J 'X'.i'U, ■■
||l fl
r <
i ^ i
i ■ *
| p 'tl
T ki>
s fia «
? ;-fy
>
li
i
■
1 L
' •; !i Vij
« • | \ j
'■ ■■•- * nsje'-eiwwji
llU'i
|i‘U 5
*	V.-VV-..'
:.....1
> f..~\\
!! 1
!1;

2
-» Ws-.U!W»$.' ■"	!
: £

f“

%,\
J'\
i
iv 'i
W:\
i i
•	• . r..-

i W}
. >
!
______ 1
.	V1 ...	V .
? /:S 'I i
; r:ii
: ».,« 1 ; ■;

i
■	--.1.—M.	•
‘i5 * • \ l t;S	|
i m
i I?	'
I	5
!
#

r
I
5 z::.r' t
» ¥5 i
■
ß-
i
!
ü
-.ä
-.5.
5 @
:	i
; |
■
,4.
i i-p::
. - !	••
i K7	;
v' '
J,

•	" v.i V. tv ''
g9ffc< i






A"4'
/• ...
i j :?».■;= •'1 i"- ."-"'V '
• ■■■'' '-■■■' .■ , ■■ ■ .• -
:	v... ..„w-",

•	v . ,	'V' - .1 . IV.................V.	•	: .	•

, ■■ .	-V.	•
i , ß.......................
vtv- r/i* K;«U'. I


.'Ci'-"'! ’	yV,A-V.» c^-vV	^	(/■/'&, yXcS-----^^7
A>	S*(*£*’£+-	"_. /U-oi/^^ia
'	cAv'^*^ <	*~ J • ,:~ &'P*-** **■
, , t r -yC^rV	\ /+A*\r~\ *	f
	tus+~~*+*-	%
/•"‘v ** T	~S~	
b ’ 't' J*	/	

£-*	^ jK-v^
AW	^	/-v «s-v-jJ <	u- ■ ^	'
/^-5 ZA^ /4, ^Xv^,	/č~4+**et	—	*£**—■. & A •	'■'
•V ^r^v.- ,^o	-w- *—-#-'	K-' e
/ - ■ ii.— •A'*- ‘
V,
'^L»
7 - , /• Kl'r /""
. ' __-	.n'X*«- «»'
yy,

-’: &/t	.
:-
. '' ■jf .tu -v-i»<c. .	-^>>,y^’,/**,'‘*v*** ,	/*■'
y-^	/'
/ V
A. gCf**^ 'A.- '
~ «■ _ ^
/ i >-%	/-» x*> J f*—~?	• -AP <
■ /
•*. f
/ y /	'Vf

i‘ A ^'Xp .J*t<ir&»~2>
Neke ga dne sem ee lotil izdelave rakete» Ko ,je bila izdelana, sem na jo napisal: UK SVUUe Neto sem se odločil, da bom odpotoval na Karso
,vo sem si pripravil vsa potrebne za polst, sem še enkrat vse pie laralo Ob vzletu je bilo vse v redu.. Začelo se je potovanje» Ked retjo sem dohitel še neko drugo raketo» Takoj sem vzpostavil elektronsko zvezo» Zvedel seiL$ da so obiskali Zemljo i. n ..o >: itarsti» Sporočil sem, da sem s Zemlje in želim- ne bi postali prijatelji. Potovali smo dalje in kmalu smo obkroži]/! karo in se spustili na iv.arsovo površino, Tam sem zvedel, da se nikoli ne vojskujejo» Ko pa sem povečal, kako se godi ne Zemlji, koliko vojn je, so se začudili» V spomin so mi dali elektronsko pripravo za uničevanje vojn» Našel sem si tudi do-: olj prijateljev» Ob slovesu smo si zaželeli sreče in mir na Zemlji,
Ko sem. se prebudil, sem razmišljal? kako bi bilo lepo vsem
otrokom svete, če ne bi poznali vojn»
Branko karke1j c, č„razred
- 2 -
V S T A J A V M O J E M K H A J U Tudi moj kraj so leta 1941 zasedli okupatorji.
Mekaj dni po napadu na Beograd so sem. prišli Kernei in Italijani» Meja med namškim in italijanskim ozemljem je bila pri Birnic V mojem kraju so bili Nemci* ko pa so mejo prestavilis so ta kraj zasedli Italijani,, Meja je potekala od Šentjanža proti Revnem in naprej ne Do le» Sovražnik je dal izsekati ozek pas gozda, kjer so napeljali bodečo žico» le prve dni vojne je tu. padlo nekaj bo m« Ko so prišli Nemci $ so ti kupovali v trgovinah in pakete pošiljali na svoje domove. Popisovali so tudi ljudi» Vsak je moral priti v prosvetni dom v Šentrupert? kjer so ga popisali»
Tukajšnji ljudje sc se bali, da jih bodo gernei preselili$vendar jih niso«, Takrat še niso odhajali v partizane» Takoj po prihodu sovražnika, pa so se pojavili domobranci, ki so se utrdili v šent» ruperški kaplan^ji, nekaj pa jih je bilo v gradu Rakovnik, Italijani eo dali posekati gozd, da jih ne bi nepričakovano napadli Partizani* ki so se tukaj razširilic iz mojega kraja so nekateri ttiožje odhajali v partizane, največ se jih je doma skrivalo* drugi Pa so odšli k domobrancem
Grad na Dobu eo partizani požgali zato$ ker je bila tu italijanska Postojanka, ubili so okoli 40 Italijanov» 'lo je bilo 26» decembra 1942» Hakovniški grad pa so požgali prvi dan po odhodu Italijanov,.
bi tu ne nastala nemška postojanka» V gradu Škrljevo pa so stanovali salezijanci., Ker se ti niso vtikali v politiko, jih ni hihče napadel»
Prvega maja 194? so partizani napadli tudi domobransko postojanko v Šentrupertu,, Nekaj domobrancev je bilo mrtvih, kasneje pa so Postojanko zažgali» Tudi domobranci so se kmalu umaknili v Tržišče» K6jveč žrtev je bilo oktobre 194?. ko so po kapitulaciji Italije Nemci naredili ofenzivo„Takrat so požgali tudi vasico Praproče» pQ tej dolini pa so hodile le njihove manjše patrulje»
?°trebno je bilo mnogo žrtev, da je bil tudi ta krov osvobojen»
Darinka Huč, 7» rezrer
~ 5 «
GRAT) RA K C V K I K
V gred a na Rokovniku je bi la med vojno neke j časa fašistične, postojanka,, Ker ee je zenimelc, kaJo je bilo s tem gredoč, katerega razvaline st; več ne poznajo, som vprašala o njem sosedovo teto,, ki mi je takele pripovadovalx?
''9 c septembra 194?, lete zjutraj se je po e-kfeiei okolici razširila novica., da je Italija kapitn?irrJa in ds bo konec vojne, Tega sem kg- zelo razveselila* (.M doma sem videle . 5a so partizani začeli hoditi v grad, Italijani3 id sc pred enim letom prišli, pa so začeli bežati-» Ponoči sem se prebudila in slišalo pokanje in streljanje* Skozi okno pa je pri rajale velika svetloba, bpozne.la sem., da gori grad- Zjutraj ec l.vdje zccelt z gradu o dna sati ime-., je, ker je pogorela le streha,, grad pa m imel. cečjih poškodb. Imei je oken in na sredini dvorišča veliko lipo. Vendar-ge grad ."f; pogorel es/; j c gorel še ves i .ao.lecnji dan» Ostale je le »ičovje $ ki so je počasi rušilo, po vojni pa so ga do Konce podrli in porabili pri gradnji h š,-"
Mari Romovša 6, razred
IZ KRVI RDEČE
l’udi. v n#.Ši občini so se odvijal? pomembne borbe s faštclk» Ped vojno je bilo mnogo ljudi odpeljanih v suženjstvo,,
Nekega ve Čara so na okno prt a ta rt mami potrkali pt; r .iziiTti mla je od,-ret in skozi vrata se je vsul oddelek Gubčeve brigam e Eku-he..U jim je žgance in jih pogostila z jabolčni kom. Med njimi ;e bil tudi moj stric. Ko sc c;? ma.o odda^iili„ r>v šlt naprej* Ko ko po gozdu proti Mokronogu jih je napadla nemška t*vidna patrulja • iltric je bil hude ranjen, zo tv ec mislili» da bo umrl»
Hi fno sc par ti z am. vrnili odpor in nekaj Remcev ubili	po
>;o ušli.- Strica in .nekaj drugih •ranjencev so čut nekaj ant z iv Julon odpeljali v Francijo» Po vojni pa »e je -i-v vru;.. M-a.ov, Domači so ga bili zelo veseli saj dolgo niso .v,.
Franci Podržaj č. r:zred
~ 4 ~
OČE JE F R 1 P O VEDO V A L
:v,ed vojno ao Nerud večkrat iskali po hišah hreno» posebno p s so vohljali s a partizani,, 'loko so leta 1943 prišli tudi na Stražo» Bilo jih ja okrog petdeset» Prišli so poizvedovat o partizanih» Ker niso ničesar zvedeli, so začeli pobirati hrano * živino, kokoši in še drugo. Pet mladih fantov, starih dd petnajst do esem-najst let, so odgnali ixa travnik, Kjer so tjihi usireii.ui» Poueiu so jih privlekli ljudem- ti so jih po odhodu Remcev pokopali» Nekaj dni je bilo v vasi vse tiho» Kajti ljudje so se bali, da bodo fašisti spet prišli» Dolgo časa so žalovali za padlimi» to je pretreslo predvsem domače l.j,udi, saj so jih samo iz ene hiše postrelili ker štiri» To so bili Tone3 France3 Jože- in Ivan«
Peti pa je bil kan«
Vsako leto se na dan mrtvih spomnimo žrtev pobesnelega okupatorja, Na mestu, kjer ao padli, jim prižigamo sveče in polagamo cvetje» Ohranili jih bomo v trajnem spominu!
Franci Podržaj, 6«razred
"DOG O D E K 1 Z V 0 J K E
Ko sem vprašal očeta,	naj	mi	pove kakšen c. o godeč i-.<	vojne,	mi
je povedal, kako je moral	iti	kazat nemški ofenzivi	not na
Gabrovko, Bil je star sedemnajst let in. je uil s*> u .,u.:i8 --s-o ,j' prišla nemške ofenziva in so zahtevali, da jim gre iszat pot na Ne 2 j s	* ■	ii e : tci	a sc
havadno na koncu poti	ali	še	med potjo ustreliti» oevede- ■>	oiun-
sivi niso bili samo Ne#ei, bilo je vse pomešano» bii so »mvzš Zabukov je, Pečice, Ti habe j 9 med potjo so se v e;: a k mal n. in vu.i rali v zidanice. Prišli so v Orešje, kjer je bila prekopana cesta in posekana debla čez cesto« da bi Nemce oviraio» no so prišit vrh Orešja, je začelo nekaj pokati; takoj se je v go'tem vsa nemška vojska polegla ob cesti v j sre k» čelni,, s kat e risa m moral iti tudi oče» pa so leteli proti gozdu, v katerem je pokalo» listi trenutek pa je oče izkoristil priložnost in jim ueet« Tako je ušel smrti, ki jo je v Gabrovki dočakalo velike partiza-hov0 Zaprli so jih v ledenice, jih zadušili in polili z Den.ci.ncn Med njimi bi bil tudi moj oče ce mu sreča ne oi bila ~s--;kion,jena
e* .. t6 .
STRIČEVA ZVIJAČA
Isqpü v a eh cl o go 5. ko v ? ki je otrle Vinko Ruperč! e- Cviivr.-! asee K OB se mi Je*'ns.jbolj vtisnile v sporin sviječes a ketero js utekel smrti.
Takole mi je pripovedoval;
"Ve*, če.s vojne e-em nosil v gozdove hrano pc rtizrnom. Zeto,so me hote"’ i Senci ustreliti > sej sse jih bil ze star «suenecv	je
jeseni lete 154*o Takrat je bila v Šentrupertu nemške ofenziva» Prav teča j smo poprav) jali hišo» Imeli smo šest delavcev» henoco --ma je prišlo kakih dvjeset Remcev, Odpeljali_so nas_v Šentrupert, Domr> bo vdrli v hi ši in	pobrali	vse $ kor	so 16 mogli nesci»	v ^ _
Šentrupertu so nas postavili oh	zid neke	hiše» rrec, nami sc-	slao-i
mitraljezi» Vedeli smo,	da bodo	vsak čas	sprožili. Tako smo	stali
približno eno uro® Nato	je prišel nemški	oiicir» Ukszsi Jc	Vuyt*"
kem naj ne streljejo, kajti takoj morajo iti v Sevnico» ^»dpe^jeli so nas v neko hišo, kjer so n es zestražili» Jožeiv i^u&vka ^ ^ y ^ gospodarje tiste hiše, so odpeljali in ustrelili . Kmalu je pi-i šiu druge skupina Nemcev® Takrat se mi je ponuuila p,v.i loznvs u,, ubežim» Vedel sem. da to ne bo lahko» Poskusil sem z zvijačo® Oblekel sem staro" obleko in odšel v hlev» lem sem krmi . m._ vis l,. .l živini, b-edtem so ostali delavci že zbežali« Kmauii so Nenv..)^ j--' šli v'hlev. Vprašali so me, kdo sem»_Odgovoril sem, da sem huapec pri tel hiši. Verjeli so mi. Vprašali so me, če kaj vem, koiu so zbežali delavci in z njimi tudi Vinko Rupcrčič, rekel sem» ua ne vem. Ko so Nemci odšli, sem skočil skozi okno v vooo, ki je te/.la ob hlevu,. Nato sea. po ovinkih odšel domov, riso me ve o isKan»
Tudi iz drugih stričevih dogodkov sem spoznala, de jo __ mo ral ve« Tikokrat preslepiti Nemce, da ge r.r-.so ujeli in us vre rili.

razred
N E v A E N A ? 0 T
nivo mi je v spominu dogodek, ki mi ga je pr:povečeval oce»
“Ko se nekega dne sestra nesla partizanom hrano, sc jo ustavili Üemci„ Vprašali so jo, kam nese. Rekla je, da^gre^v goža napra» Ijati drve ker c® jih bo dolge napravljala? je - zejti ^ _sy^ou ^ malico» Nise ji verjeli* Kato pa je šel neki Nemec zb nJO, oa oi videl, če bo res napravljala drva» Ker pe je bi;,a zelo dolga po-., fernst 'ni šel ves čas za njo. Hitro je c-j šla in ••.c^pvyjpi.,:^ v temni gozd . Vsa srečna je prišle na cnj. ue/lo pu u. . ^vi y... ^ekli./'da mora povedati, kje so partizani., ne oi lic e ..	v.i.,
Pa čeprav bi jo ustrelili»
tako naporno pet je bi la pripravljena vsek dan m ce bi	jv
tk-eba dati" življenje£ bi ga dala,”
Ani St čire p 6. razred






A | ,
l' t ; j \	% ,





A
ji! l!
1 SiHi-
A
Aiilii«










/

v •
■
'-. '■ v	k:	^	.r*:,
'"■■v" 'y , :
• x. V’ i . * '
, • r -. ’ i i
, • -	1 t
-
_X
/c \ ■ < i >
; : V 'A.
v‘ •..
v

.. •■.
■	..r 'A"1
..J	\
'' , /	' •	' • v-
A.O-./;>r
■ xxvii.
'X


7
-v 1'%
/ a/ «
/ r
■ i ■■ t'"/*

■■■■/
:x.
~~y

A \
A
. : l
- ' xx........ ......
• ■ ■
X Xx '"
'N
X	z --„z■ 'xi'A --■	..., ' - A
:
■ ■
.., ' ' ’!... .	,	•. i
'i ' •'
v
'.L r

■
•- j.
\
j V
!t
v
t • ‘v
! i
k t

ri

i,
'A-



\
,‘V ,A /lAa
•	- LfX j- j .
V i-j
■	- . -• ~r 7 .1 .
, ;	,	• v, t -j-L-J-T' T
I	J. T’
v "i :■	’ . /7 —v — i
1 : ■ A , X : : AAAX
' : 1 : . . X , J__L J :
.ta;' ^ X,. A .q. r_x..A:;
i j ‘>v



./•
\ K/i -
i , I A. (j!
! hv
i i i
X
r -i.rxx . i i
i j iv.
IV ’ {	•; ! ■ -7.! i I :
.
X a A T .A' .	- ■ r-'-;
6 ~
P O 2 B n A V L J E N , E O J KR A J
Pozdravljam te, moja dolina, ki sc razprostiraš pred meno j in si Ra j lepše sedaj *» c L temi Aetnes. Času i
Kot morje valoviš pred menejc Vasi bo kot oblaki sredi te lepe čentriiperške doline,. Ko. polja» porasla z različnimi pridelki. hitijo ljudje o Najlepši pa je pogled r.a drevesa, ki a g Ekl&r.ja--jo med trizkiitii hi šemi» Iznad doline se vzpehjajo griči,, porasli s gozdovi in vinogreßio .Ne teh gričih sc nekatere iz.letr.iške točke, hi jih posebno tuji ljudje radi obiskujejo, V nebo pa ae dvigajo kot stražarji te doline; Vesela gora, Okrog» Hom in Befcem.;. Glavni del doline pa je Šentrupert» Hiše se stiskajo okrog visokega Zvonika» ki se obsijan od sonca dviga visoko v nebo. Po dolini se vije potok Bistrica,
^es je lep pogled na to dolino, ki se v bleščečem soncu razpro-8ti ra pred menoj c
Anka Grčar» 7 razred
^ prijazni dolini Bistrice, ki je obdana z x-enčki vinskih gorics 48Ži moja vas Šentrupert»
-A vas ja dokaj veliica» Ima nekaj trgovin,, mesarijo . krajevni urad, osnovno črslc:; pošto in drugo, kar je'potrebno s a večje vas le tc^ern nima. Prebivalci se v tej vasi ukvarjajo v glavnem s polje-^ ol, s t vo %p r e o e j pa jih odhajs na delo v bližnje podjetja in tovarne.
ve>8 je zelo prijazna. Ima lepo cerkev,, kužno znamenje in mogočen Spomenik padlim, Tudi njena okolica je zelo lepa,. Okrog nje so €o za o vi; *■ pašni ki, sadovnjaki ter njive, Kxalu se srečamo z vino--Itadj ki ležijo na pobočji n šentrupe rških gričev, Ker :je vas le-bi s svojo lepoto lahko privabila mnoge- turistov» A zaradi '•^'be ceste jih ni tako veliko» A upamo - ca bo v prihodnosti tudi
•K.,
14 a s f s 11:1 r an a c e a t. a.,
Šentrupert mi je draga , zato mi bo hudo, če se bom -tdaj ao ra----ločiti od nje.
Zlatka Zgonc b- razred
- 7 -
donač:. irroj vas Šentrupert« Tu sem se rodila in tu preživ«« Igam svoja otroška leta.
Vas Šentrupert leži na severu Ivlrenske do line. Takoj nad njo pa ve hrib Hom, ko je proti sončni strani ven nasajen k vinsko trto» Na vrhu Homa stoji lovska koča, od koder je zelo lep razgled po vsej dolini - tja do Gorjancev in ob lepem vremenu še dlje»
Skozi Šentrupert toče potok Bistrica» Ob njem je bilo včasih veliko žag in mlinov., Danes pa je vse tiho; le voda Šumija med kamenjem,, V Šentrupertu in okolici je precej kulturnih ?.pomeni— kov, De od daleč se vidi mogočna, v gdtskem slugu zidana cerkev, iti stoji sredi vasi... Njene mogočnost marsikoga pritegne, da stopi še v notranjost, kjer je pravo bogastvo raznih kipov in slik na steklu» Cerkev je stara že precej stoletij, vendar se ji starost «e pozna»
Dobro uro hoda iz Šentruperta je cerkev na Vihru, kjer so odkrili zelo stare freske»
vspetinici stoji Škrljevski grad, ki je edini med vojno ostal Nepoškodovan» Ima selo lepo lego, zato bi bila lahko tu privlačna tudi turistična točka»
v parku v Šentrupertu je postavljen lep spomenik., delo kiparja
staneka Keršiča» Spomenik je nema priča številnim žrtvam med NOB»
?f> vojni Šentrupert ni dosegel napredka» Lledi ljudje so začeli Nahajati v mesta in v tujino za zaslužkom, saj tu ni industrije» čeprav v Šentrupertu nimamo industrije in ne razvitega turizma., ni. žal, da sem Šentruperčanka» Kar imamo na drugih področjih Premalo, nam nadomesti narava s svojo lepoto»
k.a jcia Bartol j, 7.- rtv.ir-ed
8
ILq:\ domači kraj se imenuje Šentrupert o Vas leži v dolini, okrog in okrog pa jo obdajajo griči Ima okoli sto hiš,, ki so stisnjene kot ptički v gnezdue V središču Šentruperta so trgovine, go stilna, bife in -kessrija» Ne sredi Šentruperta pa stoji mogočna g:'taka cerkev c Ob robu vesti stoji šola.
Nega hiša ne stoji prav v središču vasi» Stoji na hribčku ob
Lka ii ■ - i< Sej so skoraj? vse hiše v Šentrupert) velike in stare- Ker pa so neka tere lepo popravljene in prebelje ne. so vseeno lepa» V Šentrupertu ni veliko nepopravljenih hiš. Tud;;, našo bo tre h e popravit:-, ker je razkopana, Kader gl.edac; so-se d v. .v o ki je se" o lepe p& je ravno teko stare kot rada, se mi &di . da oto ji ncša ob cesti kot berač» Zate ei šeiin:,, de bi jo f-• ■ :p ra j po p ra v i li
oeprsr je Šentrupert majhna vass se Q-1 sei? ds st.anujÖxl •/ lepeoi in. velikea taeetu» Saj je povsod lepo, e doma je na j lep še.
Tončka Cimerman,, 5» razred
Luša sem na Bistrici» Ves leži med naseljema Puščavo in Prelesjem. V,aa Bistrica šfeeje okoli petindvajset hiš» Nekateri ljudje v vasi se ukvarjajo s kmetijstvom;, nekateri pa hedi jc •» g,.•,»£v :u KtiŠe hiša stoji ob poteku, ki se imenuje Bistrica, Hiša je pre-os j ve ki.k a ir, nežno rumeno barve» Potok, ki teče mimo hi še? ve c» kret prestopi strugo in se razlije prav do niše» Kar jaz pomnim, je bila voda ob teki poplavi že v vseh stanovanjskih prostorih» Bli».u nase hiše pelje cesta proti Trebnjemu in v Sevnico» Na postajališču ustavljajo tudi delavski avtobusi, ki vozijo delavce $ službo» Vae Bistrica je prav prijeten kraj; posebno spornest.x, ko cvete sadje» Tudi poieg naše hiše imamo sadni vrv... »kadar je v Cvetju, je pravi okras mojega doma»
Če bom Sel kdaj po svetu» se gom rad spominjal n$i svoj domači k^aj0
Polde Zupančič$ r>, razred
•■Sl	V»
Hoj Jrrat1 je Brinje oziroma Križev pot. Znan je predvsem po kapel..:- ■:	ki so razvrščen po hribčku. Marsikateri turist, ko
se pe;.,je po cesti9 zapelje ob rob ceste in pride pogledat,, kako je ‘o videti od blizu. Smo precej blizu ceste, a vendar toliko slj o o i. f ds nas ne dosega hrup avtomobilov in cestni prah,,
v	« Križev pot šteje pet hiš» Je v dolinici, s treh strani
■.	'tf-ejujejo griči. Ena stran pa je odprta razproatre.nl dolini.
■ e p:-, s ns griček, kjer je kapela a kapelicami, se ti odpre raz-£ leč po vaej ki renski dolini» Kraj kar vabi ljudi9 da bi ga
obiskali,
imam svoj kraj»
Vinko Kovačič,. 6. razred
^iviia v vasici, ki je uprta v precej visoko reber» Imenuje se
kamnje»	:
Kamnje je vasica, ki je zame najlepši kraj na svetu» Hiše leži-c c .reci rešene, po hribčkih in grapah-, ki so na široko odprte proti unč	e« prepletajo vrtovi, ki so v jeseni poini sadja,
sPomicdi in poleti pa cvetja«. Na najbolj sončni strani so vinogra-Ca, okoli in. okoli pa gozdički» moja pot v šolo ni skoraj nikoli * °i go časna,, h e kaj časa grem po kolovozni poti. nato pa po stezi, i najprej pa po cesti-. Do ceste grem največkrat sama, od Lu do šole pa me spremlja vesela druščina» Če nas je več, je pot ucenkrst mimo in že se ustavimo pred šolskimi vrati» Ko je konec
se spet vračamo domov» Vesela misel me prevzame, ko vem, da c°tt spet lahke doma.»
^ svatu je mnogo otrok, ki nimajo doma in v njihovem življenju
''e mnogo bridkosti in trpljenja»
Rozi Ramovš, 7» razred
10-
Moj domači kraj se imenuje Hom» Ima Še tudi svoje posebno ime Brezje» Del Home.$ kjer stoji naša hiša9 se zato imenuje Brezje9 ker je včasih raslo na tem griču veliko brez,. Pod njivo in travnikom še danes raste šop brez, ki so precej velike» Blizu našega doma pod njivo rečemo delu zemljišča V polhku., lam ja bil nekdaj sadni vrt in v njem veliko polhov. Brezje je na griču, ki ge s treh strani obdajajo ptoiočki„ S četrte strani pa ,& dviga pobočje do kraja, ki se imenuje Nebesa» la kraj so zato tako imenovali, ker se od nas ne vidi nikamor več» Nebesa, so prav na vrhu hriba» lem so pred štirimi leti postavili lovsko kočo, od koder se vidi daleč naokrog» Grič Nebesa se razteza na levi do Površni ce, na desni ps do Sli ves., Ukenberks in «Jaršča» Površni ca se imenuje tisti del Homa, kš je na robu in na vrhu pobočja» Slive je tisti del, kjer raste veliko sliv» Na Ukenberku so pred več sto leti živeli graščaki, ki so imeli lep pregled nad podložnimi» Na Jaršču pa je tudi stal grad ~ vsaj tako pripovedujejo atarjšie Ma daršču, tam kjer naj bi bil grad, imamo mi travnik, ki ga občaja gozd« Kadar tam kosimo in sušimo senc, otroci sprašujemo mamo.;, naj nam kaj pove o gradu, kamina stara mama je pripovedovala, de so imeli n», grad napeljano vodo iz potoke JereŠče» la pa je pritekla iz doline poč Slivcem in Jarščem» Nekdo je kopal in je prišel do meter debelega zidu, katerega sem tudi jaz videla. Zemlji, ki se razteza blizu našega doma, se pravi Na preši» lam je manjša hiša» Pravijo, da so tam imeli prešo -stiskalnico, ker je bilo to pobočje zasejano z vinsko trto« Na 3.evo od naše hiše se pravi zmeljiSČu Križev je; tem je križišče Poti, Zato se kraj tako imenuje» Ker ima Hom. tMko zaselkov, fcu nekateri pravijo mali Dunaj»
Frančiška Zakrajšek, 5» rozred
11
L!:ij čl kraj je vas Hrastnc* ki je eno uro oddaljene od oentruperta0 Hrastno je majhna vas» Hiše so raztresene; saj porekod potrebno pol ure hoda» de prideš do naslednje hiše, Krapino ve c raselkov: luči le $ Zagrad, Bol in. drugo,,
kvas ga so štiri hiše. Po ..e ti so komaj opazne, ker
■ ’	v ae	/Ir	Olj	:
1 v, hekatari premalo razumojo acd seboj«, aN e kat eri
. ' .................................
’ č ;i	M rlir: "Le L:d . ■ i 1	. er pr:,.delaje aaae, ral )
p :	la '-e: g-r.■:.= je ,
Ur;	.r' l l irrlilan» Čr jv dolinica, ki jc z, vseh.
-L	;. i.i z ,go :■ .1 o n, le eden je zasajen :::
v..vr,u:.	Ic-a re.'-ar,; rär „^e v priuLerjavi z osreliri prev
ajlei
je okrog nass hdde sirsn belina, ki se v soncu le skeče kot bisere
Vedno sem vesela* ko so po pouku vrečar, v svoj kraj.
Zofi Perše, 5« ra z, red
hoj domači kraj Hrastno je od Šentruperta, Kamor hodim v šolo. oddaljeno uro« Pot do Hrgstnega pelje mimo polj, travnikov in skozi gozd» Vas stoji na holmu« Središče Hrestnega šteje komaj štiri hiše Okrog hiš je sadno drevje, vrtovi in pašniki. Hrasto« ia& več zaselkov: Zagrad $ luči le. Hrib in Bol, loj rojstni doi) stoji v Zagradu., Zagrad obdajajo gozdovi, V bližini pa je ti Ji nekaj travnikov, zato se mi zdi, kot da je naša hiša bark? sredi toorja? pozimi pa kor pravljična hiša aterke zime>Kadar r»i megle, üo vd naše hiše vidi daleč naokoli«.
Čeprav je Hrastno precej oddaljeno od Šentruperta in imam napor--ho pot do šole.,, pa sem vseeno rajši ne Hrastnem kot v Šentrupertu»
Breda Peterlin, 5« rezred
Moj rojstni kraj je Zaimkovje3 a sedaj živim pri stqri mami v Prelesju
Kraj Prelesje ima približno devetindvajset hiš. Hi še»o ob cesti nekatere pa se vzpenjajo po hribčku in dolini. Naša hiša stoji ob robu ceste. Za hišo se košatijo jablane, polja in travniki,
V vasi je največ kmetov Mladi ljudje pa hodijo v službe, da si zaslužijo denar, s katerim lahko kupijo stroje za obdelavo zemlje» Njihovi starši pa skrbe za otroke in opravljajo gospe dinjaka ter hlevska dela»
■Prelesje ima tudi precej veliko opekarno, kjer pa je zaposlenih le nekaj delavcev, saj ima tovarna skoraj za vsa dela stroje» Zdi se mi da jePrelesje pomemben kraj, saj v vsakem majhnem kraju res ni tovorne»
Anica Grms 5* razred
Moja rogstna vas je Bakovnik,, ki šteje približno trideset hiš skoraj vse so že store» Sredi vasi se vije ceste, ki pa ni asfaltirana, zato je ob lepem vremenu veliko prahu» Skoz vas teče potok Busenk« Ob tem potoku se otroci radi igramo, vesel pa je zlasti spomladi., saj tam rastejo prve spomladanske c ve J -■
V lizini so tudi razvaline gradu Rakovnik, ki ao ga med vojn-' Partizani požgali, ds se niso v njem naselili fašisti, k/ -n pr a da je bol gred lep, pod njim pa se je razlival .-c-' -j:» južni strani poti se razprostirajo gozdovi in tt .miki, okrog vasi pa je dovolj njiv» Ob prijaznih hišah pa so se vi vrtovi tn gredice z zelenjavo in cvetlicami«,
imam zelo rada, saj je to kraj, v kate.em pr življem svoja °troška leta»
Sl; vka Huč, 6 , razred
>’psica: a.i navfcöno ni t? ni označena na. zemljevidu - to je noj Čgmči kraj - ij o venske vas j c v glavnic, znesla šele po. 0,11,-fr-5 j js ,n .Lo tv It nekaj hiš, kasneje pa ; o agredili tti. cv';L.. ske loke, Vas je vezana na večje kraje* soj ina le nanj So ...iiiLo peljeta cesta in železnica xz Trebnje-ga vnet j • . . ■ :i L:. naokrce se razprostirajo polja m č. 1. .. j-: >-..r c.-.
vrač	z v^dovi in. v c za z ; . vinograd i» 11 •■* casla -■ s.; 1 i -
p revi. kmečki pokra/mi . le bloki kvarijo to pristnost
T:?c olrUi so se med KOV odvi jeli pomembni dogoaki* Na ten ob-nvšjv	deje vela Onbsv va brigada ki je v noči
nea spominja spomenik, ki stoji tem kjer je nekoč b 1 , rad roigf.i je v i tudi gi-e.č Rakovnik od kfeterege. komaj najveš ru Rio venski vasi na - prvi poglec ni nič zanimivega Tr-či po leg velike lipe, ki raste tam gotovo že več kot slo lev sr oj hiše, To je Kozlevčarjev muzej. Gospod Kozlevčar ima tu prev:• bogAjtvo raji azil taejših predmetov; resne posode in orodja, k: ga je človek uporabljal ra začetku, svojega rezvoja-, tu ima tudi Orožje iz raznih časov, zbirko starega denarjar. ogromno različnih slik in kipov, knjige < razne vrste urf c obe .Ima opremi j ne s ß t a ri n s ki c. p o h i š t v o m
T t ;. s si zzja vas lepa sl kadar te obseva sonce a.U kadar el odeta v snežno odejo
Sonja B'vek 7 razred
u -
ko4 domači krul Slovenska vas leži na pobočju majhnega hriba„ Šteje dvaindvajset hiš. Po sredi vasi je speljana cesta$ pod vasjo pa leče ptotok» Ljudje v mojea» kraju se ukvarjajo največ s poljedelstvom, ker je okoli vasi veliko njiv- Nekateri ljudje hodijo v službo, V vasi je nekoč stel gred, toda med vojno so ga partizani porušili,, ker ao v njem imeli postojanko belogardisti» 'Zdaj pa tudi ruševin ni več., ker sta jih p« k ril a trava in grmovje 0
Mi nimamo svoje hiše. Stanujemo v bloku, V vasi je Šest blokov Ib bi o z: obdajajo z ene etr&rti vrtovi, z druge strani pa ostali vrtovi. Okoli o ouz je zasajeno sadno drevje» Ljudje v našem bloku so večinoma zaposleni na Dobu.
Čeprav je moj domači kraj majhen- sem se navezal napj in mi bo hud:, če ga bom kdaj zapustil»
Bojan Bučinel 5.razred
Naša vas Straža je precej majhna, saj šteje komaj kakih tv? ide se hiš Je precej razvlečena vas Skozi teče potok Naša vas nima ne trgovine ne- gostilne sli kaj podobnega. Vse hodijo lju< kupovat v bližnjo Slovensko vas ali pa na &irno •	• trot : v->u -
v šolo v Šentrupert; nekateri pa obiskujejo šolo na mirni Ljudje so v večini kmetje precej po jih hodi v službo na »::».• Seprav tu ljudje niso ravno najbolj premožni» imajo že v vsak?, hiši radio, marsikje po tudi televizijo Povsod so naročeni vsaj Ra en časopis ali revijo» Ljudje tu '.ahKO tud? zss.uU/.jo, ut* pomagajo na zadružnih njivah» *i jih je v naši vasi kor pre ?ej-
Želim- da bi se naša vas hitreje razvijala.
Jože Podržaj 7 razred
'1 T
J
iLo^o vas Škrlje 70 obdajajo hribi; pokriti s travniki, gozdoiL in vinogradi. Po hribu se razprostirajo tudi zidanice9 v ozadju med vihvgradi pa se že širijo tudi vikendiVas šteje šestnajst hiš na'gričku pa „je grad, ki je še dobro ohranjen in ker vabi, da bi ga obiskali« V sredini vasi pa je hiša, zgrajena le|a 1706. Ta hiša je narejena čisto po staram... V notranjosti hiše je lesen strop- zunaj na zidu pa se" vidijo tri freske«. Stara mama p e mi je povedala de je bila še ena, le da se je že zbrisala/‘Hiše jo nor a pomen:, šlr: m varstvom»
Is /asi hodi nekaj ljudi v službo, drugi, pa ves dan pridno delajo na polju-
7 ssdrijaa; asa/ gradipo no kaj novih h» e, zato upam, da bo Skrije • vo čes nekaj Ist. zelo privlačno«
An 1 S t a re - o» ra zre d
Muj ßomeči kraj Vrh je na gričku. Vas šteje trideset hiš»
Kaša hiša stoji sredi vasi e Zraven hiše sta hlev in kozolec, okrog pa je sadni vrt» Pod hišo je pot, po kateri vozijo. Kadar je deževje, teče po poti cel potok vode, ki se izte&a iz bližnjega studenca Kaša hita je stare dvanajst le L» meni se zdi, 'la je zsmo ns jlspša in j c ne ir.-i zamen jsl za nobeno drugo, Letos j o b cino same t ali»
njudje v vasi se ukvarjajo z živinorejo in poljedelstvom« če Sre s vna vrh hriba, se vidi daleč naokoli. na vse strani • Najlepše se vidi spomladi, ko vse cveti in zeleni, pa tudi poleti je prelep pogled na žitne polja«
Lv.dit.ik Jisjcen 5» razred
DSL O
OSREČUJE
ČLOVEKA
Večkrat pomislim kakšen poklic bi me najbolj osrečevale Domači mi dajejo različne predloge9 a mislim, da bom najbolj srečen v poklicu, ki si ga sam želimo la poklic pa je soboslikar, Ve&kret premišljam.., kako bcm obnavljal stene z novim leskom in vesel som da bom lahko prinesel stanovanju s svojim delom le lepoto» Domači mi pravijo, da bom vedno popacan od apna in bom vedno umasan» Tode jaz pravim; umazan bom samo v poklicu, kot človek pa bom enak drugim» Ta poklic mi je zelo všeč, saj vem, da bom imel vedno dovolj dela in da teh ljudi ni preveč; tako bom laže dobil zaposlitev»
Moje delo bc res umazano, toda če bom jaz pri delu popacan, bom to nadomestil z lepoto, ki jo bom del stanovanju. Vroče si želim, da bi prišel do tega poklica in da bi ga nekoč z veseljem na p e šn o op ra v 1 j a 1»
Gabrijel Tišina, Gkrazred
K O V I
H O D
"j n
G A L 1 L C fc V
Gasilsko društvo v Šentrupertu vzgaja tudi mlade člene gasilcev pionirje Vsako nedeljo imamo ob treh popoldne vaje»
Zame je bila najlepša neko majska nedelja>
Tisto nedeljo smo se zbrali pEč gasilskim domom vsi pionirji in tudi starejši go M le i. . Tudi staayši so imeli, vaje y Šofer gasilskega avtomobila je povedal« da nas bo peljal na kraj. kjer bi morale biti vaje« Veseli smo se zrinili v avto, Šoferje avto pognal; peljali smo se malo izven vasi. Ustavili smo se pri nekem lesenem mostu ob potoku- Ko smo izstop L1:, smo se postavili v vrsto zbor« Nato smo ponovili štafet-:	Ve d te m pa so
ae oripeljali §p starjši gasilci Takoj so pričeli z delom. Najprej so ploložili cevi na suho. Ni to pa so sesalne cevi priključili k brizgalni drugi konce pa so položili v vodo Nato so naravnali še ostale pripraveki so potrebne poleg b.cizganja Brizgalna je pričela vodo črpati z pote! a in jo potiskati po ceveh do ročnikov. Ko ao se curki vlili iz ročnikov ae je pokazala mavrica. Nekaj časa sc sterejii gccilcV di,;i . mlajši pa smo se učili polagati cevi» Nenadoma pa se je želelejls cev odtrgala od sklopke. '■ :"'da ki -• iez.:v v,: * pr: -Irk, je začelo ce^ premetavati,- Cev je velo- Vir kor dr, o; bi ie. kviz Tisti , ki so bili blizu rovi, so biJi rzi'o vzirz. Ko so vodo ustavi li ir., raztrgano ©e v od s tonili; sc vadili dalj-?Nato P e. so preskusili še stare cevi, če so če vzdržljive „ Nekatere se bile reztrgane> Tedaj pa sem imel priložncct, ca b: nekaj ieefi, držal za ročnik« To priložnost c c z izkor-:V: ti!, Ko je prišla je bilo čisto lahko držati, Nato sem poskusil .malo tsračzii TmcK. sem občutek, kot ds bi obračal železo»
Tako so se vaje končale» Starjši so pospravila svoje vodje in tudi piojirji smo ra avto naložili svojo crocje« v ra v: smo on korakali do gasilskega doma» Od tem po smo sli dome v»
1 e
SudJ jaz. Tako-sem se prijavil že zdaj, ko so sestavi11 pionir-
» že
K -
pa a e bomo Če več Led letnici počxtnioen.i bou-o iiteli tudi testiri»nje S testi preskusijo vsakega, ki hoče pcstf-ti gesi-le-- Teh možnosti kot «jih iir.emo fde,} pionirji starejši gasilci niso imeli, sej smo že zdaj spoznali vse pripomočke, ki jih rabijo gasil ‘i-
Janez J-aLovček '	•••a;: ra d
R /. z e v r l J v o i o p o d n e
do po Ldin? me- ]§ 3 tara me ,a po slo la v trgovino« lam sem ne ka j časa čakal-Ko mi je trgovka dala... sem ji dal denar in Sel domov, denarnico pa sem pozabil na pultu. Ko sem sel domov sem videl na vrtni ograji mečka ki je pri r.ss k.reide 1 z .v j j * Pobral sen ksmei. ir:	zagnal pr;t Rač:»*;-. Namesto msčka po
sem zadel sosedova o .'m o« 5f. pa ja nažvcnketojis in v e ra bei.b psd o na tla
Skozi okno je pogledala gospodinja in zr-krič.«: n ‘‘It ?.. pa / bi l-"vcrt.o* sos. ji, kaj sc mi jr pr4 peti Ir zareči	rai-ix ■
’-'icl-cl r-eL dnoov
Borne je bile huda nevihta. Sture mama je vpil?- zaradi den-.rn oe. mnziH zerndj čipe ■ Zelo je grmelo, kmalu bi načel tudi -esen dež.
t-ekao ,;e potrkal ne vrtita» Bi m je t« vred v v ».i Uit» k: je ■* r'«so . den&rnr-K - Ta je o ae j<- s burk tuama ?.-v.*ir: .a» Za i-em Prihitela vzburjena sodeda in zcrvtev?ile n< sto» V u. ; .
Sa je kupile jaz :;u sem mornl zo kazen »ektt drvv
^n to se m.i p; .pa ki Iv wto um'..; 5« t ; la u«
1 ,‘k 1 Kt-^rii”
9
Z L O ; L A s l	' X h o O j
:,.	1 1.0 s s j o :■ e m „o: ;o b a Z'0 b'!- i v1	" e ! o ■
Kato sva sxa ven .-.n se .te-v- Xa po *r":
in ,}« bilo	ooe -.loo.no Kooa je	d c	o la. da	m	■ ava	v <vn:« j c
: ;& to p lo . o	•> v	: fo : e ni v r. v, p o £ s 11	d:»' a sva	po d i; ona; o' ,
spioidišla aa :-v: in se Is p c- #eski
c:r 11.gt.Vls ; ;.:r ve t 'o-.a na tis. Ns kozi ;u kvvo.L :v sevi'
k-K; i 'v C .	■- kol:re.’T.	: ;i, V-.-.O p O : V O	Vp-!’r‘55V.i-8 Sov
VIS v rh trciT . i ■■ SO j... v a prvt-v - n ;ue 't - s o o ;v
V.-V-O., 17 vod V0V8 11 .jo /. "i'lr e	v;' a 7
..■.7' ., ... i; ..	. .. : j /ril oc vo : . je -.f 1- ; :	" i'01' i"f-'^
.C71-V7V 70 1 ' u -.as prestrovtiiia . 7:7 :N vii. .- vi m 1 1 i-; iv -o., ^ v/-. ..£ L.;:vpe. ; ukv. is . en. /:o P:'-’ e vir. ti« nege.,
ec zzviio v	r, o spre eno siren, neto	ite	je maiia	uavlč	proio tev ~c
p,,., o,ž'‘. i e n..	res	in me odpel .jela v	Šentrupert	v	oaoi	eavv-n.iiv.
Iv. :;v pr .-le osi nogo, napisal nve-otrr.en A.n	-• z..-v e. .
rauo oskoj odpe jati v bolnišnic "n - so nop- naiovn lo v p. ev; in o 1- v ' n $2i jo povili v mavec, koten, ive je vade; a v-a V c -do bo ir te Več noči. n: sen '•^£1:	P&.ti	1 - •'-.t.i	,
7 :-'7. a-li da vv,v^ -1 v d zJ ‘ice oj ilvji -ov-o-t i :u do - . .3 -iti
7. ;• p,: nvi. 7 do vrikrai
■	: e
11 1:,7	z:; v- a ne so e VB;
-	■ n p.;,, besi. ob-čntila krw.jcrvo.
..f. ':i:	„sxpv.:.,	7	r/: :
- 20
TEGA K E BI S 1; £ L STORITI
Ko sem bil ator šest lets sem se peljal s kolesom, po ceatio Peljal sem se brez luči, zvonca, odbojnega stekla na pedalih in brez mačjega očese» Hitro sem se peljale Baš sem se? kje me bodo dobili prometni miličniki, na srečo pa jih ni bilo nikjer» Naslednjega dne sem se igral na cesti in oviral promet» Kopal sem jame, strgal blato in ss podil po cesti»
Nekega dne sem šel na progo, kjer vozijo vlaki Tam smo se igrali s kamenjem in peskom» Cd tsa. smo šli v gosd -, I islil sem zakuriti pa nismo imeli vžigalic» Listje je bilo suho in pihal je veter.
Ko smo šli domov.; st «o se obmetavali s kamenjem.
Sedaj se komaj zavedam* kaj vse bi s® lahke zgodilo«. Ko sem se vozil s premalo opremljenim kolesom, bi lahko poškodoval sebe ali koga drugega» Ko sem se igral na cestif bi me lahko povozil avto, Prav tako bi me lahko povozil vlak,, ko sem se igral na progi:, Če bi v gozdu zakuril* bi lahko nastal požar. Ko smo metali kamenje* bi ga lahko dobil v glavo»
Res tega ne bi smel storiti»
P e t e r ž e 3. e z ■ i i k. j- ■ r •j z re d
Kilo je pred nekaj let..,.» Kadila sem v vas 3reg k stricu pazit malega .Jožeta- Vozila sem ga ob vodi» Gl* d sl j c ribice, dajala sem mu kamenčke* da jih je metal v vodo Trge le sem „u .-ve tiče in mu jih dajala v roke» Vsake je bil telo vesel -
Nekega dne so vsi domači odšli na njivo» jaz pa sem ostala pri toalem Jožetu» Vozila sem ge po cesti, ki pelje poleg hiše«, Kar Ogledam* da mi nasproti izza o-vinka dr-i voznik s konjema ir. vozom<, Ustrašila sem. se in hotela zbežati.. s prav tedaj se je vošiček prevrnil in otrok je padel na tla» Voznik je močno po-^egnil ss vajeti in voz je zdrvel na travnik» Hitre sem pobra.ia otroka* nič se mu ni zgodilo» Ko bi se voz ne izofenil- bi naju °t>a povozil-
tedaj sem bolj previdna»
- 21 -
PIONIRSKA KR O N I K A
Zbor slcrenskih pionirjev v Trnovskea. gozdu
Tudi letos sr. o se slovsneski pionirji zb reli z vseh : one e v Slovenije tokrat na Lokvah v Trnovskea» gozdu»
Ob pol petih slo se odpeljali ne Lokve», Pozdravi jela nas je vsa Primorska Ob cesti so bili postavljeni slavolokis napisi so nas pozdravijeli in pionirji so nam mahali» Kmalu smo prišli na cilj» Najprej smo opazovali modelarje 9 ki so spuščali avlone - nato pa smo se razvrstili v brigade, Iv.i smo bili v Dolomitskem od redu» Nad nami sta krožila dve eviona« Iz enega je eeloskočil padalec,, ki je zelo dobro pristal> Nato smo odšli k proslavi> Prev na začetku prosIvae je pristal helikopter» Led proslavo smo si ogledali vojaško vajo - sovražnik je napadel partizane in ti .so nato pregnali okupatorja» Kmalu smo se zbrali vsak ob svojem taboru, kjer sme dobili partizanski golaž> Ko smo pojedli in se nalovili je prišle štafeta,, ki je hkrati prižgale vse taborne ognje v briga dah p Bore-:-. Dolomitskega odre«" o nam je pripovedoval dogodke iz bojev, neto pa so posamezni pionirji peli in recitirali * NeŠo °bčino eo zastopali šentruperški pionirji» Učenci četrtega razreda «o se spet lepo odrezali s Pavčkovo pesnitvijo Juri kuri v Afriki,
Urenj je pojemal, nas po je Že čakal avtobus. Odpeljali smo se <2o Solkana kjer smo se ustavili ob grbbu našega priljubljenega Pisatelja Franceta Bevka* nato pa smo si če bežno ogledali noše Klado mesto Novo Gorico»
Ta zbor mi bo ostal še dolgo v spomina - saj je bile to na„večje Srečanje pionirjev.
21 .tka Zgonc, t»rc.z-oj
22
SprejeiL učencev prvega rt« sre d a v organizacijo saledih članov KK 11. mn ja je ‘rile nn naši žoli manjša slovesnost, ne kateri so V-11 oS-nci prvega reerode sprejati v organizacije mladih Članov RK, Spre jen; smo napravili pred Solo, Tu so se zbrali vel učenci 3 »svojimi učitelji prišli pa so tudi prs5stavnii;i krajevne or...»-hicaci je 1«
Kladi člani. KK iz sedmegs in osmega razreda so poroča,! o Uexa mladih članov v tem šolsko j. letu, o sgodovinakcim razvoju. RK in o nalogah mladih članov v tej človekol jubni organizmov ji •, Sato oco olr.Suli prikupne pesmice Mika Grafenauerja, -ačonoi Č2 trtega raureda pa iso so predstavili s pesnitvijo vuri ^uri v Afriki.
Ra tu je bil slavnoate/i pirejem,. Z-.iadi elani so dobili i ;kazni vo Ova 3k"nlniki, radirko, šilček iz; lepo značk'./, nato pa so buli pogoščeni -
v.i 315.0.. ds si bo maral kr. t eri spre jeti član toge dna Sz dolgo upv-t’njal
'liro Brezovar, 4 razred
Rastni sem mladinec
Kn Kirni je bil v soboto pred dnyvorn mladosti spre jom pionirjev v ml Ajdi n-s ko orgsniteci jo-. Obrali a o se učenci, sedmih razredov >:se občane
Nr ■ *. ro j so bil n Športne tekmo v en je v teku in rokometu, V teku so bii; med fanti in dekleti najboljši, tekači z naše šole» Po teku e* a,» učenci iz Trebnjega pore rili z mešano ekipo iz Šentruperta ir. .irre, 'iekuovsic* is Trebnjega so bili boljši in so s viapko i1 ve-’nosLd'V " Ctin začetkov zmagaj!..
k -.ui tumea. MOframu so se učenci nase Šole p rede trdili s igrico
•	le •: . T‘iči nar tepi učencev z drugih š-1 so mi bili všvč »«ato
•	•.* i, r».s« ir.ui tev športnih rezultatov in podelitev pokalov..
,'oia j« dobila dvi« portala..
■* u v li' i-t V‘jem v mlidinako or, i>:.i zaci, < » Dobili amo člansko i:) .ntičk. i,- i» hrošuru o na log/, h 2-1«
-., .« tort?». .... «tir«.	l. se s^ve to.w zl uo prv i menoj r.ovc
v- • .. u» :.V\: ». f t. Mi vatir#.3s; dober m! ad in*
7. d er.-:.. lu' incl :	'
- 23
V E G O V A P R I • l A A v A So 12 K o t e kfl.oen,"v me t c c*c'i i k i
.Na šolsko tekmovanje silo se pod vodstvom, toveriša predmetn ^.a učitelja Kamina zelo dolß,o pripravljali, Lobi veli smo naloge* ki smo jih v šoli in čeme rose vol'.. Gevcde naloge niso bil« laiike in c,:, rsikatero smo rešili šele z učiteljevo pomočjo.. Neka; dni pred tekmovanjem pa smo se zbirali v šoli tudi popoldne»
Ko pa je napočil dan tekmovanja, smo bili vsi polni pričakovanje Končno smo se zbrali ob določeni uri» Nekej pa jih ni prišlo pr&vočesno zato so si zsslušili kup ša...» Končno nam je vodja razdelil tekmovalne naloge in začelo se je reševanje* Prve naloge smo z lahkoto rešili,, zadnja pa jo bila najbolj, težavna in sme vsi razmišljali, kako bi bilo prav Nalogo smo rešili v upanju da ao vse pravilne*
Prihodnji dan pa smo v glavnem odmoru zag..edali rr.zglneitsv rezultatov: Ves vesel sem bil. kc sem zb g'.edsl, do sem osvojil drugo mesto, kis tim de bo ta den tudi od. očilen pri izbir; mojega pokli-a V motemetiki vidim nekej. kar je najlep Še na sva tu
Zato prvega teka.ovr.nja za Vegova pri zn en ..a slepo nt bom pozabil«
B v1 nk o .. i-. r ;.e 1 je. t. ra z re d
Vegove bronaste priznanja so osfro,;11
Blanko larzeljr . C t, rnz -Z • tke Zg- n n č b vozr d Zdenko 9t: činel" * ra zrel i p r Lenardič. 8, r src
- 24 -■
Tekmovanje m&teaiatikov v Trebnjem
t	ovenJe mladih mete-
občin»
le oven je	'lih a,
trejo Tekmovoloi smo odšli v r,r?:rvde. Tem dobili neloge in jia s q čeli re še ve ti., 'Vloge so bi J c kratke.. e aelo tooke» loda
ah ko
Po končanem tekmovanju smo tiobiči mokico ? Kgdtem ko so elani komisije ocenjevali in popravljali naše izdelke,; smo odšli na sprehod p< Trebnjem- Vsi sme bili nestrpni in smo komaj čakali na rez.g.-.6si te v rezt.itotov» Ko je c.een jeve ma komisija oceni 4.« naše isdelke in razglasila režitate smo zvedeli da sto si ved Zverci is osmih razredov nsča tekaiova.l.-ea deli i-a vretje m čor.rtv mesto. Ked predstavniki sedmega rezrera je osvojil prvo meatu ytekmovale iz Trebnjega, jaz pa sem bil drugi Naši tekmovalei iz šestega ra zre da pa niso bili med prvimi ti'e mi o
Čeorav sez lori ra fiatematičnem tekmovanju osvojil prvo mests sem se letos tudi drugega zelo razveš«? 11 ; kajti no »0,1 o % ^ i :.>• Veliko težje kot lansko leto Tekmovalec, ki je bi a prvi j, j« dosegel le pol točke več kot jaze
Želim, de bi se tudi drugo leto udeležil natemotičnega tekmo Vanja» Pridno se bom učil <3e mi bo to uspelo*
Zdenko Bučine1t 7-razred
Vegova srebrna prifensnjs so zasluzili"
Zdenke buči ne1	7» razred
mani -e A «uti c in Igor Lenardič;. 6, ra zre o.
- 25
T E K &' O V A K J £ V P a O K £ X L’
Tekmoval sem na državnem prvenstva v kolesarjenJu v Skopju
■--.ei' # o tu oil uspešen ne o c ins k e	meuoo cüis i«i re pub X akey.
tekmo v mi ju v ko j-esar jenju 4 sem se lahko uceleiii drževnegs prvenstva ? kolesarjenju v Skopju
9a tekmovanje je prišlo osen- ekip iz vse Jugoslavije^ lekmvali smo dva dni.- imeli pa ono tudi dovolj časa: da smo si ogledali glavno mesto Makedonije.Najprej je b.! 3.o tekmovanje v prepolna Vanji., prometnih znakov.. nsto pv tekmovanje v spretnosti > '11 dve tekmovanji sem zelo dobro opravil.. Naslednji dan p» je bilo tekmovanje v pra ..Ini vožnji na križiščih in kako si upošteval Prometne znake no cesti, Tudi tega uspe ha sem se razveselil, saj sem vosl.L brez. napake, zato sem nestrpno čakal.na razglasitev tezltatov ki je bile tistega dne popoldne. Prva je bila ekipa iz Makedonije, druga ekipa Kosovega, tretja pa je bila naša ekipa v Tt.či meč posemesnki ves zasedel tre f. j*» ne ate-,
lega uspeha sem se zelo raz eseiilr saj mi je omogočil nastop ta mednarodnem prveestvu v Lisboni no Portugalskem.
S svojim uspehem sem še posebej razvaee lil starše tovariša ueitexja Kanins* ki ^	p;, ipi-f vl^eJ. r.a tekmovanje: r. sošolce
koterisi sem moral odgovarjati na številna vprašanja.
v

Janko Kuge j. j .
ra zro o
♦ 26 *»
^člfrležil sem B2 mednarodnega prvenstva v Lieb oni na Portugalskem
^ok&j dni vo prihodu a državnega prvenstva v kolesarjenju v ^kopju sen. ee žo pripravljal na mednarodno prvenstvo v Lisbonie tekmovanje je bilo 29, maja, nekaj dni pred tekmovanjem pa smo Okoriš Vili za ogled Lisbone« Ne tekmovanje je prišlo šestnajst 6Hp* Ker je bile noša izžrebana, ds bo prvo vozilo po poligonu,, ve bilo to ks nee malo težje« Na poligonu a križišči amo imeli ^kmovslci deset ndr.ut Saaa, da smo prevozili vse kontrolne po* je* Bilc jih je osem. Ko smo končali, eo naši vodiči rekli, da Sno zaio dobro vozili« ludi drugi gledslci ao nas pohvalili« Ob uspehu smo že malo pomislili, da bo noša učvrstitev verjetno obra* lake j po tom tekmovanju je bilo tekmovanje v spretnosti»
*0 tekmovanje je bilo n& stadionu in se mi je zdelo težje kot v ’^ßoalaviji» čeprav emo naredili nekaj napak, nismo izgubili ^Pfcrje na dobro uvrstitev, ker so drugi tekmovalci delali mnogo ^'Č n&pk* Zaäkrbelo po nas je, ko smo videli, ksko vozijo vorvU* 6sici in Španci« Gledalci so jim zelo ploskali in navijali zlasti ^ portugalske tekiovelce• Po končanem tekmovanju je bila razgla* 6itev rezultatov» Že pred razglasitvijo smo vedeli, da smo tretji, ^r smo videli na posebni ttbli, koliko imemo loč.*.» - rvo : v 2ciy6(31a ekipa Sortugrlske, drugo ekipa Španije, tretje naša ekipa, 6etrto pe ekipa Belgije, Za to mesto smo dobili kot ekipa velik Pckal$ vssk pa je dobil 5e svoj lastni pokol«
^ t'o rtu... mleko sem se vrnil z lepimi vtisi« Dolgo mi bo ost vic v 5i'°tiiru r*z- umljivo tekrovanje in tudi vožnje z letalom ne bom W:o hitro poasb?’1» Ob vrnitvi me je sprejel predsecnik tretenjs-.o ä^^ine Ciril Pevec, ki mi je podaril z« svoj uspeh uro» ielo sem l:^l počeščen«
sem, da sem uspešno zastopal nošo domovino na tako velikem
* 8 brco vanju«
Janko Rugelj, 7«razred
28
•	’ i L : 'v	J . R 7 N	D R U Š 1 V O
K štir. 8 :	Fk" ,	.. ' v v !
•	Ji-,;; pon ■ :, •• ti. l:>r/ >.Lrni košarkarsko prvenstvo občine
.: vrjfiJ.:	'Ke.?' b. košart jj-pi ientrnperta lani ^rvi;, so bili
••j 8 že lem nevi, :i ;_er ni sen bii med košarkarji, sem hotel biti '•i 2 navijač:- ko a som sem po mičnem deževju prišel do osnovne -öle na \irni.« Loj e hlače so se posušile, posušili pa so se tud i upi: da bo riška ekipa osvojila prvo mesto» In res? naši ekipi sreča ni bila. naklon jena., čeprav so visoko porazili Kirno in Mokronog, so /.ljub močnemu navijanju z,a Šentrupert tekmo s Irebnjim izgubili« Z dobrim drugim mestom, so potrdili- da je bila lanska zmaga zaslužen©.-.
Jože Uhan-, 7o razred
Občinsko prvenstvo v atletiki
V	petek, 14 maja, je bilo v Trebnjem občinsko prvenstvo v atletiki, Tekmovanja sem se udeležila tudi jaz - prav zadnji hip, ker je bila ena učenka premalo o
Z avtobusom smo se pripeljali do Trebnjega» Igrišče je bilo polno navijačev in tekmovalcev» Tekmovalci so se pripravljali na posamezne panoge Udeležila sem se teke na 60 metrov, ki je bil prvi na vrsti» Imela sem tremo, kajti okoli je bilo vse polno gledalcev» šele ko sem zaslišale pisk piščalke9 je trema izginila-, Z vso silo sem se pognala in pritekle druga na oilj.-
V	drugi skupini je bila prve učenka karjenea Umek, Bili sva
j	,	:
teči še v finalu, Tam pa sem imela smolo, ker sem se na začetku zbodla v palec in tako pritekla četrta na cilj8 Larjane$ pa je bil® tudi tu prva A sem bila tudi četrtega mesta zelo vesela» 1'ttči drugi učenci naše šore so se dobro odrezali» Joži Bolte je zasedla prvo mesto v krosu., Janez Premrl v teku ne 60 metrov? dekleta so bile odlične tddi v štafeti? tako da smo se vsi vračali veselo razpoloženi»
Rozi Ramovšs 7, razred
■ 28
Den mladosti v Šentrupertu
Dan mladosti smo v Šentrupertu praznovali s športnimi tekuo7en^i Najprej smo se postavili v vrste po razredih, lovori S učitelj je vpisoval skupine za partizanski phbtid Najprej so šli dečki med potjo so nabirali rastline-. Ko so prišle skupine s pohoda so morale povedati imena nabranih rastlin** Za vsako znano rast lino so pri času odbili sekundo.
Ko so se vrnili vsi dečki, smo teklo	še	deklice	k L m c-o ' .e le
krajšo progo, V skupini sao bilo Tonč.i Cime ■ >nan	> iri	«k
in jaz Ta skupina je .sad r. ja kreni la na po:.	hi.;, a .. ot
dolga, emo bile n roti loncu 2 o utrujeau Fi e d . " .jev smo bolj pohitele. Kmalu smo zvedele -. da orno hitu m-d k.*'»;*, i najboljše Po končanem pohodu orno i r 1.1 še	*.,< ' ?• e
ognjema o Tudi v tej igri smo učeno! ;.e u-ea ra z rt- n	‘
amagslio
Učeno j višjih rez,rodov ra no ne pome 1 a v roku , iz*, košar ki.
Ko je bilo konec tekmvanj .• smo st . pet »	-	• v-rce , do
smo slišali rezultate. Člen z skupin ,	Ki	so b . ' z	na ,m>j	--ru
p c hodu prva, go dobili lepe	,	..	'sce
vaz sem dobila knjigo Koval 'epšil. ■	•	v- •*.<
RpceJnjtle nc uspešno tekme v -e.u o‘ • t ‘njem < •	■ -'
Vo/ica Umek. ; ..zz e
- 29 "
Iz mojega dnevnike Sobota, 29» maja 197!
Ko sem prišel domov., sam bil od enodnevnega taborjenje te,-.o utrujen, da sem se komay pripravil k pisanju nevsakdanjega doživetja» Okrog sedma ure j zjutraj smo se paborniki odpravili iz šole proti mirenskemu gradu
smo hodili po stranskih poteh in po gozdu., S seboj smo vzeli šotor in vsak svoj jedilni pribor» Na poti po gozdu smo zagledal. kačo, ovito oko*i palice, Ker smo ugotovili, da je bila gož. je nismo ubili» Na cilj smo točno prispeli» Lelo točno so bili tudi taborniki iz Trebnjega, la renčanj .. ki so imeli najbliže, h so zamudili o Najprej smo se malo odpočili nato pa ,jo gospodar razdelil delo po skupinah... V skupini, ki je prinašala vodo, s-.n, bil tudi jaz» Druga skupina je postavi,, a la šotore, tret jr pa nabirala drva v gozdu- ki nr.s jv obuejal» Voostvo tabor.; P e se je lotilo kuhanja kosila. Vse tri skupine so* se dobre odre zale le vodstvu smo se sme jeli, kakšno kosilo bo .o skuhali ho js bil z- or, smo v našo organizacijo sprejeli nove člane, J, /ede i i smo tudi da bomo poleti spet šl? taborit v Strunjan» Polc., je bilo kosilo, ki je vsem teknilo» Ko smo se po kosiu spočili, ste šlo dva iz vodstva tabora po go::u .n z& sel.oj puščala zr.-.ke. Razdelili smo se po skupinch in šli po 3iedi .> i r- tej nelzg x ao se vsi dobro izkazali» tv :1 novi ne i Tezr. ws r.i etiki,- , že smo podrli šotore ir. počišt- li prosto5'.. kj-T smo tabor» i..: •
Ko smo se razšli. smo si ve. šele da o a o - c taka n e; a,u taborjenj še več
prometno tek o v a jn j e »ekmovanje veš o prometni vzgoji
ekipa nrše šole se je udeležila kvize Kaj veš oprometni vzgoji V ekipi sta bila še ilojs sošolce Zdenko in danko- Tekmovanje je bi-'i0 v Irebnjen. c Voditelja sta najprej predstavila vse ekipe» K®r Presenečeni smo balit ko smo zvedeli, da bomo odgovarjali prvi, Ko a$t0 dobil-. vprašanjs> je moral vsak tekmovalec odgovoriti na eno vprašanj:	Uez sem prva odgovarjala. Za odgovor sem dobila največ
kožnih -očk ~ tri točke.-. Vse tri odgovore je komisija ocenila s Pstimi točkami o Mislili smo, de bomo s tako nizkim številom točk zj-injimi* zato amo bili še bolj presenečeni , ko smo osvojili -ruge mesto.. Prvo mesto je osvojila ekipa Trebnjega» Za osvojeno ^ru.g mesto smo dobili badminton c.
t6se'-o razpoloženi smo se tistega dne vračali domov
Majde Bartol j, ?.= razred

-.oliško srečanje pionirjev prometnikov
6-.boto» Iv» junija, jo bilo v Mdven. mestu republiško srečanje pio™ r‘--*,’e;v prometnikov, kjer se je zbralo dvesto mladi h y Tudi tokrat °i -.e v ekipi Še Zdenko in Janko o
:JPre,
-e
81
smo se zbrali na Prešernovem trgu nato pa jr krenil sprevod
stadion v Kendi jo-, Tu je bil tudi start orientrci jskega pohoda tv°zi Novo mesto, led tem pohodom smo morali reševati tudi razna s Šen j e 101 o kupih
lig-j
ti
$ ki so se nanašala na promet; veliko pa je bilo vprašanj ki bo v Novem mesta, eli o razstnvah, kiso bile prav 6d odprte» Nazadnje je vsaka ekipa dobila še dve vprašanji 85,0 znali odgovoriti le na eno, zato nam je komisija odtrgala ,eu°t točk» Prav toliko točk smo izgubili pri enem izmed vprašanj o ^■'••iiščih. Slabo smo sc odrezali tud.1 pri streljanju z zračno puš#o S'x nekoliko razočarani smo bili, ko sme zvedeli da smo se uvrstili ^ na devetindvajseto mesto» Tolažili ps smo se ob misli,da smo ' v$$eeno uvrstili v prvo polovico sej je tekmo v e.-, c okoli petin tstdeset ekip..
Majda Berto^.j,, 7» razred
31
GOLJEVA BRALNA ZNAČKA
Najlepši dan v maju
Zame je bil najlepši dan v maju takrat9 ko smo tekmovali za Golievo srebrno značko..
Za tekmovanje se nas je prijavilo pet dečkov in deset deklic ne tekmovanje ps nas je prišlo nekoliko manj. Najprej smo odgovarjali na vprašanja iz posameznih knjigo Tisti* ki ni najlepše odgovoril,, je dobil več vprašanje Ko smo imeli malo odmora, smo se hitro zapodili za žogo, nato pa smo povedali še pesem,, če si prvo gladko znal* ni bilo treba povedati druge. Ko smo vsi povedali aao od šli domov z lepimi mislimi na knjige.
Tekmovanja nimamo vsak dan. zato je bil to zame najlepši iajski danv želim, da bi še kdaj lahko tekmoval za Golievo bralno značko.
°ojan Bučinel: s«, res red.
Podelitev bralnih značk
Tudi letos smo tekmovali za Golievo bralno zn-.čko ter na podelitev povabili priljubljenega pesnika Toneta Pavčka, ki se je vabilu z veseljem odzvale
Tistega dne smo se z'rali na igrišču blizu borov. Ko je pesnik prišel na igrišče $ smo ga pozdravili s močnim ploskanjem. Učenci četrtega razreda so v taborniškem okolju uprizorili Pavčkovo pesnitev duri kuri v Afriki, Rebro so se odrezali in tudi pesnik jih je pohvalil. Potem ps se je začela podelitev bralnih značk in priznanj. Slišali smo nekaj misli o knjigi9 kako moramo skrbeti zanjo in gledati, do bomo tudi sami u»t.varjali knjižnico«
Značke je osvojila tretjine učencev na naši šoli, kar je knjigi no lepše priznanje» Posebno lahko pohvalimo številne učence, ki so tekmovali zc bronasto bralno značko in priznanje» Nate smo začeli kramljati s pesnikom» Zaprosili smo pesnika, da nam je povedal nekaj pesmi, ki oo nem bile zelo všeč* še bolj pa način, kako jih je povedal« Ob kremi jen ju je faß hitro minil., ob koncu pa smo dobili še pesnikov podpis
Za elove pa je tudi pesnik debil bralne značke. Bronasta naj ga spominja na prvi obisk v Šentrupertu pred tremi leti, srebrno je zaslužil, ker ima naš časopis ime po njegovi pesmi, zlato pa zc današnje srečanje»
Polde Jurglič, C, razred
c...
~ 32 -
NOVI K A H S K I K ROZE K Na izletu
V začetku maja silo šli člani novinarskega krožka s posebnim avtobusom na izlet» Izlet, nam je omogočilo uredništvo Dolenjske ga lista, ki nas je za sodelovanje pri nagradnem natečaju "Tistega lanskega čine" nagradilo z denarno nagrado o
Zjutraj ob pol osmih smo se zbrali na avtobusnem postajališču v Šentrupertu., Najprej nas je tovarišica učiteljica^ ki vodi naš krožek? preštela« Ugotovila je8 ds smo vsi. Kmalu je prišel avtobus in šaš izlet se je pričele V Slovenski vasi je vstopilo še nekaj članov, med potjo smo si najprej ogledali grad v Pod smreki,, kjer so razstavljeni več sto let stari lončarski izdelki in kmečka obrt. Seveda se nismo pozabili vpisati v knjigo,. V Ljubljani pa smo si ogledali lutkovno igrico Žogica Marogica. Igrica mi je bila zelo všeč, čeprav sem jo že prej videla po televiziji« V igrici mi je bila najbolj všeč žogice Marogice*
Po končani igrici smo se odpeljali na Vrhniko, kjer smo si ogle dali rojstno hišo Ivana Cankarja» Tam smo videli Cankarjeva dele In slike mnogih njegovih znancev, Nato pa smo kupili razglednice in se spet vpisali v debelo knjigo. Za konec pa smo se še podrli pri cerkvi Svete Trojice»
'Že smo epet sedli v avtobus in se odpeljali domov, *.ed potjo se je vsak po svoje zabaval, nihče se ni dolgočasil
Izlet mi je bil zelo všeč«
Vredništvo Pionirja je povabilo oseimajat najboljših dopisnikov v Lesce Z naše šole smo bili povabljeni ker trije» Med njimi sem bil tudi jazo
V Lesce smo se odpravili v soboto zjutraj» Pot je bila dolga, vendar smo prišli na zsirno mesto še prezgodaj in smo morali Čakati» Potem pa smo odšM na letališče > Tam so nas lepo sprejeli,. Najprej smo si ogledali letala» V Lescah je bilo tedaj tekmovanje z jadralnimi letali, zato je bilo vel: ko .letal . Dve sta bili dvosedežni ostala pa enosecležne. Tc ver:; 1 pilot n e p. je razložil, kako so jadralna letale zgrajena in kako jadramo z njimi. Poten: smo si ogledali motorna letala» Od teh letal jih je nekaj za prevažanje turistov ostala pa so za vleko jazdralnih letal. Nazadnje pa smo si ogledali še priprave na katerih vadije bodoči letalci in padalci» Potem pa smo se vozili a letalom. Polet 2 letalom je vsakdo najbolj nestrpno pričakoval» Naenkrat so se a letalom peljali štirje učenci» Keč prvimi štirimi sem bil tu di jaz« Imel sem srečo9 da sem sedel zraven pilote« saj sem lahko veliko videl» Z letalom smo poleteli nad sotočje obeh Sav/ nad Radovljico j ogledali smo si Sobčev bajerj sotesko Vintgar, Bled z gradom. Vrbo* Begunje in Drago» Nato pa smo se vrnili na letališče. Ko so bili poleti končani; smo se odpeljali proti do-a;u0 izlet v Alpski letalski center Lesce mi je bil zelo v Seč» Najbolj mi je bila všeč vožnjo z letalom» L letalom sem se peljal prvič, zato mi je bil polet še večje doživetje» Svojega prvega "potovanja*1 z letalom ne bom nikoli pozabil, zato sem ure oni Šivu Pionirja zb to svojevrstno nagrado zelo hvaležen.
- 34
TISOČ RADOSTI TISOČ RADOSTI IZ MO JR GA DiUiVNIKA
Sreda? 28o aprila
Trdi danes je bilo senčno0 Zadnjo uro pouka smo delali na šol» skero vrt Ur, V rokah sem držal polovico grabelj in z njimi grabil plevel» Ura se je bližala h koncu in pomislil sem, kaj imamo za nalogo o Spomnil sem se fizike» Če na telo preneha delovati sila, se začne gibati premočrtno v smeri tangente na krožnici„ Sklenil sem; da boa naredil poskus» Zavrtel sem polovico grabelj nad glavo in jih spustil» Poskus je krasno uspel» Grablje so se začele gibati premočrtno v smeri tangente na krožnico v travo» Če bi poskus videl učite"j fizikes bi gotovo imel odlično oceno»
Na žalost pa je videl učitelj slovenščine, ki je v šestem razredu opazoval učence na vrtu» Ob koncu ure je prišel v razred, naravnal prst proti meni in go dvakrat skrčil» Na srečo pa menda tovarišu učitelju kričeče rdeča barva ne ugaja, zato je pustil moje uho pri miru. da ne bi videl te barve» Tudi mojih las se ni spomnil, da bi jim dal pospešek za rast» Morda z-eto ne, ker ne mara dolgih las Jaz pa sem mu hvaležen, sa mi je prihranil bc lečine in pet dinarjev za frizerja»
Tako se je ta dan pouka le končale Na srečo sem brez nesreče prišel do doma»
Jože uhan, 7» razred
zgodilo se je
Težko smo pričakovali šesto uro r ker je bila tedaj telesna vzgoja» Vsi smo se hitro pripravili in odšli v telovadnico» Tudi reditelju se je mudilo in ni pobrisal table» Kar je lepo, hitro mine» Tako je tudi ura telesne vzgoje hitro minila- Ko smo se vrnili v ryzred, se je tovariš učitelj, ki poučuje tretji raz red, že pripravljal na popoldanski pouk» Videl je, da tabla ni pobrisana» Vprašal je, kdo je reditelj "Kaj je narobe?" je vprašal reditelja, ko je le-ta «topil' v razred» Reditelj se ni spomnil da je on reditelj in da tabla ni pobrisana» Lačen-
WäL" je odgovoril in se obliznil»
- 55 ~
WJA PODOBA
Ster ssa štirinajst leto Ker isea rojstni dan aed počitnicaxuis ga lahko praznujem tri dni skupaj» Izpod črnih;, večkrat zaležanih in ne s taftom negovanih las gleda v svet dvoje črnih oči» Ustnice se včasih pri pouku preveč razširijo». Najbolj pa mi nagajajo ztbje» Enkrat sem na desni* drugič na levi strani zatečen» Kader sem vprašan*, imam lica ve« rdeče» Roke imam kratke, a prste dolge.: Včasih še preveč dolge* saj stikajo t&m$ ni treba» Ušesa mi štrlijo v stran,; a no e im&m kot po meri» Kot vsakega male mesnatega človeka se tudi mene loteva nerednost»
Ne oblačim se po novi modi3 ampak po stari* saj nimam dovolj denarja za modne muhe» Nisem žive narave, a sem vseeno - živ»
Jože Uhs?h, 7v razred
KOJA fODOBA
A tar sem nekaj lot več kot deset let» lode nisem še odrasel šolskim klopem» Imenujem se Švejk»
Pokorno javljam* tovariš bžfalec, da sem v zadregi* kaj naj še napišem» Sem srednje postave in nisem ne predebel in ne presuh» Jezik imam dolg samo takrat, kadar ni potrebno» Sedim bolj pri mizi tovariša učitelja, zato prt kontrolni vaji ne morem prepisovati» Škoda 1 Kislim* da v glavi nimam samo ajdovice* saj večkrat izumim kaj nespametnega» Imam precej dolge rojce5 a me nič ne ovirajo pri košarki» Pri telesni vzgoji imam dober odriv, saj v višino skočim celih atopet centimetrov» Tudi ne koš dobro mečem; čeprav žoga večkrat konča v autu»
V goli mi Se nekeko gre» Največkrat dobim vse druge ocene - rasen potice in šlirice» boli imam več imen» A najraje vidim, os ßfc kličejo kar e pravila imenom» Kislim, do se bom še kaj poboljšal»
Franci Podržaj., 6» razred
KOJA PODOBA
Štora sem dvanajst lete Imam več izmišljenih imen, izmed katerih se mi zdi najbolj pravilno in mi je tudi najbolj všeč pravoa Sošolke mi pravijo celo St&ašljivi mehurček=
Sem visoke in debele postave, čeprav bi bile rada manjša in bolj drobna, Vendar mislim, da nisem jez krive, če sem debele in visoka: A kljub debelosti nisem toliko močna, da bi ukrotila mlajšo sestrico ali sošolke, ki mi vedno nagajajo« Imam rjave lase, spletene v dve kiti, za katere me sošolke večkrat vlečejo« Kaj-brž mislijo, da imam prekratke, zato jih natezajo«, ^adar bi sošolci radi prepisovali matematično nalogo, jo zlahka dobe, saj še ime Strašljivi mehurček pove, da sem strašljivo in se vsake reči bojim» Če pa jim naloge le nočem dati, pa mi rečejo? 'i bom pa kri spustil!” lega se bojim, zato jim jo dam» Imam tudi veliko zalogo solz, ki jih skoraj vsak dan prodajam za smeh sošolk«
Taka je moja podoba« če pamm. mogoča ne verjamete, me pridite pogledat!
»V,ari Ramovš, 6. razred
iVOJA PODOBA
Dovolite, da se najprej predstavim, saj to spada na začetek:
Luka Nepridiprav, doma sem is Črne hoate» Star sem že obilo leto Sem vitke postave, imam vrat kot žirafa, a ušesa skoraj nevidna» Lase imam dolge in košate, svetle barve so o Oči se mi svetijo kot mačku ponoči» Pokukam v vsak kot; torej sem precej radoveden, Ker v šoli velike ne poslušam, seveda snovi ne znam obnoviti»
Ker je moja glava premajhna za vso snov« ki jo slišim v šo-i, jo devam še v žep» Ko pa pridem iz šole, sežem v sep po snov»
A v žepu snovi ne najdem, ker se je med potjo izgubila» V glavi pa je tudi ni veliko ostalo»
Ker fcs tako pridno učim, sem vsakemu po volji» Veliko otroK sem že marsikaj naučil pa jih bom še«
Pozdravlja vas Luka Nepridiprav!
Vinko Kovačič, C«, razred
cu r? Y _
MILO ZA DRAGO
Nekega dne sem zalivala reže na oknih» Precej vode mi je Se ostalo^ zuto sc zn jo zlila skozi okno. ne da bi dobro i ogledala« Poč oknom pa je stal brat Marjan, ki jc ravno pometal» Nisem ga opazila in zlila vodo naravnost nanjo Ko oem videla, kaj sem naredila, see se začele na vec glcs sne jati, Ker je Lil brat ves Roker, se mi je hotel maščevati«, Zapodil ne je is: sobe in kar v c vpete h sen morale bežati.- Bil mi je že tik za pet&mi, ko je bilo treba če z plot« Odrinila sem se; de bi preskočila« ločU; joj!
V copatah sen se znašla sredi velike luže na peti• "Plest:!’* je naredilo in bila sem vse mokra» Brat ps se je zdaj smejal, ker je viclelt da sen tudi jaz mokra»
Kadar zdaj zalivam rože, raje dobro pogledam in Šele nato zlijem vodo skozi okno j ker se mi je takrat vračalo milo za drago»
Sozi Ramovš, 7« razred
UGODILO SE JE
Pri likovnem pouku sme delali maske» Sošolke pa eo me nekega dne z masko tudi pestrašile»
Ko sem prišla v razred- so se mi deklice posmehovalet a ni®m Vedele zakaj«, Ko pa sem pogledala na klop, je n en j e $ - kakor sem mislila -• ležala sošolke Martec Rekla som ji, naj gre dol» deklice so se začele smejati, mene pa jo postalo strah, ker bi.sem vedele, kdo je na klopi» S strahom sem. se približala klopi«. Šolo tedaj sem videla, da ni ne klopi nihče drug, kakor iz °L le k e narejena deklica» Za obraz- e o ji dale masko, nanjo pri» Mezele ruto, ne mojo torbo dale Martin plošč, spodaj pa še mojo bundo« Ko sem, dale deklico s klopi? so me sošolke spraševale, je bila deklica lepa, Ker pa sem bila jezna, jim nisem Ogovarjala»
kari Ramovš, 6» razred
LOVSKA ZGODBA
Nekega dne s ec; se naveličal loviti v nsših gozdovih, zfcto sejcc .jo mahnil v Afriko.
Hodil sem po loviščih venaar nisem nič ustrelil» Zato sem se odpravil v notranjost Afrike ; v pokrajine, kjer živijo zverine.
Ko sem nekega one hodil po savani sem zaslišal za seboj lomaste nje« Ko sem se obrnil sem zagledal za seboj levo» Ker se nisem imel kam kskriti, sem se pognal v dir. Lahko bi se ustavil in leva ustrelil, toda na svojo puško, ki sem jo imel obešeno čez ramo, se nisem preveč zanesel .Lev mi jc bil za petami,, zato sem teko tekeIg da bi dobil na olimpiadi prvo mesto» Nenadoma pa sem se spotaknil» kilil eea$ da je konce z menoj toda leva ni bilo od nikoder. Počasi sem se pobral in se ozrl, Nedaleč za sabo sem zagledal mrtvega leva. Ko sem ae prepričal; da je res mrtev, sem ga odrl in se odpravil do svojega tabora Na poti sem Šel tudi mimo nekega močvirnatega jezera, v katerem so živeli krokodili o Nenadoma se je pred menoj pokazal krokodil. Hidro sem snel puško in pritisnil» leda nič se ni zgodilo. Pritisnil sem še enkrat in tudi tokrat se ni nič zgodilo, ^er se mi je krokodil vedno bolj bližal, sem vzel nož in skočil nanj. V hipu sem mu odrezal rep. Krokodil se je prestrašil in jo popihal. Potem sem rep o d Ir 1..- lodo koža je bila vsa preluknjano in čisto zanič, zato sem jo vrgel v vodo» Padla po jc ravno v usta drugega krokodila, ki se jc zadavil in potopil» Potem sem pogieaal puško» zakaj ni streljal#» Ugotovil sem, da v puški ni naboja. Potem pa mi je prišlo no misel, .'a se je puška sum spszožilo ko sem padel^Ln krogla je ubila lcve>
N& levjo kožo sem bil ze.lo por.ooem in sem se hotel vrniti iz Afrike v domače kraje, iadu kožo je r.& soncu preperela in razpadla» tako du sem prišel domov praznih tok»
Zdenko Bučinel, 7» razred
39
lovska zgodba
Nekega dne je prišel zlI-BuG nas lovce» Rekel je$ če laeiuo kako lopato« Vezel scfl. lopeto in poklical če našega psa, Oeti potjo sva se pogovarjala o lovskih zgodbah» V pogovor je prišlo tudi o lisicah in jazbecih» Vprašal ee ječ če nr.Š pes lovi lisice ali jazbece» Povedni sen. da jih levi. e ne dohiti nobene.- Prehodi-la sva še dolgo pot. Pot naju je peljala aiiLo lisičje luknje«
Maš pes je kar skočil v luknjo in tokrpt je prvič v življenju privlekel mludo lisico» Lovec je pomeril s puško in lisica je psdl&0 Psa sta očhšla v jamo» a privleklo nista nič. Tudi prekopala nisva, ker sva vedela, da ni več plena» Odšla sva proti domu., Psa sta norelo po gozdu in preganjala živali, Lovec pa je bil pripravljen vsak hip$ da bi ustrelil» Imela sva velik plen, ko sva ee vrnila domov«
Ione Store, 7« razred
kAČKl Ni BILA &.AK KUPČldA
Nekega dne sem pri sose..ovi Darinki, kupila staro mačko, A.ur je bi ia mačka navajena na prejšnji com<, mi vo ve popihala oomev. lako je imela Dcnnka denar in mačko.
Dušanka Hribar, ■ rnnred
V ß E B I H A
Toru- Pav ček
Mir svetu
Mo,j kraj med KOV
Pozarav1j ens mo j kra j
'J.o in ono
Pi o n i r s k & k ron i ka
Pišoč radosti
? R S P Ji C S T E	B E 3 E D E
aslo novinarskega krožka osno 'vna šo la ike trape rt
Ishaja dvakrat Petno
So loko leto 1970/71
Loto 1-številka; 2
L7 re € n i šk i o d b o r:
Sdenko Bučinel, Darinke. Huč in Zlatke. Zgonc o
Lioni raka kronika: i'olöe Jurgiič
‘Pišoč radosti:
Bresover, Branko Markelje
Mentorja: D» in J« Zupan