NO. 190 Domovi m * II/* g W Gl% HI— HO )wl E AM€RICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAG€ ONLY SLOV€NIAH MORNING NGWSPAPGR CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, SEPTEMBER 29, 1952 LETO on — VOL. Lin Pregled važnih novic preteklega tedna j Strupen napad Pravde na amer. poslanika Kennana v Moskvi ★ DEMOKRATE so pričeli ma- lo skrbeti akademsko zasnovani I Stevensonovi govori, češ da so Napad je najbrž UVOd V SOV preprostemu ljudstvu često ne- jetsko zahtevo pa odpokli- razumljivi. časnikarji pravijo, cu ambasadorja iz Moskve, da atmosfera v Stevensonovem , „ glavnem stanu spominja obiske MOSKVA. - “Pravda . organ valca na obisk kakega univerzi- s°vJetslf k“mun- PartlIe’ JC d"e , , ,.vv „ . , . v 26. septembra osebno napadla tetnega sredisca. Ta skrb je se .j” . . „ ojačena po Nixonovem govoru, s a”'“'“keSa ambasadorja George katerim je predložil javnosti f- p""8”8’ ^^rega je oznae- j ,, j la kot klevetnika ki se skriva podatke o darovih, ki lih ] e spre- ... ... : . . . n- 0 v za krinko diplomata, lemal, in o svojem finančnem tja- . m A ^ Kennan ne more brzdati svo- stanju. To je storil tako razum-l , a • . ... . v. . ., j . j. -i jega sovraštva do Sovjetsske Ijivo m učinkovito, da je zadivn J s ■„ . _ U,T ,J . . . t zveze, ’ pravi Pravda. “Ne samo, lastne mogule svoje stranke, v . , ^ . . 6 , , da noče izboljšanja amer.-sovjet- zenske pa spravil v jok m stok... , ,, ^ J m „ .1 , . . v,, skih zvez, temveč ne zamudi ce- Zato demokrati komaj čakajo , .... , , . . , lo nobene prilike, da bi Jih po- napovedanega agitacijskega P°‘ » tovanja predsednika Trumana, s ^ v. tako siIen M. k. je navajen govor. . *ak“jk pad na ameriškega poslanika, ki bolj “po f™ k» brez je še vedno akreditiran pri sov- superlativov m knlatie, jetski vladi. Napad je bil tako ★ NA DRUGEM MESTU današ- oster, da diplomati ugibajo, če nje prve strani poročamo, kako ni bil morda uvod v sovjetsko je moskovska “Pravda” osebno zahtevo, da Amerika odpokliče napadla ameriškega ambasador- ambasadorja, ki je pri sovj. vla-ja v Moskvi, katerega označuje di “persona non grata” ali neza-za klevetnika, ki se skriva za peljiva oseba, krinko diplomata. — Ob strupe- Ta napad je posledica Kenna-ni propagandi sovraštva, ki jo nove izjave v Berlinu, ko je vodi Sovjetija napram Združe- dejal, da so zapadni diplomati v nim državam, ni to nič novega Moskvi docela izolirani ter da in nič izrednega. V dosego svo- se počuti v Moskvi tako, kakor jih ciljev se sovjetski režim ka- se je v nacij skem koncentracij-kor tudi vsi ostali komunistični skem taborišču po japonskem režimi poslužujejo vreh sredstev j napadu na Pearl Harbor, ki jih posvečujejo nameni. Zdra-j va politična moralnost bo sankcionirala stroge in izredne mere v izrednih in hudih časih; sebič-nostnih ambicij, izdajstev, umorov in Velikih Laži pa ne bo odobrila nikoli, zakaj vse to so ravno tiste stvari, ki povzročajo hude in hudobne čase! ★ KER SO V JETI JO zdaj že dokaj dobro poznamo se ne bomo čudili opisu Amerike, kakor jo Ferguson je ukazal vrniti "prispevke' kontraktorjem Nixonova zadeva prispevkov je sprožila zdaj vsestransko razkrivanje “prispevkov.” COLUMBUS, O. — Državni je te dni prikazal^na moskov-1 avditor Joseph T. Ferguson je skem radiu neki komentator, ki odredil, da se ima $1,070 v “ne-je povedal strmečemu ljudstvu, j avtoriziranih kampanjskih prida se vrše v Sinngu ekse- spevkih vrniti onim trinajstim kucije vsak četrtek, “ekseku-j ohijskim kontraktorjem, ki so cije ameriških delavcev pa dan jih prispevali, za dnem, brez prestanka po 24 j To je Ferguson storil potem, ur na dan.” Ameriko opisuje ko- ko je Charles P. Taft, republi mentator kot pravcato delavsko I kanski kandidat za governerja, jetnišnico, v kateri pretepavajo j zahteval, da demokratski gover-delavce ž žiloivkami in konci vr- j ner Frank J. Lausche odredi to-vi ter jih priganjajo do najviš- zadevno preiskavo, jih dosegljivih delazmožnosti. Ferguson, ki zdaj kandidira ze — Za one, ki živijo v Clevelan- za svoj peti termin, je rekel, da du in okolici, pa bo zlasti zani- ni nikoli pooblastil svojih usluž-miva sledeča ugotovitev tega bencev za nabiranje kampanj-moskovskega komentatorja: — skih prispevkov. “Kadar koli je plačilni dan v ------o clevelandski jeklarni Republic Kadar se ne brigate za opo Steel Corp., se zbere pred nje- zorila, dokler ni prepozno, ste nim vhodom množica pohablje-| krivi svoje nesreče sami. nih ljudi, ki tam prosjačijo, dokler jih policija ne razžene.” ★ Mrs. H. BROWN je poslala uredniku clevelandskega lista “The Press” sledeče pismo: “Če je kdo toliko dobil od kake dežele kakor je dobil igralec Charlie Caplin od Združenih držav, bi bilo najmanj, kar bi se moglo od njega pričakovati, da bi postal državljan in prisegel zvestobo deželi. Ker Chaplin ne smatra tega za potrebno, naj torej ostane izven dežele. Če misli, da bo njegova rojstna dežela Anglija storila toliko za njegove ot roke, kakor je storila Amerika zanj, naj ostane tam in Bog z Opice in miši so se žive in zdrave vrnile iz stratosfere Vremenski prerok pravi: Danes in ponoči jasno in na dalje toplo. Važni dnevi svetovne zgodovine Dne 29. sept. 1758 je bil rojen Horatio Nelson, angleški njim!” - Moške besede, čeprav atoal in junak pomorske bitjih je izgovorila ženska! 1 ke pri Trafalgar ju.____________ ★ WASHINGTON. — Urad, v jih je bilo justificiranih zaradi čigar področje spadajo jetnišni- izvršenih umorov, 17 za posilst-ce, poroča, da je bilo v letu 1951 vo in 1 za roparski napad. Med izvršenih v Ameriki 105 ekseku- justificiranimi je bilo 57 belcev, cij, ki so jih odredile civilne sod- 47 črncev in en ameriški Indija-ne oblasti. Sedem in osemdeset J nec ter ena ženska. TITOVKA — J o v cinka Broz-Tito, tretja žena jugoslovanskega komunističnega diktatorjai Jovanka je bila ves čas vojne pri partizanih in je dosegla čin majorja. Je še vedno v aktivni vojaški službi. Tito in Jovanka Budisavljevič sta se poročila že junija, uradno pa je bila poroka naznanjena ob priliki zadnjega obiska angleškega zun. ministra A. Eden v Beogradu. STEVENSON 1E OBJAVIL PRISPEVKE Njegovemu zgledu bodo morali vsekakor slediti tudi republikanski politiki. LOUISVILLE, Ky. Governer Stevenson je odprl svoje knjige o skladih iz preostalega kampanjskega denarja ter izjavil, da bo objavil tudi svoja davčna plačila zadnjih desetih let. Senator John J Sparkman iz Alabame, njegov sokandidaf za podpredsednika, bo storil isto. S tem presenetljivim naznanilom vred je Stevenson naznanil tudi imena osmih mož, ki so dobili darila ali denarne nagrade iz dotičnega fonda, kakor tudi imena kakih 1,000 prispevate-Ijev, ki so prispevali v njegov kampanjski sklad leta 1948. Daje je Stevenson objavil imena štirih čikaških “businessmanov” ki so prispevali $2,900. Prispevki originalnega kampanjskega sklada so znašali v celoti $172,840,10. Po kampanji je ostalo od tega denarja $18,-744.96. Najmanj polovica denarnih daril, ki jih je razdelil, je znašala manj kako $10.00, je rekel Stevenson. Zdaj republikancem ne kaže drugega, kakor da sledijo njego-mu zgledu in objavijo vire svojih fondov. Prihodnja konvencija AFL bo v St. Louisu NEW YORK. — Ameriška delavska federacija je določila, da se ima njena prihodnja konven cij a vršiti v St. Louisu, — če bo zajamčeno, da se ne bo izvajalo diskriminacije napram delega-tom-črncem. St. Louis je bil izbran pod pogojem, da George Meany, tajnik in blagajnik organizacije, poprej ugotovi, da bo dovolj prostora v hotelih na razpolago. Kralj Feisal gost kraljice Elizabete SOUTHAMPTON, Anglija,— Sedemnajistletni kralj Iraqa Feisal, ki je prispel sem iz New Yorka, bo za čast svojega bivanja v Londonu gost krajice Elizabete. Raketa je ponesla živali 38 milj visoko v zrak, odkoder so se zdrave vrnile. WASHINGTON. — Poveljstvo zračne sile je dalo v javnost filme, ki kažejo, kako so dve o-pici in dve miši potovale dne 22. maja v raketi 38 milj visoko v zrak. Filmske slike, ki so jih snemale mehanične naprave v notranjosti rakete tekom njenega silno naglega poleta, prikazujejo obnašanje živali tekom te vrtoglave vožnje v stratosfero. Ena miš je “plavala” ter se kakor nora otepala po praznini prostora, ker je bila lažja ko zrak, drugi pa se je posrečilo, da se je s krempeljci trdno obdržala ob robu kletke. Opici, ki sta bili privezani na svoja sedeža, sta stoičnd prebili vožnjo ter se čili in zdravi vrnili iz zračnih višav, ter takoj pričeli s svojim “mon-kej-biznesom”, čim sta bili zopet na trdnih tleh. — S tem je, dobilo letalstvo dokaz, da so letalcem omogočeni poleti v stratosfero. BLOKADA KOREJE; MORALA RDEČIH NIZKA Nova obrambna črta se razteza skoraj od sovjetske meje do otoka Koje.-Severnokorejski dezerter je povedal, da je morala severnokorejskega vojaštva skrajno nizka. TOKIO. — Poveljstvo čet Zdr. zahteva civilno prebivalstvo ta-narodov je odredilo pomorsko ; kojšnje premirje in pod “vsaki-okado celotnega korejskega mi pogoji.” dotoka. >pa častnik je poročnik Lee General Clark je hkrati ozna- Dong Yup, ki je bil izšolan v Tonil ustvaritev nove obrambne kiUj p0tem pa izvežban v komu- Dvanajst nadaljnih rdečih kolovodij je obtoženih zarite Te, zadnje, so prijeli v mestih Seattle in St. Louis. — Propagirali so nasilno strmoglavljenje vlade. WASHINGTON. — Federalni poroti v Seattle in St. Louisu sta obtožili dvanajst nadaljnih komunističnih voditeljev zarote ter propagiranja za nasilno strmoglavljenje vlade. S temi je zdaj obtoženih in zaprtih že 18 funkcionarjev komun, partije, ki so jih prijeli pretekli teden FBI organi na zapadni obali ter po mestih srednjega zapada. Šest od teh voditeljev je bilo prijetih in zaprtih pretekli ponedeljek v Detroitu. "Vsi so obtoženi kršenja Smithovega zakona, ki prepoveduje propagiranje za nasilno strmoglavljenje vlade. Isti zakon predpisuje za ta zločin kazen $10,000 globe ali 10 let zapora ali pa oboje. Vlada je pod tem zakonom, ki je bil uzakonjen leta 1948, prijela in obsodila že nad 80 partij-kih voditeljev. črte, raztezajoče se skoraj prav od sovjetske meje do otoka Ko-je na južnem koncu korejskega polotoka. Vsaka ladja, ki bi priplula v to blokadno zono, bo temeljito preiskana, neglede na to, kateri državi pripada. Gen. Clark je izjavil, da je bila blokada določena zaradi izkrcavanja sovražnih agentov na korejsko obalo, kamor so priha-jeli z ladij v malih čolnih. Nekateri teh so bili izkrcani na otokih Cheju in Koje; vsi ti agenti so pod direktnim poveljstvom severnokorejskih in kitajskih komunistov. SEOUL, Koreja. — Nek mlad severnokorejski inteligenčni oficir, ki je dezertiral od svojih čet, je izjavil, da je morala Severnokorejcev zelo nizka in da nistični šoli v Madžuriji. “Morala severnokorejske armade je zelo nizka,” je rekel. — “Rdeča armada pa misli, da je večina dežele razdejane ter zahteva večja ojačenja od Kitajcev. “Civilisti nižjih slojev hočejo premirje pod vsakršnimi pogoji. Civilisti višjih slojev pa pravijo, da je prostovoljna repatriacija ujetnikov popolnoma pravilna. (To je, da zavezniki vrnejo samo one ujetnike, ki se hočejo sami vrniti). Dezerter je dalje dejal, da je videl mnogo pilofov-Kavkazijcev (ljudi belega plemena), ki upravljajo sovjetska jet letala, in prav tako je videl, kako so beli ljudje instalirali protiletalske topove. NOVI GROBOVI Za preprečitev “Nixonovih” incidentov WASHINGTON. — Senator Wayne Morse, republikanec iz Oregona, je dejal, da bi morda ne bilo “Nixonovega incidenta če bi kongres sprejel njegovo predlogo, da morajo člani kon gresa objaviti vse vire svojih dohodkov. Senator Morse je predlagal svoj tozadevni predlog vsako leto izza leta 1946, pa je vse predlaganje zaman. -------o------ Sporazum o avstrijskem paktu DUNAJ. — Dne 24. sept. sta se posvetovala angleški zunanji minister Anthony Eden in avstrijski kancler Leopold Figi. Uradno poročilo naznanja, da sta dosegla popoln sporazum v svojih prizadevanjih po potrebi skorajšnje mirovne pogodbe za Avstrijo, ki ji bo zajamčila svobodo in neodvisnost. ' Jacob Petrič Po 2-mesečni bolezni je preminul na svojem domu na 6818 Bayliss Ave., Jacob Petrič, v častljivi starosti 97 let. Bil je vdovec. Soproga Helena mu je umrla leta 1925. Tukaj zapušča 3 sinove, John, Frank in Charles. Sin Joseph je umrl leta 1940, hči Mary Turk pa leta 1919. Dalje zapušča 8 vnukov in 3 pravnuke in več sorodnikov. Rojen je bil v vasi Parova, fara Sv. Gregor na Dolenjskem. Tukaj je bival 60 let. Bil je član dr. Srca Jezuszovega (staro. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 8:45 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob 9:30 uri in nato na Cal-varija ipokopališčše v družinsko grobnico. Jacqueline R. Bergoč in sin Na parodu v Huron Rd. bolnišnici sta preminula Jacqueline R. Bergoč in novorojeni sin. Bila je stara 23 let in stanovala na 15300 Waterloo Rd. Tukaj zapušča soproga Josepha, mater Mrs. Mary Genett, sestro Marie Sedivy ter več sorodnikov. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 8:45 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev St. Jeroma ob 9:30 uri in 'nato na Calvarija pokopališče. Martin Tomažin Po dolgi mučni bolezni je preminul v Marymount bolnici rojak Martin Tomažin v starosti 62 let. Bival je pri Mirtelnovi družini na Aurora Road v Bed-fordu. Spadal je k društvu sv. Lovrenca št. 63 KSKJ. Tukaj zapuššča sina Martina in hčer Angelo. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob 8:30 iz Louis Ferfolia zavoda, v cerkev sv. Lovrenca ob 9 uri in od tam na pokopališče. Mark Tarac Umrl je Mark Tarac, 1641 E. 26 St., star 62, in doma iz Žum-beraka, Jugoslavija. Zapušča ženo Andjo, hčer Mary Diane in sina Marka ter sesUo Julijo v Jugoslaviji. Bil je član treh hr-vatskih društev. Pogreb bo v torek iz Golobovega zavoda v cerkev sv. Pavla ob 9:30 in od tam na pokopališče. Emil M. Zorko V soboto zvečer je nenadoma umrl na svojem domu na 1671 E. 26 St. Emil Math Zorko, star 33 let in rojen v Clevelandu. Zapušča ženo Leono in troje otrok: Emil Jr., Dale in Earl, starše Cyrus in Rose (roj. Dobra-vic) Zorko, tri brate: Stanley, Edward in Zorn in dve sestri: Rose Massolinos in Dorothy. Pogreb je v oskrbi Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St. Čas pogreba še ni bil določen. NAJNOVEJŠEVESTI SPRINGFIELD, IH. — Demokratski kandidat Stevenson je odprl javnosti svoje knjige, kakor je bil obljubil. Iz knjig je razvidno, da je imel v zadnjih 10 letih $500,046 dohodkov od plač in dividend ter da je plačal od te vsote '211,980 v davkih. SEOUL, Koreja. — Štiri ameriška jet letala so včeraj po pomoti bombardirala Ueki komaj zavzeti hrib na zapadni fronti, ter s tem pomagala Kitajcem zapoditi nazaj s hriba hrabro grško vojaštvo, ki je hrib zavzelo in ga držalo. WOOSTER, Ohio. — Vlak predsednika Trumana, ki se nahaja na 15-dnevnem agitacijskem potovanju, se je včeraj ustavil za dve uri in pol v tem mestecu, ki ima 14,000 prebivalcev. Truman, jijego-va hčerka Margaret in ostali v njegovem spremstvu so ob tej priliki prisostvovali božji službi v baptistovski cerkvi. Truman je govoril ljudstvu s platforme zadnjega vagona. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice , Eksplozija— V spalnici doma ‘kralja polke’ Frankie Jankoviča na 1544 Bel-voir Blvd., v Clevelandu je nastala eksplozija plina, pri čemer je bil opečen Jankovičev 18-me-seni sinček Gerald, ki je spal v svoji posteljici. Njegova mati, Jankovičeva žena June, je bila ob času eksplozije v drugi sobi. Hčerka Linda, ki je stara 11 let, je stekla v otroško sobico ter odnesla iz nje malega Geralda na varno. Geralda in Lindo so prepeljali v bolnišnico, kjer sta oba izven nevarnosti. Eksplozija je povzročila za $5,000 škode.—Ostalih Jankovičevih otrok, 3-let-ne Andreje, 6-letnega Richarda in 9-letnega Frankiea ob času eksplozije ni bilo doma. Lep uspeh Lige— Včeraj Ligina prireditev v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. je bila kljub izredno lepemu jesenskemu veremenu lepo obiskana. Dvorana je bila polna. “Teta na konju,” veseloigra v treh dejanjih, ki jo je postavil na oder “Slovenski o-der” je bila dobro podana. O prireditvi bomo še spregovorila Na obisku— John Debelak iz Eveletha, Minnesota, je prišel na obisk k svoji hčeri in sinu Josephu, ki živi na E. 210 St. V našem mestu ostane 14 dni. Dobrodošel! Iz bolnišnice— Mrs. Angela Stražar s 3606 E. 81 St., je srečno prestala težko operacijo v St. Alex bolnišnici. Se lepo zahvalj j uje za obiske, šopke in karte, želimo ji skorajšnjega okrevanja. Rojenice— Louis in Mary Lozar, 17406 Grovewood Ave., se je rodil že drugi sinček. Mati se nahaja v Huron Rd. bolnišnici. S tem sta postala Mr. in Mrs. Louis Roytz s Chardon Rd., drugič stari oče in stara mati, prav tako tudi Mr. in Mrs. Louis Lozar v Aurora, Minn, čestitamo! Po pismo naj pride— Frank Zajc ima v našem uradu pismo. Iz bolnišnice— Mrs. Vera Bencina, 13903 Dei-se Ave., se je vrnila iz bolnišnice na svoj dom. Obiski dobrodošli. Seja— Klub Ljubljana ima v torek zvečer ob 7. uri sejo na Recher Ave. Prva oletnica— V sredo 1. oktobra ob 8:15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pokojnega Louis Koželj spomin 1. obletnice njegove smrti. Nov odbor— Waterloo Grove WC Circle No 110 si je izbral za sledeče poslovno leto sledeči odbor: Polona Balish, preds. Emma Janc, podpreds., Justine Klemenčič, tajnica, Molly Tomažič, blag., Marie Benda, kaplan, Ursula Branisel in Emma Janc, nadzornici, Cecilija M. Wolf, fin. tajnica, 1251 E. 173 St., KE 1-2564. Seja vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Zgubljena očala— V soboto popoldne so se na St. Clair Ave. med 61. in 62. cesto zgubila očala. Pošten najditelj je prošen, da jih pusti v našem uradu. Ameriška Domovina i vi i »ac-/« ru—iiorvti »17 St. Clair Are. HEnderson 1-0628 Cleveland 3, Oblo Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, tinder the act of March 3rd 1879._______________ No. 190 Mon., Sept. 29, 1952 Za svobodo in dostojanstvo človeka pravilno povedal dunajski nadškof. Ravno tako pa bo kmalu prišel čas, ko se bo nečastno zrušil socialistični družabni red. Takrat bodo spregledala tudi koristni bedaki. Kakor pa za kapitalističnim družabnim redom ne jokamo, tako in še bolj pa se bomo veselili, kadar se bo zrušila stavba nasilnega socializma oziroma komunizma. Na sVetu se spreminjajo oblike družabnega reda in gospodarstva, Cerkev pa vedno uči isto resnico, da je treba vedno in povsod spoštevati človeško svobodo in dostojanstvo. Proti vsem sistemom in redom, ki tlačijo človeško svobodo in dostojanstvo pa se je Cerkev vedno borila in za to tucj trpela. M. Lasallski glasovi in odmevi (Piše Matevž iz “Sunny Spot City-a”) La Salle, 111. — Zadnji “week-1pripravili svoje zaloge za zimo. end” se s sosedom kar nisva mo- “Kaj se ne bom. Leta 1908 se gla kam dati. Jožeta mojega I spominjam, da sem kupil od ne- Avstrijski katoliški shod, ki se je vršil letos v avgustu na Dunaju, si je določil kot geslo: “Za svobodo in dostojanstvo človeka. “Nadškof koadjutor dr. Jachym je na pripravljalnem dnevu za ta katoliški shod z ozirom na to geslo izrekel sledeče besede: “To naše geslo za katoliški shod nekako presega strogo cerkveno področje in se tiče vseh. To geslo sledi iz^ zahteve Cerkve, da ima pravico govoriti tudi v čisto človeških zadevah, če tudi segajo preko cerkvenega in zakristijskega prostora. Svoboda in človekovo dostojanstvo so vrednote, ki ne pomenijo le sedanjosti marveč tudi preteklosti najvišjo dobrino. .To so večne vrednote, ki jih je treba rešiti preko vseh časov. Vsak čas pa ima svojo obliko, v katero zajame te vrednote. Cerkev se bori za duhovno vsebino teh vrednot, ne pa za obliko, v kateri so se predstavljale v preteklosti, bori se za njih vsebino, ne pa za meščanski okvir. Mi ne smemo zagrešiti te napake, da bi branili te vrednote s sredstvi preteklosti, čeprav so tudi v preteklosti dosti pomenile. Cerkev ne more biti nočni čuvaj propadajočega in v sebi se razkrajajočega družabnega reda. Cerkev je pripravljena boriti se ne za fasado preteklega časa, pač pa za večno veljavne vrednote.” Koncem osemnajstega in tekom devetnajstega stoletja je bil filozofski in gospodarski liberalizem nekaka moda po vsem svetu. Vsi, ki niso prisegali na njega, so bili označeni kot nazadnjaki, mračnjaki, dočim so nosili pristaši svobodomiselne filozofije in gospodarskega kapitalizma zastavo “naprednosti.” Katoliška cerkve je svarila! tako pred svobodomiselstvom kot pred gospodarskim liberalizmom, oziroma kapitalizmom. Vedno je povdarjala, da neomejen in razbrzdan ^gospodarski liberalizem pomenja sužnost šibkih slojev, predvsem pa izžemanje delavstva. Cerkev je branila človeško svobodo in dostojanstvo. Toda od takozvane liberalne strani se je culo: “Kdor ne more plavati, naj utone, to je zakon narave. “Vsa svarila katoliške cerkve so zavračali z zasmehom in jih označevali kot nazadnjaška. Iz liberalizma in nacionalnega šovinizma se je razvil fašizem oziroma nacionalni nacizem in vse gorje, ki ga je rodil. Ko so se pokazale za malega človeka pogubonosne posledice “kapitalistične naprednosti,” se je pojavil kot odpor proti njemu socializem. Dočim je razbrzdani kapitalizem nujno vodil proletariat v odvisnost od privatnega kapitala, je odpor proti njemu v socializmu dosledno vodil delavstvo v sužnost države, oziroma državnega kapitalizma, ki ga predstavlja komunistična stranka. Zanimiv pojav pa je, da si je socializem z borbi za zmago nadel kakor prej kapitalizem plašč “naprednosti.” Tako si s tem pavjim perjem pokrivajo največji zločinci, zapeljivci, roparji in morilci, kar jih je še kdaj nosila ta zemlja, pa tudi največji neumneži, njih sopotniki oziroma koristni bedaki. Katoliška cerkev je sicer obsojala nauke razbrzdanega gospodarskega liberalizma, toda ona nima ne topov in ne letal, ona se bori le z duhovnimi sredstvi. Končno pa to ni stvar Cerkve, da bi narodom določala družabni red, ona se more prilagoditi vsakemu gospodarskemu redu, če le ta spoštuje človeško svobodo in dostojanstvo. Predvsem pa katoliški nauk zametuje nasilno revolucijo. No in radi tega, ker je katoliška cerkev obsodila tako brezbožni socializem oziroma komunizem kot njegovo idejo nasilne revolucije in tlačenje osebne svobode in človeškega dostojanstva, je “socialistična naprednost” pričela očitati katoliški cerkvi; da je ona zaščitnica kapitalizma in kapitalistov, da je ona proti naprednosti v socializmu, ki ravno tako kot je prej politični liberalizem, očita Cerkvi, da je nazadnjaška. * Kakor je moral iti ves svet skozi trdo šolo liberalne naprednosti, ki je prinesla vse izrodke kapitalizma, nacizem in vojne, da je spoznal do konca svojo zablodo, tako bo najbrž moral iti tudi skozi trdo šolo socializma, da se bo otresel te rdeče “naprednosti” kot največjega zla. Priznati moramo, da so Amerikanci zelo trezni ljudje in da so po ogromni večini že spoznali nevarnost socialistične “naprednosti,” le slovenski “napredni krogi,” so še tako za luno, da tega še niso spoznali. Kristan in komp. jim je dal toliko injekcij neumnosti, da se tega strupa še niso mogli otresti in ga še vedno prodajajo po svojih “naprednih” časopisih. Kapitalistični gospodarski red po svetu polagoma odmira, kjer ga ni nasilno odstranil državni kapitalizem pod pirja za nekaj časa. krinko komunizma. Polagoma se izoblikuje nov družabni red v smislu krščanskih socialnih načel, ki varujejo človeško svobodo in dostojanstvo. Prihaja čas, ko bosta delavec in podjetnik sedela skupaj pri isti mizi in kot enakopravna činitelja odločala o gospodarstvu. Takrat bo svet preklinjal tako kapitalistično kot socialistično gospodarstvo. Katoliška cerkev in katoliško socialno gibanje sploh nima povoda, da bi žalovalo za odmirajočim gospodarskim redom kapitalizma. Mi nočemo biti njegovi nočni čuvaji, je Precl Prvo vojsko kupovali in dobrega soseda sem opazoval, kako je hodil sem in tja in ogledava! svoje trt j e. Tam in tu je kako trto popravil, naravnal, itd. Končno me je zapazil, da ga opazujem in da sam seboj dolg čas prodajam, pa pride k plotu in me nagovori: “Ej Matevž, kaj pa tuhtaš?” “Menda nekaj takega, kakor ti,” odgovorim. “Tako, kaj pa meniš, da jaz tuhtam?” “Morda, da bi bilo dobro kako flaško “Union Star” suniti.” “Salament, ti znaš pa moje misli brat! Ako tako, kar prinesi, če imaš kaj mokrega, pa ga bova sunila iz flašk ven.” Tako me je Jože postavil na preizkušnjo, misleč, če ima ta kaj on kaj v svojem kevdru, bo ja zlomek kaj prinesel! Stopil sem v hišo in iz ledenice prinesel dve flaške, ki sva jih kaj hitro tudi izpraznila. Pri najinih letih že nisva dosti prida za kaj drugega. Ampak pri pijači sva pa vedno v ospredju. Ko si je Jože potolažil svoje želje po pivu, me je pa pobaral, koga bom letos volil za predsednika. “To so pa tajne reči, ki jih ne morem kar tako le razložiti pred teboj, kakor kak “auszegar” svoje knofe, šivanke in cvirn. Volil bom, to se razume, ampak odločil se pa še nisem, kateremu bom naklonil moj križ.” “Well Matevž, dobro pretuh-taj, pa prav voli, da bo prav za vse!” je pripomnil samozavestno in dobrohotno moj dragi sosed Jože. “Bom skušal, ampak, menim, da demokratje imamo zmago že kar v žepu.” “Ej Matevž, nikdar ne štej piščancev preje, nego se izležejo.” “Salament, to je pa tudi dober in pošten nasvet,” sem odvrnil. “Resnica j.e, včasih človek misli, kako se bo vse zgodilo, pa ti kak škrat pride vmes, pa ti . vse obrne in na glavo postavi. Treba je res previdnosti pri vsaki stvari. Tak vidiš je bil moj pokojni stric, ki so ga imeli vaščani za pravega preroka. Ko so ga ljudje spraševali ob jutrih, kaj misli, kako vreme bo prinesel dan, pa je odgovarjal: Le potrpite, bom vam zvečer povedal. In res vsak večer je potem joovedal, kako vreme smo imeli dotični dan. “Tako je, vidiš, stric je pamet rabil,” je dostavil Jože. Potem je pa še Jože razkladal svoje misli, zakaj tudi on misli, da imajo demokrati res že zmago v svojem žepu. Dobremu Jožetu nisem hotel ugovarjati, naj ima mož svoje veselje, zakaj bi mu pokvaril dobre želje, ki jih ima pri tem. Krenila sva k drugim predmetom. Jože ima letos zelo lep krompir, že cel mesevc ga koplje. Naredila sva dogovor, da mi ga bo dal štiri bušelje, da se tako vsaj s krompirjem zavarujem za zimo. Je treba gledati naprej v bodočnost. To spomlad je zmanjkalo v Ameriki celo krom-Zmanjkalo ga je le na trgu, ker so ga prekupčevalci poskrili in ga ni bilo na trg, zato, da so mu potem ceno podvojili. Znajo, znajo, samo da denar napravijo. Z Jožetom sva govorila dalje o starih časih. Vprašal me je, če se spominjam, kako smo še kega farmarja blizu Utice do blizu 400 funtov težkega prašiča za $12. Masti sva s staro na-cvrla, da smo je imela za celo leto, ocvirkov, Špeha, mesa je bilo, da nismo vedeli kam z njim. Naribala sva čebriček zelja, nekaj repe, krompirja za celo leto in vse skupaj s prašičem vred ni naju stalo $18. Takrat je bilo je. Seveda smo pa tudi zaslužili tako. Naše plače so bile v premo-gokopih po $25. do $30. na dva tedna. Včasih smo pa poleti stavkali, pa ribe hodili lovit v kanal in Illinois reko. Ko smo bili žejni, smo ga pa cukali s “pelce,” saj si ga tedaj dobil za en nikel najmanj cel liter. Kar se tiče cen je bilo f letno, z majhnim denarjem se je dalo živet. Ko bi bile tedaj take plače, kakor so zdaj, pa tiste cene, to bi se denar napravilo. Ampak veš dragi Joško, je vedno tako, da plače navzgor, pa tudi cene navzgor. Cene pa plača, druga drugo za rep love. Nato sva z Jožetom devala svet in vse v red, kako bi bilo prav za vse in po vrhu kajpada tudi za naju, če bi bilo tako in tako. Sva navihana z Jožetom, posebno še pri pivu, ali kaki drugi kapljici. Misli-se nama množe in švigajo na dan in plan v najinih glavah, da je kar veselje. Zdaj ko nimava včasih kaj drugega delat, greva tudi po gobe, ki jih jev naši okolici po gozdovih vsako leto precej. Kadar se spomnim na gobe, me vsakokrat obleti spomin, kako sem nekoč za las odskočil in tako ušel piku kače klopotače, tam v tisti grapi, kjer je bila nekoč cementovka pred več leti gori od Utice proti LaSalle. Po tisti zaseki, po kateri se odtaka voda doli s planote proti kanalu. Tok se v vročem poletju navadno posuši in ostane le kamenje, šel sem gori po tistem šudru navzgor, kar zagledam pri nekem štoru tako lep kupček, v kakoršni obliki zrastejo gobe. Površina je bila lepo grahasta, kakor goba. Vesel sem jo bil in že stegnil roko, da jo primem — a v tistem momentu že zaslišim neko rovšlja-nje, pa tudi kača je glavo stegnila in usekala proti moji roki, ki sem jo jaz z vso hitrostjo potegnil nazaj k sebi.. Strah me je stresel, kakor elektrika in odskočil sem za kake tri jarde nazaj in videl, kako se je jarila kača, ki sem jo predramil spečo no soncu. Krenem na drugo stran grape in doli navzdol pride nek farmarski fant, kake 15 let star in ga opozorim: “Be careful, boy, down there is a big rattle snake!” “Where?” od nas v večnost znani rojak Charles Pirh, ki je bival dolgo let na Oglesby, še poprej pa tudi v La Salle in po raznih bližnjih premogarskih naselbinah, kjer so preje obratovali premo-gokopi. Umrl je v starosti 73 let. Bil je dolgo trdna korenina, a zadnje leto je bolehal in zdaj je podlegel. Rojen je bil doli nekje v Šentjernejski okolici, katere narečje je govoril. Zapušča žalujočo ženo, štiri sinove in dve hčere in več vnukov in vnukinj in drugih daljnih sorodnikov. Pokopan je bil iz cerkve Presv. Srca na. Oglesby. Naj spava v miru! Slovenci na Oglesby, ki je oddaljen proti jugu štiri milje od LaSalle in je lepo mestece, so bili letos zelo počaščeni s tem, da je s konvencije Slovenske ženske zveze, ki se je vršila v Detroitu, Michigan, prinesla domov čast glavne predsednice Mrs. Josephine Livek. Podružnica SŽZ. na Oglesby ji je po povratu s konvencije priredila prisrčen sprejemni večer, kjer so ji izročili poleg iskrenih prisrčnih čestitk k izvolitvi tudi prekrasen “korsadž” (pušelc). Well, Oglesby se postavi in lahko se, ki ima fejst slovenske dekleta. Tudi skromni Matevž se jim klanja in jih pozdravlja tja preko reke Illinois in jim kliče: Naprej slo-^voril nam je, da je tujec in da venska dekleta in žene! ine ve. V tem je prišel od nekod Pozdravljeni vsi v LaSalle, naš bivši župnik p. Odilo in nas Oglesby, po vsej Ameriki in vsepovsod! Letna seja Lige New York, N. Y. — Letna seja Lige slovenskih katoliških Amerikancev se bo letos vršila v ponedeljek 6. oktobra v šolski dvorani pri sv. Vidu v Clevelandu ob pol osmih zvečer. Takrat bo v Clevelandu Mr. Jože Zdlar, naš glavni blagajnik. Da mu ne bo treba posebej hoditi iz Jolieta v Cleveland, se nam je posrečilo urediti, da bo naša letna seja na dan kot zgoraj povedano. Predsedoval bo Rt. Rev. Msgr. Oman, naš predsednik. Poročila o. poslovanju preteklih dveh let bo podal tajnik, p. Bernard Ambrožič. Vsi, ki Vam je delo z uspehi vred pri Ligi blizu srca, bodite prav lepo povabljeni na to sejo. To vabilo velja za vse, zakaj posebnih pismenih vabil ne utegnemo razpošiljati. Na svidenje v Clevelandu v ponedeljek zvečer 6. oktobra! P. Bernard. Ne pozabimo Mohorjeve! Knjižni dar Mohorjeve — ŠTIRI knjige! To je naj novejše sporočilo iz Celovca. Za ŠTIRI knjige se pa že izplača še nekoliko poagiti-rati. In za vse ŠTIRI knjige računajo samo DVA dolarja! Takole so nam opisane te ŠTIRI knjige vnaprej: KOLEDAR za leto 1953: VEČERNICE, ki prinesejo le po svetno povest; TRETJA KNJIGA, ki prinese svetniško povest; -EVANGELIJ SV. MATEJA In še to vedo povedati, da bodo začeli knjige razpošiljati v prvih dneh meseca novembra. Naravnost iz Celovca Letos bodo knjige prišle kaki polovici naročnikov naravnost iz Gelovca iz Mohorjeve tiskarne. Po vseh dosedanjih izkušnjah ta uredba največ obeta. To se pravi, glede stroškov za pošiljanje in glede časa za prejem od strani naročnikov. Saj veste, kako se je lani vse zavleklo in vzbujalo nejevoljo. Pa se ni dalo kar nič pomagati, treba je bilo čakati, da stvar pri oblasteh dozori. Potrpeli smo, seveda, pa nič — radi . . . Letos boste torej naročniki dobili vsak svoj Zavoj naravnost in gotovo neprimerno hitreje kot lani. Toda zapisal sem.: Nekako za polovico naročnikov velja to. Za tiste, ki ste “raztreseni” širom Amerike in niste skupaj v kaki večji naselbini. Kaj pa glgjde drugih? Moramo napraviti poseben odstavek za odgovor na to vprašanje. “Right there, see!” že je tekel tja, nekaj časa je mahal proti njej s palico, potem z vso hitrostjo zagrabi za njen rep, zavihti in cukne in kača se je stegnila v njegovi roki. Hitri sunek ji je pretrgal menda hrbtenico, kar jo paralizira da pogine. Potem ji je odrezal rep, v katerem ima tiste klopotalnice, se zahvalil, ki sem mu jo pokazal in odšel je naprej. Glej ga junaka, ameriškega pobalinčka, kako je klopotačo hitro pospravil, sem sam pri sebi mislil, jaz pa velik, sem se jo pa ustrašil, kakor gavg. Well, spomin. Zadnjič sem pozabil omeniti, da je že pred nekaj tedni odšel Iščemo poverjenikov za MOHORJEVO Vzemimo samo Cleveland, za njim New York, Chicago, itd. Cleveland ima sam nekaj stotin naročnikov. (Ne bodi grdo rečeno, pa vendar zapišem: Imeti bi jih moral par TISOČ!) Toda kaj hočem s tem povedati? Da bi tudi v take naselbine iz Celovca pošiljali knjige VSAKEMU POSEBEJ? To bi pa bilo kar nepotrebno in bi povzročilo preveč stroškov. V take naselbine bodo poslali vse NA EN NASLOV in tisti naslov bo tako požrtvovalen, da bo dal na razpolaganje knjige LOKALNIM naročnikom na način, ki se bo zdel najbolj primeren. Knjige bodo prišle v velike naselbine na skupen naslov v več paketih, da ne bo spet kje na carini kaj obležalo. Te dni skušamo dobiti v po-edinih večjih naselbinah take SKUPNE NASLOVE. To pravi, pisarimo na vse strani prosimo tega in onega, da hotel biti krajevni POVERJENIK za Mohorjevo. Upamo, da jih bomo dobili v vseh večjih naselbinah in bo lahko potem za zmerom ostalo pri tej uredbi. Tu,kar javno prav lepo prosimo, da bi nam nihče ne odrekel prošnje, ko pride pred njegovo ali njeno oko naša prošnja. Biti POVERJENIK za Mohorjevo je res samo žrtev. Tudi pri LIGI delamo vse v prid -Mohorjeve brez vsake nagrade. Pa smo ponosni na to, da je poleg drugih lepih nalog tudi ta padla na ramena LIGE. Nič ne dvomimo, da bo tudi našim izvoljenim poverjenikom po poedinih naselbinah samo v ponos, da morejo prevzeti to ve-lenarodno in velekatoliško o-pravilo. Pri LIGI bomo pa gledali na to, če le Bog da, da ta naloga ne bo preveč težka in ostane primeroma lahko izvedljiva. Še je čas za naročbo mohor-skih knjig Koncem oktobra, pišejo iz Celovca, morajo biti tam naslovi iz Amerike in Kanade. S tem pa ni rečeno, da se s tistim datumom tudi zaključi nabiranje nadaljnjih naročnin. Pri Ligi že kar dobro poznamo ta puklasti svet in njegovo početje. Zato zlepa ne izbrišemo iz registra naročnikov človeka, ki — molči. Z drugo besedo: Kdor nam sam osebno ne vpiše: Izbrišite me, ga pač ne izbrišemo. Zavedamo se, da bo še marsikdo v zadnjem hipu hotel imeti knjige. Se pač ni prej spomnil nanje. In mu bomo lahko postregli, zakaj naročili bomo več knjig kot je plačanih naročnikov. Zato je še zmerom čas in celo po novem letu — v rjtetno — še ne bo prepozno. Torej še agitirajte za Mohorjevo kakor agitira LIGA! Ali naj na glas povem, kako smo se mi na tihem prizeksali? Smo dejali: Prmejzelen, manj naročnikov kot lani pa ne sme biti! Kaj‘pravite na to? P. Bernard. Obisk v Lemontu Willard, Wis. — V soboto okrog 6. ure zvečer smo se pripeljali Mr. in Mrs. Frank Gosar, Mr. in Mrs. D. Shultz in podpisani. Srečali smo nekega nepoznanega moškega in ga vprašali, kje so o. frančiškani. Odgo- s smehljajočim obrazom pozdravljal. Pridružil se mu je še pj Rafael, ki je nekdaj tudi žup-nikoval v naši fari. Stisnili smo si roke kot stari znanci. Vsi smo bili res od srca veseli. Malo smo, pokramljali, nato pa šli k večerji. Prav okusno je bila pripravljena. Tam smo se pozdravili še z več drugimi patri in brati. Ko snfo se okrepčali in malo pogovorili, smo šli v cerkev. Kako je človeku pri srcu, ko stopi v to svetišče! Ko zreš v premili obraz nebeške matere Marije Pomagaj, se ti zaleskeče solza v očeh. Ko smo nekoliko pomolili, me je p. Odilo prijel za ramo in rekel: “Zdaj bomo pa malo zapeli!” V cerkvi se je nabralo že kar precej ljudi, ko je 'zadonela: Marija Pomagaj vse k Tebi hiti, kjer v sili največji pomoč vsak dobi . . . Pesem je napolnila ves prostor, polna so jo bila tudi naša srca. Solze so mi začele teči po razoranem licu. Po pozdravu Marije v cerkvi smo šli v Romarski dom, kjer smo še nekoliko pokramljali, nato pa smo se podali k počitku. Drugi dan, v nedeljo, smo bili že pri 6. sv. maši. Daroval jo je p. Odilo. Veliko ljudi je pristopilo k sv. obhajilu. Tudi mi smo se okrepčali pri mizi Gospodovi. Po maši smo imeli skupni zajtrk. Med nas je prišel tudi p. Gracijan, ki je prišel šele pred nekaj leti iz starega kraja. Gospod je prijazen, vesele narave in domač. Z vsakim se rad pogovori. Bil je med nami ives čas, dokler nismo zapustili Lemonta. Hvala Vam č. o. Gracijan! P. Odilo nam je vse razkazal. Bili smo pri Votlini ob jezeru, videli smo “Bled.” Prav sedaj dokončujejo križev pot. Ko bo vse končano in narejeno, bo res prekrasno. Prišel je čas, ko je bilo treba odriniti. Podali smo si roke in se okrog 10. ure dopoldne odpeljali proti domu. Naš sklep je bil, da napravimo prihodnje leto iz Willarda skupno romanje k Mariji Pomagaj v Lemont. Ludvig Perushek. IZ SLOVENIJE Krst preklicuje V “Slovenskem poročevalcu” smo med Malimi oglasi naleteli pod “Razno” na sledeči oglas: — “Preklicujem krst svojega otroka, ki je bil krščen brez moje vednosti. Flos Jože, Zaloška 13.” Prav gotovo je ta mož pozabil katekizem, če ga je sploh kdaj znal. Sicer bi moral vedeti, da se krst ne da preklicati, ker zakrament vtisne neizbrisno znamenje. Ta oglas tudi dobro prikazuje sedanje versko stanje doma ,kjer se kom. režim poslužuje vseh sredstev proti veri. Lahko se pod komunisti zgodi tudi to', da bo nazadnje prišel še pred: sodišče duhovnik, ker ni “imel” pravice krstititi otroka. PREDSEDNIKI repu bliških svetov za prosveto, znanost in kulturo so se nedavno zbrali v Beogradu ter so razpravljali o “poglobljenem sodelovanju učnega osebja pri idejni vzgoji mladine v šoli in izven nje.” V zvezi s tem so naglašali potrebo, da mora izginiti “uradni odnos učiteljev do učencev” in so sklenili, da premestitve učnega’ osebja med šolskim letom ne bodo več vršili. Na sestanku so napravili tudi prve poskuse za izdelavo novega vseučiliškega zakona. INSTITUT za slov. narodopisje pri Slov. akademiji znanosti in umetnosti je izdal svojo prvo knjigo Kralj Matjaž, posvečeno junaku slovenskega ustnega iz-’ ročila. Knjigo je spisal član Sl. akademije znanosti in umetnosti dr. Ivan Grafenauer, ki je pred tem že izdal monografijo o “Lepi Vidi.” Dr. Josip Gruden Zgodovina slovenskega naroda Komaj je bilo zidovje zgrajeno, že je bosenski poveljnik Ezebeg pričel udarjati na hrvat-sko in slovensko zemljo. Meseca maja je vdrl v Dalmacijo in opustošil vse pkorajine do Splita, Šibenika, Zadra. Meseca junija pa je s 15,000 konjeniki pri-drl na Kranjsko, divjal nekaj časa po deželi in odgnal 20,000 kristjanov s seboj. Ko so Turki sužnje hitro pospravili po svojih trdnjavah, se vrne kakih 10,000 turških roparjev v deželo, pleni in ropa tja do Ljubljane in odpelje novo trumo sužnjev s seboj. Bosenski paša Ezebeg je vedel, da se mu v naših deželah ni bati nikakega odpora, ker se je cesar Friderik takrat mudil na državnem zboru v Regensburgu. Zato se je o Binkoštih tretjič prikazal pri Vinici ob Kolpi s 16,000 konjeniki in iznova napravil roparski napad na deže- lo. Na binkoštni pondeljek se u-tabore Turki na Rašici in dirjajo potem proti Ljubljani, kjer se prikažejo že v torek zjutraj. Gotovo bi bili takrat meščane iz-nenadili, ako ne bi bil dim gorečih vasi Ljubljančanom pla-znanjal prihod sovražnikov. Pri Ljubljani razdeli paša svojo vojsko na tri dele. Ena truma dirja preko Save proti Kranju in Kokri in razun vasi požge tudi velesovski samostan; druga se spusti proti Kamniku, oropa Mekinje in hiti skozi Tuhinjsko dolino proti Celju; kjer vse požge in pokolje. Tretja četa je menda divjala po Dolenjskem okoli tSične, ki jeee bila takrat do tal razrušena. Opat Ulrik ni ničesar storil v obrambo samostana in je pobegnil z nekaterimi brati. Kar je menihov ostalo doma, so jih Turki privezali svojim konjem za repe in jih tirali s seboj. O kaki deželni brambi na Kranjskem v tem letu nič ne čitamo. Pač pa so koroški deželni stanovi, mesta in kmetje, sklenili priti svojim sosedom na pomoč. Krištof Ungnad Sov-neški in Viljem Šenk z Ostrovi-ce sta hitela z naglo nabrano vojsko čez Ljubelj in Kokrsko sedlo na Kranjsko. Toda sovražnik jo je bil takrat že pobral s svojim plenom nazaji v Bosno. Koliko gorja je bilo takrat v deželi, posnamemo iz poročila, ki ga je stotnik mesta Celja poslal državnemu zboru v Regensburg: “Lepa opatija Stična je razrušena, Pleterje v razvalinah, Jurklošter, dva samostana v Savinjski dolini (Gornji grad in Novi klošter), dva v ljubljanskem predmestju (avguštinski in frančiškanski), razdjana; Ve-lesovo in Mekine oropane, nune odpeljane. Na Kranjskem so ljuti sovražniki razrušili ali požgali blizu 40, na Štajerskem 24 cerkva, iz prve dežele so odgnali 10,000, iz druge 5000 duš; 5 trgov in do 200 vasi so oropali in razdjali. Kamorkoli so prišli, je bilo vse požgano in pokončano. In vendar preže Turki ob meji še v treh taborih na rop in umor.” Pa^nesreče tistikrat še ni bilo dovolj. Tudi južne dežele so dobile svoj delež, ker so Turki meseca avgusta pridrli na Vipavsko in Goriško,' odpeljali s seboj veliko ljudi in mnogo živine. V naslednjih letih so bili Turki redni gostje na Slovenskem. Skoraj vsako leto je zaznamovano v Unrestovi kroniki s požigi cerkva, ropanjem in morijami. Meseca marca 1472 so pridrli na Notranjsko in zažgali župno cerkev v Cirknici. Pri-šedši do Ljubljane, so našli mestna vrata zaprta in zidovje zastraženo. Utaborili so se na treh krajih, v “Jami” za sv. Krištofom, v šiški in na Poljanah. Utrjenega mesta se niso 'lotili; pač pa ropali po o-kolici in zažgali tudi staro župno cerkev sv. Petra. Slednjič so jih odpodile krogi je z ljubljanskega gradu. Isto leto sta pretrpeli tudi Goriška in Furlanija hud napad, ob katerem je bilo baje 12,000 ljudi odpeljanih v sužnost. Prihodnje leto 1473. je turški napad veljal posebno Koroški, ki je takrat prvič videla divjega sovražnika v svojih mejah. Župnik Unrest živo in natančno opisuje ta strašni ob-/ isk. Bilo je v četrtek po sv. Matevžu (23. septembra), ko pri-dero Turki skozi žumberk na Kranjsko. Blizu Novega mesta so ujeli Korošca Mihaela Cvitarja, ki jim je moral kazati pot. Kakor vihra je divjala četa skozi Mirno peč in Trebnje proti Ljubljani. Po Valvasorjevem sporočilu je bilo 18,000 konjenikov in 9000 pešcev. Mesta se niso lotili, ker niso imeli s seboj pripravnih topov za obleganje in jim je bilo le za rop. Drvili iso naprej mimo Ljubljane in Kranja, čez št. Jurij in Kokrsko sedlo in se v soboto že prikazali pred Kaplo. Tukaj bi bili lahko sovražnika ustavili, ker je soteska proti Rebru že po naravi utrjena. Toda prestrašeni prebivalci se za tak odpor niso bili pripravili. Pobegnili so na visoke pečine poleg Bele in valili skale na sovražne čete v dolino. Na ta način je bilo ubitih 17 Turkov in 200 konj. Toda ta ovira roparjev ni oplašila. Pustili so mrliče na tleh in dirjali naprej. še tisti dan so bili pri Rebru. Tu se trume razdele in krenejo na desno in levo. Ena četa je požigala, morila in ropala po Junski dolini, okoli Dobrlevasi in Pliberka in se slednjič utaborila! na desnem bregu Drave, blizu Brezja. Celo Velikovec, kjer je bil pravkar semenj, so hoteli roparji nenadoma napasti. K sreči jih zagledata še o pravem času neki Kamničan iz Kranjske in neki domač kmet, ki hitro podereta del mostu čez Dravo in rešita zbrano množico gotove smrti. Druga četa je prebrodila Dravo pri Mohli-čah in drvila ob njenem bregu do Ličje vasi. Potem se razkrope na vse strani. Nekateri obiščejo Blatograd, Trg, Glinško dolino, št. Vid in samostan št.. Jurij ob jezeru, kjer ugrabijo nekaj nun, dalje Ositrovico, Vovbre in blizu Velikovca pridejo zopet preko Drave v Junsko dolino. Drugi so med tem dirjali o-toli Vetrinja, Žihpolja in Pod-krnosa. Kamorkoli je pogledalo oko, povsod je bilo videti le goreče vasi, oskrunjene ce-kve in brez števila ubitih kristjanov, zlasti otrok. Kakor v posmeh so tirali turški roparji dolge vrste ljudi, okoli 2000, vsakovrstne domače živine in velike tovore ugrabljenega blaga mimo mesta Celovca. Tedaj je hotela četa kmetov v svoji obupanosti vsaj nekaj rešiti iz rok grabežljivega ropa r j a. Planejo torej iz mesta in napadejo Turke. Toda niti po številu, niti po bojni spretnosti jim niso bili kos. Devetdeset kmetov je obležalo mrtvih na mestu, drugi so bili razkropljeni na vse strani, Turki pa so šli s svojim plenom naprej, prekoračili Dravo pri Mohlicah in se zopet združili s četami v Junski dolini. (Dalje prihodnjič) ------o------ — Afganistan; ki meji na severozahodu na Iran, na severu na Sovjetijo, na jugu pa na Pakistan, trguje največ z Indijo. KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV OKTOBER 3. — Cleveland Ambassadors of Sports ples v avditoriju SND na St. Clair Ave. 5.—Dramatsko društvo “Lilija” vprizori igro “Pri kapelici” ob 3. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave. 5. — Društvo sv. Lovrenca št. 63 KSKJ priredi proslavo 50-letnice združeno z banketom v SND na E. 80 St. ob 5. uri popoldne. 5. — Društvo sv. Štefana št. 224 KSKJ slavi 25-letnico z banketom ob enih pop. v dvorani sv, Pavla na 1369 E. 40 St. 11. — Društvo Soča št. 26 SDZ priredi veselico v Domu za-padnih Slovencev na 6818 Dennson Ave. 12. — Zarja priredi koncert v SND na St. Clair Ave. 12.—Pevski zbor “Zvon” priredi svoj redni jesenski koncert v Slov nar. domu na E. 80 St. 18. — Podružnica št. 10 Slov. žen. zveze praznuje v Slov-, domu na Holmes Ave. 25-Let-nico svojega obstoja. 18. — Društvo Ribnica št. 12 SDZ ples v SND na St. Clair Ave. 19. — Pevsko društvo “Planina” priredi v počastitev 15-letnice obstoja ob 7. uri zvečer koncert v Slov. nar. domu na Maple Heights, Ohio. 25. — Carniola Tent No. 1288 T. M. veselica s plesom v SND na St. Clair Ave. 26. — Pevski zbor Adrija nastopi v AJC na Recher Ave. 26. — SND na E. 80. prireja v svojih prostorih sppminsko proslavo za Joseph Lekana. 26. — Skupna oltarna društva praznujejo desetletnico obstoja v Slov. domu na Holmes Ave. z igro Dramatskega društva “Lilija.” 31. — Vardni demokratski klub ima plesno veselico v SND na St. Clair Ave. NOVEMBER 2. — Glasbena Matica prireja koncert in “Traviato” v SND na St. Clair Ave. 7. — Piscotors Club ima ples v SND na St. Clair Ave. 8. — Društvo Slovenec št. 1 SDZ prireja veselico v SND na St. Clair Ave. 9. —Podružnica št. 15 Slov. žen. zveze obhaja 25-letntico z igro v cerkveni dvorani pri sv, Lovrencu. 15. — Društvo “Kras” št. 8 SDZ praznuje 40-letnico s posebno prireditvijo. 16. — Liga slov. kat. Amerikan- cev ima predstavo v SND na St. Clair Ave. 16.—Podružnica št. 14 Slov. žen. zveza obhaja 25-letnico z igro in zabavo v AJC na Recher Ave. • 27. — Zarja ima koncert v SND na St. Clair Ave. 30. Carolyn Budan ima ob 4. uri pop. koncert v SND na St. Clair Ave. DECEMBER 7. — Pevski zbor “Slovan” pri- redi v AJC, Recher Ave. svoj običajni jesenski koncert. 27. — Društvo Slovan št. 3 SDZ priredi zabavo v dvorani SND na St. Clair Ave. 31. — Silvestrov večer v SND na St. Clair Ave. JANUAR 10. — Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ priredi zabavo s plesom v SND na St. Clair Ave. 17. — Društvo Glas clev. delavcev št. 9 SDZ priredi veselico s plesom v SND na St. Clair Ave. 18. — Josephine Petrovič in Eddy Kenik, koncert v SND na St. Clair Ave. 24. — Društvo Loška dolina priredi ples v SND na St. Clair Ave. Janez Hočevar: Mesto brez meicanov (Izviren potopis izvirnega popotnika) (Konec.) “Bodi. Imprimatur . . .” je slovesno dejal Jože in zmenjena sva bila. Razume se, da je potem moral povedati, kako je bilo z njim, odkar sva se ločila. Takole je bilo: S tistim vražjim naslovom ni bilo nič. Zato je jeseni sprejel profesorsko mesto in napravil zvit načrt. Kot mi je zatrjeval, še noben profesor ni tako lepo in prepričevalno predaval o staroslovenski dobi, kot je ta,-krat govoril v šoli on. Pa je vedel, zakaj, kajti govoril je za slovo in za bodočnost. Mar je bilo potem tako čudno, če je predlagal izlet na Karavanke, da si z njih vrhov ogledajo zasužnjeno Koroško? Le majhna skupina se je odpravila na pot. Ko so prišli v bližino m,eje, je Jože odločno zapovedal: “Naravnost do meje. prav do zadnje grude, ki je še naša . . .” Ustavili so jih graničarji, sami brkati Dalmatinci. Ko so zvedeli, kdo so in zakaj so pri-ššli semkaj, so jih sami spremili “do zadnjih meja.” Joža je imel še lep nagovor, govoril je sebi in bičanemu narodu med gorami, vmes pa kradoma ogledoval okolico. Bila je ravno prava. Povsod vse polno skalnih zasek . . . Predlagal je, da bi peli. Vsakdo ljubi petje in zaloga ministrovih steklenic, s katerimi ga Misel na sončno Dalmacijo jih je ganila, da so jim kot grah debele solze polzele po licih. Medtem pa je bil Joža že preko meje. Za njim je odmeval otožni pripev: “. . . po tebi plove meni cvit, cvit moje mladosti . . .” Ko so ga pogrešili in so počili prvi razjarjeni streli, je bil že varno skrit med skalami. Noč ga je privedla na tuje. “Nisem mehak,” je zaključil svoje pripovedovanje, “toda ko sem začutil varna tla pod nogami, sem padel na kolena. Nad menoj so blesteli vrhovi Karavank, v ušesih pa mi je zvenela pesem, ki so mi jo zapeli graničarji v slovo. Takrat sem vedel, da nesem v tujino svoje znanje in izkušnje, mladosti spa ne več. Njen cvet je ostal za gorami, ki so žarele nad menoj. No, zdaj sem pa tu . . .” “Veš kaj?” sem mu dejal. “Štiri vrste ponižanih in razžaljenih si mi naštel. Sebe pa ne, ker ti si peti. S smehom in dobro voljo greš skozi življenje, še granizarje pripraviš in navlečeš, da ti v slovo zapoj o pesem. S smehom in dobro voljo greš skozi življenje, drugim se smeješ in greš svojo pot. V tebi' je Kurentova duša in blagor ti . . .” “Mogoče,” je dejal in skomignil z rameni. Zasmejal se pa ni in vedel sem, da je tudi nanj legla teža tujine tako močno, da je komaj še vzdržal stari obraz. Sedli smo na verando. Visoko je Tone radodarno založil za po-1 nad nami se je razpenjal temno slednjo pot, je veselje in dobro voljo še povečala. Zmračilo se bo in bil je čas odhoda. Joža je ubral ono lepo dalmatinsko: O more, duboko . . . Dalmatinci so peli da je bilo veselje. “Še slikajmo, se, preden sonce zaide,” je predlagal in hitel po fotoaparat. Dalmatinci so peli kar naprej. modri žamet z zvezdami posejanega tropskega neba. Sence vitkih palm in košatih vodnih hrastov so mu kodrale robove. Pod njim pa je mehko in otožno zvenela slovenska pesem. In kot na krilih veleptice nas je dvigala vedno više in više, vedno bližje k svetlim zvezdam. Ves svet se je razgrnil pred nami in hrepeneče oko je samo na- PETROLEJ IZPOD VODE — Blizu 2,600 vrtalnih stolpov stoji vzdolž obale venezuelskega jezera Maracaibo. To je največje in najbogatejše petrolejsko polje na svetu. Njegova važnost se je dvignila posebno, odkar ni več iranskega petroleja na svetovnem tržišču. Amerika vzame tri četrtine od 1,300,000 sodov petroleja, ki ga tu vsak dan pridobe. šlo pot. Našlo je mali košček nebes pod Triglavom, malo in u-bogo domovino onkraj morij in gora, belo mesto v zelenem polju, mesto brez meščanov, mater brez otrok. Domotožne oči pa so blagrovale domovino in srce je bilo hvaležno, da je nam, svojim raztepenim otrokom dala na pot svoje najlepše darilo, svojo večno in neumrljivo pesem. Konec. ------o----— Vesti iz Slovenije Začasni most čez Muro pri Radgoni Po sporazumu med britanskimi zasedbenimi oblastmi v Avstriji in Jugoslavijo je bil v soboto 6. t. m. odprt začasni most čez Muro pri Radgoni. Kakor znano je bil pri bojih 1. 1945. most čez Muro pri Radgoni porušen. Odtakrat je bila jugoslo-van. in avstrij. Radgona brez zveze. Odprtje mostu je bilo zelo slovesno. Slovesnost je začel štajer. dež. glavar, ki se je v svojem govoru zahvalil jugoslovan. vladi in britan. zasedbeni oblasti, ki sta omogočih zgradbo novega mostu. V tem sta prišla na avstrij. stran mostu jugoslovan. zvezni minister Arsov in sloven, minister Modic. Pozdravil ji je avstrij. zvezni kancler Figi, ki je s tem odprl most, ki ga je nato blagoslovil graški škof Pawli-kowski. Na obeh straneh mostu se je zbralo v velikem številu obmejno prebivalstvo, ki je z veseljem in zanimanjem spremljalo slovesnosti na obeh straneh mostu. Tako eni kakor drugi so čakali, da si po mnogih letih spet poda-do roke. Toda ogoljufani so bili. Čez most so smeli samo uradni zastopniki obeh držav. Poleg že omenjenih sta se slovesnega odprtja radgonskega mostu udeležila še šef britanskega generalnega štaba general William Slim in britanski poslanik v Avstriji Sir Harold Caccia. Bolj kakor vse to pa nas zanima številka, ki jo je omenil v svojem govoru jugoslovan. minister za zgradbe in industrijo Ljubčo Arsov. Ta gospod namreč ve samo za 10,000 Slovencev v Avstriji. Vendar njemu tega še ne zamerimo v tolikšni meri, kakor zamerimo tistim sloven, ljudem, ki bi ga morali o tem informirati. Ti bi ga morali poučiti, kolikšna je vrednost rezultatov lanskega avstrijskega ljudskega štetja ozir. nacističnega ljudskega štetja iz 1. 1939. — Da bi šlo pri stvari za tiskovno napako, ni verjetno, ker je tako poročala i graška ‘Neue Zeti” i “Tagespost.” Kako take stvari vplivajo na slovenske ljudi na Koroškem odnosno avstrij. Radgonskem kotu, si lahko mislimo. Razen tega se pa jugoslovanski ljudje s tem sami bijejo po zobeh, ko so vendar pri svojih zahtevah v zvezi z avstrij. mirovno pogodbo nastopali s čisto drugimi številkami. Je mar to zdrava narodno politika?? MALI OGLASI Hiša naprodaj Hiša 6 sob, preproge od stene do stene, beneški zastori, na novo barvana v slovenski okolici na St. Clair, furnez na plin, avtomatični grelec za vodo. Cena samo $9500. Pokličite po 6. uri dnevno, v soboto cel dan, EN 1-1454. (Sept. 26, 29, Oct. 1) Ali ste prehlajeni? Pri nas imamo izbzorno zdravilo da vam ustavi kašelj in prehla >' Pridite takoj, ko čutite prehlad. Mandel Drug 15702 WATERLOO RD. KE 1-9034 Moiki dobijo delo Tovarni delavci Stalno, celoletno delo. Dobra plača od ure. Več delavskih koristi. Morajo govoriti in brati angleško. Oglasite se pri STANDARD Oil Go. 3083 Broadway (Employment urad) (192) MOŠKI DOBE SLUŽBE Hahn Manufacturing Co. išče shaper hand za jobbing shop. Plača od ure. Nadurno delo! Prav tako išče tudi operatorja za horizontal boring mill. Plača od ure. Nadure! Hahn Manufacturing Co. 5332 Hamilton Ave. ______________________(194) Delo dobijo Štiri sobe brezplačno in še malo denarno nagrado dobi par, ki bi bil pripravljen čistiti malo pisarno. Obrnite se na Central Iron & Scrap 15725 Saranac Rd. ali po 6. uri zv. pa na 684 E. 160 St. (x) BUFFERS Izkušeni ročni buferji na bronastih predmetih. Dnevni šift. Visoka plača od kosa. REPUBLIC BRASS CO. 1623 E. 45 St. (severno od Payne Ave.) _______________________(192)' Ženske dobijo delo Gospodinja Delo dobi gospodinja s splošnim čiščenjem, nič pranja, bi imela svojo sobo in kopalnico. Dobra plača. Bi pomagala skrbeti za 4 otroke, dva šolske starosti. Pokličite WI 1-6677. (191) Splošno delo v tovarni Plača od ure — šift bonus firma plača zavarovalnine ARCRODS CORP. 4437 E. 49 St. _______________________093) MALI OGLASI Trgovski lokal v najem Na 60(15 St. Clair Ave. imajo trgovski lokal, ki ga žele dati v najem. Kličite HE 1-4149. (192) Iščejo sobe Starejši slovenski par iščeta 3 ali 4 sobe na vzhodni strani. — Kdor ima kaj naj pokliče ME 1-4738. (190) V najem Lepi prostori se oddajo v najem za zdravniški urad ali za kako pisarno. Vprašajte pri Flaiš-manu, 6400 St. Clair Ave. ali kličite EN 1-4657. —(191) CE HOČETE PRODATI VAŠE POSESTVO Mi imamo kupce z gotovino. Za hitro postrežbo pokličite JOS. GLOBOKAR 986 E. 74th Street HE 1-6607 Prijatel’s Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave in E. 68 St. Za fine ženske VOLNENE STERLING SUKNJE in KOŽUHE DIREKTNO IZ TOVARNE po najnižjih cenah, se oglasite ali pokličite BENNO B. LEUSTIG 1034 Addison Road EN 1-3426 Ni baksa niti para da bi vas opekla, samo naravna močna toplota ZDRAVILNE KOPELI tako hvaljene pomočnice pri prehladih, revmatizmu. Pojasnila C H E R N E HEALTH BATH, 6904 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. HENRIK SIENKIEWICZ: Z ognjem in mečem Po teh besedah je stopil s konja in se približal sanem, Kisiel pa se je posunil na desno ter pustil levo stran prazno. Ko je Hmielnicki to vide^ se je namršil in kriknil: “Daj mi desno stran!” “Jaz sem senator Poljske!” “Kaj mi je senator! Gospoc Potočki je prvi senator in kro-nin senator, a jaz ga imam v sponah z drugimi vred in ga lahko, če hočem, dam jutri natakniti na kol.” Rdečica je stopila Kisielu na bledi lici. “Jaz predstavljam tu kraljevo osebo!” Hmielnicki se je še bolj namršil, a se je zdržal in sedel na levo stran, mrmraje: “Kralj naj bo v Varšavi, jaz pa na Rusi. Že vidim, da vam še nisem dovolj stopil na tilnik.” Kisiel ni odgovoril ničesar, samo oči je dvignil k nebu. Ime je že slutnjo tega, kaj ga je čakalo, in po pravici je pomišlja' v tem hipu: če je bila pot do Hmielnickega Golgota, bo to poslovanje pri njem sama muka. Konji so krenili proti mestu, v katerem je grmelo dvajset topov in so zvonili vsi zvonovi. Hmielnicki, kakor bi se bal, da ne bi komisarji smatrali teh glasov za njim prirejeno čast, je rekel vojvodi: “Tako nisem sprejemal samo vas, temveč tudi druge poslance, ki so jih pošiljali k meni.” In Hmilenicki je govoril resnico. K njemu so res že pošiljali poslance, kakor h kakšnemu dednemu knezu. Vračajoč se izpod Zamosta, pod vtisom volitev in porazov, ki so mu &h zadale litevske vojske, ni ime hetman v srcu niti polovice one ošabnosti; toda ko mu je prišel Kijev nasproti s svetilkami in prapori, ko ga je akademija pozdravila “tamquam Moijsem, servatorem, salvatorem, libera-torem populi de servitute lechi-ca et bono omine Bohdan — od Boga dani,” ko so ga naposled imenovali “illustrissimus DNEVNIK AMERIŠKO DOMOVINO NAJVECJI SLOVENSKI DNEVNIK NAROČAJTE TISKOVINE PRI AMERIŠKI DOMOVINI “Zahvaljujem te za dober drugega Laha bi takoj mah-svet,” je rekel Skrzetuski. nil.” “Edino tebe sem opomnil, (Dalje prihodnjič) RDEČA ZVER, PIJANA KRVI Sestavil Matija Škerbec IV. zvezek je izšel V tem zvezku se nahajajo sledeči sestavki: 1. Ing. Fanuš Emer, ob desetletnici njegovega umora. 2. Feliks Pogačnik. 3. Mihajlovič - Churchill - Tito. 4. Cerklje pri Kranju med okupacijo in revolucijo. Vsak zaveden Slovenec bi moral imeti te brošure, ki bodo ostale zgodovinska priča o krvavem divjanju komunizma v slovenski domovini. Knjižice se dobe: V upravi Ameriške Domovine, pri pisatelju samemu, 1165 E. 58 St., v trgovini J. Grdina na St. Clairu. Cena brošuri je 50c, po pošti pa 60c. ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papiija in črk. Ameriška Domovina 5117 St. Clair Avenue HEnderson 1-0628 Ali veste, da je 15 milijonov ljudi v Ameriki izpostavljeno vsled svoje odvisne teže najrazličnejšim boleznim? Zavarovalnice zahtevajo od njih višje pristojbine, ker računajo z njihovim krajšim življenjem, če ste tudi Vi med njimi, Vam je sedaj mogoče odvrniti nevarnost, ki Vam preti. S stalno rabo enkrat na teden, po zdravniškem predpisu tudi večkrat, boste dobili nazaj ono zdravo težo, ki odgovarja Vasi postavi. Zdravilna kopel stane samo $25.00 v naši delavnici v Clevelandu, kjerkoli v U.S.A. $27.50 z vpošteto poštnino, zavarovalnino in sales-taxo. Ničesar ni treba kupovati posebej. Pišite po pojasnila: GHERNE HEALTH BATH 6904 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio ^ POPRAVLJANJE PO HUDEM DEŽJU — Naše čete popravljajo zaklonišče na korejskem bojišču, ki ga je hud naliv precej poškodoval. Cesto se dogodi, da hudi nalivi na hitro roko zgrajena zaklonišča podero in vojaki morajo spati pod milim nebom tudi v najhujšem dežju. ******