Sreča mladinskih let
                                                    (Piše Fr. Kralj.)   
V. Cvet med cvetjem.
razne besede bi govoril, ako bi vam hotel opisavati lepoto in krasoto veselega majnika. Motna bi tudi bila moja slika, ker gledate dan za dnem resnično sliko lepe pomladi v naravi. Kako ste želeli, da bi izginil ta nadležni sneg, da bi se odela zemlja s pisanim odelotn, da bi znova prileteli ptički iz južnih dalj in vas razveseljevali, da bi mogli zopet iz mračnih sob v prosti svet! Vsega tega ste si želeli in vse to ste v obilni meri dosegli. Zatorej le hitite v naravo, občudujte jo, hvalite Stvarnika, ki jo je zaradi vas ustvaril, in veselite se! Da, le veselite se; saj govori sveto pismo: ..Veselo srce obraz vedri, dušna žalost srce podira.'' (Preg. 15, 13.) Torej pojdimo v prosto naravo, da jo skupaj ogledamo, ker več očij več vidi! Pri tem pa bomo razmišljali o četvernem majniku: o majniku v prirodi, majniku našega življenja, majniku, ki je posvečen Mariji, in nebcškem majniku. Tako bomo dušno in čutno delo združili, kar je najbolje.
1. Majnik v prirodi! Svetlo solnce je razgnalo in razpršilo lahne meglice, ki so se vzdigale nad vasjo, in nebo je postalo jasno kot ribje oko. Prijetno nas greje, zato moji mali spremljevalci ne marajo več za suknjice, ki so jim po zimi tako dobro služile. Kar goloroki hočejo biti, ker se tako boljše počutijo.
slika:
    82    
Kotnaj smo dobro na prostem, bi moral človek imeti že sto očij, da bi vse videl, kar mi kažejo moji tovariši. Prvi se je zagledal v cvetočo jablano in ne more prehvaliti lepo dišečega cvetja. Drugi pa, ki bolje vidi, je zapazil gori v vejevju malo gnezdice, za prihodnji ptičji zarod. Glejte, glejte, škorčev dom! kaže in vpije tretji. Komaj smo si to dobro ogledali, priskačejo nam naproti sosedove deklice, ovenčane s cvetjem kot na svatov-ščini. Tam pri potoku so jih natrgale in spletle lepe vence. Led je izginil, ki je pokrival in uklepal lahkoživi potok, in sedaj zopet prosto žuborf in na-paja oživljajoč cvetlice.
Tudi nam so dale pridne deklice kalužnic in druzih raznobojnih rož, da si jih pripnemo na prsi. Sedaj pa hajdi dalje!
No, pastir je pridnejši od nas. Ovce so se malone že napasle, in nas začudeno pogledujejo kot neznance na bujnem pašniku. Ali ne vidite pastirja, kako zamišljeno piska na preprosto piščal? Iz muževe vrbove veje si jo je urezal, pa mu izvrstno poje, vsaj njemu se tako zdi. Še mi si naredimo vsak po jedno, da bomo vsaj znali, kako se piščalka dela! Sedaj pa le zapiščimo vsi na jedenkrat! To pa je bila že tako huda godba, da so prišli še sosedova mati z jedincem v naročju pogledat, koliko nas je, ker delamo tak hrup.
Sedaj se pa napotimo do onega znamenja, da položimo vence Mariji v dar. Dotlej pa razmišljajmo o drugem majniku.
2. Majnik — mladost našega življenja. Temu spisku sem dalnaslov ,,cvet med  cvetjenr'.   In ta cvet  med  cvetjem v naravi  ste vi, moji mladi prijatelji! Vse brsti, vse  klije,  vse  cvete   in raste v naravi;   tako  tudi vi. Jasni vaši obrazi pričajo, da imate še tudi brezskrbno srce. Brez težav, brez truda vam potekajo lahno dnevi kot srcbrni valčki potoka. Vaše srce in duša je še lepa kot najlepše cvetlice, vaše oči sevajo tako prijazno in zorno kot solnce v najlepšem  pomladnem jutru.  A bodite  prepričani, da  pridejo  tudi za vas znojni dnevi  poletja, in zato se že  sedaj   pripravljajte z vso vnemo za poznejše življenje. Učite se  radi, kar vam drugi  reko, kajti pomnimo besede modrega Siraha (6, 18.):   ,,Sin! z mladega sprejemaj uk in našel boš modrost do sivih las!'  Torej vaš cvet naj obrodi v poznejših letih stoterni sad! Sedaj pa:
Še nam mlada lica rde, Jasne še oči gorč; Saj praznujemo sedaj Svojega življenja maj.
A dospeli smo do kapelice. Ovenčajmo Marijin kip in dodajmo nekaj besedij o šmarnicah.
3.  Majnik — Marijin mesec.   Gotovo  smo  mi vsi srčno udani naši nebeški Kraljici.   Saj  pa je tudi ona naša najboijša mati in priprošnjica pri Bogu.  Zato je lepo, da  so posvetili  najlepši  mescc  najlepši Kraljici   nebes in zemlje.
Smarnice so se pričele najprvo v Rimu, v začetku našega stoletja. Odtod so se jele širiti po vesoljnem katoliškem svetu. Okrog leta 1855. so se uvele tudi po Slovenskem.   In sedaj ni  skoro   duhovnije, Kjer  bi  se ne
-t^   83   &*-
častila Marija ta mesec.   Ime ^šmarnice" je dal tej  pobožnosti blagi Janez Volčič, ki je tako-le zapel:
Šmarnice — one so moje cvetlice,               ,
Teh si bom v šopek prelepi nabral: Ne za-se! — k časti Marije Device — Njena podoba so — njej jih bom dal,
Doslej se je že izdalo v teh štiridesetih letih nad trideset knjižic, majnični Kraljici v čast. Tudi vi si naredite ta mesec domači oltarček, krasite ga z lepimi cvetkami in častite Marijo, to rožo duhovno! Kako lepo se vam bo podalo, ako bote verni Marijini otroci. Tudi Marija ne bo svojih otrok poza-bila in vas bo obilno poplačala. Torej krepko in vstrajno!
4. Nebeški majnik. A vendar je vsa ta krasna narava, to milo polctje, to jasno nebo le motna podoba one nebeške domovine, ki je nad zvezdami. Tam gori bo cvela večna pomlad, vladal bo večni majnik. Krasno opisuje to nebeško domovino sv. Janez v skrivnem razodenju (21. poglavje 1. in sledcče): ,.In sem videl novo nebo in novo zemljo. Zakaj prvo nebo in prva zemlja je prešla . . . In Bog bo obrisal vse solze od njih očij, in smrti ne bo več; tudi ne bo več ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine, ker prejšnje je minilo."
Majnik tudi ne trpi večno. Pomlad pride, a kmalu tudi odide. Drevje in cvetje cvete, a kmalu se bo cvetjc osulo in ovcnelo; ptički pojejo, a kmalu nas bodo zapustili; nebcška pomlad pa bo večno trajala. Zatorej se radi spominjajmo v tem cvetnem meseeu na majnik, ki je v nebesih.
Tako smo na svojem majničnem izprehodu kratko obravnavali nekaj točk Kratko, pravim, ker za obširno razmišljanje bi komaj zadostovala cela knjiga. Sklenem pa: Veselite se, moji mladi znanci, dokler ste nedolžni, ali kakor veli sv. Pavel: ,,Veselite se vselej v Gospodu!" (Filip. 4, 4.)