga. To ie koma i dohrq nolovifa tp"a, kar ie po-fostvr, vrpHnp P<>lop 7Pvarovalnfr)p br po-t^m ostalo 2P10 croldipariev da bomo lahko hi*o ;n vsp	nnwiiv;li l*"e bom '37 umrl hos+a imeli in T,i-7''ka	3*00
pol^moHov Tn ip	Henaria In raven
tpc> hn tuHi hinotoka niuna «
»Rorn;k tako se rni /di kakor bi pripovedoval' "ravlrce « ie Hpial stari učitelj »Toda micliti moratp na svoiopa otroka'«
»Na r.izo že m;s'i>ri Sai bo vsp mej ostalo ("V no hi hil n^nnUap da ie d^nar varno na,1ožpn ne h* Hal "stnrujh =em oostal, J?a> im dpnp. Pa ip varno
»Tega ne moremo sprejeti, Bernik!«
II • III I| Pilili II	...........................»1IHI—1WII—I MIHI
»Tako — in takrat, ko so me noteli inti v sirotišnico — takrat ste me na sprei»1i! Ali mislite da cuniar ne sme misliti na svo^o čast? O. -dobro sem si zapomnil, kdo m1 ie pomagal, da nisem od lakote umrl In odkrito povedano, — saj ne vem, kam z denarjem Pogosto sem si rekel, da bi prav za prav lahko kai za*el, da bi nališpal Liz'ko in še samega sebe. Pa spiti se moral zmerom smejati, če mi je kaj takšnega prišlo na misel Strašno neumen sem se zdel samemu sebi. Tn tako sem zmerom odlašal. Pust1' de-kle. sem si mislil Bolje je, če misli, da je siromašno Boli pridna ho potem. Saj bo še vse o pravem času zvedela.«
»Še jaz se bom enkrat napil in kockal.« je deial Rogelj Zdaj je bil prvič navdušen.
Drugi oa so gledali zelo resno. Vsi so bili v hudi zadrpgi. Nastal ie molk. Gospa Ana je prijela Bernika za roko
»Matija, smrt mi hočete olajšati, ali ne?«
»Mama'«
»Otrok' Ana ne govori tako! Tega ne smem slišati!« je vzklikni) učitelj
Žena Pa je samo žalostno odkimala in skrila obraz v dlaneh
Matija Bernik ni rekel niti besede Nekaj časa ie nrrno --edel in obraz mu ie žarel. Potem je iznenada vstal in šel iz hiše.
Na pustem dvorišču je obstal.
Nekoč ko ie bil še mlad fant, je ljubil dekle Ni postalo niegovo Bogat tekmec je prišel in mu io izpulil iz rok
Zdai ie postala ona siromašna, on pa bogat In tekmec je pod zemljo Toda spet ne bo njegova. Mirnejši snubec prihaja, — smrt.
° naibrž že čaka tamlt na.golih travnikh. Kmalu bo pri51 p čez razvahne in Klved^ Ano v svoi tihi dom Tn ljudie bodo porok reU. zvonili nn,«m Pa se Hodo smeiab in p;li kakor še zdai gostje tam čez cesto v gostilni: Mat'ia na bo sppt zanrpgel svoj voziček in fel v sv»t nozsbe iskat. ,
»Matiial l^nH-in! trip	s+p?«
»TTanr:k' S°m r>rW Henrik!«
»T*T~tiia	bo1""«
»Nč ni Henrik. Samo nekaj sem pronrš-ljal Henrik midva se ne bova razšla, kai"*«
»Da. MatMa. tako sem vesel, kaj pravijo, da h.»>stp moi varuh.«
»Varuh "praviio temu na sodišču Pri nas bomo roki i Ha ^otro ririiatelia Odslej mi bog ora^ij »ti«. Henrik in tudi "z bom t»-bi prav:' »ti«, za zmerom. In nihče naju ne bo razločil «
Tn spgla ^a si v roke.
Okoli roinoči je b;lo Pri Bukovn'kovih ie bilo že vse mirno. Tudi v Bercetovi gos+iini co že nogasii5 luči Samo iz sobe ood s^eho se ie šp svptilo .Tulii Borce ie še bed°l
Postelja ie trla razkrita. Mrl;ško tiho je b;lo vse v h;ši in Berce ie bil od ranega jutra na nogah. Pa ni legel.
Počasi ie stopil k oknu. Mesec je vzšel in v njegovem bledem soiu se ie kopala vas. Zvon;k se ie razločno videl iznad streh
Tam spodai, čisto blizu zvon:ka je zdaj prvo noč ležal Herman Bukovn:k' Ležal ie pod zamrzlo skorio v trdi zemlji, oblečen v tanko mrtvaško srajco in nje ;ovi sosedje na levi in desni so bili sami mr-.veci.
(Dalje)
DOMOVINA št. 2
STRAN 7
im.
VCS <
Iz Erzing.iana je prispel te dni v Ankaro prvi vlak s sto osebami, ki so dobile pri potresu težke poškodbe. Po poročilih osebja, ki je spremljalo ta vlak, objavljajo turški listi nove podatke o strahotah v prizadetem ozemlju Polkovnik Said Terkan, poveljnik erzingjanske garnizije. je izjavil, da je po njegovi cenitvi izgubilo življenje 90 odstotkov prelrvaleev tega mesta. Izmed vojakov so se rešili samo tisti, ki so bili ob času potresa na prostem na straži. Doživljal ie nepopisne prizore in videl, • kako so številni ljudie izvršili samomor, ko so bili priče smrti svniih družin ki jim mso mogli pomagati.
preživeti prebivalci Erzingjana taborijo navzlic ledenemu mrazu in visokemu sn"gu na cestah Naokrog ie vse polno trupel Računat: je tudi s tem da so še neštevilne osebe ood razvalinami žive Izpod razva^n so rešili na primer štir osebe. k! so zavoljo gladu iedle že zemljo Mlad moški ki so ga pripeljali z vlakom, se je onesvestil, ko 'e iz^e-
aiija v mrciji
del, da je vsa njegova družina, devet oseb, izgubila življenje.
Inženir Uli, ki je po nesreči kot prvi dospel v Erzingjan, pripoveduje: »Dospel sem v mesto 24 ur po potresu. Vsa poslopja brez izjeme so porušena, vsepovsod je gorelo. Ozračje je bilo napolnjeno s kriki in vzdihovanjem, nihče pa n' mogel pomagati Vsi zdravniki so ležali mrtvi pod razvalinami in tisti, ki so ostali živi, so bili kakor brez pameti. Edinega vladnega uradnika, ki je ostal razen guvernerja živ in to je bil načelnik mestnega sveta so našli popolnoma nagega ir popolnoma zmešanega. ko je blodil med razvalinami Na žalost moram domnevati, da ie večina preživelih med tem zavoljo snega :n mraza tnd' izgubila živlienie «
Kakor pomčaio je ob potresu izginilo vsega skuoai 12 m^st in 80 vasi s površja zem-' lia Potresni sunki pa se še zmerom nadaliu-jeio.
mične predelave teh dveh zelo važnih siro-vin. Zdaj slišimo pogosto vprašanje, kaj je prav za prav nafta. Kako je nafta nastala, še zdaj ni natančno znano. Ukrajinski znanstvenik Roman Zalozecky pojasnjuje postanek nafte tako, da je nastala v dolgih stoletjih po razkroju rastlin in živali, ki so se bilena-kupičile ob obalah prastarih morii
Nafto
že 1000 let wei
Splošno je znano, da je med najvažneišimi pogonskimi sredstvi našega časa naFta Vrelci nafte so raztreseni malone po vsem svetu. samo da niso povsod enako močni Ker je postala nafta z naglim razvojem avtomobilskega in zračnega prometa ena 'zmed najvažnejših pogonskih snovi, je razumljivo da je posest vrelcev nafte ali vsaj vpliv na pridobivanje nafte že večkrat povzročil mednarodne spore ali celo oborožene snovale
~zraz nafta ie cerzijskega izvora V Perziji so že v pradavn>h *asih puhteli iz zem-lie gorljivi plini Toda najprej so začeli pridobivati nafto na Kitajskem in sicer že leta 1.000 pred Kristusom Kitajci so že takrat vrtali globoko v zemlio in iz nie puhteče o'i-
pi cr> f	Kl-fb H "7'j C rvir./,,, - ,—,	O 10
zera. v katerem ie izhlapevala morska voda, da so tako pridobivali sol Tudi v gabšVh Karpatih ie kmečko liudstvo že pred več s'o leti pridobivalo nafto Ljudie so ;inorablia'i nafto za mazanje vozov za razsvetljavo a'i celo za zdravilo ori člove*k'h in živaV^h boleznih V Ameriki so unorabliali že pred prihodom Fvroncev v zdajšni PeosilvanMi in Kanadi Tndiianci nafto v zdravstvene s vrhe Šele okroa 'eta 1850 so začeli pridobivati nafto v večiem oh.sepu zlasti ko so odkrili tudi način niene»a čiSi*enia
Takrat ie Ivnvski Vkarnar Lukas''ew>cz neodvisno id amerških ooskn^ov prvič d°°t;1i-ral v Rorislavi oh vznožin Karnatov nr'd'>b-lieno nafto *r n^ tietp^o ^no op iq r.ričel raz-
Pevssd drugačne
ssubitvene navade
V	mnogih krajih Evrope je snuoitev še i danes svoievrstna. Tako si še danes mladenka v Andaluziii (v Španiji) sama izbere svojega življenjskega tovariša. Če je našla moža, ki ji ugaja, sneče velik kolač :n ga pošlje izvoljencu Če temu dekle ugaja, kolafi poie. V nasprotnem primeru pa ga pošlje nazaj in dekle mora svoj kolač poslati drugemu
V	nekaterih krajih Holandske gre zaljub-j lienec k h'ši svoie izvolienke. potrka na vrata in vliudno nonrosi za ogenj. Če je dekle zadovoljno s fantom, pride samo iz hiše. mu ponudi cigaro in mu jo tudi prižge. Plamen vž;gaUre pcnazoruje plamen, ki je zagorel v niun:h srcih Zdaj ni nič več. kar bi ovira-ln noroko
V	Sardiniji m^če fant za dekletom, ki si ga ie na tihem izvolil, kamenčke Če dekle vrže kamenček nazaj pomeni to. da se želi z ni'm s°7nan'ti in fant ve. da zdai sme pnd nieno okno k;er opeva svoio izvoljenko'kot rožo h*-e7 bod'c Dekletovi znanci na opevajo fanta kot leva. naposled Pa pr'vedeio fantu nevesto in 'a io sme zdai nrv;č poliubHi.
Najlažia ie snub;tev nri Kab;l;h. kier gre (IpVlo (far 'er! n:,Sn svoie(Ja izv^lienca. tam zaooie lliubko liub^zensko resmico, nato pa si oHrinP Das k^r ie 7namenie. da. mu je na-
i ki O n-i on 9
_„
NI TUJA
Zena- »Sram te bodi včeraj sem te videla z r"ko tu io ?ensko'«
Mož: »Kakšno tujo? Saj jo poznam že tri leta!«
PRI ZPPAVNTKU
Zdravnik- »Vaš kaMj mi ni nič všeč «
Riln:k-	gospod doktor, nimam dru-
Prcsic pO Scottu
Tedaj pa je nekai zašumelo! Kai se je zgodilo? Prepaden ie obstal V nasprotni celici je eden izmed jetnikov vstal prišel k lini in pogledal na hodnik Moravec je ves vztrepetal iz strahu, da ne bi bil to njegov sovražnik Jakob Dorgan.
Tedaj pa ie snoznal Kendricka, v dosmrtno iečo obsoienega Proseč je Moravec vzdignil prst k ustom Olaišan je opazil Kendri-ekov odgovor: naglo pokimanje. Nato ie pla-ir1 Moravec do hodniku Tek za življenje!
Na polovici pota proti iužnemu koncu ie mo--al čez hodniško križišče Tam ie orežala r°hi. kakor je vedel naivečia nevarnost Svrivljen in tih ko senca ie preletel to nevarno mesto. Nič še ni zgodilo: ne glasu. ne st"^a ni b;lo! Zdaj ie treba naglo dalje'
Nanosled ie dosnel rio prezračevalnega ro-v- "h iu*nem stopnišču.
^Toravčevo srcp se ie skrčilo. Vratca pre-2r-,5Pvair,;ica so bila naimani tri motre visoko C"* tPi hi b'la vsaj odprta, bi se lahko s "kokom nognal proti rovu in se ga oorHM. Odmreti vratca tako visoko od tal mu je bilo nemogoče Bre7ur>no se ie ozrl okoli sebe
^daici pa ie skoro zakrčal od presenečenja Niti dvaiset metrov proč od niega ie stal maihen s+ol Celo v tako nevarnem položaju se ie Moravec začudil. Vdo bi pač mo-or^tipsti st0] sem na hodnik mračne iet-nišnice. Morda ga je pustil kateri izmed jet-
ni*b"h naznikov
Pet sekund oozneie ie Moravec stal na stolu 'n odniral vraVa Rilo ie lahko de'0. Odmaknil ie kovinski zanah in tiho 'e 7a-škr;pala zariavela pločevina. Va1 hladnega zraka ie planil vani in temno je zazijal pred niim prezračevalni rov
Stegnil je roko vani Rov ni bil razsežen, vendar bo lahko zlezel v njpga. Kako dal^č j neki sega v višino in kako daleč v glob'no? Če bo enkrat v niem. ali ne bo morda zdrknil v silno globino in se ubil?
Ni utegnil dalie razmišljati Z obema rokama se ie ">orii°1 robov odnrtine. da bi se pognal kv^ku. Tedai na mu ie zastal '!;h. Težki koraki so se zaslišali no hodniku. Zdajci ie zagledal oaznikovo čepico.
Nekaj sekund ie mislil, da ie vse izgubljeno Obupan ie skočil s stola Da oi odstrani] stol. ni bilo več časa Moravec se ie plosko stisnil v kot med zidom in prezračevalni kom. I Tako ie čakal v skrajni napetosti pripravljen za naskok.
Zdai torej le pride do boja. Koraki so slabotne odmevali po hodniku, nato pa so nenadno zamrli. Moravec je zaslišal lahen vzklik Takoj ie spoznal glas. Jetniki paznik ie bil Dawis. Iz neznanega vzroka je svoj obhod prekinil. Zdajci se je pojavila pred Moravcem raz-
tppn ieji» »pni a moža Morav*evo tet ie bilo mirno kakor hi b'lo priraslo k zidu
Toda paznik !e nanrav'1 nekai drugega, kakor ie bil Moravče pričakoval Namesto da bi bi' korakal dalie. ie skočil na s+ol. Zdai gleda v rov s' 4e m;slil Moravec Sko-ro pol m;nute ie h;io vse tiho Nato pa ie pa7nik skočil s stola, da je močno zaropotalo
Takoi bo sklical pazniško osebje, je sklepal Moravec in se že odločil za naskok. Tiho je naskočil pazn'ka od zadaj.
Stisni] mu ie roVe k telesu in nato s prosto roko popadal Daw<sa za vrat. Skoro brez glasu sta se mo*a zvalila po tleh.
»Pusti me. pusti, bedak ... « je izdavil Pa-wis iz sebe. toda že ga je Moravčeva roka trdo priiela za vrat. da ni mogel več dati glasU od soV,e Z vso silo se je Davvisu naposled nosrp*;1o rešiti se Moravca. Pri tem na
f>awis tako nesrečno odskočil. da ie zadel 7 glavo v zid in se onezaveščen zgrudil na tla
Pred Morav*ev;mi oJVii se je zameglilo. Ves ie treneta]. Še nikdar se mu ni zdela ta vei:ka molPp^a hišg tako mrtva kakor v tem trenutku, ko ni vedel, ali ie Dawis živ al; mrtev
Če ga snet uiameio ali mu bodo verieli, da ni Dav/isa umoril' Ali mu bodo verjeli, če i'm bo rekel da se ie Dawis sam po nesreči tako nerodno zaletel v zid?
V duhu ie videl nred seboj električni stol, na katerem ga br>do usmrtili.
Pri tem na ni hotel Dawisu storiti nič ža-lega Le za boi ga ie hotel onesposobiti
Ves obupan je Moravec skočil spel na stol.
domovina
Nekaj podrobnosti Iz novega volilnega zakona

Nekatere podrobnosti iz načrta novega volilnega zakona kakor ga pripravlja oosebni ministrski odpor, objavlja »Savremenik« Po teh podatkih je bil sprejet predlog, da lahko postavljajo okrožne liste tudi zveze strank. Enako je bil sprejet predlog ministra dr Markoviča. da posamezna stranka ali pa zveza strank lahko v enem in istem okrožiu postavi tudi več vzporednih okrožnih list ki so potem med seboj povezane Na državnih listah so kandidati nosilci vseh okrožnih list. ki jih je postavila posamezna stranka ali pa zveza strank Da se preprečijo nepoštenosti pri štetju glasov, mora Dredsednik volilne komisije na vsakem volišču predstavniku^ vsake liste ootrditi, koliko glasov je bilo oddanih za posamezne kandidatne liste! Volilne izide za posamezna okrožia bodo ugotav-
ljala okrožna sodišča. Za vodstvo celotnega volilnega posla v državi se bo obdržala ustanova državnega volilnega odbora, verifikacijo pa bo opravljala tudi v bodoče narodna skupščina sama.
*
Pričakovati je. nadaljuje članek, da bo načrt novega volilnega zakona gotov še januarja in potem predložen kraljevemu namestniku v podpis Takrat bo verjetno podpisan tudi volilni zakon za hrvatski sabor, ki je že dalje časa pred kraljevim namestni-štvom Vendar objava volilnih zakonov «e ne pomeni, da se bodo takoj nato razpisale volitve Nekateri politiki menijo namreč, da je treba z volitvami počakati, dokler ne po- , pusti današnja napetost v svetu. Drugi snet l mislijo, da bi bilo treba razpisati volitve takoi

Ženske spoznaš po očeh
Neki Američan je baje dognal, da se da ženska spoznati po očeh Ženske črnih oči so navadno zveste, so pa tudi oblastne ;n liubo-sumne. Po večini so nervozne, liubiio čudne dogodivščine.in čenče, ker imaio strašno strupene jezike. So pa navadno umetniško na-vdahniene
Žensko rjavih'oči vzemi s seboi na notova-nje. To je Driietna družabnica Včasih -ada Ukazuje, nikoli pa ne tako kakor črnoo!-a Od nje boš izvedel vse. kar boš hot°l Take ženske so nagle in marljive Tu in tam imaio sicer rade izpremp^obo. toda niVol* or^n^e. Skratka, to so dok?tj uravnovešene ženske Samo včasih jih muči radovednost
tis*
Kako dolgo je že na zemlji morje? £meri- j •mpjictvemk' nrpv'Jo <"la 'p •-»»■iSla sol v
Modre oči pomenijo zaupanie v bodočnost. So pa tudi znak volje do dela in odločnosti. Velika napaka -ie misliti da so modr<>nke ženske saniave Nasprotno one navadno celo dobro vedo. kaf hočejo Morda so včasih za-saniane. nežne. So na tudi poštene in lahko se nanie za nesete
Sfve oči so znak prebrisanosti Ni iim dana saniavost. na vse gledajo iasno in trezno. Ženske sivih oči so trgovinsko nadaripne in ko+ takp zelo d^brp živlipmskp družice
Zelenih oči ie zHo mal-i 9,o-.sk" Zf»l°nih oč- <=o bod;si v^rlne oh^udovania aTi pa za noh°no rabo Onaraio nas ali na mah ali na so hladne t^kor '^d r.-^ko so iskrene in lažnive. poštene in nezveste.
morsko vodo <z rek Rečna voda ima sicer zelo
V en''	»-Mto eo	'ili 'o n
v morje teko že dolga tisočletja Tako se je počasi nabralo v morju za okrog tri odstotke soli. Že pred sto leti so izkušali učenjaki izračunati starost morja po tem, koliko soli pride vanj v enem letu. To količino so primerjali z vso soljo v morju in tako izračunali da je trajalo sto milijonov let, preden je postalo morje tako slano, kakor je zdaj.
Ob koncu preteklega stoletja so nekateri znanstveniki spet hoteli izračunati starost morja, pri čemer so razen soli upoštevali še druge okolnosti Prišli so do ugotovitve, da je morje mnogo starejše, da je staro že naimanj 350 milijonov let Zdaj sta se začela s tem vprašanjem ukvarjati orofesoria Spencer in Murata t3 dva učeniaka pravita, da ie mo^e še starejše. Trdita, da se učem"aki Dri rlord" --V	n-'so ozirali na to. ali Je kaj soli
izginilo iz morske vode tako. da se ie sr>oiila z glino na dnu moria
Po dališih računih sta prišla ameriška učenjaka do zak^učka da	moHe na zemlii najmanj pol miliiarde let O svn^h fr^p^vh sta predavala nedavno na zhorovgniu -i^pnia-T tr.-„r nn naipfei, cr^nnr Nekateri učeniaki so namreč izračunali da mora biti morip staro že naimani dve m pol miliiarde let Profesor P.ruce iz Oiionr.-,	^ ,„ „Q ,-p mr)^p miiifoni 'pt
Zvočniki ureeamaio podgane sn miši. i Neki danski kmetovalec ki se ie dolgo trudil da bi pregnal nodgansko in mtšio nadlogo s svoiega posestva si ie nekega dne izmislil da ie Dostavil v hleve zvočnik ki a podnev" ip oonoči tulil in razgraial z na -večio silo Če? kratek čas so mu res vse m -i ši in podgane pobegnile Kratko notem. ko j so listi porodu o tem ovoievrstnem uspehu, : so sp noiavde na ozemliu osušen' ga Zuide*"-| skega morja na Holandskem nodgane in m -j 5; v silnih tnnož4r>ah Vsi običaini nripor-o-i čki zooer to Škodljivo nadlego so odrvoveda-li Toda j sp ie neki možak spomnil odkrita danskega kmeta 'n ie predlagal naj bi postavili na pnzadpto ozemlie vrsto velikih zvodnikov Tako so storili in tudi tu so pregnali tisoče podgan in miši PJaiboli trdn-vratnp med temi živalmi Da so Dobega'le šele tedai ko so začeli skozi zvočn'ke oddaia-t' D'»spbnp gramofonske ploščo s posriPtld rlncov
„ ff|o*?*««*vi*>{ /*
Znova se ie oprijel roba odprtine in se pognal v rov.
Z gornjim delom telesa ie bil zdaj čisto v rovu. Začel je tipati z rokami v temini. Iskal je v notranjosti kakšno oporo ki hi mu omogočala plezanie kvišku Tedaj ga ie nekaj udarilo po obrazu. Z obema rokama je zagrabil tisti predmet
Bila je viseča vrv, pritrjena nekje na vrhu.
Vrv! Delavci, ki so čistili rov, so jo najbrž pozabili. Zdaj bo rešiteljica njegovega življenja.
Ali ie dovolj močna, da bo držala njegovo telo? Še enkrat se je ozrl navzdol Od spodaj je zijala iz rova nepredirna tema.
Sekundo časa ie okleval, nato pa je začel plezati po vrvi. Meter za metrom.
Skozi hladni in vlažni nočni zrak se je slišal glas, ki je bičal živce. Kdor ie stanoval v bližini, je vedel, kaj je pomenilo tuljenje sirene: iz jetnišnice je pobegnil nevaren kaznjenec.
Natančno ob eni uri 35 minut ponoči so zaslišali na policijski postaji v Charlestonu sireno državne jetnišnice. Tako se je vsaj glasilo jutrno Doročilo službujočega policijskega podnarednika.
Policijski podnarednik je v svojem poročilu omenil, seveda s tovariškim obžalovanjem, tudi neko zanimivo deistvo. Namreč nenavadno dejstvo, da se stražnik Hunter, katerega okoliš je obsegal ceste in u';ce ob jetnišnici. pri svojem obhodu ni natančno držal predpisanega časa. Hunter namreč ni začel obhoda ob eni uri 15 minut, ker bi bil
» t- mo/a! ur 1( /.idiv Ptnišnu-e orav ob času ko je Moravec pobegnil
Opravičila ki jih ie pozn<-ip v tei zadevi navedel stražnik Hunter n'sr spvpda strp-menila dpistva. da sp Hunter ni dr*'a' podpisanega časa in da zaradi tega v svoji služ-di ne bo kmalu napredoval
Če bi bil Hunter v tei temni noči. kakor bi bil moral natančno ob en* uri 20 mmut stopal po dolgem zidu ietmšnice hi oil moral iz vlažne teme slišati lahno škrt.anje Nato Da bi bil videl postavo krepkega m^ža, oblečenega v obleko, kakršno nosijo kuriači ali na monterii
Hunter ie svoio dolžnost zamud'1. Vendar pa so neke druge oči z zanimanjem opazovale moža v monterski obleki
Komaj ie bil R'hard Moravec previdno skočil z visokega zidu na tla, se ie utrgala iz teme neka senca m stopila čez cesto proti njemu
Moravec je odskočil Bil je pripravljen na najhuiše. Temna postava ie prišla bliže. Bil je majhen, a okreten mož. Pomignil je Mo-ravcu.
»V redu!« je zašepetal Moravcu. »Prekle+o imenitno si se izmazal. Zdaj pa naprej, mož! Prav nič časa ne smemo izgubiti. Tamle je avto!«
V Moravčevih možganih se je vse vrtelo. Mož, ki ga ie bil ogovoril, mu je bil čisto tuj. Štel ie kakšn'h trideset let.
»Kdo, kdo pa ste?«
»Ted Linder!« Noznanec se ie na videz začudil vprašanju. »Za božje ime. ne zamuiaj-mo časa Naprej! Tamle je avto. Fantje že čakaio!«
»Fantje?« je mrmral Moravec. Prav nič ni
razume' <a- tt- šla Kai naj vse to pomen'' Niegov pogled se ie obrnil v sniw ki 1o 'e pokazal tuiec in Moravec je Zagledal velik avto Niegovi možgani so napet"" raz-m'šlial' Ted T,inHer7 ^p rvkdar ni slišal tega 'mpna toda »daici mu 1p padlo na um, da ie ttiipr pomaga? neznanega iriiateba, katpri rrm ip pomaga! zhp^ati '7 ie^P
Mali mo? ga ip rvvponil ra rokav s seboj. V sonci sta tpkla V7d"l? ?idu k voziM Ko s»a prišla bli?p sta naletela na ^mgega moža, k; ip bil	in oh;lnpiši Na sebi je imel
kakor Lindpr tprnon dežni plašč »Kip ip Takoh'.
Mo? 7 Mr>ravcpm ie obstal pri vozilu »Pr-av nič ne vem Toda tamle prihaja Brand «
Moravec je opazil, da ie tekla od nasprotnega konca ietnišnice temna senca Veb'ki mož sp ie nag'o obrnil
»Hitro v vozilo!« Šele zdaj ie pogledal Mo-ravca »Odkod pa imaš to mop+ersko obleko? Prav dobro ti bo služila. Toda zdaj v voz! NaoreiU Velikan je odorl vrata. Moravec ie ubogal in vstopil Še zmerom se mu ie zdelo, da ie sanial Še zmerom ni mogel doumeti, kai se ie godilo Samo to je vedel, da so se v trenutku skrame sile na skrivnostni način noiavili novi prijatelji. Zdai ie prišel bliže tretji mož. »Kako je?«
»Je že v vozu Skidai se še ti vanj in ogrej motor Kakšne pol minute bomo še čakali na Burta.«
S hitrim radovednim pogledom je sedel novi prišlec za volan Zunaj ie mali »azbur-jeno šepetal z možem, ki je bil menda vodja.
Ženski vestnik
če zmrznejo živila
Ker si žel;mo v jedilni shrambi hladnega zraka in puščamo nieno okno zato odorto, se nam v mrzlih dneh lahko zgodi, da živila v niei zmrznejo. Zavolio tega pa *e ni potrebno. da bi jih smatrali za pokvarjena. T-eba ie samo vedeti, kako naj to zmrzlost odpravimo
Čp zmrzneio krompir, sadie. koren ie. zelie in druga zeleniava, iih moramo položiti v vodo. ki ima sobno toolino fn jih pustimo v Jdadnpm. a ne mrzlem prostoru 15 <io ur. To sadie in zelenjavo na moramo noie-tl no-tpm Drav kmalu, ker se nam sicer kmalu Pokvarita
Zmrzlo meso prenesemo v isto tako hlaHpn a ne ledeno mrzel prostor da se samo o-Ma, rato ga unnrab:mo naibolie za ppčenko Oso-Jiti ga smemo tik preden ie skuhano aH ne-fpno Skuhano ali pečeno meso. ki se 7™r7-irlo. nai ostane potem, ko se 'p otaiaR h^d-no kaiti če ci šp pnkrat pogreiemo. dobi IpKVo 7pin olphpk okus
■*>T*sr*rotno na moramo kuhano sadie in z°-]p«ia\To. ki s+a zmrznila. potpm ko smo hi o^aiali v vodi. gp pnkrat prpkuhati Vendar ju moreno č>°m orei Dorabiti ker se kmalu pokvarita	,
Če ie^ilni shrambi preti mraz tedsrl vza-mpmo i> nie ve na^olnipne <sf«vien;cp in 'Jh premešamo v topi piši. a ne pretonel prostor,
da steklenice ne razpokaio *
Zelo grdo je. če 'ma človpk za nohti vse polno umazanost.i R°s ie Pri dPhi nprno0o*p prenreč;ti. da bi «e pp n»bra'a umazan ost 7a nohti .Te pa VP«dar urinomo^p-k ^a VSa i 110 nrenre*iš Prpdpn grpš na	pritisni
nohte v milo. kar bo nrpnrp*i1o n»b'ran;e umazanost-i za nohti Np bo se ti nabrala prst 7a nohti, pa tudi drugo nesnago bo milo 7a drsalo.
S»veda pri kuhi se tega ne morpš rnsin*i-ti ker b' milo lahko pr^lo v lod Mi "H vsakem dp'u. tud' nri "omivani" CP labVo
O T«
X r, rt fn	Ari oo v\t> V,«-, m a
od pomij tako vjedla za nohte. Po opravljenem delu ssi pa roke dobro umij. Posluži se pri tem ščetke za roke. Ce imaš, si roke umij še z limono.
Imej vedno stekleničko z glicerinom pri roki. Ko se umiješ, si roke vedno tudi namazi z glicerinom, čeprav greš drva sekat ali kidat gnoj. Koža na rokah potrebuje maščobo, ker jo sveži zrak in mraz izsušita.
Pri vsaki hiši so gotovo tudi kake stare rokavice, katerih se posluži pri težkem delu. Zakaj bi si vso kožo na rokah razoraska-la in ranila! Preden pa oblečeš rokav'ce, roke dobro namaži. Res ti bo v začetku šlo delo boli počasi od rok. a ko se boš privadila, sploh drugače delati ne boš mogla. Pri tem boš pa imela zdrave roke. Tudi nohti se ne bodo tako lomili in bolečega pokanja za nohti ne bo.
★
Za ktihinio
Juha iz šninače. Četrt kile šp'nače skuhaj v slanem kropu Kuhano ocedi in sesek-j liai. Četrt sile kromnirja oluni, zreži na kocke in oris+avi v precei vode Ko ip krom-! pir kuhan ordeni špipačo. osoli, mal.o nn-ponraj V lončku pa raztopi četrt litra kisle smetane in zvrhano žlico moke Me*aje zakuhaj v juho dodai šp košček sirovega masla in ko dobro ptpvre je 1uha gotova »P'kan*ni telečii /.rezki v am?,ri Telečje zrpzke potnici osoli ir malo ponoorai Srbeli mast 'n iih hitro oppH no obeh plateh. Opečene deni na t»t)«?l krožnfk. v sok na f5"-n' žličico sladke paprike dve *"e! paradižnikove me7ge osmipkn li+ra kio1e srnptane, ceseklianih kaper in er« sgrdoio Po i potreb' nrilij malo vode ali jube. 7'oži zrez-( ke v omako 'n naj se še malo poduše Zraven 1 daš dušen riž
Nndeva«> riž Riž duši kakor po navadi. Ko ie dušen mu Primešaj z v'Hca~ni malo naribanpga bohiniskoga sira Primarno Vn-*o pomaži 7 mastio Polovico rža s+r®^ v k""0 ; in Ippo razravnai t»r 7 vilicami malo notlači. I Kuhano meso bodisi tpipčip. svinjsko. kur-! Ip ali gnvpie 'ali pa vsafcpga np'">i. kar obe-reš po kosteh! 7rpp'ii na stroičku V ko7i pegr-oi rnalo masti 'n nrpnra^i malo drobno pecoklianp čpbple dodai zm^pto maso po no-trpbi osob malo ponoprai dodai S^en ^a-pHke, "%mpšai ip ko sc m^o shladi. dorJqj j Je pno iaipp Tako pripravi'P^o m°so nn^e-
ALI HOČETE
za gospodinjstvo, za kuho In ročna dela ? Tedaj narofite dni?lT ki mesečnik »Prijatelj«. Eno 9tev'lko dobite zastonj, če pošljete svoj naslov upravi v Ljubljani, Dalmatinova 8/D. dobrih nasvetov za vzgojo, za dom,
riža, po rižu potresi z naribanim sirom in po siru položi tenke koščke sirovega masla. Kozo postavi v pečico in peci dobre četrt ure. Daš s solato na mizo. Lahko pa daš tudi noliubno omako zraven.
Nadevana telečja pečenka na italijanski način. 15 dek riža duši na malo masti. Vzemi kilo telečje pečenke (prsni kos), odstrani rebra in pripravi za nadev, osoli in malo popopraj. Ko ie riž gotov, ga odstavi, in ko se malo shladi. z vilicami primešaj dve jajci in malo sesekljanega peteršilja. Z rižerr. nadevaj meso, na koncu zašij in peci kakor navadno pečenko Če hočeš izboljšati okus, tedaj duši z ržem še pest poparjenih in sesekljanih jurčkov.
*
Praktični nasveti
Če kuriš s premogom, tedaj premog vedno malo zmoči z vodo, ker da moker premog mnogo več vročine kakor suh Če imaš premog v kos'h fkosovec), tedaj vsak kos, preden ga naložiš, vtakni v vodo Droben premog na z vodo poškropi.
Kfdar ietnlipš pepel 'z peči ali štedilnika, tedai perel nolii z vodo, zmeša4 in previdno ga noberi. Pomisli koliko nepotrebnega prahu se boš obvarovala. Pregrni čez posodo, v katero pobiraš penel še žakiiasto cunio ;n pod cunio strpsaj oeoel z looat;co v posodo. Cunia ie lahko vlažna, kar še bolj zadrgi prah Mnogo dela si boš prihranila, če boš
r^ r*i	PP^pla
Zanimivosti
* Vsak mesec je nekje na svetu žetev. Noben mesec v letu ne mine, da bi ne imeli k'e na svetu žetve V ianuariu, ko ie nri nas po-lie pod snegom, imaio žetev v Avstraliji. No-v; Zelandiji v delu republike Cileja in v nekaterih krajinah Argentine. V februariu ce prične. Setev v Tndiii in gorniem Egiptu V rl-rn-i " Po*-7:ii TV^ali Azili. Me-
»Ali ie Burt dal znamenje?«
^Da Ze prihaja ... «
^edai je zaropotal motor in	glasove.
V tistem trenutku so se avtomohilova vr^ta snet odmrla in mali mož ie se^el r>oleg iVo-ravca. Četrti mož ie vzel prostor oolpg V07-nika. Avto se le Se prenrkal. ko sp ie v»HV1 mož skobacal skr»7i vratno odortino Stisnil se 'e na zasilni sedež
Kakor bežeča žival ie planil voz no raskavi cp^i Za niim ie utonila v +pmi državna ipt-nišn^ca. Morav«; ie pot»1odal na7qj «n m'slil Tia Dawisa. Ali ie živ ali mr+ev?
Tedaj ie nenadoma zahre^čala navora. Skozi girvo je videl Moravec v ostri biči cestne svetilke znano mu modrino policiiske uniforme z velikimi gumbi. Bil je stražnik Hun-ter.
Mimo cestne svetilke in stražnika je avto naglo zdrvel. Mož na levi strani Moravč a se Je sklonil k vozaču in mu nekaj za šepetal v uho. Vozač je prikimal in hitreje oognal vozilo.
»No, Jim,« je menil mož na levi, »zdai na delo. Tu je obleka. Sleci vse. kar imaš na sebi. Kje si neki dobil to svojo čudno obleko?«
Rihard Moravec se 1e šele zdaj zavedel, ifla ie mož na levi govoril njemu.
»To obipko, to obleko... sem vzel jetniš-n'čnemu kurjaču,« je dejal. »Toda kdo ste Ti vsi? Meni ie vse tako nejasno.«
Globok molk je sledil
Mali mož poleg Moravca je 2 žepno električno svetilko posvetil Rihardu Moravcu v obraz in pridušeno vzkliknil:
»Za vre*«?'
pni

->Hud'f« v men- l.mHei ki je zmerom strme držal električno svetilko pred Morav-čev;m obrazom »9!ai to n? Jim!«
V»bki mnž ie nriiel Moravca za roko
»Sto va<*«v k°i na naj to pomeni? Kdo pa «+e vi? Govorite mnž!«
»Da da. g.-»voritei« ie vrrojil 2daj Lindpr.
»D^agi gospodie poslušajte me vendarl« Ip začel Moravec naposled govoriti. »Moia častna beseda da "?f.rp ne vem, kaj se dogaja i^eriemite mi .. «
Umolkni ;p spričo sovražnih pogledov, ki so vpikavali vanj.
Bradi« je poklical Linder vozača.
»■^ai Da je?«
»Brad. ta mož ni Jim Stevens.«
Zaslišal je raskav ropot in vozač je avto ustavil.
»Prekleto.« se Je zdaj razburil mladi mož rvoleg vozača. »To ie vražja reč! Kje oa tiči Stevens? Torej, mož, povej, zakaj se igraš z nami?«
»Pomiri se za trenutek. Jakob!« se je zdaj vmešal v besedovanje veliki mož, ko Moravec ni mogel takoj odgovoriti. »T-e mirno, le mirno, meni se zdi, da se ta jriladi mož prav nič ne igra z nami. Bomo takoj videli.« Na+o se je obrnil proti Moravcu: »No, kaj pravite?«
»Moja častna beseda...«
»Pustite to,« ga je prekini drugi. »Dejstva so nam potrebna. Kje je Jim Stevens? Ali je pobegnil iz ječe? Predvsem pa bi radi vedeli, kako si ti prišel iz jetnišnice Obrazloži nam!«
Moravcu je naenkrat postalo marsikaj jasnejše. Vse skupaj ni nič drugega kakor zamenjava. Ti liudie niso njegovi prliatelii.
-M debli 2-ni
Ves ta čas je stal voz pri miru čeprav ni bil od ietnišnice oddaljen pet minut Tako je brez potrebe mineval dragoceni čas.
»Listki listki.. « je naposled zajec-ljal Moravec
Veliki mož ga je stresel. »Ali si dobil tri listke — do orezračevalniku?«
»Da,« se ie vmešal Linder, »ali si ti dobil listke od Viliema?-<
»Tiho!« se je oglasil drugi. »Ne izgovori imena Torej si ti dobil listke, kaj? No. s tem je vse Doiasnjeno Zdaj pa smo v kaši!«
Umolknil je od jeze
»Ali veš. kako je bilo to mogoče?« ie rekel zdaj mladi mož noleg vozača. »Čedalje bolj mi je jasno. Viljem je tega mladega moža tu smatral za Jima «
»Tako bo!« je soglašal vozač. »Saj Viliem Jima sploh ne oozna. To vendar veste. Tale mladi mož in Jim imata precej podobno postavo ..«
»Zagotavljam vam. .« je ponovno začel govoriti Moravec ves zbegan.
»Ze dobro, že dobro, mladi mož. Mi ti verjamemo To ie čudna zgodba. Saj ti ne moreš nič za to!«
»Seveda ne!« je oklevaje soglašal Linder.
Nenadno se je vseh pet mož v vozu zdrznilo. Skozi noč je zatulila Jetnišnična sirena. S pridušenim vzkrikom je planil Moravec pokoncu.
»Moj Bog!« njegov glas je bil kakor glas preganjane živali. »Našli so Dawisa!«
»Dawisa?« je ponovil vozač.
Tudi ostali so se ozrli v Moravca. »Kaj je
t Dawisom?«
fDnlie)
hiki in na otokih Cipru in Kubi V maju je žetev v srednji Aziji, Kitajski. Japonski. Maroku in severnoameriških državah Texasu in Floridi. V juniju je žetev v podunavskih državah. v Grčiji, v južnem delu Rusije, v Italiji, Španiji, Portugalski južnih krajih Francije in v južnih državah Severne Amerike.
V	juliju žanjejo v južni Nemčiji, v severni Franciji, Švici. Rusiji, Angliji in ameriških severnih državah. V avgustu dozori žito v Belgiji, Holandski, severni Angliji m pri nas.
V	septembru žanjejo žito na Škotskem. Švedskem. Norveškem in severnih kraiih Rus^e.
V	oktobru se konča žetev na Škotskem. November in december sta meseca žetve v severni Avstraliji, Peruju, južni Afriki in Zadnji Indiji.
X Saje so izvrstno gnojilo. Morda še marsikdo ne ve, kako izvrstno gnoiilo so saie. Pameten kmetovalec ne bo nikoli zavrgel saj. Vedeti pa moraš, da saje ne učmkuieio takoj, ko jih raztreseš po zemlji Najboliše je, da spraviš saje že ieseni ali pozimi na vrt, posebno tja, kamor nameravaš sejati solpto, špinačo, zelje in čebulo, ali pa pod sadno drevje V zemlji, ki je pognojena s saiami, se zaredi manj mrčesa. Saje lahko s pridom uporabiš tudi kot gnojilo za rastline v loncih.
X Navijalce cen preganjajo. Bolgarska vlada je pred kratkim izdala uredbo, da morajo trgovci vse živlieniske potrebščine prodajati po cenah pred začetkom voine Zaradi kršitve uredbe so oblast va te dni 20 trgovcev poslala v internacijo v notranjščino države, kjer morajo opravljati prisilna javna dela
X Vodovod je rešil iu5ni d?! Kalifornije. Ob koncu preteklega stoletia je začela groziti iužnemu delu Kalifornije z mestom Los Angelesom velika nevarnost, da se izpreme-ni v puščavo. Talne voda ie začela 'is:hati, druge vode pa ni IV' Ed'na rešitev je b:la v vodovodu iz reke 'orada, ki io ie ra ločil od ogroženega ozemlja skoro 500 km širok puščavski pas. Premagati to razdaljo in ovire v obbki visokih gor je bilo res težavno vprašanje. Dela so se lotili po temeljitem preučevaniu šele leta 1932. Ugotovili so. da je treba 1357 milijonov kub metrov vode. Gradnja tako velikega vodovoda je veljala 220 milijonov dolarjev. Voda teče delno no cdpr\em koritu, delno pa do zaprfh ceveh. Izkopati so morali 23 predorov v skunni do1-ž;ni nad 150 km. kar znaša 38 odstot.korv dolžine vsega vodovoda Najdaljši predor ie ood gorovjem San Bernard:nom; dolg je 30 km. S tem edinstven;m vodovodom so rešili južno ozemlje Kalifornije, ki bi se brez vode •kmalu izpremenilo v puščavo.
X Serum preti griži. Nemški profesor dr. Brigge je izjavil nedavno, da se mu je končno posrečilo odkriti učinkovit serum proti griži. Poskusi so že tako napredovali, da bodo pomladi zdravniki že imeli v rokah serum proti griži pod imenom »Eta«. Griža je nalezljiva bolezen brez vročice. Njen znak ie v prvi vrsti driska, ki traja 8 do 10 dnj. Povzročitelja te bolezni je prvi opisal japonski znanstvenik Šiga leta 1898. Dve leti pozneje je pa opazoval bacile griže Cruze iz Leipziga Bacili, ki so zlasti živahni poleti, so zelo podobni bacilom legarja. Razen okuženja s hrano, onesnaženo vodo, umazanim perilom ali muhami, ki so se jih prijeli bacili, prenašajo grižo tudi tako zvani bacilonosci. To so Ijudie, ki so nalezljivo bolezen preboleli pa se niso dovolj izlečili, ali pa taki, ki prenašajo bacile, ne da bi sami oboleli. Kjer se tak bacilo-nosec pojavi, tam ne pomagajo nobeni običajni zdravstveni ukrepi. Šele ugotovitev teh ljudi in njihovo izlečenje ima ugodne posledice tudi za okolico.
X Prekop Ren—Main—Dunav se gradi. Gradbena dela pri prekopu, ki bo /ezal reke Ren, Main in Dunav, se »kljub voini nadaljujejo. Prekop je za Nemčijo velike važnosti, saj ji bo dal vodno zvezo z Dunavom in s tem proti južno-evroosikim deželam. Vojna z blokado je le še bolj pokazala pomembnost take vodne zveze. Začeli so že graditi velike zatvornice, ki naj bi regulirale vode v zgornjem teku Dunava. Na Mainu so dela, ki so trajala dve leti ,pred zaključitvijo. Tudi elek-
trarne, ki so jih zgradili, da še bolj izrabijo jezove, bodo kmalu dograjene. Zdaj so v teku dela na progi Niirnberg—Regensburg, in ako bodo okoliščine ugodne, feo v teku leta ta del gotov m kmalu bo prva" ladja priplu-j la iz Severnega morja skozi sredo Evrope v | Črno morje in odtod naprej v Egejsko in | Sredozemsko morje.
X Dva raja na zemlji. Leta 1936. je kupil ; trgovec Maurice Allard otok Vana-Vana blizu Tahitija. Na njem je hotel naseliti 100 zdravih rodbin in vsaka naj bi mu plačala 150.000 frankov. Podnebje otoka je milo, narava krasna in življenje na njem lahko. Tam j ni samo v izobilju sadja in divjih živali, temveč tudi bisernih školjk. K otoku pripluje dvakrat na mesec ladja Naseliti so se smele tam samo rodbine, samcem in samicam je bila naselitev prepovedana. — Drugi raj, kjer se da živeti s; ečno Ln brezskrbno so otoki Laikedilv. Njihovi prebivalci so prijazni in navdušeno goje rokoborbo, tek in metanje sulice. Denarja ne poznajo, cest tam sploh ni. niti uradov, temveč samo krasna obala, polna rastlin in najplemenitejšega sadia. Tujce spreiemaio domačini zelo gostoljubno Kdor se hoče tam naseliti, mu le treba samo izbrati si kočo in trgati sadove, delo ie pa postranska reč
ivanfkovs&o msmo
Ivanjkovci, januaria
Gledališki odsek sokolske čete ie uprizoril 26. decembra igro Manice Komanove »Prisego o polnoči« Igra je bila prav iepo podana j in dvorana je bila nab'to polna, čenrav ie | bila ob istem času konkurenčna nrired'tev. j Prosvetno društvo je namreč v šoli igralo | Guzeja.
N apraznik sv. Treh kraljev pa ie priredi-i la sokolska četa telovadno akademijo s po-I močio matičnega društva iz Ormoža, ki ie ' nastopilo s štirimi točkami. Tri točke so pa i b;le podane od tukaišniih članic in *lanov. j Na bradlji so nastopili člani matičnega društva in čete Tukaišni člani in članice sosvo-io nalogo prav dobro izvršili, za kar gre zahvala br. Čurinu od matičnega društva, ki je telovadce in telovadke izuril Bratie in sestre matičneea društva so seveda izvrstno rešili svoje naloge K sklepu akademije so vsi, ki sp nastopili, sestavili krasno sliko Uvodne besede ie spregovoril starosta čete br. Lo-vro Petovar
V noči na 4. t. m. ie na Hujbaru zmrznil ! 60-letni delavec Lačen Friderik, doma iz Vesnjaka. Živel je sam v revni hišici. Dne 3. tm. je ppsetil svoje sorodnike ;n znance v Zerovincih. Ze v temi se ie napotil domov, in med potjo omagal. Drugi dan so ga nnšli zmrznienega. Tukaišno orožništvo ;e uvedlo preiskavo in ugotovilo, da je bil vsak zločin izključen.
Borba proti naprednim časopisom je v popolnem razmahu. Zlasti »Domovina« jim ie napoti. V cerkvi smo slišali da je zelo razširjena. češ da prihaja v 152 izvodih med ljudi. Nas bi veselilo, če bi v tem letu to število naraslo vsaj na 200.
Grozen samomor z dlnamltno patremo
Trbovlje, januarja Strelni mojster Alič Franc je bil priden delavec, vendar je bil zadnje čase zaradi čezmernega uživanja alkohola živčno razkrojen. Kar tri dni ni šel na delo, marveč je hodil po gostilnah in ponovno dejal, da si bo končal življenje v soboto. Usodnega dne je vstali že ob pol petih. Poslovil se je od žene in otrok ter jih prosil, naj gredo z njim v smrt.
Zena se je vsa obupana tresla za življenje svojega moža, otroci pa za svojega očeta. Bila je sicer že vajena takih moževih nastopov a zdaj je menda slutila, da je šlo zare3.
Alič je šel k svojim prijateljem in znancem ter se od njih poslovil, češ da se bo ubil. Pri prijatelju Krajšku, ki je rodbini najbližji sosed, je ostal dalje časa. Bil je silno potrt in ihte je zatrjeval, da ga popoldne ne bo več med živimi. Vse prigovarjanje ie bilo zaman Kmalu popoldne je praznično oblečen stopil proti zapadnemu rovu, kjer ;e bil zaposljen, se tam sestal s svojimi tovar -ši ter se poslovil od njih. Nato je vzel rudniško svetilko ter šel v rov. Ko je prišel na kraj svojega dela,-ki ga je že več let opravljal kot strelni mojster, je zahteval ključe od skladišča, kjer hranijo razstrelivo. Ničesar hudega sluteč mu jih je izročil skladiščnik, saj je mislil, da jih Alič potrebuje za delo pri razstreljevanju. Alič je vzel iz skladišča sedem dinamitnih patron, tri vž;galne kapice in električni vžigalnik. Zatem je zapustil rov pri drugem izhodu in stopil k prijateliu Krajšku. Tam je našel ženo in sinka Rudka in ju povabil s seboj, češ da pojdejo skupno v smrt. Pokazal jima je tudi dinamitne pa-trorie.	•
Krajšku se je le posrečilo, da je zadržal ženo in sinka. Alič je šel sam v svoje stanovanje. Prijatelji so prišli k njemu na stano-r vanje ter ga na vse načine nagovarjali, naj vendar opusti ta strašni naklep. A bilo ie vse zaman Alič si je bil že zataknil tri pa-trone za levo stran pasu izpod srajce, električni vžigalnik oa v levi žep ter bil pripravljen. da se razstreli.
Tudi orožniki so bili medtem obveščeni o Aličevi nameri, a se niso upali blizu. Vse je z največjo grozo pričakovalo, kaj bo Alič storil, Poslednia misel so mu bili še ž°-na in otroci Oborožen s patronami je stooil proti Krajškovemu stanovanju, kier ie ho+el priklicati ženo Marijo in sinka Rudka. Oba pa so bili medtem spravili že na varno Kra-'-šek ie v tistem trenutku skočil na cesto proti Aliču in ga skušal odvrniti od blaznega dejanja. Tedaj pa je samomorilec zavrni; »Rudi, zbogom, beži«. Kmalu nato je strahovito zagrmelo in Aliča je razneslo na drobne kosce.
Bil ie grozen prizor Od Aliča -so ostali le še koščki, ki so jih potlej komaj zbrali, da so jih položili v krsto ter prenesli v mrtvašnico
Pokojni Alič je štel 45 let in je bil že 26 let zaposljen pri -udniku Zadnia leta je bil strelni moister Bi] ie priden in priljjblien delavec. Zapušča ženo Marijo in tri otroke, izmed katerih sta 13-letni Rudko in 20-le'na Ida še nepreskrbljena. Hudo prizadeti rodbini sožalie'
ši na tujem
Iz življenia ameriških rofakov
V	bližini Clevelanda se je smrtno ponesrečil Franc Terbižan star 57 let. Postal je žrtev avtomobilske nesreče.
V	Denveru ie umrl Ciril Anzek. doma iz Studenca pri Blokah na farmi pri Fve!e+u Ema Berbobičeva stara 74^fet. v Ford Pmi-thu Jože Blatnik star 66 doma iz Turkloš-tra pri Celju v Ctrcagu Janez Zakošek, star 66 let, doma iz Krške vasi na Doleniskem. v Milwaukeeu Jože Šefa, star 76 let. doma iz Ziljske doline, in Štefan Rau^er. star 68 let, doma iz Hermagore na Koroškem.
V	Detroitu ie umrl Franc Vihtelič. star 51 let, doma z Vrhnike. V Detroitu zapušča ženo Marijo, rojeno Ogrinčevo, dva sinova in hčer.
V	San Franciscu je vlak povozil Margareto Pešljevo! Pokojna je bila stara 76 let in doma iz Jelenje vasi pri Starem trgu na Doleniskem.
V	Kirland Lakeu je umrl zagonetne smrti Franc Mulec, doma iz Otoka pri Ložu. Šest dni so ga pogrešali, naposled so ga pa našli blizu mesta mrtvega. Komisija, ki ga ie presedala, dvomi, da bi si bil sam končal življenje.

N A P 1 8 A L M 1 B K O BRODNIK <
rce v okovih
fc2
ROMAM
t Opomine, grožnje, ru bežni i..
Drugo za drugim je vzel v roke: »Ce v enem mesecu ne poravnate zaostalega zneska 22 tisoč 688 dinarjev z obrestmi za leto dni ..« In drugo:
»Zaman čakamo poravnave računa v skup-* nem znesku 14 324 dinarjev...« "" In tretje:
»Poblastil sem svojega odvetnika, da izterja sodnim potom posojilo v znesku 7000 dinarjev z zapadlimi obrestmi in stroški opo* nrnov «
In četrto m peto ...
Streslo ga je ko je prečita! ta pisma. Ali je res že prišlo tako daleč? In gozdovi so skorai izsekani niive neobdelane, hlev prazen Fdino nekai sadia . .
Vzel je iz miznice svinčnik — Jtako dolgo ga že ni držal v rokah' — in jel računati. Desetkrat je moral prešteti, da je preračunal
Skoraj osemdeset tisoč dolguje Kie naj jih vzame v štirinajstih dneh. ko mu grozi prodaja? Ce jih ne dobi mu prodajo vse, nje-go" dom. braido gozdove niive... rn Branko ne bo imel doma. Mora ga imeti da ne bo klel svojega oče-te Mora ga imeti!
Toda kie nai vzame denar? Osemdeset tisoč ... • Za dom!
Nenadoma — sam ni vedel kako — ga je obšla silna moč Kakor bi ga bila prepojila nova mlada kri
Mora ga imeti. Denar! Trstal ie. Hrbet se mu ie vzravnal, križi so izg;nili. nov og°nj mu ie zagorel v očeh. Zavil je v hrib. v gozd. Od drevesa do drevesa je stopal. Še ie videl med n^mi orjake, ki so po letih tekmovali z njim. Še jih je lahko štel Ih doli v kotlini so se skrivali drugi, veliki, mo-čn\ Koliko vas ie?
deset, štirideset jih je. Koliko boš dal. ti? Koliko ti? Boš dal pol tisočaka? Za Branka, za njegov dom Boš dal?
'n vi orjaki, ki se skrivate me*d mladino kakor očetje da jo varujete' Koliko boste dali vi?, In bukve, zelene? Koliko vas je?
Doli v dolini, ie travnik Dolgo ie že. =kar mu je sosed ponudil zan i trideset tisočakov. Takrat ga ni hotel prodati.
Dokler bo moj mezinec migal, ne prodam nHi pedi zemlje,« mu je rekel. r . "3daj jo bo moral. Da bo imel Branko dom. t)' ne bo klel svojega očeta. Še danes stopi k soisedu. Računal ie Pet in dvajset tisoč bo dal gr~d. Trideset travnik.	■
~"et in petdeset ^ , < i < čeprav si bo iztrgal kos srca. Kos grude. Čeprav so drevesa najlepša, čeprav^je trav-. nik najboljši.c .• . t	t,-t».
Tn sadje ie še na drevju. Tudi kak tisočak. Jabolka so lepa. In orehi! Pet tisoč. Šestdeset skupaj. Za ostalo bodo počakali. »Miha, Miha!« je zavpil, ko se je vrnil v hišo
Stari hlapec, ki je že skoraj pozabil njegov glas se je zdrznil. Kaj naj 'to pomenif i »Miha, Miha!« je vpil glas. »Miha, še bomo livel.il«
i
!
t
i
Četrto poglavje VIN KOVA POT
J
it »■
Drugo jutro na ,vse zgodaj je pred malo vilo v samoti zabmel motor. Vinko se je pripravljal na pot, ki si jo je sam izbral. Ker je imel čez dan dosti dela, se je sklenil ta-
koj zjutraj odpeljati v mali gorenjski trg, kjer so bili doma Janezovi starši.
Šele zdaj se je zavedel, kako težko nalogo si je bil sam izbral. Čeprav je prinašal veselo vest, je moral biti previden.
Njegov avto je drvel-po beli cesti, ki seje vila po dolini kakor kača brez konca Potem se je dolina razširila, prešla je v ravnino in od daleč ie Vinko zagledal zvonik trške cerkvice Še malo in ustavil se je sredi trga pred hišo kjer ie že enkrat bil. ko je na Zorinp prošnjo poizvedoval, kaj se je zgodilo ,z Brankom	f ; ,
Odprl je vrata in stopil vx temno vežo Nihče mu ni prišel naproti Morda so domači Se šli na polje, saj so bili sredi žetve. Ali oa L'-.i.	.'
Takrat so se odorla vrata i^be. Na pragu ie.stal stari Df>kleva .{ •<-£.; t
»Kai vas ie pa danes privedlo k nam7 Ali ste že kaj zvedeli iz Rusije o gospodu Slavcu7«
'»Da. nekai sem zvedel.« je, rekel Vinko kobkor mogoče brezbrižno. j''')•_- -
»Da ie mrtev kai?« se ie žalostno nasmehnil «tari ^ekleva
Vinko ie stopil v hišo. ne da bi bil. od«5oT voril in brez povabila	zaj mizo. Star-
čeve besede so mu olaišale ;naJogo-	;
»N* « ie r»Vel ko sta oba sedela za mizo »N5 mrtev"Živi!« y t ,-, V .	'
je vzkliknil Deklevai »Kako ste zvedeb?k I	: - '	'<
»Pisal- iet Poglefte!«' < < -Tn dal mu ie oismo	. >
.Videl ie kako ie starec vzel .hlastno pis» pio v roke 'in kako mu ie'letel -noo'*! nf vrstečo vr-ste Pmtmtl fe' njegov nhra 7 ri"nn-dnma zali! val krvi ki	'mak-ima :,-*giT
nil in oustif za sebnl 'mH*SVo	Star.
čeva delnica se ,ip kijč«vitooprii°ln roba mit ze. in pa stisnila kakor,,bi <is hote^ j^j-nhi} ai Levica mu ie onjahn^s jj] klopi zraven Vmljojre S""kawtq mu ie fvilo ustnice in	jtej :fet]s*nil It
ni'h glas. ki skorai ni bil glas:	, i
' »Moi sin .. ni izgubljen . Moi sin živi «
'Vinko mu ii od/rovoril Ni našel besede ki hita to »ntrd^a1 '
»7mera> mi oe pokal tako reklo Nikdar ni=.'em bjV verieti. da bi bil mrtev Nisem me sel..,;.«	.
Nenadni občutek gfeče mu ie zategnil grlo. Sele čeZ dolgo'ie snet izpregovoril s tre-so^tp glasom: '	r ■
»Kalfo bo moja žfena vesela .J. Edinec je. «
Nenadoma ie prenehal sredi besede in streslo ga ie. Vrata v sobo so fe ndn.rla in na pragu se ie prikazala starka, nie<™va *ena
Črno ie bila oble^na Ni slekla jrnine. kar ni bilo glasu o sinu
Pogled ii ie zletel po =obi in se presenečeno ustavil na resnem Vinkovem bcu Pntom ie pohitel k moni, kakor bi hn+el vprašati kaj to pomeni. Takrat na ie v'dela njegovo bledo lice in mrzlično blodeče oči.
»Ježeš. mož, kaj pa je?« je presenečeno vzkliknila.
»Janez živi.« je komaj rekel. Te besede, ki so ji v prvem trenutku zbudile nekai, česar ni poznala, skorai grozo, so io prevzele, da je otone1 a in nKs+«la na mestu kakor bi bila prikovana^ Potem pa se je sprostila. .Kakor bi bita nekai saniala, in se zdaj zbudila ter hotela nadležne vizije pregnati, ie potegnila z roko čez čelo. ; l
Še enkrat je pogledala za mizo Vinkov obraz je bil prav tako resen, možev prav tako bled. le da je videla v njih še nekaj bojazni.
»Ali se mi ni sanjalo?« je drhte vprašala.
»Ne, žena, najin sin je živ ...« Kakor bi še zdaj ne mogla verjeti, je Skočila k možu:
»Kdo ti je to povedal?«
»Njegov poročnik je pisal... «
»Njegov poročnik ... In Janez je živ.. •
•	živ... vrne se.. «
Radosten smeh jo je vso prevzel. Tudi možev obraz se je zjasnil. Kakor bi se bil šele zdaj zavedel, kai ta novica pomeni. »Starka ie stopila k' Vinku in mu dala roko. »O, gospod,« je zajecljala. »Kako naj. se
•	vam zahvalim? Kje naj vzamem besede, da vam povem, kako mi je v srcu... «
Vinko pa je samo odmahnil z roko.
, . >	- Peta knjiga
• POT V ŽIVLJENJE
• > > >' v
f ..Peto poglavje . . ' " NEZNANEC "
i i i •»*>. fl___<w i : ,f
»Gospod Kregar!« j »Naj Vstopi!«
Skozi tapetna vrata, ki so držala v pisarno, je stopil Kregar in suho pozdravil. Mož za mizo je vstal in tnu stopil naproti. ' »Dobro, -da-ste'prišli,« je rekel. »Mislil "sem.'da niste :dobili o pravem času mojega obvestilal rih *da se vas smerii nadejati šele jutri « • ' • I 1 i' • * ; vPismo SenV' dobil, toda sredi poti je imel moj ayto defekt. Razbit' leži' v nekem jarku. ; Iti sem moral peš do najbRžje postaje in tam spet čakati n«P vlak; To lje: vA-ok moji zamudi «	^ •
Kregarju se je videlo, da govori te besede z nejevoljo Poznalo se mu je, da ga je nesreča ki ga je doletela med potjo, pripra-vila ob hladnokrvnost, ki jo je zmeraj kazal :»Sedite!« Mož.' ki je z njim govoril, mu je 'ponudil stol
' Kraj kier -s^e je ta prizor kršili že poznamo Bila ie pisarna neznanca, ki s4 je skrival za Kregariem in'vodil vse njfcgove posle. / »Sai veste rak a j sem vas poklical.* je mirno rekel fieznanec. »Prišel je č'as. da izvršimo ono Stvar ki sem vam o;hjdj govoril.
veste, gre za' izum nekega ruskega mženi^rja ki biva zdaj v Ljubljani. Iznašel ie nov načii) izdelovanja bencina, ki pomeni oonn! n orevrat v tej industrijL«
Prenehal je. kakor bi nekai premišljeval, *btem ie >ačel-s tišjim glasom: T' i
»Moji ljudi? so po ovinkih zvfedeli, da je ponudil ta izum neki veliki angleški tvrdki, (ti se zan i resno zanima Ni še mesec dni, kar ie bil on niem edeb izmed Strokovnjakov te. firme1 da novi izum preizkusi Kakor 'sem včeraj uvedel je poskus' zelt) dobro uspel in firma bo kupila vše pravice.' Isti strokovnjak pride konec drugega tediia v Liubljano da izum 9dkupi Rus je zahteval /ani trideset .milijonov in Angleži'sb bili-ta-koi pri nravi leni plačati to vsoto
Ta denar moriamo dobiti in razen tega tudi načrte
Zdai pa nekaj kar nam zagotavljaT, da mora naše podjetje US*Peti. Izumitelja naibrž ne poznate Je starček, blizu sedemdesetih let in povrh tega velik čudak
Z Angležem ki prinese denar, sta se "dogovorila da se dobita v njegovem laboratoriju nekje za gradom Naša dolžnost je, da to preprečimo. oziroma obrnemo v sVojo korist, isicer bo treba.zatesniti oči in spraviti s poti. dva človek*, toda to nič ne d£ — denar, ki ga bomo dobili, odtehta vse neprijetnosti.«
Zarežal se je.* da je Kregarja kar sprelete-to Čeprav je bil hladen, preračunljiv, ga je vendar zkzeblo ob zvoku tega glasu.
»Vrniva se k stvari'. Anglež pride drugi teden Ruski in?enier se sestane z njim. Takrat nastopijo moji ljudie. ki vzamejo Angležu denar, Rusu pa načrt.
To ne bo tako težko. Kako bom odpravil oba. še ne vem. važfto je le. da zabrišemo za seboj sledove,
Ker ie tako ogromna vsota, bo Anglež imel le čeke Kolikor poznam angleški trg, ima naiboljše zveze z zagrebškimi bankami Velika verjetnost je, da bodo čeki plačljivi v Zagrebu.	' ' ' * (Dalje)
LJUBLJANA
od 14. do 21. januarja.
Nedelja, 14. januarja: 8: Jutrni pozdrav (plošče). — 8.15: Prenos cerkvene giasbe iz frančiškanske cerkve. — 8 45: Verski govor (Ciril Potočnik). — 9: Napovedi. poročila — 9.15: Citre in harmon;ka (Dragica in Jane Košmerl). — 10: Nedeliiki koncert radijskega orkestra. — 11.30: Drobiž za drobiž (olo-gfe). — 12.30: Poročila, objave. — 13- Napovedi. — 13.02: Veseli zvoki: Veseli kvartet in plošče. — 17: Kmetijska ura: Kmetii^ko gospodinsko šolstvo pri nas (inž. Reoanšek Viktor). — 17.30: Poooldanski koncert 'Mirko Premlč), Pavel Š:vic — spremliava in kvartet violin pod vodstvom Antunov;ča) — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Jedila v narodnem verovanju (J°l*ca Belovičeva). — 19.40: Objave. — 20: Cerkveni pevski zbor z Ježice. —* 20.45: Sodobni plesni napevi (plošče) — 21.15 Pevski koncert Antona Dermote, člana dunajske državne opere (pri klavirju ga Dermotova). — 22-Napovedi, poročila. — 22.15: Veseli zvoki (radijski orkester).
Ponedeljek, 15. januarja: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Balalajke, mandoline (plošče). — 12 30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 18: Zdravstveno predavanje: Soolna zrelost in zdržnost (dr Anton Bre-celi). — 18 20: Iz Kalmanovih operet (plošče). — 18.40: Mesečni slovstveni pregled (g. prof. Fran Vodnik). — 19: Napoved', poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Sodelovanje srbske vTade s srbsko vojsko ob prevratu 1. 1919. (Kosta Domazetovič). — 19 40: Objave: — 19.45: Več manire — brez zamere (g. Fran Govekar). — 20: Spominska ura ob 1251etnici rojstva Larmontova. — 21: Radijski orkester. — 22: Napovedi poročila. — 22 15: Citraški trio »Vesna«.
Torek, 16. januarja: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: P1-san venček veselih zvokov (plošče) — 11: Šolpka ura: Stari svečeniki iin bogovi (Stanko Prek).
—	12: Operna uvertire (plošče). — I.? 30: Poročila, objave. — 13: Napovedi — 13 02: Radijski orkester. — 14: Pomočila. — 18: Radijski šramel. — 18 40: Božje razodetje v človeku (Fran Terseglav). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20- Nacionalna ura: Simon Jenko. slovenski pesnik fBož'dar Borko. uredn:k iz Liubljane). — 19.40: Objave. — 19.50: Go-spodarsko-trgovski pregled (Drago Potočnik). -— 20: Koncert slovanske narodne glasbe (radijski orkester). — 21: Klavirski koncert bolgarske glasbe, (igral bo prof. Pančo Vladige-rov). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Va-šk; umetn;ki (plošče).
Sreda, 17. januaria: 7: Jutrni pozdrav. —■ 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Tzlet v tuje kraje (plošče). — 12 30: Poročila, objave.
—	13: Napovedi. — 13 02: Rudolf Pilih ho igral na harmoniko. — 14: Poročila. — 18: Mladinska ura: Adamič: Knoblehar, zgodovinska igra (člani radijske igralske družne).
—	18.40: Štajerski gradovi VI. (prof. Leon Pettauer). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Jovan Rist;č, državnik in zgodovinar ob priliki 401etnice smrti (dr. Jovan Radonič). — 19.40: Obiave. — 19 r>0: Nevidni rastlinski sovražn:ki (dr. Maks Vraher) ■— 20: Prenos iz Maribora (;zva.ial 'oo orkestralni od^ek Glasbene Matice v Mariborul. •— 22: Napovedi, poroda — 22.15: Veseli če?ki godci in pevci (plošče).
Čelrtek, 18. januaria: 7: Jutrni poprav. —■ 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: P;san venček veselih zvokov (rlošreV — 1?: Rapsodije (plošče). — 12.30: Poročila, obiave. — 13: Napovedi. — 13.02: Salonski kvartet. — 14:
Poročila. — 18: Pester spored radijskega orkestra. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). — 19: Napovedi, poročila.
—	19.20: Nacionalna ura: Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. — 19.40: Objave. '19.50: Deset minut zabave. — 20: Pevsko društvo »Sava« (dirigent Venturini). — 20 45: Koncert lahke glasbe (radijski orkester). 21.10: vedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester. —
Petek, 19. januarja: 7: Jutrni pozdrav. — 7 05: Napovedi, poročila — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 11: šolska ura: Po Norveškem (Julija Šušteršičeva). — 12: Po naših stezicah (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 18: Ženska ura: O hranilih (Zinka Murijeva). 18 20: Komorni trio (plošče) — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben) — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Od Vodopi-ča do Lisičara, razvoj dubrovniške književnosti (Arsen Venselides). — 19.40: Objave.
—	19 50: Kotiček SPD: Smučišča v Kamniških planinah (Pavel Kunaver). — 20: Koncert lahke glasbe (radijske orkester) 21.10: Sonata: Herta Seifert (klavir), Srečko Ko-porc (predavanje). — 22: Napovedi, poročila — 22.15: Pisana šara (plošče).
Sobo*a, 20. januarja: 7: Jutrni pozdrav. — 7 05: Napovedi, poročila. — 7 15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12: Pisana zmes (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13 02: Pisana zmes plošč.
—	14: Poročila. — 17: Otroška ura: a) Pravlji ce (Sonja Severjeva); b) Striček Matiček kramlja in oreoeva. — 17 50: Pregled sporeda. — 18: Radijski orkester — 18 40: Lega in geopolitična struktura slovenskega ozemlja (dr. Valter Bohinec) — 19: Napovedi, poročila. — 19 20: Nacionalna ura: Predavanje inspekciie narodne obrambe. — 19 40: Obiave. — 20: O zunanji politiki dr Alojzij Kuhar). — 20 30: Muzikanta Bog ne zapusti (pisan večer; besedilo pripravil Vladimir Golob; izvajali bodo člani radijske igralske družine). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15:-Radi iski orkester.
PREDRZNOST
Na gimnaziji so imeli teden dni prosto. Po počitnicah dvigne med latinsko uro neki dijak roko. ker hoče na stran.
»Vidiš cigana!« se ujezi profesor, »ves teden je imel čas in prav med mojo uro mora ven...«	*
MALI OGLASI
Naslovi inserentov oglasov s šiframi ostanejo strogo »ajni.
SAMSKI MLINAR, zmožen samostojno voditi kmečki mlin, se takoj sprejme. Laz-
nik Ferdo. Radeče --—.—
, IMAM RAZLIČEN SUH LES i	j
za kolarsko obrt kakor za izdelavo avtov na razpolago. Ogled: Sp. Senica 3, pošta Medvode.___
POSOJILA na hiše v mestih, na kmečka posestva, na dolgoročno odplačilo po 6-odstotnih obrestih dajemo. Prodajamo hiše, posestva, gostilne, trgovine itd. Več pove Realitet, Zagreb, Vlaška ulica 2, telefon 4607.
ZA BUČNICE, cele in zluščene, zamenjam čisto bučno olje. Priporočam »pecerijo in železnino, posebno peči in žganjarske kotle. Josip Jagodič, Celje, Gubčeva ul. 2.
TAMBURAŠKI INSTRUMENTI
kompletni in dobro ohranjeni se prodajo. Vprašati pri hišniku glavne pošte Maribor I. _
18 ŠIVALNIH STROJEV, popolnoma novih, z 201etno garancijo prav poceni naprodaj pri »Promet«, nasproti križanske cerkve.
šibkejši socialni sloji (kmetje, delavci) se zavarujejo pri domači zavarovalnici
,,DRAVA"
Maribor, Aleksandrova c. 14-1.
Zavaruje za primer smrti, doživetja, dote ia rente (penzije, preužitka). — Sprejemajo se v vseh krajih spretne osebe (moški in ženske) kot krajevni zastopniki. Javite se čim preje.
SAMO
Din 98.—
63719 Po ceni In dobra zapestna ura Shocbi Proof. lepo kromirano ohišje s svetle* čimi številkami in kazalci . Din 98 — 63796 Ista t anker kolesjem na kamne tekoča 8 sekundnim kazalcem . . Din 185.— 63710 Ista s prima anker kolesjem n» iS kamnov s sekundnim kazalcem
Din 260—•
Zahtevajte cenik, zastonj In poštnine prosto*
H. SUTTNEE, Lfublijafia 6
Lastna protokolirana tovarna ui v Švici.
NOV REDILEN RPAŠEK
»KtUlN« za prašiče — Vsak kmetovalec si lanko hitro in z majhnim) sf roški zredi svoje prašiče. Zadostuje te 1 zavit en za 1 prašiča ter stane 1 zav. 8 din. pc pošti 12 din, 3 zav po pošti 24 din, 4 zav po pošti 30 din Mnogo zahvalnih pto^m. Prodaja drogerl ja K A NC. I juhljana. židovska uU
MOSTOVA ESENCA „MOSTIN"
Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z ma jhnimi stroški pripravi Izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo Cena
1	stekl za 150 litrov diD 20 —, po pošti din 35. -
2	steklenici po pošti din 65.—, 3 steklenice pc pošti din 75.—
Pazite, pravi »Redin« in »Mostm« se OoOi samo s gornjo sliko In ga prodaja za kranjski del Slovenije drogerija RANC, Ljubljana, židovska ul. i <w Za štajerski del Slovenije tn Prekmurie pa samo drogerija KANC, Maribor, Gosposka ulica 34.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše matere in stare mamice
Neže Psstrlh, raj. Lipavšek
v Lokavcu pri Rimskih toplicah, izrekamo prisrčno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem in vsem, ki ste jo spremili v tako obilnem številu na njeni zadnji poti. Nadalje se zahvaljujemo vsem onim, ki so ji lajšali njene zadnje ure življenja ter jo tolažili v njeni mučni bolezni. Posebno pa se zahvaljujemo našemu kaplanu g. Štefanu čakšu iz Loke pri Zidanem mostu za njegove tolažilne besede ob priliki podelitve sv. zakramentov za umirajoče.
LOKAVEC pri RIMSKIH TOPLICAH, januarja 1940.
ŽALUJOČI MOŽ, RODBINA PUTUIH IN OSTALO SORODSTVO __■§