mini in svarila namenjena nam. Ciprian je bil pač praktičen dušni pastir, ki se je vedno ravnal po dejanskih potrebah svojih vernikov.
S tem prevodom nam je podal dr. Lukman važne življenjske misli, ki v današnjih časih preganjanja, zlobe in sovraštva dvigajo duha k Bogu, ki je Alfa in Ornega vsega. Prevajalcu moramo biti za spis zelo hvaležni.
Jezus Kristus. Po evangelijih priredil dr. Andrej Snoj. Ljubljana 1943. Založila Ljudska knjigarna v Ljubljani. Strani 286 priročne žepne izdaje. Cena: navadna izdaja broš. 12 lir, vezana 24 lir, boljša izdaja peg. 27 lir, zlata obreza 37 lir, boljša izdaja, imitacija usnja, zlata obreza 42 lir.
Biblicist univ. prof. dr. Andrej Snoj nam je podal v knjižici Jezus Kristus z besedami evangelistov popolno sliko o Jezusovem življenju in delovanju, kot ga nam slikajo evangelisti.
Vsak posamezni evangelist nam slika Jezusa delno, nepopolno, nobeden ne poda celotnega pregleda o Jezusovem življenju. Profesor dr. Snoj je strnil vse štiri evangelije v eno celoto in nam tako podal evangeljsko harmonijo Jezusovega življenja in delovanja v časovno zaporednem redu, kar ima posamezni evangelist o njem svojskega in kar poročajo o njem vsi štirje skupno ali dva ali pa trije izmed njih. Pojasnila k besedilu sv. pisma so zbrana v prvem delu, pri težjih mestih pa tudi pod črto.
Knjižica ima dva dela. V prvem delu je govor o Jezusovi domovini in njenih prebivalcih, o tedanjih političnih in versko-nravnih razmerah, o letu Gospodovega rojstva, ki je bilo 1. 6. pred začetkom sedanjega štetja — zmoto o letnici Jezusovega rojstva, ki se ne da več popraviti, je uvedel okoli 1. 525. rimski opat Dionizij Mali — o trajanju njegovega javnega delovanja, o dnevu in letu smrti, ki je najverjetneje 7. april 30., tedaj je bil Jezus star 36 let. Knjižica nam torej v prvem delu podaja vse, kar mora človek vedeti za boljše razumevanje Jezusovega delovanja.
V  drugem delu podaja avtor življenje Jezusa Kristusa po evangelijih, in to izključno z besedami evangelistov, saj pravi pisatelj sam, da nihče ne bi mogel pisati o Jezusu tako lepo in obenem tako preprosto kakor navdihnjeni pisatelji.
Na koncu je podan po vrstnem redu pregled Jezusovega življenja in označeno je tudi, v katerem evangeliju se nahaja v knjižici se nahajajoče svetopisemsko mesto. Dalje so še podani važnejši dogodki Nove zaveze v časovnem redu. Svetopisemski tekst je podan po besedilu najnovejše izdaje Nove zaveze, Jere-Pečjak-Snoj, Ljubljana 1939.
Evangeljska harmonija Jezusovega življenja je prvo delo te vrste v slovenski bogoslovni literaturi. Knjižica je namenjena v prvi vrsti duhovnikom, zlasti teologom, za študij Nove zaveze, pa tudi vsakemu človeku, izobraženemu in neizobraženemu, saj mu poda na vzvišen, pa preprost način najlepši lik: Jezusa Kristusa. »Naj bi knjižica v času strašnih vojnih grozot, ko se majejo temelji nravnega reda ter se iščejo smernice za nov, boljši red, vsem kazala pot k njemu, ki je Luč, Resnica in Ljubezen!«
Dr. Fran Grivec: Cerkev. Druga izdaja. Ljubljana 1943. Založila Ljudska knjigarna v Ljubljani. Str. 400. Cena vez. 80 lir.
V  drugi izdaji je izšlo znamenito delo slovenskega znanstvenika-teologa dr. Fr. Grivca Cerkev. Prva izdaja (1924) je pošla že pred desetimi leti. To izdajo je prav toplo pohvalil papež Pij XI. s posebnim pismom po svojem kardinalu državnem tajniku Petru Gaspariju. Pohvalila jo je tudi domača kritika, da je delo pisatelju kot bogoslovni znanosti v čast, tuji znanstveniki so pa svetovali, da naj se kot najboljše slovansko delo prevede na druge jezike, na francoski, nemški, angleški, ruski, zlasti pa latinski jezik.
Knjiga se odlikuje v dveh stvareh. Prelat dr. Grivec je bil prvi med katoliškimi znanstveniki, ki je razpravljal o mističnem telesu Kristusovem in o posebnem upoštevanju vzhodne teologije o Cerkvi; z največjo uporabo vzhodne, zlasti ruske bogoslovne literature se v vseh važnih poglavjih ozira na nauk pravoslavnega bogoslovja o Cerkvi, v knjigi so podane razlike med katoliškim
141
in pravoslavnim naukom pri vseh poglavjih, zlasti vzhodno pojmovanje papeževega prvenstva, vesoljnih cerkvenih zborov, rednega cerkvenega učiteljstva in papeževe nezmotljivosti. Vse pa je spisano v duhu pomirljivosti in ljubezni.
Pisatelj je vse gradivo v novi izdaji od začetka do konca predelal. Predelana so zlasti poglavja: metoda nauka o cerkvi, znaki prave cerkve, božje kraljestvo, ustanovitev cerkve, Kristus glava cerkve.
Ko je bila polovica knjige že tiskana, je izšla 29. junija 1943 okrožnica papeža Pija XII.: De mvstico Jesu Christi Corpore deque nostra in eo cum Christo coniunctione, slov.: Skrivnostno telo Jezusa Kristusa in naša zveza s Kristusom. S to papeževo okrožnico je bila vodilna Grivčeva misel o skrivnostnem Kristusovem telesu, o kateri razpravlja na straneh 118—157 pod naslovom: Kristus glava cerkve, z najvišjega mesta potrjena. To papeževo encikliko razlaga na koncu knjige, str. 381. Prelat Grivec je to papeževo okrožnico prevedel na slovenski jezik in jo izdal v posebni knjigi pod naslovom: Skrivnostno telo Jezusa Kristusa. Delo je založila Ljudska knjigarna v Ljubljani 1944. Z veščim znanstvenim podajanjem razloži prevajalec papeževo okrožnico, ki je višek nauka o Cerkvi in celotni prikaz njenega božjega poslanstva.
Grivčeva knjiga Cerkev je pisana nazorno, v zglednem znanstvenem jeziku. Cerkev se nam ne predstavlja več kot suhoparna juridična družba, marveč kot živi Kristus med nami, čigar udje, mladike smo mi.
Knjiga je spisana z iskreno željo, da bi po proučevanju čudovite Kristusove ustanove vsi vzljubili Kristusa, in da bi vsi, ki verujejo vanj, vzljubili ENO MATER CERKEV.                                                                                      J. S.
Razprave. Zvezek drugi. Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani, pravni razred. 1943. Strani 292. Tiskala »Slovenija« v Ljubljani.
Ta zvezek razprav, v katerega so prispevali svoja dela vseučiliški profesorji: dr. Aleksander Bilimovic, dr. Viktor Korošec, Aleksander Maklecov, dr. Evgen Spektorski in dr. Milan Skerlj, je posvečen spominu treh rednih članov pravnega razreda Akademije znanosti in umetnosti!, ki so umrli v teku zadnjega leta in pol; to so bili: dr. Rado Kušej, profesor cerkvenega prava, dr. iur. et h. c. Metod Dolenc, profesor kazenskega prava, in dr. Gregor Krek, profesor rimskega in državljanskega prava.
Dr. Aleksander Bilimovic: Nekoliko dinamičnih shem gospodarskega procesa.
Prvi poskus v zgodovini gospodarske vede, zajeti in sistematično podati celoten potek gospodarskega procesa, je bila ekonomska tabela Frangoisa Ques-naya. Avtor našteva najvažnejše ekonome, ki so to njegovo idejo razvijali dalje, med drugimi: Johann Heinrich von Thiinen, Karel Marx, Mihail Tugan-Bara-novski, Leon Walras, Ernst Wagemann. Ferdinand Griinig. Z navedbo teh in drugih ekonomov zasledujemo pot, »ki jo je prehodila ideja o splošni sintetični shemi gospodarskega procesa, počenši od »ekonomske tabele' osnovatelja fizio-kratične šole do današnjih dni.« Nato opredeljuje pojma statike in dinamike, ki sta v gospodarski vedi zelo razširjena. V gospodarsko vedo ju je uvedel John Stuart Mili, potem ko ju je prenesel Avgust Comte iz fizike v sociologijo. Razliko med shemami stacionarnega in dinamičnega gospodarstva podaja takole: »...najbolj poenostavljene dinamične sheme so veliko bolj komplicirane kot sheme stacionarnega gospodarstva. Kajti za eno podano stacionarno gospodarstvo imamo samo eno shemo in za predočitev takega gospodarstva zadostuje predociti samo eno periodo, ker se stacionarni gospodarski proces od periode do periode natančno ponavlja. Narobe mora vsaka dinamična shema obsegati več period, ker obstoji bistvo dinamičnega gospodarstva prav v tem, da se gospodarstvo od periode do periode menja.« Nato razpravlja o šestih dinamičnih shemah gospodarskega procesa, ki nam nazorno kažejo razvoj gospodarstva in posamezne njegove dele v določeni smeri, prav tako tudi valovanje v daljših razdobjih, krajša periodična valovanja, sezijske variacije v teku enega leta, meseca, od dne do dne, od ure do ure, manjša nihalna gibanja, s katerimi se vrši gospodarska izravnava in slednjič perturbacije v gospodarskem procesu. Vsaki shemi dodaja enačbe, s katerimi jih po matematiki točno razloži; Po
142