govem mirnem obrazu, vsa obdelava predmeta skuša izraziti vekovito spanje: forme prehajajo iz telesnosti v zastrto pravljičnost. Nasprotno sta Glava M. Gubca, ki jo ob priliki objavimo v »Dom in Svetu«, in njegova Roka, čudovito plastični, živa realnost. Delce velike elegance je Daritev, orientalka z daritveno skodelico, vitkih udov, kipeče rasti, ki se dopadljivo vije navzgor kakor nje daritev sama. Poleg drugih stvari je Dolinar razstavil tudi več portretov (prof. Berceta, poslanca Povšeta i. dr.), ki so dobri kot plastika in kot portret. Že na teh malenkostih je razviden Dolinarjev krepki talent — da bi mu bilo dano, izkazati se tudi v velikem! Slikarsko obvladujeta prvo sobo Jakopičeva »Pravljica« in »Za gospodarja«; kakor dve solnčeci žarita na steni, tako da je spričo njiju drugo videti senčnato in medlo v barvi. Pravljica predstavlja mater z otrokom in jagnjetom; od leve pada na skupino luč, zagrinjajoč ves prizor z žarkim oblakom rumenih, rdečih, oranžnih, violičastih in zelenih odsevov. Ne tako ubrana, a še bolj bujna je slika sejalca v zgodnjem jutru, naslovljena »Za gospodarja«. Zmotno je, če kdo krsti Jakopiča z imenom impresionist, in če bi on sam trdil, da slika predmete, kakršni se mu vidijo in nič drugače (impresionizem), se moti tudi on. Jakopič porablja marveč čutno vrednost barve, ne da pred-oči predmete v trenutni razsvetljavi, marveč da izrazi čisto določeno in trajno občutje, duševno vsebino prikazni; barva spremlja pri njem slikarski predmet, kakor spremlja pri glasbeniku orkester pevca, razlagajoč njegove besede z mnogostranskim opisom, razvijajoč idejni pomen teksta. Znameniti sta v tem oziru tudi obe skici »Ob košnji« in mali portret »Anka«. Sternen ni napravil name še nikoli tako enotnega in krepkega vtisa kakor na tej razstavi. Razstavil je sicer večinoma akte, kar se zdi znamenje, da je še vedno zaposlen v predpripravah, da še ni prešel . od študij do svobodnega stvarjanja duha, pa ti akti so v svoji vrsti dobri. Sternen je skladen v barvah, siguren v risbi (prim. Akt, št. 23), »Magdalena« pa ima tudi svojo tehtno duševno vsebino. Jama ima na tej razstavi le štiri slike in je prav tak, kakršnega poznamo s prejšnjih prireditev; pokrajinar je skozi in skozi, dela z maloštevilnimi, enovitimi barvami. V pričujoči številki »Dom in Sveta« priobčujemo njegovo »Obrežje Ljubljanice«. Vavpotičeva »Jahalka« na naši prilogi je dober posnetek razstavljenega originala; na fotografiji je konj celo boljši nego v originalu samem. Vavpotič je zlasti spreten portretist; njegov »Portret deklice« in »Mati z otrokom« sta učinkoviti salonski deli, medtem ko je nova pokrajina »Judenburg« dozdevno prenaglo končana ali nedogotovljena. Tratnik ima razstavljenih več risb, med njimi nekatere, ki so že bile reproducirane in karakterizi-rane v »Dom in Svetu«. Sedaj prinašamo studijo za »V vrtu Getzemani«. Nova mi je bila njegova pokrajina v oljnatih barvah, »Motiv iz Bilj«. Zanimivo je opažati, kakšna notranja edinost je med Tratnikom-risarjem, kakršnega smo doslej poznali, in Tratnikom-pokraji-narjem, kakršnega se nam kaže v razstavljeni oljnati sliki. Tehnika je druga, motiv različen in vendar je duh isti: duh formalne snažnosti, jasnosti, umerjenosti in kot osnovno vsebinsko občutje tiha žalost, resi-gnacija, S Smrekarjevimi risbami in ujedkovinami so se bralci »Dom in Sveta« tudi že imeli priliko seznaniti. Smrekar je poln hudomušne predmetnosti, je slikarski pripovedovalec in satirik, je ne samo Slovenec, ampak še posebej Kranjec, z vsemi lastnostmi, ki se drže tega rodu: konkreten, drastičen v izrazu, živahne domišljije, pa ne posebno izbirčen v formi. Sedaj objavljamo njegov razstavljeni »Zaklad«. Gaspari je poslal na razstavo mnogo barvastih risb. On skuša, kakor znano, s slovenskimi narodnimi motivi (s srci, nageljni in podobnim), z narodnimi nošami, ki jih ni več, in s karakterističnimi prizori iz kranjskega življenja ustvariti nekako slovensko »Hei-matkunst«. Na tem je nekaj, vendar pa to pojmovanje ne gre stvari do jedra; taka umetnost bi utegnila biti le nazunaj slovenska, ne v svojem bistvu. Slike, ki jih je razstavila A. Z u p a n e c , se ne zde ravno srečno izbrane; še najboljši sta »Predica« in »Znamenje«. — Šantel mi je to pot manj ugajal kot prej, dasi je treba njegovi risbi priznati solidnost. — Klemenčič je preveč enakomeren v formi in prazen po vsebini, isto velja za M a g o 1 i č a. — Med akvareli Sternen-Kleinove je čeden »Pri toi-letti«, o Franketu, Žmitku, Zupanu in Ro-p r e t u je pa težko kaj reči. & .^ ^^ Prešernova »Nezakonska mati«. Oktobra meseca lanskega leta sem se vračal z Dunaja in sem prišel v Mariboru skupaj z g. P. Govorila sva zlasti o prestavah starih klasikov in njihovi metriki. Zanimalo me je zlasti, kaj misli on glede meril v prestavah starih korov. Omenil sem mu novejše stališče dunajskega prof. Radermacherja glede metrike. Nato me opozori, kako čudno merilo da ima Prešeren v svoji »Nezakonski materi«. Misel me je zanimala, a dalje se nisem s tem pečal. Pred kratkim sem zopet vzel v roke Prešerna. Ustavim se pri imenovani pesmi. Analiziram jo. Kaj sem našel in do kakšnih zaključkov sem prišel, hočem tu podati. To je seveda samo hipoteza, a me je vendar frapirala. Poglejmo ! Kaj pa je tebe treba bilo, Dete ljubo, dete lepo ! Meni mladi deklici, Neporočeni materi ? Oče so kleli, tepli me, Mati nad mano jokali se; Moji se mene sram'vali so, Tuji za mano kazali so. On, ki je sam bil ljubi moj, On, ki je pravi oče tvoj, Šel je po sveti, Bog ve kam; Tebe in mene ga je sram! Kaj pa je tebe treba bilo, Dete ljubo, dete lepo! Al* te je bilo treba, al' ne, Vendar presrčno ljubim te. W w .._ >_¦ O — lb 217 Meni nebo odprto se zdi, — _¦ w — w ' w <-. ' Kadar se v tvoje ozrem oči, 4- w ^^^ „ _l ^ ji Kadar prijazno nasmeješ se, jlww-^».w-L-w-!l Kar sem prebila, pozabljeno je. / ta,w_i.%,w_L_ww_ On, ki ptice pod nebom živi, -^w — ^ w -J- w w — Naj ti da srečne, vesele dni! - w w j_ _ w^^^_ Al' te je bilo treba, al' ne, ^^ w jl w jl. w ^ j_ Vedno bom srčno ljubila te. j_^w^_wwjl.w^_ Kakšen metrum je to ? Naj povem svojo misel takoj v začetku! Zdi se mi, da so to glikoneji, toda narejeni prosto po grškem vzorcu. Prvotno merilo grške pesmi je bilo gotovo to, da so šteli samo dolžine (naglas), kračine niso prihajale v poštev. Lep zgled za to je lastavičja pesem z otoka Rodos pri Atenaju. Verzi imajo dva naglasa, anakruza je eno- ali dvozložna, število kračin je poljubno. fjXfr', 7jX9-e xsXi5d)V, — I — w w — — xaXdg wpag dč-fooaa w _ | j_ _±l w — - xai xaXoog šviatnoog, w _ ! J- w w J----- irci "faaxepa Xeuxa, ¦_- w I — w w -- — sni v(Sxa |isXaiva. w w I — ^ ^ — w TcaXd3-av ai> 7tpoxuxXeTv _ ^ I -J- „ ^ -J____ ex niovog obcoo w | j_ w _ _l_ _ olvoo xs §euaaxpov _ | _L_ w ^ j_ ^ topffiv xs xdvuaxpov. w | j_ w _ _r_ w dv d tj cpsprjg -a, _ I -i- w 4- w [iš^a 8tj xi cpšpoig. w w I — w w JL- Druga stopnja bi bila ta, da so šteli zloge v verzih, kot n. pr. eolični pesniki. Tretja in zadnja stopnja je bila, da so imeli posamezni TioSsg oz. [išxpa enako kvantitetno vrednost. Kako različne oblike se združijo lahko po prvem principu, poglejmo Aishilos, nšpaai 672—680: alat alat* a> uoX6xXauxs cptXoiai 9-avu>v, tl -kjSs 8ovdaxa 8ovdaxa w J_ w ~ _!_ ^ _ -1- w uspe xčL aqo SiSojm a'ia w w — — - ~ — — -pšSv' ap.dpxta; w J- ^ — - ^ Ttaaai 7^ x$Ss ____i_ j_ _l w sgšcpO-ivcat xpLaxaX[iot. _ _i_ _ — _ -"- — vaeg dvasc; avasj. ^ ^ -¦ _l w w — - Podobne tvorbe kakor to so tudi verzi v Prešernovi »Nezakonski materi«. Podlaga jim je glikonej, dasi je sicer njegova navadna oblika ta : _ w _ w _ w _, torej daktil na drugem mestu. Ker je torej glavni znak glikoneja ta, da ima 4 naglase, se veže lahko z vsemi oblikami, ki kažejo isto število naglasov. Število kračin je poljubno. Karakteristična je pred vsem 1. kitica, ki ima dva prosta glikoneja, korjam-bičen dimeter in trohejičen katalektičen dimeter. Da je imel Prešeren za vzorec grške lirike, mi dokazuje zlasti 1. kitica, ako jo primerjam z Ibikom, fr. 8 a (izdaja Crusius-Hiller, Anthologia lvrica): xo0 [isv TCSTdAoiaiv kič dxp&xdxoia' E^dvoiat. uoixiXai TcavšXouss xaloX6Ssi-pot Xa9-L7iopcf)i»p''Ssg xal dXxoovsc; TavuaČTiTspoi. ----W w — w w — Izpusti 4. verz, ki je ferekratej (spada torej tudi med glikoneje), dobiš Prešernovo 1. kitico: 2 glikoneja, troh. katal. dimeter in korjamb. dimeter. Je li to slučaj ? Mogoče. Drug zgled za zvezo glikonejev, trohejev in kor-jambov (tukaj deloma z anakruzo): Simonides, fr. 17 : avfrpcoTtoc; L0>v jjlvjtcots epa- _ i ^ ^ w^^-^ _- -i- arjcj 5 ti -j-čvsTai aoptov, _^ ^ w — v - -- w jl |i.7]d' avSpa ld{J)v SXPtov, 80- _ | _-_ w w^_j_w w «1 ' aov XP°VC,V sacjstai"... __ w w __ w __ o5xei)g d }xeTdaxaatcj. Zveza glikonejev in trohejev : Timokreon, fr. 3: o\)% dpa Tt[ioxpia)v [louvog _^w w~w w — __ ?k Mrfioiaiv 6pxt«T0jieT, _|_Lw^-w — ^^ dXX' švxi xdXXoi §vj Trovvjpot- _ | j_ w j_____^^j___ oux e^tb p.6va xoXoupig- ^W-L.w~w — ^ žvxi xal dXXat dXd)Jisxs;. JL w -_Lw, ^_'_w — Corinna, fr. 3: vLxao' 6 jisfa^oa^svTj^ -^--------i. w ^ -i.. ^ s. 'Saptcov, )((i)pav x' dep' iwg ^'^ w — — — w ^ — udaav covujjitjvsv ... _»,_¦«__«.... Glikoneji z dvema daktiloma ni nič redkega: Ibicus, fr. 1: T^jpi |iLv ai' xs Ku8(i)Vtai p,aXč8es dpdojjisvai ^odv ix 7toxap,a)v, l'va TiapO-svcov xd7io?] dx7]paxog, cd' t* olvav9-idsj a5g6jAsv«i axcspo!aiv ucp' Ipvsaiv olvapšoig 0-aXš9-ocatv • š{iol 8' ipog 06 8sjiLav xaxdxoixog &- pav, d9-' 6tx6 azsponSte, cpXš-;a)v ©p7jixt.os Popsag, dia- aa)v napa KuTipiSog d^aAšaij _w ^ _ ^ w _ ^ w_ [iavtaiatv sps|JLv6g dS-ajj.p7Js w w _ w w _ w w____ š^xpaxšcog tlsSoS-sv aaXdaast. j_^, wj_w _j_^^_ __ Ti Ibikovi glikoneji se ločijo le po tem od Prešernovih, da imajo daktili stalno mesto. Več prostosti si dovoli Ibikus s tem, da uvrsti med glikoneje tudi 4 daktile (Prešeren ima v zadnji vrsti 5. kit. 3 dakt), ker imajo 4 naglase. Isto smo našli tudi že glede 4 trohejev in 2 korjambov pri Ibiku in Prešernu. Primerjaj še fr. 9: xous xs XsdxLtctooc; xopou; s. w _l w j.- _ —- xaxva MoXiovag xxdvov, ^-^ w _i_ _ _l. _ TJ žXcxag IaoTidXoucj, ivo^uiouj, _•_ w w jl w ^^w w -2___ djicpc/xspoucj -cs^a(j)xa5 sv d)šqj j_w ^,j_w w^w ^j_^ w dp-^upštp. _j_ ^ w _i_ . , . Pri tej priliki bi omenil še nekaj drugih pesmi, ki spadajo glede merila v isto vrsto kot »Nezakonska mati«. »Zdravilo ljubezni« in »Ženska zvestoba« imata namreč isto merilo kot »Nezakonska mati«, le da imajo verzi anakruzo. 218 Zdravilo ljubezni: Je ljubemu ljub'ca, lepote cvet, _ — w - jl w w j_ w jl Umrla stara le osemnajst let. w _f_ w — w w ' -> w — Mladenič obljubi ostati ji zvest, w -i. „ w_i_ « w — - w -L Senočindanjokaljemesecevšest. w ^ ^ ^ — w w — w - — Se milo jokal je, milo zdih/val, w -f- ¦-• — w w - w w -L Grob njen je vsak dan obiskoval. ^ — w — <*> ~ — w — itd. Ženska zvestoba: Bil godec je mlad in lep in vesel, w s. w - — ~ -i- w - z. Lepo je godel, sladko je pel. - ^ w J- v - -=-. » -L. Ni bilo godu, svatovšč'ne, semnja, •* — o <-« — .« — ~ - — Da tja bi ne bili vabili ga. _ ~ w w — w - — w ^ Poslušajo radi ga vsi ljudje, w — - w — w w -L w j_ Ga gledajo rade dekleta mlade; vJ_v~-L_w_w-i-ww — Posebno pa Micka, županova hči, w JL w w ^- - - — w - -^-Pogostoma vanj obrača oči. w — w _,j_w~^ w — itd. Semkaj spada tudi pesem »Pevcu«. Navadno ima sicer vsak verz po tri daktile, a trije verzi imajo samo po dva. Podobno »Ribič«. Zdi se, da se tudi tukaj kaže vpliv grške lirike na našega pesnika. Nekaj zgledov ! Simonides, fr. 47: OU/lOjJ.oXup5og LC1)V . „ , J_ w ¦«; -i- w w — • • • 1. v. cf. Žen. zv. kit. 1. v. 2.; fr. 64: ivl S' Otep ... _ w „ _ etxet 9-ea [iš^av Ig Sicppov. ___•_ _, . _!_ w w _!_ ^ _l Corinna, fr. 4: čcovsi S' vjpcocov apsraj _ j____j____^ <_, ^ j_ XYjpo)a5cov _ ^_ w j_ . . . l.v. cf. Zdr. lj. kit. 3. v. 2. Scolia, fr. 30: ixLcpuXa"fjišvog SvSpa exaaxov opa, v^ — w _¦ — ~ ^^-w « jl [jltj xpu7ixov if x°S eK007 *pa5{ig -----1-^-^^ s, ^_ ^ w -i. cpai8p$ as irpoasvemg rcpoatOTKp. _ X. w ~^~^~ ^ — w — — l.v. cf. Zdr. lj. kit. 2. 2. v. cf. Zdr. lj. kit. 3. v. 1. V isto vrsto smemo prištevati tudi pesmi, ki so zložene v samih daktilih, a vsak verz ima zopet samo 4 naglase kot prej: Sila spomina, V spomin Andreja Smoleta. Od teh se ločijo naslednje samo po tem, da imajo 4 daktili anakruzo: Povodnji mož, Nuna in kanarček (vmes tudi verzi po 3 dakt.), Sveti Senan. Sploh se mi čudno zdi, odkod to pride, da ljubi Prešeren tako zelo verze s 4 naglasi, bodisi jambične (anakruza?) ali trohejične. O daktiličnih sem prej govoril. Trohejične: Strunam, Dekletom, Pod oknom (spada tudi sem), Ukazi, Za slovo, Od železne ceste, Zapuščena, Hčerin svet, Učenec, Dohtar, Turjaška Rozamunda, Orglar, Glosa, Zarjavela devica, Nebeška procesija, Šmarna gora. Jambičnih je manj: Kam ? Izgubljena vera, Judovsko dekle, Tri želje, Pesem od zidanja cerkve na Šmarni gori. Pesmi Soldaška in Zdravica imata to posebnost, da rabi pesnik verze po 4, 3 (hiperkat.) ali 2 jamba (hiperkat. ali kretikus). 5 naglasov rabi v pesmih: Nova pisarija, Prva ljubezen, Slovo od mladosti, Soneti, Krst pri Savici, Janezu N. Hradeckemu, Ljubezni tiranija. 3 naglase berem samo v treh jambičnih pesmih: Prošnja, Mornar, Zvezdogledom. Jambična pesem z 2 naglasoma: V spomin Valentina Vodnika ne pride v poštev. Prekop in Neiz-trohneno srce imata nemški metrum. Sicer se splošno sodi, da je bral Prešeren le latinske klasike, zlasti Horacija, Vergilija in Ovidija; toda to mnenje se mi zdi napačno. V izvestju gimnazije v Kranju iz 1. 1904. je priobčil Žigon zapuščinski akt Prešernov. Tu navaja tudi knjige, ki so jih našli po pesnikovi smrti. Vse knjige so cenili res samo 38-13 gld., toda meni se zdi zelo važno, da je imel razen Homerja tudi Hesioda, Ajshilovega Aga-memnona, Pindarja i. dr. Ako je bral Prešeren Aj-shila in Pindarja, je bral gotovo tudi še druge grške lirike. (Konec prihodnjič.) Solnčna pesem sv. Frančiška. Stanko Premrl stopa z večjim delom pred nas. Njegova »Solnčna pesem sv. Frančiška« v dr. Peč-jakovem prevodu je kot kantata za soli, mešani zbor in orkester eno najboljših večjih slovenskih glasbenih proizvodov, presegal vsaj jo bo komaj kateri naš večji glasbeni produkt. Cela skladba je zamišljena — popolnoma v zmislu pesmi — kot molitev umirjenega, Bogu vdanega, v božjem miru — kolikor je človeku, v telesne spone ukovanemu, to sploh mogoče — počiva-jočega srca, srca, ki vsekdar in v vseh rečeh vidi Boga, ki ga vsaka stvar z vsem svojim dejem in videzom dviga k »najvišjemu, mogočnemu, dobremu Gospodu«, da mu duša prekipeva hvale in je vsa srečna, da se pred očmi neizmernega božjega veličastva more in sme izgubljati v nični solnčni prašek. Kakor je pesem sama vzniknila iz Frančiškovega srca kot produkt te mirne askeze brez patosa, brez ekstaze, brez vsake sentimentalnosti, zlasti še brez najmanjše sence nervozno razrvane histerije, tako je tudi skladba sama ljubek plod iste preproste bogovdanosti, ki je premagala boje in viharje, pa se veseli pokoja, ki sta ga polna duh in srce. S tega vidika je treba skladbo presojati; zakaj dasi se velikokrat močno razžari, je vendar kljub vsemu notranjemu bogastvu v harmoniji, modulaciji, ritmiki, tematiki, kljub vsej gorkoti, ki jo izžareva liki pestrobojna livada, odeta v žarko umbrijsko solnce — vendarle je nje temeljni znak tista prvotna frančiškanska vesela preprostost, brezskrbna skromnost, ki jo svet, v mate-rializmu se pogrezajoč, ne more doumeti in jo ima popolnoma zmotno za patetično ekstazo, ki ima svoj vir v čuvstvu, dočim je v resnici vse le izliv blažene duše, ki nje um poizkuša dosegati Boga in se nje volja v tem božjem gledanju v vsem vdaja in pokori volji božji. Zato je tudi besedilo tako nedopovedljivo preprosto, kakor nedolžen otrok naivno pripoveduje to, kar vsakomur zdravi čuti kažejo, stvari vidi take in tako, 219