DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.	Izhaja svako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popuet. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 67.	Sobota, 20. avgusta 1932.	Leto VII.
Narodi so razočarani!
Po odgoditvi razorožitvene konference.
Razorožitvena konferenca je Prekinila za letos svoje delo. Sprejela je resolucijo, s katero označuje svoje delo in se je razšla do leta 1933. S term je prva etapa te konference zaključena.
Resolucija, ki jo je predložil če-hoslovaški zunanji minister Beneš, je plod vzajemnega postopanja in pogajanja. Potrebno je bilo, da zadovolji, če že ne vse, vsaj veliko večino. In prav s tem bi morala ta pokazati vsemu človeštvu, kako daleč je uspelo delo za razorožitev.
Na žalost, narodi se ne morejo navduševati za rezultate petmesečnega dela, na katero so se pripravljali pet let. »V trenutku, ko se je konferenca razšla, ni za človeštvo ostalo nič novega. Jutrišnji dan bo povsem podoben včerajšnjemu«, pravi popolnoma prav sodrug L. Blum v »Populairu«, razpravljajoč o razmerah razorožitvene konference.
In v resnici. Vse, kar je v resoluciji našteto kot uspeh, vse ono, kar je označeno kot uspeh dela, vse to je le sankcioniranje, potrjevanje, odobravanje ukrepov, ki so že davno dobili svojo mednarodno pravico obstoja z vrsto ratifikacij, ki jih štejemo nad trideset. Ostalo, to je pa samo nekaj misli buržoaznih humanistov. buržuiazno teoretiziranje o razorožitvi, o zločinu vojne itd.
Karakteristično je, da niti temu niso mogli vsi pritrditi! Nemčija. Italija, Madžarska, Rusija so glasovale proti resoluciji. Bolgarija se je vzdržala glasovanja. Vedeti je treba pri tem to, da je militaristična Nemčija, ki je pričela prevevati nemški narod, zahtevala predvsem, da se v oborožitvi zenači z ostalimi državami, in šele tedaj, če bodo vse dežele enako oborožene, tedaj se prične — z razorožitvijo!
Konferenci je predložil konkreten predlog o razorožitvi predsednik Zedinjenih držav ameriških Hoover. — Toda predlog so političarji označevali kot trik, ki ima namen pridobiti v Ameriki glasove množic pri volitvi predsednika. Dočhn je biro socialistične delavske internacionale pravilno razumel značaj tega predloga ter v posebni resoluciji poudaril, da pomeni odklanjanje predloga veliko razoča-ranje množic glede na sposobnost onih, ki so se zbrali, da se posvetujejo o razorožitvi. To je bilo popolnoma v soglasju z besedami, s katerimi je sodrug Van d e rv e Ide, predsednik socialistične delavske internacionale, pozdravil pri otvoritvi konferenco. '
Pod vplivom te akcije so bile sprejete teorije Hoovrovcga načrta, oziroma njegovi praktični in konkretni predlogi so zašli v območje — teorije! To je bila velika modrost buržuaznih političarjev. To je praktični rezultat dolgega posvetovanja neštevibiih delegacij. »Ničesar končno ni doseženega. Predložene so smernice, zabeležene želje, toda njih izpolnitev je odložena, zabeljena z raznimi pogoji, ki so tudi ostali nejasni,« pravi pravilno s. Blum'.
Nade, ki smo jih imeli v to konferenco, so ostale neizpolnjene! Množice so razočarane. Zmaj vojne ni premagan, marveč še dalje kroži nad vsem človeštvom1.
Po »Rada. Nov.«, Beograd.
Opomini dveh kongresov.
Potek kongresov organizacije železničarjev in »Svobode« v Ljubljani ni bil samo manifestačen, marveč je bil tudi vsebinsko zgodovinsko pomemben za naše ožje delavsko gibanje. Vsebinsko pomembna sta bila oba kongresa, pravimo. Oba sta poudarjala potrebo delavske solidarnosti, oba enotnost organizacije in oba razvila konkreten program, kako se naj ta veliki cilj delavskega gibanja propagira in doseže. Oba kongresa vidita v mednarodni solidarnosti delavstva in idejni ter stvarni izobrazbi najjačjo silo v borbi proti reakciji, ki jo vodi današnji nacionalizem v oblikah fa-šizmia predvsem' proti političnimi in socialnim pravicam1 delavstva. Današnji nacionalizem, ki se imenuje fašizem1, ni idejna narodnostna borba, marveč je le borba mednarodnega kapitalizma pod novo krinko proti demokraciji, proti političnemu vplivu delavstva v svobodnem razvoju človeške družbe. Tako je bistvo fašističnega gibanja.
Jako lepo in za nas razumljivo je pojasnil nalogo delavstva v sedanji dobi delegat avstrijske železničarske organizacije s. Toman. Opisal je borbo delavstva proti nacionalizmu v Nemčiji in obenem tudi boje avstrijskega delavstva, kjer je prav zaradi: delavske solidarnosti doživel kapitalistični nacionalizem že nešteto polomov. Avstrijsko de-
lavstvo je solidarno. Politične, strokovne, kulturne in gospodarske organizacije so idejno ena sama celota. Avstrijsko delavstvo ima precizno izveden zaupniški Sistem, ki mu je cilj napredek delavskega gibanja vseh panog in absolutno lojalno sodelovanje panog v interesu splošnosti. Avstrijsko delavstvo tudi razpolaga s socializmom in stvarno kulturo prepojenim delavstvom in nameščenstvom. Zaupniški sistem je tako precizno izveden, da se lahko posvetuje o vseh aktualnih vprašanjih, in zanesti se smemio, da bodo sklepi zaupnikov načelno vedno v skladu z nalogami gibanja. V delavskem gibanju je potrebna stvarna izobrazba, potrebna je pa tudi čutnost z delavskim gibanjem, to je, delavski zaupniki morajo vedeti, kaj hočejo doseči v borbi in čustveno morajo sodelovati, ker gre vendar za njih socialne interese v ožjem zmisfu ali tudi v širšem1 za politične.
Temelj delavskega gibanja mora torej biti ideja in čuvstvenost, kultura, organizirana solidarnost in tej podlagi dosledna načelnost. Zato sta nam) priporočala oba kongresa vzgojo zavestnega prepričanja v naši borbi, organizacijo, izobrazbo in mednarodno solidarnost, ker le ti temelji so prava obramba proti reakciji.
25 španskih generalov v ječi.
Pozicija republikanske vlade trdna.
Nagli preobrat v španskem režimu je ob republikanski revoluciji pred poldrugim letom zajel vse elemente, ki so bili nezadovljni z generalsko diktaturo pod protektoratom španske dinastije. Reakcijonarni in monarhistični krogi pa so bili presenečeni in so vršili sabotažo ter pričakovali ugodne prilike, da uvedejo zopet monarhizem.
Kako silno je bilo razširjeno pro-tirepublikansko gibanje, dokazuje dejstvo, da se nahaja med zarotniki, ki so sedaj v ječi, 25 generalov in nad 30 drugih častnikov. Vojaške časti je takoj odvzelo vojno ministrstvo 2 polkovnikoma, 10 podpolkovnikom, 13 majorjem, 50 stotnikom, in 60 poročnikom: v Sevilji. O taktiki vstašev je rekel socijalist minister javnih del Prieto, da je bil proglas nalašč sestavljen le proti vladi, torej ne proti republiki, da bi vstaši pritegnili v revolucionarno gibanje tudi republikance, ki so nezadovoljni s sedanjo vlado. General Sanjurjo se je pa s terni oklicem zameril Kataloncem, ker je očital vladi, da je dala Kataloniji avtonomijo in s tenu kršila enotnost države.
Špansko monarhistično gibanje je bilo nevarno, nevarno zlasti, ker ie imelo glavno oporo v militarizmu. V celoti je bilo v Španiji -v zvezi z vstajo aretiranih doslej nad 4000 oseb.
Španija je mlada republika, ki jo je prejšnja generalska diktatura spravila v težak gospodarski položaj. Ta položaj se je po preobratu še poslabšal, ker so valutni kapitalistični špekulanti podtninirali gospodarstvo, da bi strmoglavili republikanski režimi in se zaradi tega ni dalo rešiti nekaterih socialnopolitičnih problemov, ki jih je imela vlada v načrtu.
Po približno poldrugem letu republikanske revolucije je torej hotelo
vojaštvo z monarhisti izvesti revolucijo. Častništvo vojske še ni bilo zamenjano z zanesljivim. Vlada je prav hotela upokojiti 8000 častnikov s polno pokojnino, kar se mora smatrati kot preveč kavalirska koncesija. Vlada se je hotela s temi sklepom: iznebiti protirepublikamskega vojaštva. Zadnje vstaško gibanje dne 10. in 11. avgusta se je naslonilo na monarhistične plemiče, med katerimi so se udejstvovali zlasti mlajši ter je celotno gibanje imelo fašistični značaj. Za vstajo pa je dobro vedela vsa visoka aristokracija. Med zaprtimi vstaši je tudi 10 bivših ministrov in prav mnogo plemičev, in sicer naj-bogatejših.
Vstaja med španskim meščanstvom, ker je tako naglo nastala, ni zbudila posebnega interesa. Meščanstvo je nevtralno opazovalo dogodke in plemstvo je že upalo na zmago. Ali okrog poldneva so čete, ki štejejo okoli 14.000 varnostne vojske, upor zatrle.
Povsem drugače se je obnašalo v boju delavstvo, ki je takoj manife-stačno nastopilo proti vstalem, teivsc zbralo na primer v Madrfmt, da prepreči zmago vstašev. Delavstvo je imelo tucli zaradi tega interes na udu-šitvi revolucije, ker sodeluje s tremi ministri v vladi.
V splošnem so vstaši prav nečastno podlegli. Boj med monarhiz-mom in republiko sicer še ni končan. Sreča za Španijo je, da ima v tenu prerojevanju ha čelu energično in socialnopolitično napredno vlado.
Z ozirom na zatrto monarhistično vstajo je vlada takoj sklenila, da razlasti vse plemiške veleposestnike, ki so se direktno ali indirektno udeleževali monarhistične vstaje. Ta sklep .vlade je našel v Španiji prijeten odmev, ker tudi tam močno čuti delovno ljudstvo težko gospodarsko krizo.
Kongres „Svobode“.
Dne 15. t. mi. se je vršil v Ljubljani redni letni kongres Delavske telovadne in kulturne zveze »Svobode«. »Svoboda« je bila ustanovljena že pred vojno, leta 1913 kot naslednica »Vzajemnosti«, ki je bila leta 1912. razpuščena zaradi predavanja Ivana Cankarja o jugoslovanskem vprašanju. Med vojno ji je bilo delovanje onemogočeno. Po prevratu je število njenih članov jako naraslo in je pričela z živahnim delovanjem. Razkoli v delavskem pokretu, ki so sledili podvigu delavskega pokreta v prvem letu po prevratu1, so tudi »Svobodi« zelo škodovali in so jo ovirali v kulturnem delu. Tudi »Svoboda« je v tistih letih prehajala iz krize v krizo. Posebno priznanje zaslužijo so-drugi, ki so v teh letih požrtvovalno vzdrževali »Svobodo« pri življenju. Žalostne izkušnje teh let pa imajo to dobro, da so zbudile pri »Svobo-daših« trdno voljo: Nikdar več razkola! Delavski pokret je samo eden in kdor je zaveden delavec, mora v tem pokretu sodelovati. Kdor stoji danes ob strani,-je škodljivec delavstva, pa naj se šopiri s še tako radikalnima frazami. Nikdar več ne želimo tratiti časa z raznima enotnimi frontami, pri katerih so ujedinjeva-telji neprestano prežali, kako bi drug drugega prevarali. Doba zloglasnih enotnih front je najžalostneje poglavje v zgodovini delavskega pokreta pri nas. To je občutila tudi »Svoboda«.
V zadnjih petih letih so se razmere v »Svobodi« začele konsolidirati in more »Svoboda« zaznamovati precejšen napredek. V delovanju »Svobode« je opažati, da se bolj in bolj koncentrira na izobraževalno delo, na knjižničarstvo in na organizacijo javnih nastopov in, umetniških uprizoritev (dramatika, recitacijski zbori, petje itd.). Če pojde razvoj v tej smeri, je pričakovati, da se bodo v doglednem času vse športne in te-lesnovzgojne panoge emancipirale od »Svobode« in se organizirale v svoji lastni delavski športni centrali. Čeprav bi bil s tem delokrog »Svobode« močno utesnjen, vendar »Svoboda« ne gleda nesimpatično na ta razvoj, dokler pa ni lastne delavske športne centrale, bo »Svoboda« obsebi umevno z vsemi močmi podpirala razvoj pravega delavskega športa, ker je nj dolžnost, gojiti tudi delavski šport, in nje pravica je, da zahteva, da delavski šport ne zaide v m,laku,žo. Letošnji kongres je bil značilen zlasti zaradi tega, ker so se ga prvič udeležili kot legalni »Svobo-daši« tudi zastopniki podružnic »Svobode« s Hrvatske. Iskrene pozdrave pa je poslal Savez kulturnih in športnih društev iz Sarajeva. Delavstvo se otresa škodljivih malomeščanskih vplivov in vztrajno in neomahljivo j dela za konsolidacijo delavskega pokreta v Jugoslaviji.
(Dalje prihodnjič.)      ~--------------------------
Enotna delavska fronta v Nemčiji?
Resna politična pogajanja.
Delavstvo v Nemčiji uvideva veliko nevarnost kapitalističnega nacionalizma. Zato se pojavlja prav resno stremljenje po enotni delavski politični fronti. Vrše se med socialnimi demokrati in komunisti pogajanja in tudi listi z obeh strani se zavzemajo za skupen nastop obeh strank. Skupen nastop je skupna obramba pred reakcijo, torej minimalni program za preprečitev velike
nevarnosti. Odločno bi morali obsojati, če bi komunisti v tem trenutku prihajali z drugimi političnim zahtevami.
Lovro Jakomin:
Javne Borze dela.
Nova naredba in nova pragmatika
za uslužbence Javnih borz dela.
Dosedanji sistem organizacije za posredovanje dela in podeljevanje brezposelnih podpor, kakor tudi način upravljanja Borz dela, je bil na veliki anketi vseh interesentov iz cele države dne 14., 15. in 16. januarja t. I. v Beogradu podvržen temeljiti kritiki. Predstavniki delavskih strokovnih organizacij in Delavskih zbornic so predložili anketi celo vrsto konkretnih predlogov, na podlagi katerih naj' bi se ta institucija reorganizirala in uredila tako, da bi res in čim uspešnejše služila svojemu namenu. Zlasti so se predstavniki delavstva zavzeli, da postanejo Borze dela res samoupravne institucije, da se ustanovi zasigura dovoli sredstev za podpiranje brezposelnih in uspešno posredovanje zaposlenja, in da se administracijsko delo, zlasti pa način podeljevanja podpor čimbolj poenostavi ter odpravi vsa nepotrebna birokratična navlaka, da tako pride brezposelni delavec čimprej do dela, odnosno do brezposelne podpore.
Delegacija ljubljanske Delavske zbornice pa je izdelala cel tozadeven podroben načrt. Anketa je vse te predloge osvojila v zavesti, da srno napravili velekoristno stvar in prepričani, da se bo vse to upoštevalo. smo mirno čakali nove nared-be o organizaciji Javnih borz dela.
»Radnička zaščita« št. 8 z dne J. avgusta je prinesla novo naredbo in za uslužbence JBD novo pragmatiko. Kako smio razočarani! Vsi napori, ves trud, vsi predlogi in velika anketa, ki je stala desettisoče, vse je bilo zastonj. Prav nič, niti za las se ni izboljšalo. Izpremenilo se je samo to, kar sem že v zadnjem članku omenil, da izpadejo iz upravnih odborov zastopniki delavskega zavarovanja. ■Uprave JBD bodo nadalje imenovane, torej ne voljene. Predsednike upravnih odborov imenuje iz vrst višjih državnih uradnikov minister za socialno politiko. Predstavnike delavcev in delodajalcev, vsakih polovico, imenuje minister na predlog zbornic. Upravni odbori JBD sklepajo z večino glasov. Če predsednik uprav, odbora ni soglasen s sklepom, je sklep neveljaven. Vse je podrejeno centralnemu odboru Borze dela v Beogradu. Za vsako stvar je treba pristanka centralnega odbora. Ce predsednik centralnega odbora ni soglasen s sklepom večine odbora, je sklep neveljaven. Veljaven postane sklep šele
ko ga potrdi minister socialne politike. Ustanova je torej samoupravna institucija!
Sistem administracijskega poslovanja in način podeljevanja podpor se ni nič izpremenil in so tozadevne odločbe enostavno prepisane iz stare naredbe. Pogoji, s katerimi se do-
seže pravica do podpore in ostali predpisi so ostali neizpremenjeni. Za brezposelnega delavca, ki uživa podporo JBD, ima teden še vedno — samo 6 dni. Za sezijske delavce se ni ničesar ukrenilo.
(Dalje prihodnjič.)
Socialna politika v Španski republiki.
Odkar je propadla stara monarhična vladavina na Španskem, si prizadeva mlada republika, da bi našla in pospešila nove smeri k boljšemu gospodarskemu in socialnemu življenju španskega naroda. Monarhistična država je vedno odklanjala socialne zahteve proletariata, zato so bili uspehi socialne politike zelo malenkostni. Po preobratu je čakalo novo vlado silno težko delo. Takoj se je lotila problemov in reorganizirala celo vrsto zakonov. Socialna politika je dobila v meščanski republiki trdna tla, kjer se lahko uresničijo najpotrebnejše pravice delovnega ljudstva.
Nova socialna zakonodaja je najprej omogočila in razširila zakon o nezgodah pri delu tudi na poljske delavce in mornarje. Parlament je sprejel nato zakon o delovni pogodbi, o reorganizaciji ministrstva del,
o kontroli delavstva v obratih, o odškodnini pri delu, o laičnih, delovnih razsodiščih itd. Zakon o delovni pogodbi omogoča zlasti kolektivne dogovore med delodajalci in -delavci in določa stanovitno višino mezd v gotovem industrijskem okraju. Zakon o delovni pogodbi je podprt na zakon o laičnih razsodiščih.
Vse urade ministrstva za socialno politiko spreminjajo v delovna nadzorstva. Socialno delo republike zavzema vedno večji uspeh. Na vrsti so: agrarna reforma, javno šolstvo in javno delo.
Velike uspehe socialnega dela v mladi španski republiki moramo pripisati velikemu političnemu vplivu organiziranega delavstva. Delo španskih socialistov še ni socializem, pač pa ga ustvarja in krči pot do njega.
Doma in po svetu.
Manevri dveh mornaric. Skoraj istočasno, ko se vrše v Sredozemskem morju manevri italijanske mornarice, se začno v Jadranskem morju manevri angleške sredozemske vojne mornarice, ki se jih udeleži tudi jugoslovanska mornarica. Tem manevrom bo prisostvoval tudi angleški prestolonaslednik. Princ of Wales. V Split je priplula nova jugoslovanska torpedna rušilka »Dubrovnik«. Manevri kombinirane mornarice se bodo vršili v bližini otoka Krfa.
Pomočnik direktorja državnih
železnic v Ljubljani. Za pomočnika direktorja državnih železnic v Ljubljani je bil imenovan dosedanji načelnik gospodarskega oddelka pri generalni direkciji državnih železnic Svetolik Gajič.
Josip vitez Pogačnik je umrl. Dne 18. t. m. je umrl v Podnartu na Gorenjskem leta 1866. rojeni Josip Pogačnik. Pogačnik je bil veleposestnik na Gorenjskem ter pristaš bivše Slovenske ljudske stranke. Več let je bil avstrijski poslanec in podpredsednik državnega zbora. Med vojno je organiziral mladostrelce. Po preobratu je pa postal prvi predsednik narodne vlade v Ljubljani, kjer je uveljavil tudi svoje diplomatične sposobnosti. Nekaj časa je bil tudi poslanik na Dunaju. Zadnja leta se politično ni udejstvoval, pač pa je bil
v raznih upravnih odborih industrijskih družb. Tako je bil upravni odbornik Trboveljske premogokopne družbe, predsednik »Jugočeške« v Kranju, predsednik pivovarne Union v Ljubljani, svetnik trgovske in obrtne zbornice, podpredsednik Prometnega zavoda za premog, beograjske tekstilne industrije ter Kranj-tržiške železniške družb itd. Osebno je bil Pogačnik ljubezniv človek, ki se je pa bavil samo z gospodarstvom*, nikdar pa ne s socialnopolitičnimi vprašanji, ker v svojem poslovnem krosu ni mogel imeti razumevanja za taka vprašanja.
Pot v Canosso... ali tako nekako bi označili novo mnenje ljubljanskega »Jutra« o nemški socijal-ni demokraciji. Zabeležili srno že, kako smelo je obsodil mladi akademik Kresal, ki se mudi z nekim določenim namenom že nekaj mesecev v Nemčiji, nemško socijalno demokracijo tik pred nemškimi volitvami. To obsodbo je pa popravilo »Jutro« v sredo, dne 10. t. m., v članku »Glavni nasprotniki hitlerjan-cev«. Tu z mnogimi navedbami in dejstvi trdi: »Kot resen nasprotnik, ki bi kdaj mogel zajeziti hitlerjevsko poplavo, prihaja v poštev edino socialistična stranka (SPD). Socijal-no-demokratska stranka je v Nemčiji pognala globoke korenine. Dasi je izgubila tri mandate in po glaso-
Hitler v zagati.
General Schleicher kancler. — Fašist predsednik pruske vlade.
Hitler je sklical za torek in sredo konferenco državnih in pruskih deželnih poslancev. Toda konferenco je odgodil, ker se levo krilo njegove stranke zavzema za teroristično akcijo. Konferenca bi bila nedvomno sklenila »nelegalno« delovanje, ki ga je vršila že doslej.
izprememba pa je nastala v pruski politiki. Poslanci centruma se strinjajo s sestavo pruske vlade, ki bi ji predsedoval fašist, dočim zahtevajo nemški nacionalci izvenpar-lamentarno vlado, ki bi jo pa zavzeli fašistični poslanci.
Politično pomembnejša je vest, da namerava sedanji kancler Papen odstopiti ter prevzeti sestavo državne vlade kot kancler general Schleicher. Ta izpremiemba* bi pomenila politično uslugo fašizmu, češ, da naj vstopijo v vlado ali jo vsaj tolerirajo.
Posvetovanja o teh problemih so se vršila ta teden kot priprava na sklicanje pruskega deželnega kakor tudi državnega zbora.
vih ni napredovala, kljub temu se o upadu stranke ne more govoriti, tem manj ako se upoštevajo razmere, v katerih so se vršile volitve. Kljub temu pa je soc. stranka ohranila svojo moč, kar so končno dokazale tudi zadnje državnozborske volitve. S svojim znanstveno do podrobnosti izdelanim programom, s svojo močno politično in gospodarsko organizacijo predstavlja še vedno politično silo prve vrste. Njej bo tudi pripadla naloga, da se poda v odločilno borbo za demokratično republiko in ustavo, katero je ustvarila. Ta borba je neodložljiva. Pri njej niti ne bo toliko odločevalo število	poslancev,	kakor
notranja sila obeh bojujočih se taborov. Enkrat je že socialistična stranka parirala državni udar: zlomila je Kappov puč. Ali bo imela dovolj sile	in	borbenosti,	da se
ustavi tudi	pohod rjavih	srajc?
Od tega je	v	veliki meri	odvisna
usoda ustavne Nemčije?« — Prav je tako objektivno mnenje. Samo naj bi ne bilo izjema!
S pota k Reziki v Rovte. V »Slovencu« izhaja že skoro 14 dni opis ljubljanskega zdravnika »dr. A. B.«, kako je bilo, ko je hotel menda letos priti bliže k Reziki v Rovte, t. j. k oni prosluli Tereziji Neumannovi iz Konnersreutha na Bavarskem. Zelo »zanimiv« je opis, kako je moledoval teden dni in več pri vseh mogočih cerkvenih in prosvetnih faktorjih za milost, da pride v bližino Rezike — pa so ga vsi odpravljali s tem ali onim izgovorom. In kako robato in sirovo so
57
Angelo Cerkvenik:
ROSA.
(Povest.)
Hotel je zadušiti vse pomisleke, vso miegloviitost, vse, v kar je kdaj verjel in je zdaj propadlo, vse je hotel potopiti v opojnosti šampanjca, v hreščečem in oglušujočem klicu — žganja... Ko se je streznil, mu je bilo še mnogo huje, kajti poleg drugih očitkov, ki so se groma-dili pred njim, ni bil najmanj težak očitek, da je pozabil na obljubo, na častno besedo, ki jo je bil dal Rosi—
Rosi ^je življenje lahko, kljub vsemu! Že ob rojstvu je bila človek prav posebne vrste in je hotela tudi iz njega notranje in zunanje izoblikovati človeka sebi podobnega, pa ni šlo... Sramoval se je sam pred seboj.
— Tako ničvreden sem., je zašepetal, tako nekoristen član človeške družbe!
Začel je dvomiti v ljubezen do svojega naroda in do svoje domovine. Videl je. kaj so vse delali de-kretirani in koncesionirani čuvarji patriotizma in nacionalizma, in jel ga je obhajati stud in gnev. V nekaterih trenutkih je vzplamtel. Po-
stal bi bil vse: celo najbolj terorističen anarhist! Cesto je zvečer, ko je bedel in prerešetaval svoje življenje, skoraj pobesnel.
— Ali smo se zato bojevali, zato žrtvovali zdravje, vsak hip bili pripravljeni položiti na oltar ljubezni — življenje, imetek, življenje in imetek sorodnikov, najdražjih?
Poznal je brezštevilno mnogo primerov težkih sleparstev, ki so se vršila v škodo države in državljanov. Mnogokrat je moral kot bančni uradnik sam sodelovati pri malo čednih poslih. Nič več ni mogel verjeti ljudem, ki so bili prominentni državotvorci. Vendar je bit pretrdo-vraten, da bi sJ mogel brez ovinkov vse priznati, prenacionalistično vzgojen; koreninil je v tisti dobi, ko se je kri naše najboljše mladine prepojila z vero^v vstajenje enega samega velikega naroda in ene velike države od Soče do Carigrada, koreninil je v tisti ognjeviti dobi, ko si je mladina iz te vere ustvarila svojo najčistejšo religijo, ko ji je ta religija bila smisel vsega, edino, kar je bilo vredno vsake žrtve in vsake še tako neomejene ljubezni. Pregloboko je koreninil v gozdni romantiki tiste zarotniške dobe.
Nikakor se ni mogel vživeti v realnost. Vse, kar sc je dogajalo, je štel za neizbežne kalamitete. Iskal je v zgodovini podobnih primerov — iin jih je vedno mnogo našel.
Po naključju je v kavarni naletel na svojega sošolca, sobojevnika, dobrovoljca, zdaj žurnalista pri velikem dnevniku in pisatelja.
Kako se je začudil, ko je našel docela drugega človeka, kil je imel tako zelo malo skupnega s tistim starim in zanesenjaškim predvojnim zarotnikom.
— Miro, kdo bi te spoznal!
— Vsakdo, kdor zna misliti!
Miro je začel energično borbo
proti njegovimi predsodkom in fiksnim idejam. Res je bi)t tudi on sam pred vojno zanešenjak, nacionalist, kakor se malokateri najde, a zdaj sc je jasno zavedel, da je bil v tisti davni dobi nacionalist samo zategadelj, ker je tedaj1 nacionalizem bil najostrejša oblika revolucionarnosti. Dejal je Boju:
— Danes, pa je kakor zapečateno, da smo se tedaj vsi motili Celo zelo motili! Tudi tedaj je bila še ena dokaj ostrejša oblika boja! To obli -so pokazali socialisti treh dežel: Rusije, Italije in male Srbije. Nacionalizem kot orožje revolucionar-
nosti ustvarja možnost analognih nevarnosti, kakor v medicini alkohol kot zdravilno sredstvo. To je najočitnejše videti na tebi. Bojo; ti si naravnost izbran primier, ki dokazuje mojo trditev.
— Ne razumem te povsem.
— Preprosto! Slabiči se ne zavedajo, da je nacionalizem semter-tja bil le čisto lokalno sredstvo revolucionarnosti. Oni vidijo v njem cilj. Priučijo sc mu, kakor pivec alkoholu; postane jimi ne ob hodu o potreben ...
Šele, ko je bančni kapital začel neusmiljeno metati na cesto svoje uslužbence, je Bojo spoznal, kako zelo prav ima Miro. Bil pa je preslaboten, da bi izvajal konsekvence. Pred njim so ležali podrti vsi njegovi oltarji: država, družina, vera v nacionalizem, domovino... Postal je tudi sam razvalina.
Brezupno se je udal alkoholizmu. Ko je bila nevarnost na višku, se je nenadno v Ljubljani pojavila Tanja.
Pretreslo ga je.
Obolel je. Moral je leči.
— Prišla si, je šepetal; morala si priti.
In je zaihtel, kakor tedaj, ko je bila odšla in je dolgo, dolgo zrl za drvečim vlakom.
Dr. Avg. Reisman:
Delovno pravo v novem obrtnem zakonu.
(Iz predavanja o novem obrtnem zakonu v Strokovni komisiji v Mariboru.)
(Nadaljevanje.)
Kedaj je veljavna poleg kolektivne še posebna pogodba?
Ako bi po sklenjeni kolektivni pogodbi dogovoril službodavec z enim ali več delavci kakšne drugačne delovne pogoje, kot jih vsebuje kolektivna pogodba, velja za te delavce takšna posebna pogodba le tedaj, če je zanje ugodnejša. Neveljavna pa bi bila posebna pogodba, če bi določala morda nižje mezde, kot so predvidene v kolektivni pogodbi, ali manjšo odpovedno dobo, krajše dopuste in podobno.
Za inozemske delojemalce so obvezne službene pogodbe.
Obrtni zakon nikjer ne predpisuje, da bi delodajalec moral skleniti s svojimi delojemalci pismeno pogodbo, razen, če prostovoljno sklene kolektivno pogodbo. Ta pogodba mora biti na vsak način pismena.
Pač pa določa »Pravilnik o zaposlovanju inozemskih delavcev«, izdan od ministrstva za socijalno politiko dne 9. julija 1924, v čl. 11, da morajo delodajalci sklepati z nameščenimi inozemskimi delavci pismene pogodbe. Inozemski delojemalec torej pri nas sploh ne sme biti v službi, če nima z delodajalcem sklenjene pismene službene pogodbe. V tej pismeni pogodbi mora nuditi delodajalec delavcem najmanj iste delovne pogoje, kakor domačim delav-
cem iste stroke in sposobnosti. V pogodbi mora biti točno precizirano, koliko pripada dotičnim delavcem povračila do potnih stroškov ob njih prihodu in odhodu. Naveden mora biti točno znesek teh stroškov. Najpozneje v 15. dneh po vstopu v delo morajo biti te pogodbe predložene pristojni upravni oblasti ter mora imeti en izvod v rokah tudi prizadeti inozemski delavec.
Delavci so ročni in duševni.
Za »delavce« pa se smatrajo po tem pravilniku vse vrste fizičnih in intelektualnih delavcev (čl. 2), neglede na spol, na vrsto poklica in višino nagrade, ki prihajajo v našo državo, da dajo svojo telesno ali duševno moč v službo tretji osebi radi zaslužka ali izučenja, v kolikor ni ta služba javnopravnega značaja. Pravilnik torej ne dela izjeme med priprostimi ročnimi delavci in med uradniki, ravnatelji ali tehničnimi voditelji v podjetjih. Seveda morajo imeti delodajalci še tudi posebno dovoljenje Inšpekcije dela za zaposlitev takšnih ino-zemcev, in sicer preden jih namestijo.
Delodajalci, ki prekršijo predpise tega pravilnika, se kaznujejo s tem, da se jim odvzamejo dovolila za zaposlitev inozem-cev in po čl. 123 zakona o zaščiti delavcev z denarno kaznijo od 100 do 3000 Din.
(Dalje prihodnjič.)
O neznosnih delovnih razmerah pri regu>
laciji Ljubljanice.
Merodajnim v vednost, delavcem v razmišljanje.
šele nastopali starši Tereze in njeni bratje in sestre!! Ime! je vsa mogoča priporočila, celo od ljubljanske škofije, a vse zaman — šele po dolgem čakanju so ga pripustili do Tereze, ko je ležala v ekstazi... Človek maje z glavo in si misli: prav Ti je, kaj pa se vsiljuješ nekam, kamor ne spadaš! Vendar če bo ta ljubljanski zdravnik dr. A. B„ kar je menda kratica enega od znanih ljubljanskih katoliških zdravnikov. tudi znanstveno utemeljil Te-rezikine ekstaze in stigme — pravzaprav Terezijino živčno neuravnovešenost in eksaltiranost ali kaj, bomo morda k resnici korak bližje ... Da bi le bili!
Profesor Piccard je odletel v stratosfero. Prvi polet se je belgijskemu profesorju še precej posrečil. Dne 18. t. m. se je dvignil drugič z zrakoplovom v stratosfero. V teh zračnih višinah hoče profesor študirati valovanje raznih žarkov v znanstvene svrhe. Ob 8. uri zjutraj je bil njegov zrakoplov že do 12.000 m visoko nad zemljo. Dosegel je višino
21.000	mi in je ob 17.20 zopet pristal v bližini Cavallere, južno od Pes-ciere ob Gardskem jezeru v Italiji. Pristanek se je izvršil brez nezgod. Piccard izjavlja, da se je polet popolnoma posrečil.
Velik uspeh rumunskih socialistov pri zadnjih volitvah. Piri poslednjih državnozborskih volitvah so dosegli naši rumunski sodrugi jako velik uspeh. Socijalistična stranka se je udeležila volitev popolnoma samostojno, brez koalicije z meščanskimi strankami in čeprav volilni zakon ne daje pravice do mandatov strankam, ki v celi državi ne dcbe 2% celokupnega števila volil-cev. Socijalisti so dobili pri teh volitvah 101.068 glasov, to je, 3.38% celokupnega števila volilcev. Izvoljenih je šest sodrugov za poslance. Mi le čestitamo sodrugom k lepemu uspehu.
Socijalni demokrati in avstrijsko posojilo. Na lausanski konferenci je bilo Avstriji obljubljeno mednarodno
Posojilo. V avstrijskem parlamentu so . dne 17. t. m. sklepali o potrditvi lausanskega zapisnika o posojilu. Zapisnik je bil odobren z 81 glasovi, proti je glasovalo 80 poslancev. Proti so glasovali socijalni demokrati, ve-lenemci in dva hajmatblokovca. — Stališče socijalnih demokratov k zapisniku o posojilu je pojasnil dr. Bauer. Rekel je, da stranka odklanja zapisnik zaradi naslednjih štirih točk:
1. zapisnik omejuje avstrijsko zunanjo politiko in avstrijsko trgovinsko svobodo za dvajset let, kar mora imeti neugodne posledice za državo;
2. Avstrija dobi kontrolo, ki nasprotuje samoodločbi; 3. obseza določbe. ki utegnejo postati nevarne za avstrijsko gospodarstvo, in sicer bi se smel porabiti denar le deloma za odplačilo dolga pri narodni banki, ostanek pa v produktivne svrhe; 4. socijalnim dmokratom se zdi posojilo tudi v socijalnem oziru nevarno, ^edvsem za delavce in nameščence, ker se v zapisniku zahteva Heroldo-va reforma železnic. V zapisniku ni Prav nobene besede o pospeševanju avstrijskega gospodarstva, dasi tudi socijalni demokrati ne bi bili proti obvezami države, če bi bili dani pogoji za prosperiteto. Socijalni demo-Ki ati pa tudi ne morejo podpreti vla-.	, ?r sedi v njej pučist. — Avstrija dom posojilo v znesku 300 mili j o-nov zlatih šilingov (2400 milijonov dinarjev).
Čikaški župan dr. Czermak, rodom Cehoslovak, ki se mudi sedaj v Evropi, je obiskal tudi Dunaj Zglasil se je pri mestnem magistratu in Podžupanu s. Emrmerlingu, ki mu je Pojasnil dunajsko socijalno-demokra-tično občinsko upravo. Dr. Czermak je odpotoval dalje v Budimpešto. Njegovo potovanje po Evropi ima Predvsem trgovske namene, to je, navezati želi trgovske posle med Ameriko in Evropo.
Kar naj bi bilo blagoslov, je pro-Kletstvo. V čeških rudnikih pri naudlovi je bil vmontiran nov stroj na električni pogon, ki naj bi služil za vožnjo rude iz rovov. Ta stroj nadomešča delo 300 kopačev, in res
Gradbeno podjetje »Slograd«, ki regulira strugo Ljubljanice, izkorišča konjunkturo brezposelnosti v svoj prid. Ko je julija t. 1. delavstvo stopilo v stavko radi mizernih delovnih pogojev, je bil s posredovanjem oblasti dosežen sporazum, s katerim se regulira temeljna plača delavstva tako-le: Delavci dobivajo prvih 14 dni po Din 3.— na uro, nato pa se jim poviša plača na Din 3.50 in več. Odkar se je sklenila ta pogodba, podjetje vsak dan odpusti po več delavcev in sprejme namesto teh novince v službo. Sedaj so nekateri odpuščeni delavci vložili proti podjetju tožbo pri obrtnem1 sodišču radi odpovednega roka.
Postopanje podjetja je razumljivo. Da si prihrani dodatek po Din 0.50 na uro, odpušča delavce poprej, predno bi jim moralo ta dodatek plačevati.
Pa tudi sicer so delovne razmere pri regulacijskih delih zaposlenega delavstva skrajno slabe. Dela se od
4.30 ure do 19.30 ure. Delavci so razdeljeni kar na 7 skupin. Ena skupina začne z delom ob pol 5. uri in dela do 8. ure, nakar sledi odmor do 12.45 ure. Druga skupina dela od
4.30 do 11.45, nakar sledi odmor do 16.30, naslednja skupina začne z delom ob 8.15, so pa tudi skupine, ki delajo od pol 5. ure do 16. ure, pa tudi take, ki delajo od 4.30 do 19.30.
Najbolj prizadeti so delavci, ki delajo samo po par ur zjutraj s šti-riurnim odmorom. Ti delavci faktično sploh niso nikoli prosti, ker morajo vedno čakati na licu mesta, da zopet začno z delom, ko pride njihova ura. Prva skupina delavcev ima ob 8. uri 15 minut odmora, poldan pa ob 11.45 do 12.45 in ob 16.
je bilo postavljenih 300 delavcev na cesto!
Na Čehoslovaškem obtožujejo fašiste. Na Čehoslovaškem se vrši proti 154 fašistom, kazensko postopanje, ker so prirejali akcije proti republt-kansko-demokratičnemu sistemu vladavine. Med' obtoženci sta znana Gajda in pardubiški sodnik Vazny.
Teror narodnih socljallstov v Šlezijl. V Breslauu je bil aretiran neki Wagner. član Hitlerjevega napadalnega oddelka, ki je bil soudeležen pri bombnem1 atentatu na so-cijalno - demokratskega urednika Paeschkeja. Je še čisto n jezici mladič, ki je bil iz Reichenberške gimnazije radi raznih deliktov relegiran. Neki šofer ga je spoznal in prijavil policiji. Nato je šofer dobil anonimno grozilno pismo, da bo v 3 dneh ubit. Ravno tako je dobil šoferjev delodajalec grozilno pismo, da ga bodo ubili, če ne bo šoferja, ki je VVagnerja naznanil, takoj odpustil iz
uri tudi 15 minut odmora. Ta zmešnjava z delovnim časom prinaša koristi samo podjetju. Odmor ob 8. in 16. uri znaša samo po okroglo 8 minut in ne 15 minut, pa tudi delo, ki bi moralo nehati ob 11.45, konča navadno šele ob 12. uri. To se pravi, da delavec dnevno navrže podjetju precej zastonjkarskega dela.
Delo je nahigienično, umazano in ga je treba opravljati v smradlji-vem vzdušju, čista voda je na razpolago samo na dveh krajih za stroje, ne za umivanje. Poleg tega pa so delavci največkrat zaposleni precej daleč od kraja, kjer priteka čista voda. Nekateri si umivajo roke ob iztoku kanala, ki vodi iz Državne bolnice (!).
Dokler je vodilo regulacijska dela podjetje Dukič, so delavci dobivali gumijaste škornje za delo v blatu in vodi. »Slograd« takih škornjev ne pozna. Delavci stoje do kolen v blatu in vodi, (Kdo bo plačal stroške za lečenje revmatizma?)
Pri izplačilu delavec ne dobi izplačilnega lista, iz katerega bi, bilo razvidno, koliko se mu odtegne za davek, socijalno zavarovanje itd., ampak se mu denar izplača brez vsakega pojasnila kar na roko.
Dne 13. avgusta so dobili delavci izplačilo v 25 parskih novcih. Denarja pa blagajnik ni prešteval, ampak kar odtehtal! Vsled tega so nekateri delavci izgubili po 50 par do 1.50 Din na zaslužku.
To so razmere, katerih je krivo tudi delavstvo, ker ni organizirano.
Merodajne oblasti, inšpekcijo dela, zlasti pa Delavsko zbornico opozarjamo na te razmere, ki vladajo pri regulaciji Ljubljanice in jih pozivamo, da posežejo vmes.
službe. Tudi socijalno-diemokratski občinski svetnik Willinek je prejel pismo, s katerim mu grozč, da bo v kratkem ubit, kakor tudi župan mesta Reichenbacha. V Draždanih so nacijonalni socijalisti z bombami napadli lokal komunistične stranke v Kolumbusstrasse. Drug bombni atentat so izvršili v Sorbenstrasse, kjer je po eksploziji bila porušena hiša. V Monakovem je policija radi različnih terorističnih dejanj aretirala 7 članov Hitlerjevih napadalnih oddelkov.
200.000	angleških tkalcev stavka. V pokrajini Lancashire, kjer je angleška tekstilna industrija najbolj razširjena, je prišlo radi plačilnih diferenc do konflikta, ki je izbruhnil v splošni štrajk, ki ga izvaja 200.000 tkalcev. Dosedanja obojestranska pogajanja med podjetniki in delavci niso imela uspeha in se je položaj še poostril. Če bo stavka trajala več ko en teden, bodo tudi predilnice primorane ustaviti delo.
Maribor.
Kakšen bo finančni efekt prireditev Mariborskega tedna? Mariborski teden je minul, Izmed prireditev, ki so se vršile v tem času, je gotovo najbolje uspela uprizoritev opere »Prodana nevesta«, četudi prva predstava ni bila najbolje aranžirana, posebno, kar se tiče namestitve prostorov za publiko, sta bili vendar obe predstavi razprodani, kar je gotovo predvsem zasluga gledališča. Vsi igralci, zbor in orkster so se kar najbolje potrudili. Dobro- obiskana je bila tudi prireditev na »Mariborskem otoku«. Kakšen je finančni uspeh teh prireditev, doslej širši javnosti še ni znano. Priporočali pa bi, da prireditveni odbor po zaključku računov objavi končni rezultat.
Gradnja carinske pošte. Že pred tedni so mariborski dnevniki poročali, da so pričeli podirati železniško lampisterijo, kjer bo zgrajena nova Carinska pošta. Kakor pa nam, poroča očividec, lampisterija še stoji in v isti še vedno železničarji opravljajo službo kakor doslej. Za odstranitev tega poslopja mora pristati prometno ministrstvo, ki pa še vedno ni izdalo tozadevnega odloka. Da bi se pričelo še letos z gradnjo carinarnic, torej ni baš mnogo izgleda.
Konkurz Kmetijske eksportne zadruge. Te dni je bil izdan od okrožnega sodišča v Mariboru konkurzni oklic o imovini Kmetijske eksportne zadruge v Mariboru. Upniki morajo prijaviti svoje terjatve pri okrožnem sodišču* v Mariboru najkasneje do 30. septembra t. 1. Prijava se mora vposlati v dveh1 enakih izvodih in kolekovati po lestvici, ki je navedena na konkurznem oklicu, ki ga prejme vsak upnik. Ugotovitveni narok se bo vršil dne 6. oktobra t. 1. pri okrožnem sodišču v Mariboru ob 10. uri dopoldne v dvorani št. 84. Vseh upnikov je nekaj nad 20.000. Kako bi kaj izgledalo, če bi jih vsaj ena desetina primahala na ugotovitveni narok.
Koncert g. Šimenca. Minulo sredo se je vršil na Trgu Svobode koncert 1 opernega pevca g. M. Šimenca, k[ je zelo lepo uspel. Šimenc je Mariborčanom znan, vendar pa njegov silni in čisti tenor vedno znova navduši in preseneti. Skrbno sestavljen program je vseboval v prvem1 delu mnogo lepih narodnih pesmi. Drugi del koncertnega sporeda pa je bil izpolnjen z arijami iz raznih oper. Na splošno zahtevo je moral Šimenc za-eti še nekaj pesmi izven programa, imenca je spremljal na klavirju dirigent ljubljanske opere g. Neffat. — Obisk je bil zadovoljiv.
Dražba spalnice velelndustrljca Sessler-ja. Pretekli teden se je vršila v Sladkem vrhu v tamošnji Sladkogorski tovarni lepenke sodna dražba spalnice veleindustrij-ca Mauro Sesslerja iz Maribora oziroma Zagreba, nečaka mariborskega industrijca Josipa Rosenberga in zeta zagrebškega ve-leindustrijca Hartmana. Kakor znano, je Sessler lastnik Sladkogorske/ tovarne lepenke, ki je šla s 56 milijoni pasiv v poravnavo, a tudi sam svojih dolgov ne plačuje več kljub zvezam bogatih sorodnikov, tako da so mu zarubili celo spalnico na Sladkem vrhu. Vsled oddaljenosti pa nihče ni prišel k dražbi in se tako spalnica topot še ni prodala. Ker pa je baje spalnica vsled svoje starinske vrednosti precej dragocena, se sedaj že zanima zanjo več kupcev, ter bo sodna prodaja te spalnice veleindustrijca Sesslerja, ki je imel še nedavno krasen luksuzni »Daimler«-avto, prav zanimiva.
Silen vihar je divjal minuli torek nad Mariborom. Pocestni prah, katerega je na mariborskih cestah vedno mnogo, se je dvigal v gostih oblakih ter pobelil hiše in notranjost stanovanj. Nad Slovenskimi goricami pa je divjala huda nevihta, ki je mestoma napravila ogromno škodo. Vihar je razkrival strehe, podiral hiše, telegrafske droge, ruval drevje itd.
Opozarjamo cenjene čltatelje na današnji oglas »Vpisovanje v enoletni trgovski tečaj«.
Sprememba voznega reda mestnega avtobusnega reda. Kakor razglaša vodstvo mestnega avtobusnega podjetja, je vsled slabe frekvence primorano omejiti oziroma ukiniti nekatere podeželske mestne proge. Popolnoma ukinjen bo promet na progi: Glavni trg—Nova vas, Glavni trg—Melje, Glavni trg—Košaki. Več je razvidno iz novega voznega reda, ki je nalepljen na avtobusnih postajah.
Avtomobilna nesreča rubežne komisije.
Pretekli teden se je peljal koncipijent odvetnika dr. Komavlija in njegova uradnica iz Maribora s Volkerjevim avtotaksijem na rubež v Sladki vrh, da tam ugotovita, če je še na licu mesta zarubljeno blago Sladkogorske tovarne. Peljali so se preko Špi-lja. V bližini tovarne pa je začel avtomobil na ravni cesti naenkrat vs;l:ed hitre vožnje drseti ter‘se je prekucnil in sta bila pri tem poškodovana več ali manje oba uradnika dr. Komavlija, tako da so morali uradnico prepeljati v bolnico. Na lice mesta je prihitel že pol ure po nesreči odvetnik dr. Ko-mavli sam s svojim avtomobilom ter prepeljal ponesrečene v Maribor.
Smučarski odsek SK Svobode.
SK »Svoboda« je ustanovila svoj lasten zimskošportni odsek. Predvsem' se vabijo vsi sodrugi in sodružice smučarskega športa, da se prijavijo v klubovih prostorih (Sodna ul. 9/II) ob sredah in petkih od pol 8. ure zvečer dalje.
Delavci in nameščenci jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trgu št. 6.
Celje.
Koncert pevskega zbora »Svobode« v Laškem bi bil, kar se tiče proizvajanja pesmi, prav dobro uspel, le obisk je bil nekoliko preslab tako, da bo komaj krita režija. Pevci so kakor navadno vse pesmi lepo in lahko zapeli, najbolj se jim je tokrat posrečilo »Dvanajst razbojnikov« in »Splavarska«, ki jih je moral zbor ponavljati. Koncertu je prisostvoval tudi centtalni tajnik Delavskih zbornic, s. dr. Živko Topa-lovič, s	svojo ženo s.	Milico.	O nastopu
našega pevskega zbora sta se oba silno laskavo izražala. — V imenu celjskih delavskih organizacij je pozdravil dr. Topa-loviča s. France Svetek, ki je ob burnem pritrjevanju pevskega zbora in zaupnikov navajal, da se celjski delavci iskreno vesele njegovega prihoda, kajti dr. Topalovič je z vsem svojim dosedanjim delovanjem dokazal,	da	je iskreno	vdan	delavskemu
pokretu,	ker	je bil tudi	takrat	z njim, ko
je bil pokret	majhen in	razcepljen in svo-
jim vodjem ni mogel nuditi ne bogastva ne slave. H koncu je s. Svetek izrazil željo vseh navzočih, da bi dr. Topalovič čimpreje nastopil na shodu v Celju m podrobno orisal sedanji položaj. Po govoru s. Svetka je pevski zbor zapel dragemu gostu dobrodošlico. S. Topalovič se je za ta prisrčni sprejem vidno vzradoščen zahvalil ter izjavil o pevskem zboru, da prekaša vsa njegova pričakovanja. Izrazil je upanje, da bo imel zbor čimpreje priliko nastopiti pred širšo delavsko javnostjo po možnosti v Beogradu ali v Zagrebu. Glede nastopa na shodu je pa izjavil, da ima še največ časa v dnevih med katoliškim in pravoslavnim Božičem in da se bo takrat vabilu Celjanov z veseljem odzval.
R2iš£e pri Zagorju.
Brezposelni zahtevaj.0 odpomoč. Pod
tukajšnjo občino spada tudi rudnik Kisovec, splošno označen kot rudnik TPD v Zagorju. Pri tem. rudniku je zaposlenih skoro ravno toliko rudarjev kakor pri rudniku Ko-tredež v Zagorju. Zato je naravno, da je pri redukcijah bilo doslej prizadeto tudi delavstvo kisovškega rudnika. Ko je v tekočem letu TPD napovedala večje redukcije delavstva, se je na pobudo zastopnikov delavstva občine v Zagorju. TPD in banske uprave ustanovil v Zagorju skupni prehranjevalni odbor, kateri ima nalogo skrbeti za brezposelne v Zagorju in seveda tudi za občino Ržišče. V ta prehranjevalni odbor je bil izvoljen župan občine Ržišče. In reči se mora, da je ta prehranjevalni odbor vršil svojo nalogo vestno in nepristransko, tako da od prizadetih o načinu delitve podpor ni bilo nobene kritike. To pa ni šlo v glavo gotovim eksponentom v odboru občine Ržišče. Začeli so rovariti na vse načine, da dobe prehrano za svoje brezposelne v lastne roke. Prehranjevalni odbor v Zagorju jim je povedal, da je to nesmisel,* zakaj čimbolj se bo ta prehranjevalna akcija delila na posamezne občine, tem manj bo v stanu zbirati sredstva. Vse zastonj! Odbor občine Ržišče je vztrajal na svojem stališču. Zato je s. J. Arh na seji prehranjevalnega odbora glasoval proti cepitvi prehranjevalne akcije, z izjavo, da ne more glasovati za nekaj, kar bi bilo v škodo bednih in brezposelnih. No, in zgodilo se je, kar so gotovi gg. v občinskem odboru ob-
livar obleke
Lastna izdelava blaga in podloge nam omogočuje nuditi
TIVAR OBLEKE
za gospode, dečke in otroke najboljše kakovosti do
naj nižjih cenah /
CENA OBLEK ZA GOSPODE.............................
Din 190-—, 240-— do 750*—;
ZA DEČKE:.........................................
Din 200‘— do 330-—;
GAMBETA OD 11 DO 14 LET:..........................
Din 210*— do 270-—;
MORNARSKA OBLEKA OD 3 DO 10 LET:..................
Din 130-— do 150*—;
OBLEKA ZA OTROKE OD 3 DO 10 LET...................
Din 110’— do 270*—;
RAGLAN: ..........................................
Din 320*— do 650-—;
HLAČE:............................................
Din 90*— do 180*—.
Obiščite naše prodajalce v Mariboru:
Jakob Lah, Glavni trg 2
in Veletrgovina
H. J. Turad, Aleksandrova c. 7
pa se bodete uverili o resničnosti naših navedb/ Prost ogled, ne da bi se sililo k nakupu t Pazite na zaščitni znak in tvorniško ceno ■ Pazite se pred ponaredbami!
Pazite
na gornjo ceno
čine Ržišče želeli. Posledice? Brezposelni v Zagorju in v okoliških občinah so dobili svojo redno mesečno podporo že 1. avgusta, a brezposelni v občini Ržišče pa še do danes ne. Istotako je prehranjevalni odbor v Zagorju sklenil razdeliti večjo količino moke med še zaposlene rudarje, a ržiška občina se še ni izjavila, ali naj dobe to moko tudi rudarji rudnika Kisovec. Tako morajo bedni rudarji in lačni brezposelni čakati in stradati popolnoma po nepotrebnem, samo zaradi političnih ambicij nekaterih gospodov. — Skrajno čudno pri celi stvari pa je, da sedi v občinskem odboru tudi nekaj nekdanjih marksistov, ki bi moraiH kot delavski zastopniki vendar vedeti, kakšna je njih naloga v občinskem zastopstvu. To bi. se predvsem morali zavedati občinski možje, rudarji, ki morajo sami preživljati po 6 otrok. Le-ti bi se morali z vso silo zavzeti za koristi brezposelnih.
Jesenice.
Redni letni občni zbor kluba esperan-Itstvo se bo vršil v nedeljo, dne 28. avgusta t. 1. s pričetkom ob 9. uri dopoldne v posebni sobi kavarne Mencinger (Arh), Slov. Javornik št. 93. Ob tej priliki se lahko pri-glase novi člani in event. tečajniki. Če se bo priglasilo dovolj interesentov, se bo tudi v tem letu vršil esperantski tečaj. Pristopnina in članarina je minimalna. Zato je vsakomur omogočen pristop. Odzovite se polnoštevilno. Tial vivu Esperanto! — Odbor.
Karambol. V pondeljek, 15. t. m., ob pol 12. uri sta zadela tik pred vhodom v tovarno KID avto 3/606 in kolesar, nek tuk. dimnikarski pomočnik drug ob drugega. Dimnikarski pomočnik je vozil po desni strani ceste, avto pa mu je po levi strani privozil nasproti. Avto je kolo zdrobil, kolesarju se pa ni zgodilo nič hudega. Krivca nesreče bo ugotovilo sodišče.
Sv.Lovrenc na Pohorju
Redukcije delavstva v tovarni Kiifer.
Vodstvo tovarne Kiifer v Sv. Lovrencu na Pohorju, kjer se izdelujejo srpi in kose, je te dni odjavilo večinoma vse svoje delavce pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. Tovarna je po smrti bivšega lastnika g. Kuferja prešla v roke dedičev, ki pa bodo bržčas obrat popolnoma ustavili in likvidirali. S to redukcijo delavcev se je zopet znatno povečala armada brezposelnih. Nikdo pa se ne vpraša, kam s temi reveži, ki jih je vsak dan več.
Potek Šahovskega tunirja »Svobode"
podr. Jesenice na Galerijah pri Bledu.
Po prihodu turistovskega vlaka na postajo Podhom so odšli vsi šahisti in gosti iz raznih krajev Dravske banovine strnjeno na Galerije. Po kratkem odmoru na licu mesta je otvoril turnir in pozdravil vse udeležence vodja turnirja, Perko Vencelj. V kratkih besedah je obrazložil pomen šah. turnirja na prostem in kulturni razvoj delavstva. Nato je bilo žrebanje, ki je uvrstilo igrače v pare za prvi kolo. V razsodišče so bili izvoljeni g. Milan Vidmar, Perko Vencelj in Šorli Jože. — Rezultati so bili ti-le: I. kolo: Rošic V. : Kapus E. 1 : 0, — Ložar A. : Vidmar M. 0 : 1, — Manfredo A. : Žen I. 1 : 0, — Hofinger A. :
za Cankarjevo družbo. Za 20 Din dobi vsak član 4 lepe knjige. =====
Šiška J. remis, — Oblak A. : Perko V. 0 : 1» — Stražišar	V. : Trček A. 1 :	0, —	Šorli
J. : Šubic P. 1 : 0.	— II. kolo:	Perko V. :
Stražišar V. 1 : 0, — Rošic V. : Manfredo A. 0 : 1, —	Vidmar	M. : Šiška	J. 1 :	0, —
Hofinger A.	: Šorli	J. 0 : 1. — 111.	kolo:
Manfredo A. : Perko V. 0 : 1, — Šorli J. : Vidmar M. 1:0. — Finalna igra za določitev prvaka in podaritev pokala je bila med Perkom V., članom »Svobode«, in Šorlijerrt J., članom akad. šah. ki. iz Ljubljane. V zelo napeti in zanimivi igri se je s. Perko V. v dvajsetih potezah udal in je bil proglašen kot časten zmagovalec g. Šorli Jožer doma iz Kranja. Po končani odločilni igri je podaril vodja turnirja pokal g. Šorliju, kot prvaku prvega turnirja na prostem. Nato se je g. Šorli zahvalil za sprejeto nagrado z željo, da se ob priliki drugega turnirja snidejo udeleženci v večjem številu. S. Prešern Andrej je med časom fotografiral nekatere momente te prireditve. Vodja turnirja je nato zaključil turnir in se zahvalil vsem udeležencem'.
Razno.,
Grozovita povodenj v Mandžuriji.
V Mandžuriji je nastalo prejšnji teden silno deževje in reke so poplavile ogromna ozemlja. Voda se je razlivala po dolinah, kjer so večinoma naselbine in mesta. Povodenj' je porušila nad petsto večjih miest im naselbin, tako da je nad deset milijonov prebivalcev brez strehe in brez hrane. Mandžurija je obsežna kitajska dežela, ki so jo proglasili Japonci za samostojno državo. Ima pa slaba pota in je malodane brez železnic. Vzhodno-kitajska železnica je pa obenem porušena. Več stotisoč ljudi je poginilo. Ostalo prebivalstvo, ki se je rešilo, gladuje. Ljudje jedo travo in listje. Obenem pa se je jela širiti kolera, ki zahteva ogromne žrtve. Zdravniške pomoči ni, zato vsakega bolnika prepuste žalostni usodi, da pogine tam, kjer ga je bolezen zalotila. Mrličev nihče ne pokopava. Malenkostno dovažajo posameznim taboriščem hrano z aeropla-ni. Ogromna škoda se pa sploh še »e da oceniti. Tako velikanske poplavne katastrofe zgodovina človeštva sploh ne pozna.
Japonska je okupirala Mandžurijo. Japonska je sklenila z rnand-žursko vlado pogodbo, ki prepušča polni vpliv Japonske v Mandžuriji. Ena glavnih določb pogodbe pravi: mandžurska vlada prizna vse ukrepe japonskih oblasti. Da Japonci opravičijo svojo mandžursko politiko, so odkrili v Mandžuriji zaroto, ki je hotela umoriti predsednika vlade, finančnega in notranjega ministra. Listi celo poročajo, da so te zarotnike denarno podprle japonske osebnosti. — To so lepe stvari!
Enoletni trgovski tečaj
Slovenskega trgovskega društva v Mariboru
Pouk se bo vršil v prostorih drlavne trgovske akademije v Mariboru, Zrinjskega trg Stev. 1, I. nadstropje.
Predmeti: knjigovodstvo, trgovsko računstvo, slovenska in nemška korespondenca, nauk o trgovini in menicah, gospodarski zemljepis, slovenska in nemška stenografija, strojepisje, blagoznanstvo ter nemščina in slovenščina.
Otvoritev teiaja bo dne 9. septembra 1932.
Vpisovanje je dnevno od 9. do 10. ure na Zrinjskega trgu št. 1 /I., soba štev. 28-a. — Sprejemajo se tudi pismene prijave na ravnateljstvo tečaja.
Pazite na naslov:
Enoletni trgovski teiaj Slov. trg. druitva v Mariboru,
Zrinjskega trg it. 1/1.
IQ^g5HiSg^&^g3El£lBElB!SflBBIBBBBHHBBBBflB
13
S3 NoMte svoje prihranke	|	N	UIoop nbretiulemn na B7A
v Štajerski hranilnici in posojilnici	S5':		VKU£w Umi felllli |#ii U / 2 |0 proti trimesečni odpovedi.
v Mariboru, Slomškov trg Stev. 6.	■	M	UP
B
B
IB
m
B
B
bbesbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbibbbbbbbbbbbbbbbbbbhbbibbbbesbbbbb
Tiska:	Ljudska	tiskarna,	d.	d.	▼	Mariboru,	predstaviteli	Josip	Ošlak	v	Mariboru.	—	Za	konzorcij	izdaja	in	ursjuje	Viktor	Eržen	v	Mariboru.