7. štev. V Trstu, v ponedeljak I. juni 1908. Leto L PROSTA VODI POT K NAPREDKU GLASILO SLOVENSKIH ZELEZN1SKIH NASTAVIJENCEV ifredništvo se nahaja v Trstu ulica Boschetto, 5 - Telefon 1570. l ltravništvo Dunaj V. Zentag'asse r>. Izhaja v Trstu 1 in 15 vsaki mesec Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Nnročni nn za celo leto 5). 40 K. za pol leta 4.70 K. Poznmezna štev. 18 vin. Častniške gct$e in pa železničarske plače. V vseh meščanskih listih se z veliko vnemo pisari o veliki in nujni potrebi zvišanja oficirskih plač. Najnavclušeneji zagovorniki te »nujne potrebe* in najernegičneji sobojevniki za to »upravičeno zahtevo* pa so krščanski socijalei, takozvana »ljudska stranka*, ki se z vsem ognjem zavzema za hitro rešitev tega. aktuelnega vprašanje. Razume se, zakaj so ravno krščanski socijalei najboljši prijatelji častnikov in tudi najboljši zastopniki njihovih interesov. Z bridkim mečem v roki jim čuvajo ta od Roga ustvarjeni svet, in za-branjuje s' solidarno močjo cele armade vsako spremembo naše človeške družbe, vrojene po božji volji*. Zanimivo je citati, s kakimi argumenti se povdarja potreba povišanja plač od strani častnikov samih. Za vzgled; kako «siromašno* življenje živijo ti gospodje prikazujejo plače poročnikov in stotnikov ter dokazujejo, da s sedanjimi plačami absolutno ne morejo več shajati, razume se, svojemu stanu primemo. Ta dva razreda častnikov silijo v ospredje, o višjih šaržah pa kar molčijo. Seveda, bi bilo jako netaktno od njih,'povedati svetu, da se na primer plača generalov namerava, zvišati kar za 2000 kron na leto. Mesečna’ plača poročnikova v starosti od lil '!o 28 let, znaša vsemi dokladami vred okoli 21;! kron, in sicer dobi gaže 140 kron, za slugo l(i kron, stanarine 47 kron, najemine za svojo opravo 8 kron, za opravo svojega sluge pa 2 kroni. Rednih mesečnih izdaktov si računajo 80 kron in sicer za stanovanje .'!<> kron, za slugo 8 kron, za kurjavo in svečavo 8 kron, za obutev, popravo istega in za obleko 10 kron, za perilo 10 kron, za knjige r> kron, za pisarniške potrebe krone i t. d. Poročniku bi ostalo prostega denarja- za vs.-ik dan 2 kroni 40 vin. stotniku po 4 krone. Kako naj s temi borimi par kroncami živimo, pravijo oni. Treba nam pohajati kavarne, da čitamo časopise, za večerjo in za male ju-žine nam je treba skrbeti, pušilci smo in smod-ke radi pušimo, v gledišča hodimo, in na koncerte, stanu primerne napitnine moramo dajati i t. d., in za vse te izdatke naj zadostujeta 2 kroni in 40 vin. na dan. Tako nekako piše neki častnik v krščansko socijalnem glasilu Deutsclies Volksblatt*. In ta gospod nadaljuje s svojimi argumenti : Tudi za občevanje s ženskim spolom potrebuje posebno mlad častnik precej denarja, Sveta Šentbilja Spisal Jnf/nnc Mihevc. Pisana mavrica se je zasmejala na nebnem oboku in solnčni žarki so razpršili še ostale sive megle težkih črnili črnih oblakov. Lastovke, urno žvergoleč, so pričele švi gati nizko nad cesto. Tudi druge ptice so se oglaševale na starem orehu tik Ziherlove gostilne in pozdravljale vedro vreme. Voznika Jerina in Mrlak sta vedrila v Ziherlevi gostilni in se pogovarjala z kovačem Vimarjem, ki je imel vedno dosti povedati. Mrlak in Jerina nista opazila, da je zunaj mavrica razprostrla svoje zbrane barve po jelkovih in smrkovih vrhovih, ki so se lesketali in skozi solnčne žarke preminjali kakor dragoceni biseri. Pazljivo sta poslušala starega kovača. Pripovedoval jima je o Francozih. Vi-mar se jih je še dobro spominjal, bil je star kakih Iti let, ko so prišli v deželo ; hvalil jih je na vse pretege in pripovedoval, kako so sker-beli za. blaginjo svojih podanikov. »Takoj, ko so prišli k nam*, je dejal, «so se lotili javnih del za ljudski blagor*. | ker se vendar ne more od njega zahtevati, | da bi živel po meniško. Večkrat sc jim očita f da v razposajenosti ne poznajo nikakih mej | in se jim to hudo zamerja.. Reči moram, da so ravno taki častniki najboljši vojščaki. Vojak naj ne sedi doma, on naj ne tiči vedno v knjigah. Lahko je hoditi zjutraj zgodaj na vež-bališče, kdor je bil zvečer db 8. uri že v po-jj stelji, a težje je to storiti onemu, ki je celo f noč »krokal*. Zato seje temu treba privadit I s »krokarskim* ponočevanjem, ker ima sicer I častnik premalo prilike, da bi se za mogel zadostno utrditi za Štrapace, ki ga čakajo v vojski. iTako tedaj utemeljuje častnik upravičenost in nujnost zvišanja plač. Zahtevajo denarja za »krokanje*, da se morejo s ponočevanjem trenirati za. štrapace o času vojske. Večji »krokar* je častnik, boljši bojevnik je on po dopisnikovem mujenju. In da je ironija popolna, zaključuje svoja »logična* izvajanja v muli, da se Njega Veličanstvo cesar, ozirom na. take argumentacije, | gotovo zavzame za njihove upravičene zah- | te ve. Preti s strašnimi posledicami, ki bi mogle nastati v slučaju, da se njihovim zahtevam ne bi ugodilo. Ne bi bile sicer očite te posledice, toda srce vseli častnikov bi bilo ranjeno za vselej in ta rana. ne bi zacelila nikdar več, tudi ne, če bi *se pozneje kedaj hotelo popraviti, kar bi se sedaj zakrivilo. Pozivlje se še na krščansko sOcijalno stranko, da jim ostane zvesto na strani dG -kv^riCv iie rešitve tega vprašanja, z isto Vnemo, s katero je za nje nastopala od vsega začetka.. Da zamoremo primerjati in nato natačno označiti postopanje meščanskih strank v vprašanju povišanja častničkih plač na jedni in postopanja istih v proračunski razpravi za 20 milijonsko povišanje proračuna v svrho zvišanja plač železničarjev na drugi strani, poglejmo naj prej, le-teh slednjih tinaneijalne razmere. Za vzgled si vzemimo železničarja do iiO let starega, ki je oženjen in ima dvojico otrok. Njegova letna plača snaša 900 kron. Če računamo dunajsko stanarino, dobi vsega skupaj letnih 12b0 kron. Provizije plačuje mesečnih :>0 kron in (JO vin, za bolniško blagajno pa 18 kron skupaj 68 kron 60 vin., tako da mu o-stane mesečno čistih 98 kron 45 vin. ( 'e napravimo izkaz o izdatkih , kal 0 kron, večerja mesečnih 18 kron ; na obleko perilo pa računajmo 10 kron. To bi bili tedaj najnujneji izdatki v gospodinjstvu železničarja, ki bi znašali mesečno 104 krone, to je 6 kron več, nego jih ima na razpolago, kljub temu, da smo Večino častniških izdatkov, za kavarno, gledališča, koncerte, napitnine i t. d, kar izpustili iz tega stisnjenega tarifa. Seveda ni niti misliti nato, da bi družina štirih oseb mogla živeti s takimi malenkostnimi izdatki. Za 1 krono naj se najejo o pOludne štirje ljudje in njih večerja naj stane 60 vin ! Niti če bi samo polent.no ali pa nezabeljene žgance jedli, bi ne izhajali. Vrh tega si večina, železničarjev zavaruje tudi svoje življenje, kir so gotovo večkrat v nevarnosti, nego pa častniki, ki se s »krokanjem* trenirajo za vojsko. Ali, koliko je še takih železniških uslužbencev, ki nimajo niti 900 kron plače, ki imajo le 800 ali 700 kron in tudi manji Cela vrsta, dninarjev ima le po 2 kroni 40 vin na. dan, in niti toliko. Najmanj 22 kron moramo računati na stanovanje. Ostane mu potemtakem le poldruga krona za vrdrževanje cele družine, ki obstoji največkrat, iz kopice otrok. Te številke zadostujejo vsakemu razsodnemu človeku, da si napravi strašno sliko železničarskega životarenja. /življenje nekaterih je naravnost pomilovanja vredno. Cigan krade, da preživi svojo družino; denejo ga v zapor, a ko pride ven, nadaljuje to svojo obrt. /jciezmear bi bil opraviccn storiti isto, kci doma mu umira družina gladu, ali izgubil bi službo. Nerazsodno občinstvo ga zmerja z »izstradanim ajzenponarjem*. Po nekaterih krajih imenujejo prožne delavce, »barabe*. Zakaj tako? Ker so najslabše plačani izmed vsega delavstva in se že pri-prostemu ljudstvu zdi preponiževalno, delati kot suženj za tako malo plačilo. Njih hrana je suhi kruh, in ni se čuditi, da posegajo po žganju in si z istim skušajo momentanno okrepiti svoj lačni želodec. Vse te razmere so znane Zastopnikom meščanskih strank prav dobro. Krščanski so-cijalisti, »jedini odkritosrčni prijatelji in pravi zastopniki delavstva*, poznajo bodo železničarjev tembolj, ker so ravno oni tudi oficijelni* »zastopniki* železničarjev v takozvanem »Reich-sbundu*. Toda, kaka razlika v njih delovanju! Danes, ko gre za povišanje častniških gaž, vse meščansko časopisje kar tekmuje v obrambi nujnosti te potrebe. Prvi v tej borbi so krščanski socijalei, to je oni ki imajo danes moč v vladi in v parlamentu, oni, ki to moč, podeljeno jim po delavstvu, zlorabljajo proti Vimar; mu očita Merlaku, »ti tudi s Francozom držiš. Ali ne veš, da je to drugi narod da to niso Slovenci še manj pa Avstrijci. Šiba božja, ne izostane, in Bog jih je pomagal pregnati iz dežele. Tudi za nas pride božja kazen, ako bodemo take ljudi hvalili, ki niso dobri verniki in zraven še tuj narod. Glej kako moramo trpeti, na cesti smo vedno, in s živino vred se trudimo da zaslužimo. Čedalje slabši je, in še slabši bode, ako se ne poboljšamo. Vidiš, Sveta .šentbilja je prorokovala : kadar bode železna kača po Deželi lezla, takrat gorje vsem tistim, ki brezverce podpirajo. Zraven bodo pa trpeli tudi nedolžni*. Mrlak prime za kozarec in ga ponudi Jerini, češ kaj boš ti govoril o revščini, ko vendar dobro zaslužiš. Ni dolgo še ko, si peljal romarje k Mariji Pomagaj na Brezje; imel si jih čez 20 in vsak ti je plačal čez forint. Ali ni movda to dober zaslužek!.... V kratkem jih pelješ, kakor sem čul. tudi na Sveto Goro. Tudi tukaj bo nekaj petakov«. Jerina prime za časo in spije. Spraznil je bil bokal in naročil si je takoj druzega. Solnce se je že nagibalo, zatonu in krvavo-rdeči žarki so še pozdravljali oživljeno naravo. slednjemu v korist požrešnih kapitalistov. Ko so |>a zastopniki proletariata, socijalno-demo-kratični poslanci, v proračunski razpravi vte-meljevali svoj predlog,'1 za 20 iniiijonsko zvišanje proračuna v korist železniškim vsluž-heneem, vdarili so vsi liberalni in krščanskosocialni «tudi ddavski* zastopniki proti njim in so opravičevali potem v svojih strankarskih glasilih svoje sramotno protiželezničarsko akcijo. Kakor so danes složne vse meščanske stranke v interesu častništva glede povišanja njihovih plač, tako so bile složne tudi v 20 milijonskem vprašanju na škodo železničarjev in z isto solidarnostjo na škodo celokupnega proletarjata zavlačujejo v parlamentu vzako-njenje onemoglostnega in starostnega zavarovanja. Dokazali smo zgoraj, kdo je bol j potreben zvišanja plače, častnik ali železničar. Dočim častniki, ali vsaj dopisnik -»Nemškega ljudskega lista*, zahteva za sebe in za svoje tovariše denarja iz državne kase, da bode mogel več ♦krokati*, zahtevajo oziroma so zahtevali železničarji le en košček kruha, da ga razdele svojim stradajočim družinam. Finančni minister se danes ne upira častniškim zahtevam, danes ne govori, da nima denarja in ne toži da bi bila vsled tega državna kasa v nevarnosti, Gotovo, častniki mu bolj iinponirajo, njemu, kakor vsej btiržovaziji, ker so častniki, a železničarji so ljudje najnižjega sloja, oni so proletarici in ne nosijo mečev. Toda, jeli služba železničarjev moretiti manj važna nego častšnika služba in jeli so mogoče častniška opravila naporneja nego služba železničarjev V! Zastonj so seveda vsa dokazovanja in zastonj nam je upati da bodo kapitalistične stranke storile kedaj kaj za proletarijat. Da, njihovi zastopniki se bodo hlinili še nadalje o vsaki priliki kol dobri prijatelji delavstva in krščanski socijalisti bodo še naprej kričali, da so jedini pošteni zastopniki železničarjev in jim slikali sOcijalne demokrate kot izdajalce njihovih koristij. Ti železničar pa spoznavaj svoje mogočne sovražnike, ki hodijo okoli tebe kot volkovi v ovčji obleki, kadar potrebujejo tvoje podpore, a kadar jih prosiš ti pomoči, slečejo ta ovčji kožuh, pokažejo se ti kar so požrešni volkovi. Bodi prepričan, častnik dobi plačo povišano in pripravi se le na oni trenotek, ko se boš pene moral zgražati nad krivico, ki se ti bode zgodila s tem, da se je dalo častništvu nekaj, kar se je tebi odbilo, dasi je bila tvoja prošnja veliko upravičenejsa, nego pa prošnja častnikov. Pest boš stisnil in zaškripal boš t>; zobmi, ko se izvrši ta zločin pristranosti. Iz organizačje. Pragersko. Hvalevredna misel se je v nas porodila. Sodrug Prčinin je 10. t. m. v Poljčanih, JI. pa v Pragerskem sklical javen železničarski shod ter povabil zajedno tudi kmete iz okolice,. Spoznali bi naj, naše revne korenike, naši kmetje, v koliko in kedaj jim je možno z delavci skupno postopati. Udeležba s kmetske strani je bila pičla, kar nas •ob prvem poskusu ni iznenadilo. Saj še celo v železničarskih vrstah ni ideja združevanja na zaželjenem višku, dasi smo potom združevanja že dosegli lepe uspehe. Kako pa bode v kmetu, ki je izmed vseh stanov najbolj omejen zgolj na svoj lastni družinski interes, povabilo h kakemu shodu učinkovalo vzpodbujajočo V Zaveda se sicer svoje revščine, poglablja se v njo in ves up na možno boljšo bodočnost v njem naravnoč zamre. Njegovo življenje je enomerno, brez veselja mu minevajo dnevi, tedni, leta. Vse njegovo mišljenje je osredotočeno v neprenehani skrbi za obstanek, skrb za najnujnejše ži.vljensko pogoje absorbira vse njegove moči in vedeti strah pred izgubo svoje borne domačije •onemogoči vsak polet. Kaj mi hoče shod, sej mi nič ne pomaga ! Tako jirgiunentuje v svoji brezprimerni nevednosti. N’ topi resigmaeiji izgovarja in tolaži se z božj(> voljo, kakor Ziherlejev hlapec je šel v hl]ev po konje. Napregel je Jerinov in Merlakov voz. Klical ju je, da se hitro vzdigneta, ker ju sicer dohiti noč ravno na »Ravbarkomandi*. .Jerina vzame iz žepa mošnjiček, da hlapcu dvejsetico napitnine in vstane iza mize. Za njim tudi Merlak in Vimar. Slednji jima je voščil lahko noč in srečen pot in šli so saksebi. Jerini se je vrtelo v glavi. Pil je malo preveč. Tudi Merlak je bil dobre volje : vzel je bič, ga zavihtel, pognal konje in zapel : «Sem fural v Gorico In peljal pšenico ; Nazaj pa kote, Za moje dekle. Sem ji cukra pripeljal, Poljubčkov dobil, Tesno jo stisnil, In srečen sem bil*. Jerina je voril za njim: imel je slabe konje in ga ni mogel dohajati. Parkrat je moral Mrlak postati, da sta potem zopet skupaj vozila. Bil je nekako otožen in Mrhtk ga je kregal: «Kaj si tako žalosten, ko tvoje kljuse! Kaj ne veš, da še voz rajši teče, če je človek vesel!* Lahko si vesel, ko nimaš takih skrbij, ka- niu ta nauk cerkveni učeniki vtepa a v glavo. Po-največ je neizprosnega mnenja, da so ti njega vladajoči gospodarski odnošaji sveta postava, čeprav čuti, da ga baš ta namišljena božja volja, naš k varljiv družaben red, izžema do mozga. V svoji zaslepljenosti niti ne vidi, da mu sotrpine, danes tega, jutri drugega, preganja nenasitni kapitalizem od domačega ognjišča in jih potiska med numerično vedno naraščajoči proletariat. /.a take poslušalce je bil ustvarjen dneven red omenjenih dveh shodov. (1 la vri a točka, ki se je glasila: «Kako zagovarjajo meščanske stranke naš interes v državnem zboru V, posvetila je temeljito v naši' razmere. Pokazala nam je tabore prijateljev vseh bednih in tlačenih, v edni sapi pa tudi razkrinkala nepregledno število naših sovražnikov, naših zatiralcev in izže-rnalcev. Razinotrival je s splošno znano spretnostjo to vprašanje sodrug Kopač iz Trsta. Lotil se je v prvi vrsti naših lažiljubov in hi-•navcev kerikalcev sploh, potem pa, začenši pri krščanskih so talcih prerešetoval vse nijan.se meščanskega strankarstva. Dokazoval je, kako se. vsi zejedavajo liki parasitom, v meso malomeščana, malega obrtnika, kmeta in delavca. Vsem je na tem, v uteho svojih razkošnih potreb si najnižje in najrevnejše, sloje čim najbolj usužniti, jih le izkori.ščevati v dosego velikih dobičkov. .'eve je razvoj v tej smeri krut, ker miljoni žuljavih rok vzdihujejo pod njim. Vendar ima razvoj tega kalibra to prednost, da vstvarja stopnjo za stopnjo pogoje za socializiranje človeške družbe. Klevetniki in nevedneži, ki nas organizirane proletarce smatrajo kot utopistična stranka, bi se pri zasledovanju omenjenega procesa lahko uverili, da dospemo v doglednem času do dejstva dveh strank in sicer bode tvorila peščica kapitalistov edno stranico, ves ostali del nebrojne človeške družbe pa zopet edno stranko. Ni teško uganiti, da mora spričo organizacije, proletarijata, ostati vsa moč v njegovih rokah. Govornik bavil se je tudi z nekterimi točkami minimalnega programa socialne demokracije. Povdarjal je, da je veroizpovedanje za nas brezpomembno, da naj doseže slehernik svoje izvoličanje na svoj način. Razna verska liaziranja skrbijo za dobrobit v posvetnem življenju, mi pa stre.nimo za blagostanje in dobrobitje v dosmrtnem življenju. Ko je obrazložil nesmiselne ogromne izdatke za stalno vojsko, zahteval je stroške za vojsko v vsem obsegu porabiti v šolske namene. Izobrazba, ki sc doslej vedno prodaja kakor vsako drugo blago, bila bi po naših zahtevah pristopna tudi revežu. Do najvišje izobrazbe bila Iti pot odprta le najsposobnejšim in no kakor danes, le tistim, ki imajo s čim plačevati. Poslušalci niso govorniku hrupno pritrjeli ; kot trpini so samo s tihim kimanjem dajali duška svoji it z ad o v o 1 j c n o s t i. Rilo jim je videti, da vsak posameznik hrepeni po boljšem, pravičnejšem družabnem redu, polog toga pa tudi čuti vsegamogočno, jekleno roko, ki nas drži v sužnosti kapitalizma. Pred vsem je ta poskus pokazal, da je delavcem vseh kategorij, posebno pa kmetu, potrebno opetnegtt ■ in opetnega pouka. Ne bode jih pretežko dovesti do spoznanja, da je le v organizaciji proletarijata njihov spas. im več bodemo žrtvovali truda in časa v ta namen, tem prej dospemo na svoj cil j. t. Ljubljanski državni železničarji so imeli dne 9. aprila javni shod. na katerem so ob velikanski vdeležbi označili svoje zahteve in so jih potem v resoluciji predložili ravnateljstvu z izrecno prošnjo, da^se jim odgovori do l.maj-nika t. 1. Ravnateljstvo je dalo odgovor še le vsled intervencije. O tem odgovoru se bode razpravljalo na shodu, ki je sklican na soboto 6. junja ob ‘ ., 8 uri zvečer, na vrt »Narodnega doma*. Tega shoda se vdeieži tudi jeden so-cijalnodeinokratičnih poslancev, ki bode poročal o 20 miljonskem Ellenbognovem predlogu. Vsled tega se bode za shod zanimalo gotovo delavstvo sploh, ker mu bode iz ust poslanca iz njihovih vrst čuti odkritosrčno poročilo proti-delavskega delovanja našega parlamenta. /,alostno je. da se moramo železničarji v take svrhe posluževati tujih poslancev. Pred volitvami :;o nam vedno obljubvali naši, kako bodo za nas skrbeli, a danes nam niti ne pridejo povedat, kaj sploh delajo na Dunaju. Saj upamo, da so nas zadnjikrat imeli za «volilne voličke». Podružnica Trst II (držami železničarji) ima dne junija ob 8. uri zvečer v delavskem domu shod. Na dnevnem redu je osnutje po-pogrebnega društva in raznoterosti. Podružnica Trst II. Blagajnikom je bil izvoljen Anton NVajdič, sprevodnik v Trstu. Pod-blagajnikom pa sledeči: kor jaz. »Samec si, in kaj češ boljšega*, mu odvrne Jerina. »Samo ženo imaš in jednega sinka*, «To ti vendar ne more napravljati skrbij. Le hitro poženi, da sva preje v Postojni*. In Mrlak je zopet zamahnil z bičem nad konji in stopili so še hitreje. Jerina je ostajal vedno bolj zadaj, Mrlak pa je ponavljal svojo pesmico in je žvižgal skozi gozd. Jezina je stopal zamišljen ob vozu. Mislil je na svojo ženo in sina Franceljnu. Nekak strah ga je obda jal. In čuk je začel peti svojo žalostno pesem... Tiha terna je bila. Merlaka ni bilo več slišati. Le glas gozdnih živali je odmeval mej smrekovjem in konjska kopita Jerinovih konj so motila nočno tišino. Voz je ležal zvrnjen na cesti in pod njim nesrečni Jerina... Mrlak je v Postojni zaman čakal na Jerino. Začel je sumnjičiti, da se mu je pripetila nesreča. Ni hotel voziti naprej in sklenil je, počakati jutra. /.,e na vse zgodaj, ob 4. uri je zvedel od voznikov, da so blizu «Ravbarkomande* našli njegovega tovariša mrtvega pod zvrnjenim vo-rom... (Konec sledi). Za postajo vratar Ferdinan Si//e; iu nad-premikač Josip 11 'oderuh ; za kurilnico Ignac Fte/ri se/mi k; za Opčino prožni mojster Mar r ir ir, za istrsko progo strojevodja Kampfer; za po-reško progo Ivan Tama, postaje vodja v Kopru. Mesečni doneski se imajo plačevati samo imenovanim osebam, ker sicer podružnica ne sprejema nikake odgovornosti za plačila. Glede nezgod naj se obrne vsak uslužbenec na Andreja Cnfenig-a, nadsprevodnika v Trstu : v personalnih zadevah pa na Ivana Zinka, nadsprevodnika v Trstu. Društvene in pravo-varstvene stvari pa so poverjene voditelju podružnice Francetu Kolniki' v Trstu. Dopisnik personalne komisije je sodrug Kianer postaje-vodja v Verdeli. Podružnica ,,Spodnja Šiška11 je imela svoj letošnji občni zbor 10. maja t. 1. v društvenem lokalu v gostilni gosp. Vodnika v Spodnji Šiški. Vdeležba je bila zelo številna, dokaz da so si tudi ljubljanski državni železničarji v svesti resnih časov, ki se bližajo. Predsednik sodrug Udovč otvori zborovanje ob 10,.tiri in poroča o delovanju podružnice v zadnjem letu. Z vidnim zanimanjem slede navzoči njegovemu poročilu in posebno, ko poudarja vedno naraščajočo moč organizacije, bere se lahko zadovoljnost z vsili obrazov. Podružnica ki je štela meseca aprila lanjskega leta 225 članov, narasla je v teku leta na HtiO članov, gotovo lep napredak in dokaz sistematičnega in po-žrtovalnega dela. Poročilo predsednikovo se je z velikim navdušenjem sprejelo na znanje, na kar dobi besedo blagajnik k svojem poročilu. Tudi to poročilo je napravilo na navzoče najboljši ut is, kjer se je članom nudila prilika vpogledati uzorno vodstvo knjig in društvene uprave. Naravno je to raj, da seje predlog, izreči blagajniku, kakor drugim tnnktionarjem zaupnico, sprejel enoglasno z velikim navdušenjem. Po volitvi novega odbora, katerega načelnik je tudi še naprej zaslužen sodr. lldovč. rešilo se je se nekaj vprašanj notranje uprave. Tako je bil med drugim sprejet predlog, da se skliče vsako prvo nedeljo v mesecu društvene shode z podučnitn predavanjem, kakor predlog sodr. Petrič a, da pristopi podružnica z dvema deleži ,,Delavski tiskovni zadrugi1*. Po končani debati, ki je pokazala zanimanji' članov za svojo organizacijo, zaklučil je predsednik ob 12, uri zborovanje. Vsi podružnice se tikajoči dopisi pošiljajo naj se na naslov : Josip Udovč Spodnja Šiška 156. Sodruge in člane organizacije prosimo, da podvoje svoje delo z neumorno agitacijo. Le če je naša podružnica močna, nam je priče-kovati čimpreje vspehov, katere tako nujno potrebujemo. Brezbrižnost in mlačnost sta se vže dovolj maščevali na slovenskih železničarjih in naravno je toraj, da smemo le po ust rajnem delu pričakovati zboljšanja neznosnih razmer. Shodi. Dno 10. maja se je vršil shod v Polčaiuih na Štajerskem, v gostilni pri Riogler-ju . Predsedoval je sodr. 1’ičivhi, zapisnikar je bil sodr. I 'ešnar. Na dnevnem redu je bilo: Izdajstvo meščanskih strank na-praui železničarjem. Sodr. Kopač je v dolgem govoru razložil splošno protidelavsko delovanje mesčanskih poslancev in posebej še ožigosal izdajstvo, ki so ga isti izvršili na-prani železničarjem s tem, da so glasovali proti povišanju proračuna za 20 milijonov, ki naj bi služili za poboljšanje železničarskih plač. Zaključil je, da imamo železničarji iskati svojih pravih zastopnikov jedino le v vrstah socijalnih demokratov, ki so se pokazali jedino prave prijatelje proletarijata. Oglasil se je k besedi jeden navzočih uradnikov, ki je povdarjal, da se delavci morejo rešiti le s samopomočjo ter je vsled tega navduševal navzoče, da se združijo v čvrsti organizaciji. Govoril jo še sodrug Pičiniu, ki je rešil nekaj lokalnih stvarij in zaključil shod. Vdeležba je bila jako povoljna : posebno žeustvo se je vdeležilo shoda v velikem številu. * Dne 11. maja je bil shod v Pragerskem z istim dnevnim rodom, kakor v Polčanah. Predsednikom shoda je bil izvoljen sodr. 1'irhiiu. Govoril je sodr. Kopač, ki je v daljšem govoru izerpil predmet dnevnega reda, dokazal zborovalcem, da jo ves parlament njim železničarjem, kakor tudi vsemu proletarijatu sploh, velik neprijatelj in da morejo zaupati jedino le svojim delavskim soeijalno-demokratičnim zastopnikom, ki jedini delujejo za spremembo današnjega krivičnega družabnega reda v smislu, da tudi nižji delavski sloji pri-dejodo človeških in državljanskih pravic. Pozival je navzoče, da se čvrsto oklenejo organizacij«', ker je ta podlaga vsemu njihovemu napredku. \ dobri organizaciji jo moč in le tam, kjer je moč, ima svoj sedež pravica. Več članov se je oglasilo so k besedi. Predsednik je govoril konečno še nekaj o lokalnih razmerah in je nato zaključil shod. M Celju je bil shod dne 12. maja v gostiln i Zlim grauen 11 irschon pod predsedstvom sodr. Felicijana. Poročal je sodr. Kopač o istem predmetu kakor na omenjenih shodih v Polčanah in v Pragerskem. * V /idamnoslii se je vršil shod dne 1-5. maja pod predsedstvom sudruga Pečnika s sledečim dnevnim redom : 1. Izdajstvo meščanskih strank napram železničarjem ; 2.) Zadnje gibanje železničarjev v Trstu; Zaostale terjatve iz a meseca marca 1907 ; 4. ' Železničarji in časopisje ; :>.) Raznoterosti. Predsednik je po daljšem nagovoru podelil besedo poročevalcu sodi-. Kopaču, ki je zborovalcem dal -o vseli točkah dnevnega reda tozadevna pojasnila. Pozival je zborovalce, da skrbijo za svojo strokovno organizacijo, a naj ne pozabijo tudi, organizirati se politično. Zborovanje je trajalo štiri ure, pozno v noč. Podružnica Ljubljana južni kolodvor je imela dne 14: maja svoj redni občni zbor s sledečim dnevnim Tedom : 1. Poročilo fuukcijonarjev ; 2. Volitev novega odbora ; •4. Predavanje ; 4. Raznoterosti. Bodrug predsednik je pozdravil nav zoče in otvo-ril -hod. K prvi točki dnevnega reda je predsednik poročal o delovanju in o uspehih preteklega društvenega leta. Prečital je zapisnik zadnjega občnega zbora. Iz blagajničarjevega poročila se je mogla zopet konštatirati nemarna sebičnost nekaterih članov, ki so zvesti pristaši organizacije le tedaj, kadar upajo na groš , a se sicer niti ne zmenijo zanjo. Fluktuaeija članov je bila namreč ravno v tej smeri jako močna. Revizorji so račune našli v popolnem redu in ravno tako tudi blagajno. Knijžn.ičar je povedal, da so se člani precej pridno posluževali društvene knjižnice. V novi odbor so bili izvoljeni sledeči sodrugi : predsednikom nadsprevodnik Josip ukorjavv, njegovim namestnikom pa sprevodnik-vlakovodja Jakni) Vrnič in strojevodja Henrik Kralj: tajnikom strojevodja Iran Steger in ekspedijent Ihnngn; blagajničarjem sprev. vlakovodja Jernej Vilhar in strojevodja Anton Klan; knjižničarjem užituičar Karol ,J:orjanec; preglednikom nadsprevodnik dnfsehar in sprevodniški vlakovodja Kokalj' ; odbornikom skladišui delovodja Kopitar, premi-kaški .paznik Koruzi, skladišui delovodja Korstuer, sprevodnik <.trosek, strojevodja Terpin■, strojevni spremljevalec Sterle, strojevodni namestnik /.upan, skladišui delovodja K ral, prožni delavec Stoje, kurjač KenJrrek; podrednim blagajničarjem sprev. vlakovodja Kregar, kotlar Jerin, nadsprevodnik llirseli. kurjač Itittner, premikaški paznik 1’aulič in skladišui delovodja Drobeš. Tretjo točko dnevnega reda, predavanje, je izborno rešil sodr. Josip Kopač, ki je za stoja poučljiva izvajanja žel burno odobravanje in pohvalo. Debatiralo in sklepalo seje še o najrazličnejših stvareh. na kar je predsednik zaključil dobro obiskani shod z energičnim pozivom na zborovalce, da ostanejo zvesti svojemu društvu, organizaciji, in se v mirnih časih pripravljajo za energičen nastop v boju za svoje naj-nujneje zahteve, katere jim tičejo po naravnem človeškem zakonu. 'A' Dne Ib. maja je bil shod v Rakeku. Dnevni red : Izdajstvo zastopnikov meščanskih strank napram železničarjem. Predsedoval je sodr. Ambrož, ki je po kratkem nagovoru podelil besedo poročevalcu sodrugu Kopaču, l.eta je naslikal izdajalsko postopanje buržoaznih poslancev v proračunski komisiji ter narisal posebej splošno protidelavsko delovanje vsega parlamenta, Za svoja izvajanja je žel dosti polivale. Sklenilo se je k o ne čil o tudi, da liplačevalnica v Rakeku preide v vrsto krajnih skupin. Dne 17. maja se je vršil sestanek železničarjev na Reki. v restavracijskih prostorih hotela Da/pio . Govorila sta sodruga Kopač in Kali:. Šibala sta neznosne razmere, v katerih živijo železničarji ter jih vzpodbujala k agitaciji za politično in strokovno organizacijo. ■* * * Dne IH. maja se je vršil shod v St. Petru pod predsedstvom sodruga Schuppa. Poročal je sodrug Kopač o postopanju meščanskih strank napram delavstvu in posebej napram železničarjem ter podučil navzoče o splošnem pomenu organizacije. ■i' V Divači je bil shod železničarjev dne 11). maja v Mahorčičevi■> gostilni. Predsedoval je sodr. Utnnors. Govoril je poročevalec sodr. Kopač. Njegove besede so zborovalci z burnim odobravanjem vzeli na znanje. Shod je sklenil sklicati za dan 28. maja občni zbor podružnice in se je v to svrho izbral pripravljalni odbor. Po kratkem pozdravil je predsednik zaključil shod. ♦ tjs . # t Podružnica I. južnih železničarjev je imela svoj shod dne 23. maja v Delavskem domu. Ker se je na zadnjem obenem zboru stari odbor odslovil ne da se je izvolil nov odbor, je sodr. Kopač kot pooblaščenec centrale, prezrel vodstvo podružnice do tedaj, da se izvoli drugi odbor. Sodr. Jernejčič je ostal začasni blagajničar. Sodr. Kopač je opisal zborovalcem veliko nevar- * nost, ki preti ravno v tem trenutku vsem južnim železničarjem. Južna železnica je namreč izdala zaključek svojega računa za prvo četrtletje. V tem računu prikazuje navidezne izgube, in st' vsled tega hoče ne le upreti vsaki nadaljni zahtevi svojih uslužbencev, nego bode gledala na to, da kolikor mogoče skrči že dovoljene priboljške. Nastal je tako resen čas za južne železničarje, da mogoče še nikdar ne tako in je zato potreba železne eneržije in nekaljene solidarnosti, da se ta nakana južne železnice zatare. Dopisi. Železniški minister se je namenil dne 23. .junija malo pogledati po dolenjskih železnicah. Bal se je pa, da ne bi zasačil tam prevelikega nereda in je to svojo vizito obesil na veliki zvon. Tako bode vsaj akcijonarjem in drugim parasitom mogel poročati, da je promet v najlepšem redu in da za njihov žep vse dobro kaže. Da pa ekscelenca minister ne bo mogel samega sebe varati, mu pa hočemo že danes pojasniti, kake razmere vladajo na teh črtah. Ves promet je poverjen kontrolorju Batagelju. Ta človek se ne zmeni za nobeno ■določbo in za nobene predpise, tako da je v nevarnosti promet sam in z njim vred železniški uslužbenci. Dela kar po svoje, kakor mu ravno pade v glavo. Despot proti pod- rjenim mu uslužbencem a klečeplazec pred s voj i mi predposta vij en im i. Zgradba dolenjskih železnic sploh ne odgovarja današnjim prometnim zahtevam. Ravno radi tega je velike važnosti, držati se natančno predpisov, ki urejujejo promet, da se kljub pomanjkljivosti železne proge same in kljub nedostatnostim prometnih naprav skuša ugoditi občinstvu in uslužbencem. Ali gosp. Batagelj postopa glede varnosti naravnost brezobzirno. Za te proge je na. primor število osij (Aehsenzahl) določeno na 22, ker so namreč že postaje temu število primerno zidane in ker se vsled tega promet z večjim številom osij sploh ne more brez ovir vršiti. Gospoda kontrolorja pa to jako malo briga, .laz zapovedujem in nikdo drugi, si misli, in na njegovo odgovornost vozijo dan za dnevom po teh progah tovorni vlaki s 100 do 140 in osebni vlaki s 60 do 70 osmi. Osebnim vlakom pritveza vedno tudi več vozov polnih premoga. Nalaga pa kar po 60 do 100 ton več nego je po predpisih dovoljeno. Iz tega naj občinstvo sklepa, kako je dobro zavarovano proti nesreči, kadar se po Dolenjskem vozi, ker se pač vsak trenutek lahko pretrga vlak. Vlak, ki ■ ga vlečeta dva- stroja, ne sme imeti čez f>80 ton teže. Ali gospod kontrolor skrbi le za to, da prihrani vselej po jedno partijo. Pohvalo gotovo dobi za to, v mastni premiji. To nične de, če bi se dogodila nesreča, ki bi železniško upravo stala sto in sto tisoče kron ! Glavno blago, ki se iz Dolenjske izvaža je goveja živina. To je vendar jako važen eks-port. A gosp. Batagelj ga tako bagatelizira, da največkrat nima niti voz na razpolago, da bi živino mogel odposlati. >So pač ubogi kmetje, ki odpošiljajo to blago in gosp. kontrolorju malo mari če oni trpijo škodo radi tega. Na lo pa seveda sploh nikdo ne misli, da je tudi železnica radi tega oškodovana. Pri takih razmerah trpijo seveda največ uslužbenci. To so uboge pare, ki delajo p hi v polnih 17 ur službe na dan brez svakega počitka. Počitek je predpisan sicer, ali osobja ni, kakor nikjer zadosti in vsled tega mora jedcu vedno delati za dva. Tako je s spremljevalnim osobjem. Nič boljše se ne godi tudi postaj-j nenm osobju, ki opravlja svojo službo takore-koč kakor kak avtomat, a ne kot ljudje. Takih voditeljev železniških postaj, kakor je naš gosp. Batagelj, jih je malo. Ge sam ne more opraviti vse svoje službe pa še ženo in otroke pokliče, da mu pomagajo. Da se pa pokaži' še bolj vestnega reete štrebarskega, za dene tudi kak Žakelj na rame in ga nese v skladišče. Nič ne dč če ima rdečo kapo na glavi. Za denar se vse naredi in 1000 do 1200 kron je vendar «lepa» letna plača. Ekscelenca minister bi moral gosp. Batagelja za čas svojega nadzorovanja kam proč poslati, ker sicer ne bode zvedel od uslužbencev tega, kar bi mu oni eventualno radi povedali. Seveda se gosp. kontrolor danes z vso silo trudi, da ta svoj Avgijev hljev kolikor mogoče počedi do ministrovega prihoda. Ni pa tudi izključeno, da dobi zaslužni križec-za svojo «vestno» službovanje ! Lavduš, hudič naj vzame vse socijalne demokrate !» Nikdar niso zadovoljni; oko si* nekaterim klij dh, hočejo imeti takoj vsi. Ne dosežejo pa pravzaprav tako nič, ker jim gospodje itak vse sami priboljšajo !» Tako opravlja vedno skladišui naddelovodja gosp. Manc iz Ljubljane socijalne demokrate. Ne smete pa misliti, da je on priboljške, izvojevane po so-cijalnih demokratih odklonil. O ne ! Prav z veseljem jili je vtaknil v že]) in šel z njimi kakor mačka s klobaso. S kako slastjo je vendar po-basal al> ord ob Novem letu in pa lanskega leta 10 " n poboljška, pridobljenega po tržaških sodrugi h. Vse mu je prav prišlo. Zraven tega seje pa širokoustil kot kak zastopnik železniške uprave okoli in povdarjal, da je gosp. Guttinan rekel, da tri leta ne dobi nikdo ničesar več. Ni pa- preteklo dobro tri mesece, smo s svojo solidarnostjo zopet izvojevali nadaljnih 20 vin priboljška. Tudi teh ni gosp. Manc odklonil, akoravno ni socijalni demokrat. Tako obnašanje, gosji. Manc, je nepošteno, to je tatinsko! Ge sprejmete to. kar Vam socijalni demokratje nujajo kot plod svojega napornega boja, imejte vsaj toliko vesli, da nas pustite v miru s svojim zabavljanjem. Ge se pa tega ne morete vzdržati, pa izjavite, da ne sprejmete naših {rudov, in ne postopajte tako kot tat, ki je kradel, pa tega ne more utajiti, ker so ga ljudje videli krasti. Opominjamo Vas torej, gosp. Manc, prav resno, da nas socijalne demokrate pustite prav lepo v miru ; sicer Vam zamašimo usta tako, da'ne boste mogli niti dihati. Uekaj na uho Franku, sprevodniku c. k. državnih železnic u Ljubljani. Tudi ta mož je jeden onih, ki se vedno vjedajo proti naši socijalno-demokratični organizaciji in proti našim zaupnikom. Ali pri tem zabavljanju se spozablja tako daleč, da žali naravnost na časti psaamez- ne člane in zaupnike. Naj si zapomni ta pre-drznež, da ne bodemo dolgo več prenašali njegovih neslanostij in da ga pokličemo prav v kratkem na odgovornost, če takoj ne preneha. Ako smo odlašali storiti kaj tacega do sedaj, se ima zahvaliti le svojej družini, ki se nam je smilila. Nikar naj pa ne misli, da smo mi kar vse pozabili. Čakamo, da bode mera polna in potem se ne oziramo več tudi ne na družino. Dne 15. aprila t. I. pripetil sa je v Trbižu jako žalosten slučaj. Manipulant .Jakob Prostor je prišel 14. aprila zvečer z vlakom štev. 1712 v Trbiž in se je j>o dokončani službi takoj podal v kasarno k počitku, okoli 17,3 uri zjutraj pade mož nenadoma s postelje. Njegov predpostavljeni sprevodnik, Fran Legat in njegov sprevodnik sta ga pobrala in ga vrgla nazaj na posteljo, ne da bi se bila potrudila konštatirati, kaj se je pravzaprav Prostorju zgodilo. Vlegla sta se zojiet, in nadaljevala brezskrbno svoj počitek. Zjutraj so imeli Vsa trojica nastopiti svojo službo. «lJt es/orova» tovariša sta se dvignila, a Prestor je spal naprej. Legat in njegov kolega sprevodnik sta ga budila in ko je Prestor pogledal in se ni hotel dvigniti, je šele Legat šel povedat službujočemu uradniku, da Prestor nikakor neče vstati. Postajnemu osobju se je le zdelo malo čudno, kako da bi Prestor, sicer vedno vesten delavec, mogel nagajati. Pohitelo je k njegovi postelji in se je prepričalo, da je revež brez zavesti. Pozvan je bil takoj zdravnik, gosp. dr. Reeknagel, ki ji* konštatiral, da je Prostorja zadela kap na možgane. Ob jedni uri ])op. je umrl, ne da je s kom še kaj govoril. Pokojnik je zapustil vdovo in sedem nepreskrbljenih otrok. Pogreb je bil jako ganljiv. Vdeležilo so ga je vse osolijo trbiške postaje. Nabrali so mej seboj tudi lepo svoto 117 kron, ki so jo izročili zapuščeni vdovi. Nekaj krivde te nenadne smrti gre v nekako nadsprevodniku Legat, m ki bi se bil vendar lahko toliko potrudil, da bi bil Pre-stor-ja preiskal, kaj da se mu je zgodilo in bi bil javil dogodek prometnemu uradniku. S takojšno zdravniško pomočjo bi bilo morebiti vendarle mogoče preprečiti smrt. Glavno krivdo je pa pripisati seveda našemu suženjskemu službenemu sistemu, ki predpisuje tako dolgotrajen in nepretrgani službeni čas, da človek, ki ni trdne konstitucije z ozirom na teško delo, ki jo ima opravljati, mora podleči. Dan za dnevom se nam nujajo* slučaji, ki kričijo po skrajšanju delavnega časa in po pomnoženju delavskih močij, da se s tem omeji enkrat veliko število žrtev, ki zapadajo ostudni požrešnosti kapitalističnega moloha. Ravno te žrtve pa so nam železničarjem najboljši opomini, da se treba s pridnim organizacijskim delom pripravljati na največji boj, ki ga imamo mi železničarji izvojevati, to je boj za osemurni delavnik, s katerim bode ob jednem spojeno tudi pomnoženje delavskih močij. Ljubljansko spremno osobje ima glasom dopolnilnega zveska pri tovornih vlakih štev. 987—955, iz Ljubljane v Trst in pri vlakih štev. 974—942 iz Trsta v Ljubljano, dovoljen 10 urni počitek v Št. Petru. Razume se, da to velja jednako za vse spremno osobje. Prav radi tega pa se'godi velika krivica manipulantom in njihovim ]>o-magačem da se jih sili, da morajo voziti nepretrgano pot iz Ljubljane do Gorice, dočim se predpisanega počitka v «t. Petru morejo privoščiti le partije turnusa. Ti reveži, manipo-lantje,-opravljajo na ta način 20 urno ilepre-trgauo službo. Razven tega, da imajo na posameznih postajah dosti teškega dela, morajo služiti tudi kot zavirači. Manipulant mora od Tržiča do Nabrežine sestavljati tudi urnik vlaka štev. 1066, ki se v Nabrežini premeni v vlak štev. 974. Že svoje lastno delo teško konča, a nalagajo se mu še posli, ki ne spadajo v njegovo področje. O vsili takih in drugih nasiljih se je dne 14. maja t. 1. prepričal tudi generalni nadzornik, ko je nadzoroval progo Dunaj—Trst. Seveda je rekel ta veliki gosgod, da se kaj takega ne sme dogajati, da nadzorstvena oblast ne zahteva tako naporne, celih 20 ur trajajoče nepretrgane službe, ali njegove besede so ostale le besede, ker do danes se ni še spremenilo prav nič. Za danes hočemo to samo konštatirati, o priliki pa se že obširneje pregovorimo o s! vari in na kompetentnem mestu. Nova vrst stavkolomcev. V ljubljanski tovarni za lep so delavci stopili v stavko v znamenju protesta radi nečloveškega ravnanja ta-mošnjega delovodje z nekim 67 letnim uslužbencem. Ta starec je opravljal vestno svojo službo v tovarni že nad 20 let. Zadnji čas je bil čuvaj. Pred kratkem je mož nekaj obolel ter je moral ! ostati doma. Ko se je povrnil v službo, je našel svoje staro mesto izpolnjeno po drugem uslužbencu ; starcu pa je delovodja vkazal, da gre nalagat 100 kilogramov teške vreče. Vso prošnje mu niso pomagale, ostati je moral pri tem delu. To je pa vzdignilo tudi vse delavstvo tovarne in sklenilo je stavkati, dokler se ubogemu starcu zopet ne podeli zopet prejšnje mesto čuvaja. Kar pa pri vsej tej stvari posebno nas železničarje zanima je to, da smo dne 22. maja videli na južnem kolodvoru tovarniškega ravnatelja in pa delovodjo, ki sta. sama osebno, pod varstvom policije nalagala premog s železniškega voza v svoj tovarniški voz in potem furala z njim s postaje v tovarno. Prav iz srca privoščimo ta posel obema gospodoma, želimo pa tudi, da bi to službo dalj časa opravljala. Hoteli bi tudi, da bi delala za plačo, ki jo imajo delavci in da bi živela ob taki hrani, ki si jo le ti morejo za svojo plačo privoščiti. Morebiti bi postala bolj človekoljubna. Ponesrečenja železniških uslužbencev so sicer na dnevnem redu, ali tako grozovit,elj nesreč, kakor se je zgodila dne 22. t. m. na Proseku, časniška kronika vendar ne beleži vsak dan. Fatur iz Ljubljane sprevodnik in sodrug Josip ponesrečil je smrtno. (Ipravljal je svojo službo pri vlaku štev. 974, vožečem iz Trsta proti Ljubljani. Na Proseku je premikal. Hipoma je blisknil mimo ekopresni vlak z Dunaja in Fatur je ravno dajal s svojega vlaka doli znamenje z bandercem, drže se z jedno roko za držalo pri vozu, tako da je visel na vogonu, oprt z jedno nogo na stopalu. Ekspresnega vlaka ni zapazil, ko mu je prišel za hrbet. Stroj ga je posnel, ga vrgel kakih 15 metrov pred se ob tla, ga zgrabil še enkrat in ga tako razmrcvaril, da ga ni bilo več mogoče spoznati. Možgani so ležali na sosednjem tiru. Ko so v Trstu preiskali stroj, so našli vsega s krvjo oškropljenega in med kolesi so se držali celi kosci mesa. Desne roke se sploh ni moglo dobiti. V nedjdjo dne 24. t. m. so truplo prepel- | jali v Ljubljano. Popoludne ob 4. uri prenesli prenesli so ga vsprovodn z južnega kolodvora na pokopališče k Sv. Krištofu. Pogreb je bil veličasten ; sličnih je malo videti v Ljubljani. Priredili so ga pokojniku organizirani železničarji. Vdeležili so se uradniki, državni železničarji, poštni uslužbcni in delavci. Bilo je nad j 2000 osob v sprevodu. Na čelu je bilo šest krasnih vencev z rdečimi trakovi. Nagrobnit:o je govori! sodrug .Josip Ko por železničarski tajnik v Trstu. Vdova in sed rut .nepreskrblenih trok, od dveh do šestnajst let, je klicalo obupno izgubljenega očeta. Marsikateremu se je krčilo v bridkosti srce in se zarosilo oko pri pogledu na nesrečno družino. Kdo pa je vzrok te nesreče ? Zeleznička uprava seveda zvrača krivdo na ponesrečenca samega. Pazil ni sam na sebe, pravi, in neroden je bil. Ali mi železničarji si moremo takoj rastolmačiti to' nerodnost, če vemo, da je pokojnik do trenutka nesreče opravljal ze 21 ur službe s takozvanim štiriurnim počitkom v Trstu. Ta prokleta štedljivost južne železnice je tedaj kriva te nesreče, ki sili svoje uslužbence do dela, ki ga ne zvlada nobena človeška konstitucija. Kako naj napenja železničar svoje možgane po 21 urnem napornem delu. Da je to nemogoče, železniška uprava vč tudi sama, a sistema ne spremeni nikdar, ako si ga mi železničarji ne spremenimo sami. Do tedaj'pa bodemo čitali dan za dnevom o takih pretresljivih nesrečah. Skladišni nadzornik Taškar ji; z ljubljanskega južnega kolodvora premeščen v Trst. Dobro se je godilo temu gospodu v Ljubljani in malo kisel obraz je napravil, ko je moral zapustiti svoje • protektorje. A Ljubljančani so ga. prav radi dali; imeli so ga v želodcu še od časa