, j i ; j j j j ' Kazue novice. * Mesto nadučitelja je razpisauo do 31. januarja 1908, v Kuneču pn Ivaajkovcili .(11. plačilui razred). ' Za Zadružni tečaj v Mariboru, ki se začne dno 7. januarja, se je ogiasilo uad 50 udeiežeucev vi celega Spodajega Stajerskega. Vse udeležence opozarjamo na vspored tečaja, katerega prinašamo na drugem mestu. * Občiuska volitev bo tajna po novem občinskem voiiiaem redu. Volilo se bo z listeki, kateri se bodo dobili pri oučinskem predstojništvu. Poštavo pnobčinu) v prihoduji številki. "¦ iiadi-užni teCaj v Mariboru se začne v torek dne 7. januarja 1907 ob 8. uri zjutraj v prostorih katoliškega delavskega društva, Flossergasse 1. (Ta ulica pelje od glavnega trga mimo bogoslovja proti Dravi.) Vspored: A. Predavanja. Torek predpoldiie. Otvoritev tečaja po predsedniku Zadružne zveze v Ljubljani, preč. g. dr. I. Ev. Kreku. Splošno predavanje o zadružništvu. CPopoldan.) Ustroj Rajiajznovk, njiti narodno-gospodarski, nravno vzgojevalen in socialen pomen. Sreda (predp). Nakupovalne in prodajalne zadruge. (Popoldan.) Dolžnosti članov načelstva in nadzorstva. Cetrtek (predp.j. Mlekarske zadruge. (Popoldan.) Vinarske in sadjarske zadruge. Petek (Predp.) Raziie vrste zadrug (živinoi**ejske, perutninarske in jajčarske, vodne itd.). (Popoldan, sklepno predavanje.) Našie zadružno delo na Sppdnjem Stajerskem. B. Praktičen del. Praktično se bo vsak udeleženec poučil v vsem poslovanju in knjigovodstvu posojilnic, o sestavi računskih zaključkov, o predpi- del nekega vzgledneg- '... . - (?), bil udebženec socia^nega tečaja. Da jel ta trditev ,,Domovin6i: navadna liberalna laž, kakor jih ,,Domovina" na stotine priobči v enem tednu, to uani ni treba posebefl omeniti, saj že itak vsak pošten človek ve, koliko ie ,,Domovini" verjeti. * iNe v Ameriko! Slovensko ljudstvo vseb. kronovin se še vednof trumoma izseljuj)e v Ameriko. .Vleče jlla tje' nada na boljšo bodočnostt Prosimo š tem naše gg. župane, svetovalce in tajniKe, naj opozore Ijudi na naslednji dopis ameriškega Slovenca g. Franka Saksei-ja: Finančna kriza je pri nas v Zjedinjienib. državah postala zelo občutna. Gotovega denarja ni nikSer dobiti. Ljudje, kateri imajo shranjene denarje v dobrih narodnih bankah, ne dobe novcev, razven malih svotic, kar.je pa nad 100 dolarjev, morajo odpovedati na 60 dni. Trgovske banke plačujeljo le s čeki. Po Wall Street ponujajo ta teden za 1000 dolarjev 1020 dolarjev v dobrih čekih. Kdor ima gotov denar, ga tišči in ne izda več, nego kar najjiuje potrebuje. Najveeje banke in trustne družbe tišče denar in ga še iščejo; zvezno vlado prosijo, da bi jim tiskala papirnati denar, v koliko bodo te prošnje uslišane, se še ne ve. Newyorški Clearing House bode izdaval certifikate, namesto gotovega denarja; temu sledi Clearingi House v Chicagi in drugod. Vsled pomanjkanja gotovega denarja so pa prisiljena velika podjetja zapreti svoje tovarne, kakor Westinghouse pri Pitslburgu, Pa.; v državi Montani baje postopa nad 10.000 delavcev; enako hudo je pa na zapadu, a to vsled pomanjkanja gotovega denarja. Tovarnarji ne morejo deIavcev plačevati v gotovini, s Ceki jim ni nič pomagano, ker ga redko kdo ali nihče ne menja. Zelezni,ce so iz ravno tega vzroka odslovile na tisoče de- sih glede kolekov, davkov in pristojbin, glede poslo- , invnPv ;„ ,TC,,- ^or. •'V • , • ¦• ™ ¦ Zadružno zvezo ia z oblastmi, vršila se bo ! lavC'V-in V,S1 Parnikl' kl ™Z11° v ^P0' so 1" , vanja seja načelstva in občni zbor zadruge. I Pouk bo trajal od 8.—12. ure predpoldan in, od I 2.-6. ure popoldan. : Vsak večer se bo v lokalu, kateri se bo ude- j ležencem naznanil, vršil sestanek udeležencev in i prijateljev zadružništva, v prvi vrsti namenjen za debato in razgovor o raznih zadružnih vprašanjih. i Zadružna zveza v Ljubljani, registrovana zadruga I z omejeno zavezo. ; * V prlhodniem letu začnemo priobčevati kra- sno povest ,,Kmečki kralj Matija Gubec", ki opisuje strašne in za kmefiki stan tako žalostne in. osodne dogodke zadujega kmečkega punta ob sloveoisko-hrvatski meji. Opozarjamo nove naročnike, nafl si list kolikor mogoče kmalu naročijo, ker skušnja nas uči, da prve šfevilke rmVadno vsako Iteto zmanjka. * Celjska posbjilnica — ,,Domovina" — Lastni Dom. V jedni zadnjih številkah ,,Domovine" nek člankar napada ljudsko posojilnico v Celju, češ, da je njeno delovanje le naperjeno proti stari dr. Serne8evi posojilnici in njej hudo škoduje. Dotičnega člankarja opozorimo na to, da je že davno prej, predno se je zacelo delati na to, da se ustanovi ljud-1 ska posojilnica v Celju, delovalo od Narodne stranke na to, da postane stavbinska zadruga Lastni Dom posojilnica, kar se je tudi dosetilo. Se celo Jošt in drugi glavarji Narodne stranke so uvideli, dr. ne deluje celjska posojilnica za ljudstvo, ampak lo za posameznike, da je kredit silno drag in se denar trosi za razne nepotrebne stvari. Jošt in drugi pa kažejo s tem, da so naredili iz zadruae Lastni Dom posojilnico, gTdo nehvaležnost do celjske posojilnice, ki plažuje celjski Zadružni zvezi vsako leto 1.000 kron prispevka, a dobi za to vsalco drugo leto — par ur trajajoCo revizijo. Ce pomislimo, da zadnja leta celjskra Zadružna zveza le razdirajoče na gospodarskem polju deluje, da ustanavlja Rajfajznovke ne iz prepričanja, da so potrebne, ampak le iz strahu pred g. Zmavcem in ljubljansko Zadružno zvezo, moramo tako gospodarstvo z ljudskim (lenar'jem obsojati! Clankar ,,Domovine", oglej si malo Lastni Dom! * Svetlin in popravkar Jošt naj pojasnita, ali ji3,rGs, da so v posojilnici v Poljčanah razun Svetr lina fie trije člani načelstva posilinemci, ki pri vseh volitvah proti slovenski stranki delujejo in za nemCurske kandidate agitirajo. Pošteno, narodno, nadstrankarsko delo ravnatelja Zadružne zveze v Celju, člana izvrševalnega odbora Narodne stranke Jošta obstoji torej v tem, da sev z najgršimi nezakonitostmi ocistavi slovenske kmete, člane načelstva posojilnice, in na njih miesto spravi večino posilinemcev. V celem načelstvu je sedaj samo Jeden Sloveaec. Pri6akujemo od Jošta tozadevno pojasnilo! * ,,Domovlna" in ,,Narodni List" proti kmečkim posojilnicam. Celjskima listoma bodejo v o5i zlasti novi denarni zavodi Zadružne zveze ljubljanske. Zlasti se zaganjata ta dva liberalna lista v novo po sojilnico, katero hočemo ustanoviti v Mariboru. Res, •5udna gonja! V Celju že posluje triftetrt leta kme<5ka posojilnica; te se ne dotaknejo celjski listi niti z besedico, dasi jim je bližja nego bodofia mariborska. Lista le nafl delata pridno reklamo Še za mariborski novi zavod, kmalu pa bodemo pojasnili, zakaj pustijo gospodie v Celju na miru celjsko kme6ko posojiini.00. Potern če bode Škodilo naše pojasnilo liberalnim zavodom, bodo pa zopet kriCali ,,bratomorni bnj" itd. Torej, gospoda — pst, pst! * Lažnjivka ~Domovina" se zopet zaganja v našo socialne te6aje. Piše, da je kmoftki fant Anton Pesko iz Vrbja pri Zalcu, ki je baje z nožem napa- napolnjeni, ljudje bteže domu. Komur je blagor naših rojakov pri srcu, naj nikogar ne vabi sedaj v Zjedinjene države. Castito duhovšfiino. učitelje in slovensko časopisje prosimj, da opozoife naš dobri narod na težave pri nas in naj mu prigovarjajo, da so ne izseli to zimo v Zjedinjene države, ker se n,e obeta ne dela n'e jela. Ker mi je vedno pri srcu naš dobri iiarod in poznam razmere predobro, zato apeliram na slovensko inteligenco, da svari pred izseljevanjem v Zjedinjene države, dokler se razmere ne izboljšajo. * Castitim cerkvenim predstojništvom ter cerkvenim pejvovodjem-organistom. Na vefestranska povpraševanja odgovarja Cecilijino društvo za lav. škoiijo, da so Mašni responzoriji, ki jili je društvo založilo, tiskani z^djp^imi veftkralf potrebnimi responzoriji vred v priročnem zvezku, ki obsega 1(> straui, na najfinejšem in moenlem, clebelem papirju. Velike koralne note zelo jasno poočitujejo melodijo pevcem in pevkam, ki bi naj imele vsaj po dve in dve tak zvezek. Društvo jih oddaje zvezek po 20 v, v večjjein številu celo po 10 v. Poštnina znaša najmanj 10 v, kakor tudi pri Officium defunctorum. — Responzoriji se dobe v isti obliki in za isto ceno tudi z nemškim besedilom v opombah. S tern pripomočkom se povsod, kjer je dob'.r organist, lahko hitro udomačijo pravilni odgovori. * Delodajalcl so dolžni naznaniti vsakega uslužbenc'a, ki dobi na leto več kakor 1200 K, in morajo vložiti ta naznanila za davčno leto 1908 v dobi od 1. do 31. januarja 1908 pri davčni oblasti, v kojega področju stanujejo. • Kdor tega iiaznanila v ravno omenjenemu roku ne vloži, je kriv davčne zatajbe, kdor v tem naznanilu vedoma z namenom, da bi davek prikrajšal, neresnične napovedbe poda ali kaj zamolči, kar bi utegnilo onemogofiiti ali prikrajšati predpis davkov, zakrivi davčno prikrajšbo, se kaznuje z globo dvojne do šesterne svote, katero se je utajilo, za davčno prikrajšbo pa s trojnim do deveternim zneskom, za katerega je bil davek prikrajšan ali v nevarnosti prikrajšanja. * Napovedi k osebni dohodnini iri k rentnini za davfino Ieto 1908. V zmislu postave se imajo oddati napovedi k osebni dohodnini zai davčno leto 1908 najkasnefie do 31. januarja 1908 pri pristojnih davčnih oblastih I. stopinje, v katerih okrožju imajo davkoplačevalci svoje redno bivališče. Do 31. januarja 1908 pooblaščajo se tudi c. kr. davčni uradi nahajajoči se v krafiih, kjer ni odraerjajočih oblasti, da sprejemajo namesto davčnih oblasti I. stopin]e napovedi k osebni doliodnini. Osebam, katerih davčni dohodki ne presegajo 2000 K, dano je v zmislu par. 204. zakona o osebnih davkih na voljo, oddati napoved ali ne. Vsekako jo morajo podati, ako jih pozovo v to posebej davfino oblastvo ali pa predsednik cenilno komisije. — Temu nasprotno pa so tiste osebe, kojih davku podvrženi dohodki presegajo 2000 K, pod kaznijo zavezane, podati napoved tudi brez poziva davčne oblasti. Napovtedi morajo se vložiti pismeno, ali pa dati ustno na zapisnik pri davčni oblasti. Tiskovina za napoved se dobi brezplafino pri davčnih uradih. Istotako morajo oddati pri davkariji vse osebe, ki imajo prejemke iz imovinskih predmetov ali imo vinskih pravic, katerih ni že zadela neposredno zemljarina, hišnina, pridobnina in plačarina, napovedi o vseh rentnini podvrženih dohodkili, razun onih, od katerih plača rentnino dolžnik, ali kateri ne presegajo sami za se ali z drugimi dobodki vred svote 1200 K, ne da bi še le Cakalle na poseben poziv davčne oblasti, in sicer ustno ali pismeno najkasneje do 31. januarja 1908. Vendar so oprošfteni oddaje napovedi, kolikor jili ue pozov3 posebej davčna oblast, oni davčni zavezanci, katen so: 1. jjlačali že v preteklem letu rentniiio, 2. niso med tem spremenili bivališča in 3. katerim se ilso pomnožili prejemki. Davek odmerja se v tem slivuiju ravno tako, kakor bi bile napovedale imenovano osebe, da trajajo njih prejemki nadalje v odmeri, določeni v zadnjem preteklem letu. Kedor napove vedoma z namenorn, da sc odtegne z-akoniteirm davku, kaj neresničnega, ali zamolči kaj, kaznuje se z globo trojnegia od deveternega zneska, za katerega se je prikrajšal davek, ali pa bi se bil lahko prikrajšal. * Tržne vesti. Svetovm trg je dobil zadnji čas drngačno lice. Mnauje, da bo zmanjkalo zrnja za pokritje evropskega konsnma, je nakrat izginilo. Jažna Amerika je imela izredno dobro letino in sili osobito Argentinija na trg 8 takošnjim odjemom. Borzijanci so bili presenečeui in so kar debelo gledali tolike množine blaga. Ker tudi Severoa Amerika noče izginiti s pozorišča, je začola še bolj tlačiti ceno. Tako raznim evropskim trgom ni drngega kazalo kakor cene znižati. Vsled bližajočih se praznikov je knpčija navadno bolj mrtva in se ne zanima za ponudbe, kar še bolj slabi tendenco. Ta teden so se sicer botela otresti nekatera tržišča vpliva znatnih ameriških ponudb ter so cene šle zopet navzgor, ali višje cene se ne dajo stalno držati. Naša tržišča pa se niso dala motiti od inozenntva in je ostalo vsi pri starem, blago se iz špek.nlacije pridržaje. Le Praga je pokazala precej mlačnejše lice, ker so bile ponndbe znatnejše. Knpčija je vsled praznikov zaapala, pa tndi kupčiji in setvam ngodno vreme je potlačilo živahnost, tendenca je v splošnem oslabela. Pšenica in rž nimata knpca in ker tudi ponudniki ne silijo z blagom na trg, je promet majhen. Tendenca je postala mlačna ter se lahko trdi, da bi se danes dobila pšenica kakih 10 do 15 vinarjer, rž pa okoli 10 vinarjev ceneje. Nekoliko prometa ima oves inpa koruza ter se je sicer cena tekom tedna nekoliko izpreminjala, povprečno pa ostala ista. Pred nekaj dnevi se je zahtevalo nekaj višje eene, kakor v pričetku tedna, danes pa se ponuja po prvotni ceni. Up mlinarjev nx dobro knpčijo z moko pred prazniki ja splaval po vodi, ker prazniki, ki so pred pragom, niso oživili kupca in konsama. Kupčija z moko je bila jako slaba. Sicer pa se tema ni čnditi, aaj moka ima danes mnogo višje cene, kakor svoj čas. Danes je krušna raoka dražja, kakor je bila svoj čas najfinejša nioka. Da to hudo obeuti konsameut, ni treba povdarjati. Te razlike v ceni pa ni šteti na račun pekov in mlinarjev, ker ti današnje draginje niso krivi in nimajo nič od nje. Zaloge fine moke so ostalo neifpremenjene, srednjih vrst so se pomnožile. Cene se sicer niso znižale, a vseeno bi se dalo kaj odščipniti. Ržena moka je postala na debelo nekaj eeneja, tudi otrobi in klajna moka se morata zadovoljiti z mlačnejšo tedenco. Rafinerji so ceno za I sladkor za 1 K dvignili, ker je tadi surovi sladkor postal j za toliko dražji. V istem času pa je razpravljala zbornica o kazenskem paragrafu, s katerira se grozi s kaznijo proti podraženjn sladkorja. Radovedni smo, kako bo vlada naredila ta paragraf, ta ji bo še delal sitnosti in sive lase, ne le stranki, ampak tndi vladi, ki irna pred seboj pač zvitega nasprotnika. Ko bi ne bilo karteia, potem bi bil položaj lahek, takrat bi delal ceno komument ia konkarenca, zdaj pa jo dela kartel. Mast bo ostala neijpremenjena. Hmelj ima povprečno neizpremeDjene, le deloma višje cene, knpeija živahna. Kava nima enotnih cen, ampak se izpre minjajo, v splošnem pa gre višje. Emajlna po,soda se je podražila za 5 odstotkov. Pomanjkanje krme se sicer ne kaže in je letos živiuorejec precej prihranil na krmi, ker ¦ 8« jo živina lahko v jako pozni jeseai šo pasla. Vsekakor pa je položaj bolj nengoden, kakor prejšnja leta. Na dnnajski živinski trg se sicer 19. t. m. ni prignalo toliko živine, kakor prejšnjt teden, vsekakor pa je bilo blaga cez potrebo. Tendenca trga j« bila vsled tega mlačna in cene so bile za lastnike nengodne, ter so zo;;et za. kakih 6 K padle. Cene mesa (Durisj, 19. decembra): Govedina, sprednje, 60 h do 1 K 60 h, zadnje 88 h do 1 K 80 h, teletina 80 b do 1 K 50 h, svinjina 1 K do 1 K 56 h, telejhia 98 h do 1 K 48 b, svinje 1 K do 1 K 32 h kg. * Trpinčenje vojakov. Domobranski minister je ukazal, da se mora zabraniti vsako trpinčenje in I poniževalno psovanje vojakov. Vojaškim sodiščem je j naročil strogo in neprizanesljivo kaznovati take pre- j stopke. j * Narodno stranko bi samo to le vprašali: ! Ali vam je znano, da je pri volitvi v okrajni zastop { celjski sedem duhovnikov (brezdomovince jih j vi nazivljete) narodnovolilo, Narodni strankar u <5 itelj Sadnik pa z nemčurjji? ,,Farji" se naj s politiko ne pečajo, kaj ne? Ali tega ne bodete porabili v ,,Narodnem Listu" ? * Nemška šola v Hrastnlku ter zadeva dr. Benkovič—dr.. Sernec. Dr. Sernec je tožil odgovornega urednika ,,Posavske Straže" radi članka v številki od 27. septembra 1907, kjer se glede dr. Serneca ponavlja že znano očitartje. Dr. Sernec je pa nenadoma tožbo umaknil, ker je uvidel, da s svojo tožbo propade. Tekom preiskave je bilo zaslišano več prič, med njimi Etbin Kristan v Ljubljani ter Frano Wiltschnigg in August Riickl iz Hrastnika. Na podlagi izpovedb prič iz Hrastnika liberalni listi očitajo dr. Benkoviču, da se je zavezal hrastniškim Nemcem, ne protiviti se nemški Soli v Hrastniku, in da je radi tega izdal slovefnsko narodnost. Seveda je to očitanje iz trte izvito. Wilt$chnigg in Riickl sta dne 9. t. m. v Laškem izpovedala: ,,DaB dr. Benkovič sich um die Stimmen der Deutschen in Hrastnigg beworben hatte, ist nicht wahr" (slovenski: ,,Ni res, da se je dr. Benkovič potegoval za glasove Nemcev v Hrastniku). Liberalni listi so to mesto iz protokolarižnih izpovedb teh pri6 nalaŠ5 izpustili; seveda to je pristno liberalno zavijan^e! Dr. Beiikovič nikclar ni prosil za glasove hrastuiš- kui Nemcev; saj jin je v istiui le polovico dobil, in drugo polovico pa Roš. Glede šole se jje izjavil, ,,da ji ne bo mog&l nasprotovati, ako bo za njo zakonito : (.postavuo) Stevilo otrok nemške narodnosti; tembolj • ker kot slovenski poslanec tudi za Slovence zahteva i manjšinske šole." Dr. Benkovič je le nekaj izjavil, ¦ kar je saroo ob sebi umljivo, kar je postavno; on ; je zastopal stališče, katero Slovenci že desetletja za- I stopamo, tam kjer smo v manjšini. In radi tega se nm očita izdajstvo sloveaske narodnosti! Ali je za- dostno število takih otrok v Hrastniku, to je vpra- šanje, katero dr. Benkovič ne bo odlo&l, katero on ne more odločiti; pae pa je stvar krajnega šolskega sveta, v katerdm tudi Roš sedi, da se v tem oziru pravilno postopa. Izjava dr. Benkoviča očitno ni za- dovoljila hrastniških Nemcev, zato so tudi^v velikem delu glasovali za Roša. To je odgovor na liberalne laži; vse drugo je zlobno zavijanje in pačenje res- nice! * wSlovenska dijaška zveza" se obrača na vse njeni misli in njenemu delu prijazne kroge s prošnjo, da, podpro društvo pri narodno-izfobraževalneinu delu. Mladi zarod lioče pokaziati, da ima dovolj smisla za knloliški kulturni preporod in za poglobitev idej, ki so kot pomladna sapa za.vela čez glovensko zemljo. Poraagati nam pa morajo prijatelji. Pri srou so nara bratje, ki sebore s tujcem zja p&d svoje grude. Zlasti na Koroško hočemo obrniti pozornost in ondi ustano\iti knjižnic. Vemo, da ima marsikateri prijatelj lepih knjig, ki bi jih ljudstvo bralo z veseljem in koristjo. Vsakdo, ki mu je pri srcu ljubezen rio zatiranega brata,, naj se zgane. Vsprejemajo se tudi denarne podpore za knjižnice, zlasti pa za iaobraževalno delo na Koroškem. Castita duhovšeina, prijatelji, laiki in somišljeniki, bogoslovci in srednješolci, agitirajte in zbirajte! Knjige naj se blagovolijo pošiljati na naslov: P'1. Morala, cand. iur.; Ljubljana, Sv. Petra cesta 30, denarni prispevki pa na1 društvenega blagajnika: Fran Logar, stud. iur., Gradec, unijverza. Za odbor S. D. Z.: Iur. Ivo Cesnik, t. č. predsedoik. Iur. Fra»n Kovač, t. 6. tajnik. Mariborski okraj. m Iz lenarške okollce. Pred kakimi tremi tedni je poklical tukajšni g. sodni svetnik k Sv. Lenartu kmete in občinske predstojnike iz raznili ob5in lenarškega okraja na posvetovanje zaradi ustanovitvfl kmetijske družbe. Prišlo je tudi k temu posvetovanju preoejšno število kmetov. Ko pa so ti zapazali v sobi, kjer se je vršilo posvetovanje, tudi navzoča gg. notarja Stupica in dr. Gorišeka, so se začeli med seboj pogledovati in z komolci dregati ter so tiho eden za drugim pobrisali iz sobe. Na stopnioab. so se tako le med steboj pogovarjali: ,,Kaj ga imata ta dva gospoda pri posvetovanju opraviti? Ta nista prijatelja kmetov in mi njima ne zaupamg. To posvetovanje je morebiti zopet iraelo drugi namen." Ostalo je vsled tega prav malo število kmelov v sobj in sicer skoraj sami pristni Stajerčijanci, k;i so pristopili k kmetijski družbi. Vi liberalna pospocla, ki se vedno širokoustite z frazo: ,,Svita se!" Da, da, svita so med zavednim kmečkim ljudstvom! Isto je žo davno spoznalo, kdo je njegov pravi prijatelj in komur se naj v kmefikili in gospodarsk'1) zadovah zaupa — komur ne. Prav tako, vrli slovenski kmet, 1g pokaži tem gospodom prijaznih obrazov hrbet! m Slov. trg. društvo za Maribon in okolico so bo ustanovilo v nedeljo dne 5. prosinca 1908. Ker bode to društvo velevažnega pomena, upamo, da se udeležijo vsi narodni trgovci in industrijelci iz Maribora in okolice*tega ustanovn,ega slioda, ki bo ob VA. uri popoldan v Narodntem domu. Vstop je dovoljen tudi drugim, ki se zanimajo za to društvo., — Društvo ima nam,en, združiti vse narodne trgovce iji, industrijelce ter njih sotrudnike, pospeševati na narodni podlagi strokovno omiko, kropčati narodno zavesi in branati skupne gmotne interese. Nadalje bodo nudilo društvo svojim filanom razne nasvete o trgovski znanosti, razpolagalo s strokovnimi knjigami tor časopisi, in podpiralo člane pri ustanovitvi trgovin in drugih podjetij. Posredovalo bode tudi brezplačno članom službe. .'Db enem bode društvo tudi skrbelo za geslo ,,Svoji k svojim" ter priporofialo narodne trgovce in, obrtnike. ro Slivnica pri Mariboru. Nefjnbo mi js, da moram naše slaba občiaske rnzu;ere v javno^ti povedati. Ko jo čas katere koli volitve, tedaj so naSi nasprotniki vsi spft edini, kakor bi jim res bil blagor občine pri srca, a brž ko toine volitev, se nikdo za občinske potrebe več ne zmeni. Ceate ; so v nitjslabšem stann in občntne ro pa občinske doklade. ' Vsaka cbčina raora skrbeti. da ima dobro zvezo, trdne eeste s FO-ednimi vasrai. Z«ln bi potrebovali cesto iz Slivnice črete v Polano Šestdobje in Brda, pa dotični posestniki si morajo cesto večinoma sami popravljati, če hočejo voziti, j in vse prošnje, naj občina kaj stori, so zastonj; tndi slavni j okraj ni zastop se na našs priiožbe ne ozira. Kakor «lišimo, ! dnbimo v spomladi Bp0Htnjalit56n,a kar bi bilo za Slivnico. i Oreliovovas in okolico silno potrebno. Ce občinski odbnr hoče fto nadalje mirno spati, bodemo zaropotali in prinesli v javnost, kar žnpanu in svetovalcem ne bo ljnbn. m Peklo. Tukajšni Nomci in nemčurji hofiejo sezidati nemško Solo, katero bi potem morala plačati ; obfcina. V Gradcu prirejajo uradnikom podufine te- ; čaje za slovenščino, pri nas pa liočejo vreči sloven-' Sčino popolnoma iz šole. ra Iz šentlenarškega okraja v Slov. aor. Zopet se leto bliža h koncu in treba bo narediti ra6un, kako smo kaj gospodarili pret&6eno lieto. Žalibog, da leto 1907. ne moremo imenovati ravno najboljše. Ozimno setev nam je precej zima pobrala, sadja brez male izjeme skoro ni6, vinska trta je tudi pretečeno zimo precej pozebla, živini cena znatno padla, zdaj pa, dragi braiec, pomisli, s fiim boš plačeval, <5e nimaš dohodkov. V zdajnern času kmetje niti oderuhi ne moremo biti (po socialdemokratičnem mnenju), ker nimamo kaj prodajati. Tekoče leto pa je bilo v nekem drugem oziru imenjtno za nas. Izvojevali smo namreč lepo zmago v državnozborskih volitvah, če ravno so nasprotniki vsg storili, da bi nas preinotili, toda bilo je vse zastonj, Ijudstvo tukaj ni več tako neumno, da bi gospodom liberalcem kaj verjelo, kakor pa svojirn tovarišein km,etom. Tudi v gospodarskem oziru smo nekaj napredovali. Ustanovili sta sel namreč v našem okraju dve podružnici c. kr. kmetijske družbe za Stajersko., in sieer ena pri Sv. Juriju v Slov.' gor., druga pa pri Sv. Benediktu. Kakor je znano, sg obedve precej dobro razvijatef, ker kmetje so za<5eli spoznavati, da je v združitvi moč, in da bodo morali kolikor najve5 mogoče svoje gospodarstvo zboljšavati, če bodo hoteli izhajati; ker davki in pa druga plačila so vsako leto večja, zato bode tudi treba misliti, kako si dohodke povečati. K temu pa prece^ odpomore branje strokovnih listov. Gospodarji, sezite po strokovnih časnikih, in jih pridno prebirajte, korist boste imeli gotovo, in naj ne bo najmanjšega posestnika med vami, da ne bi pristopil h kaki podružnici., Tudi druge ugodnosti imajo udje podružnice na razpolago. C. kr. kmetijska družba je poslala brezplačno obema podružnicama več komadov trtnih škropilnic, istotako drevesnih škropilnic; ker tudi drevje bodemo morali začeti škropiti, če hočemo boljše uspehe doseči. Nadalje si udje lahko izposodijo travniške brane, zanesljiva semena in umetna gnojila si lahko naročijo potom podružnice, in še več drugih ugodnosti imajo podružnifini udje na razpolago; razven tega pa še dobijo vsakih 14 dni list ,,Gospodarski Glasnik", in to vse za bore tri krone na leto. Vsak gospodar, naj si ima majhno ali veliko posestvo, se naj podviza ter pristopi kot ud k podružnici, in to grfecej, ker ob novem letu se že mora imenik novih udov v Gradec poslati. Gospodarji šentlenarškega okraja, pobriga.fto se sami za svojo korist, ker drugi se bodo malo brigali za A^as, in več ko bodo podružnice imele udov, več bodo dosegle. m Goretl je začela dne 18. t. m.. okoli osmih zvečer hiša posestnika Andreja Drofenika v Spodn. Radvanju. Govori se, da so iskre iz dimnika vnele slamnato streho. DomaSa požarna bramba s pomočjo mariborske je kmalu ugasila ogenj. m V Podovi je umrl Franc Grselman. Zapuš-ia ženo in tri sina. N. r. ia. p.! m Za dijasko kuhinjo t Mariborn so darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobrotnic«i: Ormoška posojilaioa 25 K; gostje ob blagoslo/ijanjn križa v Zasedab 5 K; Pavel Rat, žnpnik, 24 K; Ratej Mirko, kaplan, 4 K; Farazin Lovro 10; Predikaka, kmet, 2 K; neimenovan 100 K ; Rat Pavel, žapnik, 5 K; Spindler rač. rev., 5 K; na sedmini rajn. č. g. Kramb^rger rabral Fr. Jarc 3 K 70 v; na se'šmim rajn. Jožefa.Fekonja nabral Lovro Klernenčič 7 K 20 v; N. v Ljutomero za krnh sv. Antona 2 K; Hebar Fran<?iš'k 20 K; okrajni odbor v Šmarju pri Jelšah 60 K • gospa Zeml.ič nabrala na Breziu 20 dreTeok krotnpirja, 10 vreč repe in nekaj zeljn; Prodikaka daroval vrečo krompirja in vrečo r« pe. Vsein dobrotnikoin in do ro.nicam presrč K> zahvalo, ve^ele božične praznike in srečno novo leto ! Ptujski okraj, P Pri Sv. Lovrenca na Dr. polju je nck odpo^lanec (menda Prckorš^k) ce'j-tk.e nZ<družne Zveze" poskiišal ustanavliati po^-ojilnico. Dobilje in stalno pridobil za posoj Inico pod okriljem ^Zadrnžn« Zveze v Celju,'' seveda brez f idelovanja župnika, kar 8rf je povdarjalo pri zborovanjn v Žumrovi hiši, cela dva moža namrcč jednega učitelja m pa Žuaira, k..ter>.'ga nikdo v Ct-,h fari ne inari Oiipo^lanec liberalne nZvezo v Cdju" (Ivan Prekor^ek iz Prt-korja pri Celju) naj. si zapjtnni, d-.i.so moro posrjilniea le lam ustanoviti, kjer je preti žua rnnožina ljudstv;« z;i njo, če hoče rsptsvati. Grdo p?i je in pač ja«no os^etljnjo gospodirsko zadmžno delo cslj ka BZadruzi;e Zveie," da posšuša delovati proti g. župnika Oznifcu. ki je ede-n prvih gospodarskih dalavce? na Sp Š*«j«r.-*kem, o deinar pričajo izvrstno delnjoča kmetijyka p ¦družniea, bkorejska zadrnga in mlekarsk-A zadrnga. Zato je pjraz le opravičeno plačilo za breivestno delo .^Narodne stranke" in njene BZadrnine Zveze" v O^ljn p Vojak skočil skozi okno. Nadpijonir Janez Bandur, doma od Sv. Janža na Drav. p., je pred par dnevi v spanju, kakor se pripoveUuje, skofiil skozi okno II. nadstropja na kameniti tlak ii( se pri tem tako pobil, da je dne 15. dec. umrl. Pravil je, da mu je nekaj reklo, naj skoči skozi okno. Fant je bil v najlepših letih, še le 22 leit star. p Ginrnazljo na Ptuju je višja oblast zaprla, ker se je( v ,,Studentenheimu" pojavila davica. in škrlatiea. Pri tej priliki se je tudi pokazalo, kako nepraktično, ker prenagljeno, je zidani ..Sttfdenten- leim", kjer ima vseh 80 gojencev le eno spalno dvorano. Ornigu je bilo pač samo za nemštvo že od nekdaj! p Sv. Andraž v Slov. gor. V spomin 601e>tnice vladanja našega presvitlega cesarja se bo pri nas postavil lep kamenit kip sv. Jožefa. Blagosdovljenje se bo vršilo meseca majnika prihodnjega leta. p Pol. društvo wPozor" v Ptuji izvolilo si je na rednera občnem zboru v četrtek dne 19. dec. t. 1 v Narodnem domu v Ptuji sledeči odbor: g. Dragotin Zupančič, predsednik; g. dr. Anton Brumen, podpredsednik; g. Jos. Slavinec, tajnik; g. Jos. Zelenik, blagajnik; g. dr. Fr. Jurtela, odbornik; 8. g, o. Lenart Vaupotič, odbornik; g. Miha BrenČič st., odbornik, in namestnikom: gg. Fr\ Mahorič, Alojz Suta in Aleks, Pinterič. p Ptuj. Lmti porocajo, da je bil Ornigov svak žganjar Straschil pred kratkim kaznovan zaradi prodaje ponarejenega vina. Ornig ga je hitro odškodoval, dal mu je koncesijo za novo šnopsarijo. Naše mesto se popravici imenuje ^žganjarsko stolno mesto." Ljutomerski okraj. 1 Iz gornjeradgonskega okraja. V nNarodnemLista" dne 28. novembra in v ^Domovini" dne 27. novembra je bilo objavljeno pismo, katero sta poslala gospoda Trstenjak in Zemljič državnemu in deželnema poslanca gosp. RoSkarjn, katero pismo BDomovina" v istem listu porabi za Dvodni članek. V objavljenem pisinu sta podpisana Trstenjak kot načelnik in Zemljič kot podnačelnik okrajnega zastopa Zgornje Radgone. Podpisana pa trdita, da ata le avoje ime podpisala, toraj piaala le kot zasebni osebi; da pa zn^čaja: nnačelnik in podnačelnik okrajnega zastopa Zg. Radgone" nista pisala. Kako pa tedaj ta priderek pride v list?! Tr.4enjak in Zemljič sta dala pismo že zalepljeno nekemn naprednjakn v Ljutomeru s prošnjo. naj pismo priporočeno pcšlje naslovlj«Den. Ta naprednjak vpraša gg. Trstenjaka in Zemljiča, ali sme pismo odpreti in vs bino zvedeti; ona to dovoliia. In glej! Trsteojak in Zemlji-5 se dadita, ko najdeta v časnikih pod svojim imenona eden nadelnik, drngi podnačelnik okrajnega zasiopa Zg. Radgone zap sano. 23. nopembra je bilo pismo pod^isano in 27. novembra se zrcali z objavo tega pisma ob enem že avodni članek v BDomovini" : BNezanpnica državnemu in deželneraa poslancn Roškarju." Taka je tedaj naprednjaška politika! Trstenjak in Zemljič sta le kot zasebnika prosila poslanca Roškarja, naj dela na to, da se gonja v časnikih proti dr. Ploju vstavi, članriar pa na podlagi omeajenega pisma skuje grozno nezanpnico okrajnega zastopa gornjeradgonskega proti Roškarju! Novi okrajni odbor v poslovanja še ni sledil staremu, oi imel še nubene seje, toraj tudi gg. Trstenjak in Zemljič v imenu gornjeradgonskega okrajnega zastopa nista m^gla pisati, in tadi nista kakor sama trdita. 1 V Bolehnecih so vlomili v noči Da 13. t. m. tatovi v hišo Slanc. OJnesL za 800 K vredaosti perila in obleke. 1 Ljutomerski okraj. Da se ustanovi za ljat. okraj rDruštvo za varsivo in oskrbo zapuščenih otrok," je c. kr. okrajna sodnija sklicala na nedeljo 15. t. m. za deseto uro dopoldne ustanovni zbor. Poklicani so bili žapani iz Ijat. okraja in po dva uda iz krajnih ubožnih svetov: Slovenski kmetje smo se odzvali slovenskemn vabiln. Zbrali smo se v sodni dvorani. Navzoči so bili gg.: glavar Rajnar, Brat" Doksat, Virt, Voller itd. Kako smo strrotli, ko začne Brat" Doksat govoriti nemški! Saj veodar nismo v Gradcu, ampak v Ljutomera! Polovica navzočih ga ni raznmela! Zato smo vstali in zahtevali, naj gorori slovenski! Doksat rečeslov.: ^Zavoljol krone so se vzdignili ?" Župan Po^trak odgovori: BNe zavoljo 1 krone, krouo bi že plačali, pa z nami morate govonti slovenski!" Nato je Doksat izpregovoril nekaj besed slovenski in zopet je začel nea ški. Dobro, smo si mislili, ako pa nam ni treba vedeti, kaj hočete, čemn ste nas poklicali semkaj! Vstali smo in odšli. Mi inpani celega ljat. okraja odločno zavračamo zapostavljanje našega slor. jezika. Uradniki so vendar tukaj, da bi nam dajali navodila, nam šli prjazno na ruko pri žnpanskih poslih, ne pa da bi nas zaničevali zavoijo narodnosti! Ako vam ni mar slovenski jezik, pa od;dite od nas! Iščite si krnba rued Nemci! Na naše poslance pa se obračamo 8 prošnjo, naj vprašajo visoko c. kr. vlado, ali se strinja s tem, da njeni podrejeni organi na tako nečuven na&n zasramujejo ljudstvo ia zapostavlj-ijo slovenski jezik. Mi zahtevamo uradnike, ki nam ne bodo govorili v ttrjpin, nerazumljivem jeziku! Naj visoka \hda pouči svoje uradnike. da morajo z nami Slovenci govoriti v slov. jeziku, in da nas ne smejo zaničevati in našega jezifea zapostavljati! V Ljutomeru 22. decembra 1907. Podpisi: Franc Markovič, žnpan v Cezanjevcih. Jos. Rajh, žnpaa na Cvenu. Ludvik Šoštarič, žnpan na Stari cesti. Ivan Novak, župan v Branoslavcib. Jožef Halamnn, žnpan na Kamenščaka. Janez Rajh, župan v Pristavi. 1 Sv. Krlž pri Ljutomeru. — Meseca novembra t. 1. zborolvali soi tukaj obrtni mojstri, katerim je na•5elnik osn. odb. ned. šol. za obrt. vajence, g. Martin Karba, sedl. mojster v Ljutomeru, pojasnjeval novo obrtno postavo in polrebo ne)d. šole z'a obrt. vajence. — Volili so se ob enem v odbor za ustanovitev take Sole pri Sv. Križu za vajence te fare in trga Veržej: gg. Fr. Fuconja, trgovec v Križevcih, Fr. Kolar, Ion5. mojster v Logarovcih, Al. Pučko, kov. mojster v Lukavcih, in Fr. Križan, čevlj. mojster v BučeSovcih. Ta odbor je v svoji seji 15. t. m. med drugim sklenil, zafieti s šolo takoj prvo nedeljo po noverni letu. Pouk vajencev bo vsako nedeljo od 1.—2. in od 3.-4. ure \ popoldne v tukajšni šoli. Dolžnost vselt renj. mojstrov pa je, da pridejo ob nedeljah in praznikih pred no¦ftrini letom s svojimi vajenci k vpisovanju v šolo. Solsko vojdstvo. 1 Ljutomer. Gospod doktor Grossmann je velik nasprotnik ,,Kmečke zveze". Sevetla, ker je odločen pristaš ,,Nar. stranke", mu tega niti ne zamerimo. Pa da se v svoji navdušenosti za ,,li,beralno stranko" poniža tako, da zmerja očitno vsakega, ki ne trobi v njegov r>og, to mu pa že zamerimo. Miplim, da tudi svobodomiselnost mora imeti meje dostojnosti. Gospodine dokJor ste se izrazili na drugem obč. zboru ,,Slov, pevskega društva", da holdete skrbeli za mojo prestavo iz Ljutomera. Ne vem^ 6e to spadia y vaši deltokrog. Vi p!ai6 lahko prestavljate svoje pisarje, ne pa kaplanov! Še svojih pisarjev ne morete po svoji volji prestavljati, kakor priča zgodovina! Sicer pa, ako mislite, da. me bodete prestavili z diopisi v ,,Nar. Listu" ali pa s privatnimi,pismi na moje, predstojniike  — svobodnp Vam! Nisera se prosil v Ljutomer, tudi iz Ljutomera se ne bom. Pa kamorkoli me moji predstojniki presta,vijo, po:vsod bom našel vrio slovensko ljuidstvo, iz katerega sem izšel in katerega se ludi ne sramujem pred nobtenim doktorjem, ki noče biti ,,zvezar". Vaša obsodba ,,Kmečke zveze" za me nikakor ni merodajna. Vaš nastop je vsakemu, ki še ima za resnico sprejemljivo srce, odprl oči. Bolje pač ne bi mogli agitirati za ,,Kmečko zvezjo". Torej le tako naprej! Vi ste me očitno imenovali nemškutarja! Ljuds((vo, ki za njega delam in se trudim, gotovo sodi drugače. Nikdar in nikoli še nisem bil nezvest svo jemu narodu in tudi ne bonv Tega mi, ne morete dokazati nikdar! Ponavljali ste izjavo ,,Nar. Lista" o meni. ,,Narodni List" me je imenoval lažnjivca. Da sem pisal o Roškarjevi zadevi resnico, imam priče! Za resnega moža vas že dolgo ve6 nisem smatral, ko sem slišal i,z vaših ust te besede, ste pri meni izgubili zadnjo iskrico spoštovanja. Vi ste sami biii na shodu ,,Nar. stranke", vi sami slišali iz gpindlerjevih ust dotične besede, vi ste v svojem srcu sami prepričani, da ]az nisem lagal. In če bi znabi*; na shodu res sluiSaino preslišali dbtične besede, bi lahl<» na jsli strani ,,Nar. I :.'ia", kjer mene imenuje lažujivca, fiitali ravno isto, kar sem jaz zanikal! Zakaj nisem ložil Spindlerja? Zakaj pa on mene ni tožil?! Ce ne bi \edel, da ste advokat, iz teh besed l:i vas spoznal! V tožbah zori pšenica! Potem sepačlov-eKlahko baha, koliko stori za narodnost! Kadar pa sloven^ka šola napravi tombolo za uboge šolarje, pa Uxu lahko celo krono daruje! ? Rekli ste, da se kmetu že oM odpirajo, da nas bodo kmalu spoznali in zapustili, kakor se to začenja v gornjeradg. okraju. Jaz pa rečem, da vas tisti in tudi vsi naši kmetje niso slišali in videli! Gotovo bi se vsi, tudi omahljivci, z najvočjim veseljem oklenili ,,Kme6ke z\eze". Spoznali bi, da boj proti veri ni namišljen. S tem večjo vnemo in navdušenjern bi stopili v na&e vrste. Toiiko vam, gospod doktor, v odgovor tukaj, ker v ,,Citalnici" radi velike vlad^jofte svobodomiselnosti nisem prišel do besetifi! Liutomer, dne 21. decembra 1907. (Ognjeslav Skamlec, kaplan. I Bralno društ»o pri St. Krlžn na Murskem poljn onrvii veselico dijfs 29 t. rn. v go*tilni g H^uittnan ¦/, upri*ri< vi<> Vv>like Fiažaa-^ie-e i«ra BD'ii \oitc" i' s tnmin^niem križ<> skib taml'ur»šev. Za^etek ob ftet"rti ini p p l'r* K n'-<j<>brcj-ii ndolefbi v.ljudno v«bi visa so3tdn» bralna dru-tva kskor v^kegi Dossmouifg* odbor 1 Bralno drnštvo prl Kapeli iredi na š ef-no o, 26. dpcetnh-a t. l. v guatilivi (>ri n/.idu" t \:.b -n> Za^eiek po ve-'er-T*c«h. D>r>itko/ bode mn>») ia le,iiu. V rai?eseliev«n e goatnv b..de g^al 'aleft na oko!'> znMii in priijub! eni k^eMct tainburagk > ?.o 'arski klub Za maogobrojni obisk pri.si uljud 10 od'»r. 1 Sv. JuriJ Ob ŠftavnlCi. Tuk»j-n;i t«mhura^ prire iio nSilvestro« vtei" .iri S<. Pui.u ir gost.ltii g. Loreuc* Sijaxa. Na obiiuo ndeleibo vnbi idhr. Celjski okraj. !" Slovenjgraški okraj. s Slovenjgradec. Okrajni živinozdravnik v Slovenjgradcu g. Edvard Blahai je premeŠ6en v Bruk ob Muri, v Slovenjgradec pa pride g. Jakob Pirnat od namestništva v Gradcu. s Slovenigradec. Tukaj je umrl 811e|tni mežnar Jakob Presker, ki je 42 let oskrboval pri nas to službo. N. v. m. p.! s Sv. Martin ob Paki. V ponedeljek 16. t. m. se je že drugokrat delila podpora onim, ki so bili po toči poškodovani. Ali razdelitev je bila z malimi izjemami tako pristranska, da je pri prizadetih po pravici vzbudila nevoljo in ogorčemje. Ne bomo raziskovali, kdo da je tega kiriv. Saj vsak ve, da ima pri tem županstvo prvo besedo. Samo to bi liberalcem svetovali, da naj za svoj politični ,,kšelt" porabijo onih 100 milijonov, ki jih je prinesel Jležovnik iz Dunaja, ne pa državne in deželne podpore. — Poškodovan pa ne odškodovan. s Zadušll se je pol leta stari otrok posestnika Sušela v Mali Mislinji. Pestunja mu je dala v usta orehovo jedrca, ki mu je zdrknilo v grlo in revček so je zadušil. s Legen pri Slovenjgradcu, Zadnje občinske volitve so bile razveljavljene za I. in II. razred. III. razred je bil potrjen. a Trbonje. Veseli božični in novoletni dar oskrbel je za Trbonje po svojem uplivnem posredovanju g. deželni odbornik Fr. Robič s tem, da dobimo poštno oddajnico. p ,,Tomb >lo >¦ irl urion'h Solshih rtrnk priredi krnjni Jo'8ki Bvet v Št.'j n nrj Spod^jfm Dravogrtdn v gostilni g. Gna^nsch-a v nfrleljn d"» '0 decetibra 1907. ob 3. uri popoldne Prosimo mnogobrojnega obiska." c Poučni tečaj v Celju. Poučni tečaj Kr^čausko-socialne zveze za Stajersko bo v Celju dne 13., 14., 15. iu 16, januarja 1908. Predmieti poduka: krščanski socializem posebno z ozirom na Slovence, kmečko vprašanje, razni zastopi iq volitvei v nje, društveno delovanje in gospodarstvo, prirejanje in vodstvo shodov, zadružništvo, govorništvo, časopisjet agitacija itd. Vse se bo obravnavaloj poljudno in praktično in navajalo k samostojnemu delovanju. Možje in zlasti mladeniči, kil se hočejo udeležiti tečaja, naj sel prijavijo ua naslov: Izobraževaluo društvo v Celju. Skupno staiiovanje in skupna hranaje zastonj. Kdor pa ho6e imeti posebno stanovanje ali hrano, plača sam. o Graščino Blagovno pri St. Juriju ob juž,: žel., last umrlega poslanca Berksa, so kupili trapisti za 174.000 K. c Ponesrečil se je dne 17. t. m. posestnik Dobrajc od Sv. Rozalije pri St. Juriju ob juž. žel. Ko je šel iz pisarne dr. Hrašovca, se., mu je na stopnicah spoddrsnilo in padel je tako riesrefeno, da si !je prebil erepinjo. Peljali so ga v bolnišnico. c Na Zibikl je začela duc 16. t. m. deiovati posojilnica Rajfajznovka. Ob tej priliki se je zbralo nad 60 mož, mladeničev, žea in deklet, katerim je potovalni učitelj nZadružne Zveze" v Ljubljani g. VI. Pušenjak pojasnil pomen Rajfajznovke in jih vspodbujal k varčevanju. Na to se je začelo nradovanje in se je že prvi dan dosegel za naše razmere nepričakovano visok promet. Posojilnica ima svoj sedež v župnisčn, uraduje vsak petek od 4. ure popoldan naprej. Hranilae vloge se sprejemajo od vsakogar ia obrestojejo s 4Vin/oj posojila se dobe na osebni kredit proti poroštvu brez vknjiženja proti 5l/2% obrestim. Kdor hoče dot>iti posojilo, mora pristopiti kot član te posojilnice! Domacini! Poslužujte se vsi domače posojilnice! o Polzela. Za slovo od starega leta oglasimo sq šg mi enkrat v ,,Slov. Gospodarju", našem starenj prijatelju, kateremu hočemo tudi v novem letu zvesti ostati. Svoj čas smo vam portoSali o turški vojski, ki smo jo imeli z nemčursko-liberalno tovarniško stranko, katero smo pri občinskih volitvah pošteno posekali^ Svojo jezc( so si ohladili s tem, da so rekurirali. ,,Slov. Gosp." je takrat že povedal, da no bodo tiič dosegli. Tako se je tudi zgodilo. Zdaj imamo torej po dolgih križpotih prenovljen obfiinski odbor. Naš novi župan bo mož svojega lastnega prepričanja, ki ne bo samo podpisoval, ampak res občino vodil. Tiajnik pa je tudi izvrsten mož, ki si ne bo domišljeval, da z mazinceiri celo občino vlada. Tako mine vse na tem okroglem svetu — in kdor visoko leta, nizko obsedi. — Z žalostjo v srcu smo v tem letu gledali odhod; g. učitelja Karničniika, ostano nara in našim, otrokom v blagem spomliini; oddahnili pa smo si, ko nas je vendar enkr^at zapustil Kunstič, ki je šel nekam za svojim prijateljem Sieligo. Iraamo jih je še nekaj takih tičev, ki bi jib. nG bilo škoda, ko bi se tam kje v Ameriki naselili. Pa da ne pozabim. Kaj pa hmelj in dobiček, ki smo ga že v duhu tiščali v žepu? 0, Roblek! Pravili so nam sicer že takrat pametni možje, da nismo pametni, ako tvojim priganjačem vse verjamemo. Zdaj pa smo spoznali, da je bilo le res. Bog nam daj v novenj letu ve6 sreče! c Roparski napad. Hlapca Jerneja Križan iz Zalca sta napadia v gozdu blizn Št. Lot/renca (fare Št. Pavel) dva boljše oblečfn« moža t r mu vz"la 10 K 60 vin. c Gornjigrad. V nedeljo dne 8. t. m. smo se Čudili, ko se je naš g. notar takoj popoldne z vso naglico odpeljal proti Novištifti. Gotovo ni imel časa, da bi se prej prav najekM. Kmalo z!a njim sta sei pa peljala gospoda Šarb in Kranjc starejši. Kaj neki to pomeni, smo se vprašali? Ali bo menda kedo delal testament, ali bo tako važna kupčija, da mora notar pismo delati ? Pozvedovali smo. Pa ni bilo niti testamen,ta, niti kupčije. Le občinski odbor v Novištifti je imel sejo; in sicer drugo sejo v zadevi železnice, ki bi se naj speljala iz Pake do Gornjegagrada. Spomladi smo imdli državnozborske volitve, in kar je bilo pravih kmetov in za korist okraja zavednih mož, dali so svoje glase g. Robiču s prepričanjem, da bode ta za okraj prej kaj dosegel, kakor g. Ježovnik. Tudi na to smo računili, da nam država napravi železnico, ki bo v stanu, se vzdrževati. G. Robiču bi se pri njegovi skušemosti to lahko posrečilo, g. Ježovnik pa neki ne ve, kako je mogoče pri ministrih kaj doseči v prid volilcev. Ker se je tako kmalo sprevidelo, da ne bo z železnico nič, Ce bomo čakali, da nam jo Ježovnik napravi, so sklenili njegovi častilci, mu priti na pomoč. Kar črez noč, ne da bi kdo vedel od kod in kedaj, smo dobili v Gornjemgradu železniški odbor, čigar glava je g. notar. Izšlo je povelje na vse občinein na nekatere osebe, da se zavežejo prišpevati za zidanje železnice. Ba,je bi bilo dovolj, če okraj spravi skupaj samo 600.000 K. Večinoma se je ubogalc Ena občina je obljubila prispevek na tak 6uden način, da so vsi rekli, da to ni nič, in bi bilo bolje, da no bi ni6 obljubila. Možje v Novištifti so pa po svoje računali, da bi občina od železnice, ki ni zvezana s Kamnikom, ne imela toliko koristi, kolikor bi se bremena naložilo. 'Ce se železnicaj konfia v Gornjemgradu, novoštiftski kmetje lesa še vedno ne moreio naravnost odjemalcem prodati, temvefi so še slej ko prej navezani na gornjegrajske indruge prckupce. ZSivine • ne bo nič več, novi viri dohodkov se s tem ne bodo odprli in tako povelju iz Gornjegrada niso bili po- kbrni, in sklenili so, da pod temS pogoji nič ne prispevajo. Sedaj je seveda gospod občiuski tajuik v Novišttfti bil pred gospodo v Gornjelmgradu hudo osramočen. Hitro naprosi pomoči. Kar prvo nedeljo prihrumeli so neki iz Gornjegagrada gotovi gospodje nad župana v Novoštiito. V strašnjhj barvah sa mu morali naslikati njegov uajnovejši smrtiii greh, da ja on s svojim zastopom kriv, da se v Gornjemgradu ne bomo vozili z železnieo, če tudi v petek poprej, ko je bil koniisijonelni ogled, niso raziie stranke mogle priti do nobeuega zjedinjenja. Uspeh: nova občinska seja, naložena kazen odsotnim občinskim očetom, povabljeni k seji g. notar, g. Sarb in g. Kranjc iz Gornjegrada. Ti trije so pri seji govorili, g. Kranjc se je ponašal, koliko je on obljubil za železnico, glavno besedo pa je imel g. notar. Ali je dotične gospode vabil g. župan ali g. tajnik? Ali g. župan ne pozna par. 43. občinskega reda,, ki pravi, da ni dovoljeno, motiti posvetovanje ali uplivati na glasovanje od strani neodbornikov ?l To bi inoralo biti znano vsaj juristu notarju. Tudi kazen, ki seje naložila, ne more biti postavna, kerr občinski zastop prvikrat ni bil nesklepčen, temvee predlogo v pravilni seji odklonil. Dotični odbornik, katerega kazen zadene, je sicer prijatelj g. notarja in drugov, vendar opozorimo na nepostavnost. Vkljub vsemu prizadevanju pa je bil končni uspeh glasovanja samo štiri glasovi za prispevek. ObCinski očetje so sodili: gospoda v Gornjemgradu nam je že i novimi Solami napravila dovolj stroškov, železnico, ki občini ne prinese dovolj koristi, naj si sami zidajo, Tudi ne zaupajo, da bi Ježovnikova stranka kaj dobrega skuhala, ko vendar g;. Ježovnik iz zbornice beži, ko bi imel braniti našo živinorejo in glasuje za to, da se naši lesni trgovini zapre pot na Hrvaško s tem, da dela proti pogodbi z Ogrsko. V Gornjemgradu ]q sedaj hudo ogorčfenje, ker se ne pokori vse gotovim željam in uka^om. jVendar pa se že prijatelji Ježovnikovii s( tem izgovarjajo,.. da v našem okraju Ježovnik ni dobil vefiine, in da zato oni niso krivi, če nimamo! zastopnika v državnem zboru, ki bi res deloval v korist okraja. Tako se je zgodilo na Ljubnem od strani enega Zadrečena, glavnegp agitatorja Ježovnikovega, ko se mu je reklo: To imate sedaj, ker ste nasprotovali g. Robiču. Ko bo vse najbolj zavoženo, bodo vsega krivi ti preklicani klerikalci. c Trbovlje. 19. t. m. so bili pri okrajnem sodišfiu v Lašktem prvikrat zaslišani rogovileži, ki so 17. novembra nepovabljeni pridrli na shod katoliškega delavskega društva ter razbijali na njem. Obravnava še ni končana.. Upamo, da se taki slučaji ne ponovijo v&5, zlasti zato ne, ker je vodja socialdemokratov, Sitter, bil kandidat za državni zbor, vodja tukajšnih liberalcev, Dreo, pa žandarm, katera torej oba gotovo poznata par. 15. in 16. nove volilne postave in bota ta paragrafa tudi svojjma strankama primerno razložila. c ia gospodinjsko aolo v Celju so darovali: obMne: Petrov6B 10 K, GMv-o 5 K Lmbno lo K, Sv. Peter v Sav. dol. >O K, Mohorjani v Eibnici 6 K, pri 8*. Petru iri Marib. ?O K, v Kspelab 5 K 8=i t. v 8 l*avi 22 K, pn Sv Lovrencu ori M»rib. 5 K 48 v, R»do Mar>id>vfek, c. in k. vojni duho nik 50 K, po 20 K Jak. K<si, l-apl. t Celiu, Ant Srahočan, žup. v PiSe^h, JoBip Kardifar, prof. v Celju (drngiči, Než« Dobraio v Št. Jurju ob j. ž., duhovniki zbrani i St Lenar*u > Si. gor. mfsto venra, na grob; Mari a Jaztiec, knh»r^ca v Lj .b Ijani 14 K, po 10 K Janez (Vmažar, kapl. v TVharji, Rjhprt Vacl«7ik, žnp. v Št. Jfdrri, K»rl Pmkar, žnp v Knreiahs Mstija Suhodonk v SolCnvi; Ko rnak An* n^ Dohrni 8 K, Župni ur«d S edi č^ 7 K; po 6 K Fort nst Končan, vjk v Lašk m, dr. h. Tom*žič, d'or. ka lan, Antcn Blatnik, k. pl. v Crni na Koro^knn, Frid. Honat, žup »ri Sv. Lov . pri Marib., .Jerrej SUbuc, kapl istntam; i>o 4 K Franc Segali, žnp. pri Sv R«kn, R"d Janežič Spiritnv 1, J»k. Ki'čič, pn.f. v MaTiborn, P-1 Gorjup, kapl v Breži ah, Fr. Kita'<, miKij , Jozefa Z«g uSovec na Dobrui, Ant, Kolarič, pr<>f. v Ptuju, Marja Koce i, Si»il)a v Olju, dr Fr. Kova^, prof. v Ma ib, Ant. Jerovšek, pr f v Marib ; »npne 08-¦•( e Jera Aogu3t'n v Maiš:-ergu >J K, Ma ija Kieder v Vnjnikn 46 K. Ana GtjSek v ftt. Jarjn <<b j. ž. !5 K, A«a Kot v Št. Prt'U v Sav dol 7 K, Jo-ipina N sko v Olju 47 K, Marija Šuster v Pol.jf»n»b 4 K, Pavla Tritnft v Moztrju 27 K, Pavla hržan v Vojiiiku 25 K, ' Vlariia Gros n* Pefcvniku 4 K 60 v. Jo>ef» K»rba v GaberjU pri Tel u 28 E, Mttnia Ples v Soli^avi 6 K, Mari a Braz v Laške ,. 60 K 8-i v; po 2 K Ev Id Vr>fko, ^kiplan v Jnrenini, AD<onija Šl-et v Šr Jurju ob j. i.; po 1 K Fer. Žaidnr " Li«cih pri Olju, F anca Selih, Paul* Gnlub, Mrija Golob, Franca Sknle, Marja Sk» o, Marko Eobal v i v C-lju, M^.ri.a Topul«- vJek, Nežs Biežnik na Dobrui, Antonija Kavfi Manja Drof n;k, Marija ZnianSe*, Jozpfa DoboviSek. Marija Šiple, HeeDa Graiž¦.-, Jožtf Gr»fu3. <s' j St. Jnrju ob j. ž., Ivann Sket v Dramljob, F aoc hokovic« pri IVv M»r. v Poliu pri Lmb jani Katoliško podporno drnštvo v Caljn. c Šmihel nad Hozirjem. blaieti.iska po ružni •« ima dne 2\>. decembrt ob 9 uri pfdj.oidi.f v prostorih g. Anoua Strmšfk p. d Kolenc, krčijiarja v Mci ju II redni obtni d'or 8 sledeiim vsporedom }. Letno ) .«o6ilo n»< elnika, tajnika in blagajnika. 2. Poučno nreda•»anj- g mdudteija Fr, Praprc tnika o osk'bov»nju divv^a; g. Fr Gorifana ».otovalnega ucitrlja o 'gnojenju z umetaimi gnoj:li 8. O(>dot^jtnje ndoine .n sprpjeru noiih udof. 4. Izvolitev dt>i»g»tov za glivno skn.i&rtno. h. Skupna naroftiteT kmetijsih potrehdiin. tj. Razoi pr,dlogi. K obilni udele bi ndov in nendov vabi načelništvo. Brežiški okraj. b Verafie pri Kozjem. Kako potrebno je, da se vrši deželna odhodnica po celi dežeji, razvidno je iz sledečega: Na dne 10. t|. m. šel je župan g. Bovha po deželni obhodnici ter nalelel na redeki sluftaj. Ko pridejo do hiše nekega posestnika v Peclnu ter jo preiščejo, našli so vefi polen, plohov, stebrov ter glinastih cevij, ki so bile ukradene več kmetom v obližju. Ta čiovek je bil tudi tega mnenja, 'da, zavoljo njegovega posestva ne sme nobeno drevo na sosednem posestvu ob njegovi meji rasti. Vsemu drevju, ki stoji ob njegovi meji, podžagal je korenine in obelil, da se je moralo posu^.iti in to samo/ radi tega — kakor je sam priznal, ker škoduje senca njegovim nasadom. N^kemu veleposestniku, ki lma zelo lep gozd ob nje-- se kaznuje vsakega dečka in deklico, ki jih dobe govem posestvu, je ve6 bukev poškodoval, da so see poleti črez deveto in pozimi črez osmo uro naulici; morale posušiti. Drva m druge stvarilfe kradel, se-- ako nimajo pismenega dovoljenja svojib. starišev ali veda tiho m sicer najbrž po nofii, ker gat pri tem po-- če ne gredo morda iskat zdravnika, jih zapro' in cetju ni uibče opazil m še le sedaj je prišlo vse naa ; njih stariši morajo plačati občutno kazen. Pred krat- ttan. botovo bi še sedaj ne pnšli na sled, ko bi see kim je neka ameriška država izdala zakon, po kate- naš župan tako natančno ne ravnal po predpisu c. kr..  okrajnega glajvarstva. Dotično stvar ima sedaj c. kr..  okrajna sodnija v rokah in kako bo ukrenila, znamoo  poročati pozneje. Iz drugih slovanskih dežel. i Veteran treh cesarjev. V, mestu Kranju živi najstarejši veteran avstrijske armade cestar Fjranc Kosmafi. Rojeh je bil 1. 1810, ko je spadala Kranjska pod Francosko. Od 1. 1831 do 1843 se je bojerval pod margalom Radecki. t Goriška dežela jel sedaj cela obužena po trtni uši, f V Trstn bo začel izhajati z novim letom nov slovenski tednik ^Zarja," katerega bo izdajalo Kat. tiak. društvo v Trstu. Vsak drogi teden bo imel list pončno zabavno prilogo BDrnžinski prijatelj." Cena za celo leto je 6 K. Upravništvo Zarje je v Trstu via dei fabbri 2. rem mora vsaka ženska, ki se želi možiti, prej spričati, da zna dobro kuhati, plesti, šivati itd. Ia dokler tegla ne izpolni, ne dobi dovoljenja za možitev. Ista država prepoveduje obenem nošnjo' klobukov, ki merijo več nego 18 palcev v premeru. Vi Belgiji dobi mož šele tedaj popolno volilno pravico, ko se oženi; dokler je samec, so njegove politične pravice omejene; takoj pa, ko stopi s svojo izvoljenko k oltarju, se podvoji njegova cela poiitična vreduost. Književnost. Drobtinice. d Pes za 240.000 E. V kristalni palači r Londonn so otForili nedavno 52. razstaro psov. 8voje pse so poslali na razstavo najbogatejši krogi. Najdražji pes je bil neki Pekjnčamn, ki so ga cenili na _40.UO0 K. Tudi kralj Edvard je poslai s*/ojih 50 psoy na razstavo. Mod psi je vse obdadovalo saniojedske in afoan]8tanske pse, ki še niso bili dosedaj na nobeni evrupski razsiavi. d Proti Steselju, poveljniku PortArturja, sa vrši sedaj obravnava pred vojnim sodiščem. Dolžijo ga, da je prodal trdnjavo Japoncem. Za pričo so vsi njegovi generali in general Kuropatkin, d Drobne vesti. Na Dunaju je skočil v Donavo neki delavec, ker je njegova žena povila že peto deklico. Ko mu je neki tovariš povedal novico, da je dobil hčerko, je letel po bljžpji ulici h Donavi in skočil v deročc vodo ter z^inil takoj v valovih. Zapustil je vdovo s petimi deklioami, katerih najstarejša je stara 5 let, najmlajša samo nekaj dni. — V Puntigamu pri Gradcu je v gostilm izmaknil neki gost svojtemu tovarišu stol, ko se je hotel sesti. Ta pa je padel na tla in si zlomjil hrbtnico. Mogoče, da okreva, a hoditi ne bo mogel. — Francoski vojaki dobe vsak dan Ji 1 vina. Francoskim vinogradnikom ta odredba zelo ugaja. — Poroča se', da sg je v zadnjih treh mesecih vrnilo 750.000 izseljencev v Evropo. Ce vzame vsak povprečno 100 dolarjev seboj, potem so odnesli iz Amerike 75 mil. dolarjev. — Blizu Rima je eksplodiralo skladišče smodnika in dinamita. Ubitih je 30 ljudi, ranjenih pa 100. — Blizu Pitsburga na Angleškem Je v tamošnjem rudniku vsled eksplozicije plinov zasulo črez 400 rudarjev. d Maroški snltan je zastavil v pariški zastavnici svoje dragocenosti, lcatere sta pripeljala dva njegova odposlanca v dveh ve-likih škrinjah. Zastavnica mu je dala na te dragpcenosti deset milijonov kron. d Tast svojega lastnega očeta. Ta redek slučaj se je dogodil na Vzhodnem Pruskem, kakor poroča ,,Elbingter Zeitung." Mladeni^ko-ognjeviti petdesetletni vdovec K. je imel 251etnega sina, njegova soseda vdova A. pa 201etno hčer. Petdesettetnemu K. se vdovištvo nič ni dopadlo. Nekega dne gne k sosedi, pa ne da bi njo snubil, ampak da bi jo prosil roke njeni hčeri. Vdova je začudeno gledala, konečno pa privolila s tem pogojem, da dela na to, da ona dobi njegovega sina. Oče in sin sta se dogovorila. Vsa je šlo dobro in v kratkem je bila poroka. Oče se je oženil z brhko 201etno deklico, sin pa s 40letno vdovo in je sin tako postal tast svojega lastnega oSeta. Strašna krvploCnost. V San Pigarini pri Kenovi je tramvajski sprevodnfk Bianchi imel na stanovanju zakonska Quattrochi. Ker nista hotela plačati najemnine, jima je Bianchi odpovedal sobo. To je Quattrochija tako razkačilo, da je napadel Bianchijevo ženo, ki je imela enoletnega otroka na rokah. Zaklal je mater in otroka. Potem je razparal Bianchiju trebuh. Dočim je izmed ostalih treh otrok eden omedlel, hotela sta ostala dva zbežati iz sobe. Toda besna najemnika sta planila za njima ter ju zadavila. Morilca sta hotela nato pobegniti, toda razjarjena množica ju je zasledovala ter ju bila s palicami toliko časa, da sta se zgrudila. Potem so ju vrgli pod vlak, ki je oba grozno raztrgal. Razllčne postave. V Arkansasu je postava, ki prepoveduje prodajalcem tobaka prodajati smodke in cigarete osebam izpod 16 let. Kdor se pregreši proti tej postavi, se kaznuje z tdobo od 500 do 1500 dolarjev, enako se kaznujejo tisti, ki mladoletnemu podari cigareto. Tudi v nekaterih krajih Norveške obstoje enake postave, in tujjec, ki podari kakemu deCku tobak, se mora zagovarjati, kakor tudi ona oseba, ki je tobak vzela. V Helgolandu ne sme noben deček pod 16. letom stopiti v gostilno, naj si bode iz kateregakoli vzroka. V mestu Roanoke, Va., § -Voditelja" prva številka za L 1908, je rav^ nokar izšla in se te - dni izpošlje. § -Prijatelj otroškl." -Ni je knjige, ki bi kot molitvenik in.pesmarica ob enem tako zadoščala ilejansKim potreoam šolske mladine,, kakor ,,Prijatelj otroški." Zato je razširjena po vseh slovenskih pokrajmah v Evropi in Ameriki. Vsled tega je ni treba z nova priporofiati, ter objavljati priznalna pisma cerkvenih oblastij, sprclnih katehetov in izvedenih učitel;ev. Vsled cerkveiiih določil se je moralo sprejeti najnovejše besedilo molitev in pesmi, ki je enako po vstb škofijah. Kot molitvenik bo dobro služil posebno pri skupnih pobožnostih gospodom katehetom, kakor šclarjem. Koji pesmarica obsega prave bisere lahkih in lepih cerkvenih napevov. Ž njo dobi slajvno uftiteljstvo imeniten pripomoček, da lahio v najkrajšem 6asu in z malim trudom izvežba šolarje v dostojnem cerkvenem petju. Tako petje je čast za vsako šolo in ponos za učiteljstvo in ljudstvo vsakega kraja. Zunanja oblika oblika je zelo prikupljiva. Treba je le knjižico v šoli poka-zati, ,,predgovor" prebrati, ia vsaklšolar jo bo želel kupiti. Ker jo novi natis mnogo veftji, so cene kljub temu zelo nizke, Knjižica se dobi pri, knjigotržcih v četverni vezavi: 1. Oblika A, s sekiricami, hrez felike, mehka vezana stane 28 v. — 2. Oblika B, s sekiricami, s krasno barvano podobico, celo v platno vezana 40 v. — Oblika C, s sekMcami, s krasno barvano podobico, elegantno vezana 50 v. — 4. Oblika D, brez sekiric, pa6 pa z beseidllom pesmi, oela v platno vezana kakor oblika B 36 v. — Gospodi katehetje in gospodi ugitelji), ki naročijo pri trgovini tiskarne šv. Cirila v Mariboru ob enem vsaj 50 iztisov skupaj, dobijo obliko A po 24 v, B po 36, C po 46, D pd 32 vinarjev. Knjižica se lafako nart)6i pri tiskarni sv. Cirila ali pri druglh knjigarnah. Kdor •>eli knjižico na ogled, naj piše dopisnico tiskarni sv. Cirila v Mariboru. § ,,Ob51nska Uprava." Te dni je izšla prva številka novega letnika ,,,Ob(5inske Uprave." Ta strokovni list, ki v poljudni obliki obdeluje vse važno strani javneg-a in zasebnega prava, se je zlasti našim občinskim in župnim uradorn zelo prikupil. Kako z zanimlanjem ga slovensko občinstvo čita, pričajo najbolj vprašanja, ki jih je rešilo uredništvo v minolem le;tu ni<5 manj kot 439. Vprašanja in odgovori zavzemajo V zadnjem času več kot polovico listove vsebine, kar povzdigne zanimivost istega. Obžalovanja vredno je, da se najde še vse polno naših izobraževalnih društev, ki na list niso naročena, dasi je ,,Ob5inska Uprava" edini slovenski list, kjer si naše ljudstvo na lahek način bistri pravno razumevanje. Naročnina za ,,Ob5insko Upravo", ki iz- haja po dvakrat na mesec, znaša sanio 6 K. prav toplo priporo5amo. List Narodno gospodarstvo. g Nove posojince. Pri sv. Lovrencn na Dr polju in pri Sv Petru na Med^. seln po se ustanovile pretekli teden posojilnice Rajfajznovke. Ljud-ftvo z navdnSenjem po^dr^vlja korak svojih organizatorjev in težko prič kuje časa, ko bodo začele te novonstanovljene zadrnge delovati. V nsčelsstvo so povsod izvolieni najzmožnejši in najug ednejši možje iiz celega okoliža zadrng. g Občinske ceste. Žal, da ima malokstera občina dobre ceNte. Če ima žnpan še tadi dobro voljo ter ofc«že Bgmajšno,a to je, da morajo voziti prodec brezplačno, se jjih večina izgovarja s ntehtnimi" vzroki in da bodo o prd priložDO^ti svoj del navozili. Tisti pa, ki pridejo, se hadojjejo, češ, 6e sosed ne vozi, zakaj pa bi roboto dolal in pprej ko mogoče odide, ceste pa večinoma ostanejo v navvadnem stanu. Koliko pa trpi živina in vozovi, to vidimo žžalibog prepogosto. Ko sem prišel pred nekaj časono v sossedno vas pri Slivnici in videl tam ceste kakor okrajne, ssem prašal moža, kateri je kameDJe tol1 v> kako de'ajo, da 880 vse cesto po občini v tako dobrera t«U , mi je povedal eeledeče: Župan oziroma občinaki odbor da vsako leto navvoziti en del ceste po 500 — 600 kvad. m. in vnaki kmet ddobi po 10—20 kupov kab. m, katere mora do 4 tdaov nnavoziti ter dobi zato plaftano od kupa po 60 — 80 kr. ((1.20—1.60 K). Če kateri noče ali ne more Davoz ti, potem nnavozi pa kateri drngi. Na 3 m dolgo-ti pe navozi po 22 kub. m Debelo kamenje potem jaz stolčem in v kolovoze ppograbim in na tak način se ce«ta utrdi kot cem 'nt. Prodec ooziroma vožnja stane občino vsako leto okoli 800 K, pa ta ddenarzaslnžijo kmetje sami nazaj, k cestam pa mora vsak dopla- čati pri ob&nskih dokladah. Tudi okrajni zastop da vsako lelo podporepo 2 — 250 K. Tako dela občina že 12 let in V par letih bodo vse ceste po občini v izbornem stanu, in cestinar je še povedal, da izruvano kamenje pograbi, v jamice posiplja ter stolče. Za moste se rabijo samo cenientne oevi, katere so trpežne in po ceni. Skle&il sem, da hočem to v flSlov. G)sp." objaviti in če bi se hotele naše občine po tem zgleda ravnati, bi imele lahko povsod občinske ceste kakor v omenjeni občini. g Umetna gnojila nikakor niso neobhodno po trebna. V kmetiji, ki ima rodovitno zemljo z vsemi potrebnirni revlilnimi snovmi in ki prideluje krmo, ki živalim nudi tudi vse redilne snovi, dokupovanje umetii!h gnojil ni potrebno. Navzlic brezštevilnim spisom in knjigam, in navzlic tisočerim tpzadevnim lanetijskim predavanjem imajo naši kmetje ve&inoma še jako napačne pojme o umetnih gnojilih. Umetna gnojila ' niso fiudotvorna štupa ter so le tisti del gnoja, ki ga našerau hjevskemu gnoju prim(atnjkuje, če. naj dosežema najjvečje mogoče žetve in naj pridelamo krmo, ki vsestransko zadošča. Našim tlom v slovenskih pokrajinah že od narave nedostaja fosforove kisline in .največkrat tudi kalija, vrhutega smo pa z odprodajo rarznijli kmeUjskih priclelkov v obliki žita, živine itd. odvzeli našim kmetijam veliko redilnih snovi, ki jih z dokupom gnoja, krme itd. nismo nadomestili. Vobče lahko reoeino, da v naših kmelijah nedostaja iosforove kisline %n kaiija, in 5e naj naše stare grehe pppravimo, moramo ta nedostatek ptokriti z dokupovanjem tozadefvnih umetnih gnojil. Pa tudi sploh mi na naših njivah iai travnaikih ne dosegaano tiste množine pridelkov, ki bi se dala doseči ob umnem kmetovanju, kar vse prihaja od nezadostnega guojenja, ali z drugimi besedami od primanjkovanja vseh potrebnih rer dilnih snovi. Pri takih razmerah pri nas umen kmeto valec sJcoraj nikjer ne more s pridom gospodariti brez umetnih gnojil, zato so ta za nas sedaj potrebna, dokler vseh redilnih snovi dovolj v zemljo ne spravimo in potem z umnim gospodarjenjem ne skrbimo, da vsak izdatek redi^nili sn!ovi iz kmetije kakorkoli nadomestimo. Navzlic vsemu pa vedno hlevski gnoj ostane poglfaviten, in zlasti gnojnico morarao do zadnje kaplje v domači kmetiji porabiti. Izkratka: ravnanje z gnojem in gnojnico mora pri nas do skrajnosti umno postati, in ča naj dosežemo obilne žetve, moramo v kmetije spraviti dovolj fosforove kisline in kalija; to pa dosežemo z dokupovanjem umetnih gnojil, in vsled tega se sme pogojno trditi, da more umen gospodar pri naših razmerah kupovati umetna gnojla. ; Kmetovalec. g Zavarovanje poljskih delavcev na Danskem. Danski minister notranjih zadev je predložii zbornici zakouski načrt za zavarovanje poljskih delaveev. Zavarovanje bo prisilno in se bo tikalo le onih poljedelskih in in gozdar- , skih podjetij, ki plačnjejo čez 12.000 K letnega davka. Manjši posestniki morajo pristopiti prostovoljno in država plača zanje polovico doneskov. Ta letni državni prispevek je določen na 165.000 K. Na podoben način hočejo pre- | nrediti to zavarovanje na Nemškem. \ Najnovejše novice. Zanpnl shod Kme-žke zveze v Celiu bo dne j 30. t. m. ob 3412. dopoldne pri Stravsu, ker so zadnjiS v Narodnem domu na kmete pluvali. Postavil se bo kandidat. — Nasprotna stranka kaudiidira bivŠega Stajerčijanca Zdolšeka. Smrtna kosa. Bridka izguba dohitela je gospoda Vinkota Veršeca, veieposestnika na Bizeljskem, V torek dne 17. t. m. umrla mu je blizu devetdeset let stara mati g. Katarina Veršec; v soboto dno 21. t. m. pa je izgubil svojo soprogo, gospo Terezijo Veršec, rojeno Lipal. Pokojnici sta bili clalef na okrog znani vsled njiju dobrosfrenosti. Blag njima bodi spomin!