Leto XXV., St 63_ L^iia.^. ivu i^Luij^a, fuccuujeva aLi. Tele 1011 št 41-22. 31-23. 31.24. aatm juacifck Ljuoiiajaü, Puccinijere ulica 5. I tieion fit. 31-25, 31-28. 1 a 1 aznica Novo mesto: Ljubljanska c. 42 UKijučno c&stopetvc za oglase lz Italije m inozemstvo C 1*1 S. A., Blilano. t. .... iü. J JljtUuäüO POKT. pri POfitOO- :e držali svo,ja krila, preprečili večje razširjenje sovjetskih vdorov ter so za-ostaviVi ' oljševike v globini področja po. stojank. B- rbeni letalci so uničili poleg številnih moi rnift vozii 54 sovjetskili okiopiiiknv ter 8 nadaljnjih onesposobili za premikanje. V posiednjih dveh dnevih smo uničili v šieziji 239 sovražnikovih okcloprJkev. jfotem ko so se izjalovili probojni i /kusi proti Stettinu, pn čemer je izgu-»ovražniii 1U2 oiUopnika, je stea» •••ij z ojačeno uporibo topništva iz. riLti uspeh. Njegovi ponovni napadi so i se izjalovili pred s;iraj»;animi pošto jan- t kar.ii naše žilavo se boreče, posadke pred- | mos tja. Brai.-aie» Kciberga d'Zajo, trajno pod- ' prti s po. ••rs'.iroj silami mestno sre:"'i..č • in inko z neupogljivo bojno v^ jo ' kij:: » močnim s.-vra :ukovim napadom. V dvojni b:foj.< pri Quassendorfu in j Zucliau, ne da bi nasprotnik bistveno na-predaval. V boje za QDassendorf je 7, naj- : racipnejšim ognjem poseglo naš<. la- < dij-ito topništvo. Težki Upr.»:.' čolni so z mori» z dob:-5.-:! nspehom obi-.trcijnv t sovjetske pripravka!-na postojanke ob severni obali poistcKa Heia. ! severnozapadno od Zintena. Z uspešnimi protisunki »mo sklenili bojiščne vrzeli ter zožili sovražnikova vdoma mesta. Ob spodnjem Recn 90 naše čete ojačile svoje izvidniško delovanje. Iz mostišča pri Remagenu so Američani včeraj z uporabo močnih oklopnišklh aü prodrli proti severu ter zavzeli Königswhi-ter. V i»prememb polnih krajevnih bojih so preprečili naši oddelki nadaljnje sovražnikovo napredovanje jugovzhodno od Honne-fa, vendar je dosegel nasprotni« na bojnem odselfu pri Linzu ob Renu n-.kaj vdorov v naše bojišče. Pri teh napadih so utrpeli Američani občutne oklopniške izgube. Bitka med Moseio, Saaro in Renom se je razširila na nadaljnja področja. Sovražnikovi napadi med Kcblenzom in Boppar-dom so se zrušili v našem obrambnem ognju. Ob Nahe je prišlo do težkih spopadov s prodi-lind ameriškimi oklopnišidnii ostmi, predvsem na področju Miinstra ob Steinu in KL-nu. Boji, v katere so bile poslane z obeh strani nove sile, so še v polnem teku. Na bojišču ob Moseii med Koehemom in Trierjem smo razbili sovi-ažnikove napada in poizkuse prekoračenja ter uničili številno sovražnikove oklopnike. Na področju vzhodno od Saarburga se nadaljnje ameriški pritisk pretežno v južni smeri. Na južnem bojišču bojnega področja med Saarbriiekenom hi Busch we il er jem so praprečile naše čete sovražniltove probojne poizkuse, s tem ko so zajezile vdare ter odbile nove napade. Iz Hagenaus, napadajoči Američani so se znršilš v našem obrambnem ognjn. V Italiji je izvedel sovrnžnik -»a« no p~sa-mezne brezuspešne izvid nlške sunke r.'j Ser-chiju. ter v gorah zapadno od In?"le in Bsgnacavalüa. Ameriški bojni oddelki no ndv-gli bomb" nad Jfužnonemško področje ter na Dima i Ponoči sta bila Nürnbeixr in Wttr-?brrg cM j britanskih terorističnih napadov, Nf ki Šib kejši oddelek je priletel nad Berlin, Sovražnik j? izgebil v letalskih bejih in zaradi protiletalskega topništva v sestavu letal&tva n*> dose«lanuh poročilih 63 letal, od teh 59 iiiriniotornih bombnikov. K tem aspehora «in blstvrtfio doprincsP naši nočni lovci. ssa^otS letsISrfCSfBis tef^as Bern, 17. marca. Zapa iaošvicar.ski tednik »Servir« protestira v svojem uvodniku proti letalskemu terorju, ki ga izvajajo sedaj Angloameričani nad Nemčijo. List ugotavlja/ da bedo zaveznik* s takšnim uničevanjem prizadel' ne Ie Nemčijo, temveč vso T-'vrooö, ki jo bedo r-ahmli v moralno in material r» stisko, katere ni rešftve. ?.■ bom-i;aretranjem Nemčijo - ; r:tdaja-jo rane, ki jili ne bo mogoče ozdraviti. že tako dolgo Reicha — Berlin, l7. marca. Mednarodni informacijski urad podaja nželednji pregled o položaju na vzhodnem bojišču: Se vedno divjajo bitke na kriüh obeh sovražnikov, medtem ko se je pomiril položaj v sredini bojišča s področja zapadno Breslaua pa do odseka ob Odri severno od Küstrina. Vse sovjetske operacije potrjujejo spoznanje, da si skušajo boljševiki na področju Vzhodnega morja, kakor tudi v Šieziji preskrbeti proste roke, preden bodo skušali pripravit, že dolgo nameravan in doslej vedno izjalovljeni velenapad proti nemški prestolnici in proti Saški Na severu se boljševiki z množično uporabo gradiva trudijo, da bi vtisnili nemška. predmostja v Vzhodni Prusiji, zapadno od Danziškega zaliva in vzhodno od Stettina, da bi končno oprosiAii tamkaj vezane armade za navai proti notranjosti Reicha. Tukaj je v bojih tudi glavnina njihovih oklopnišklh armad. Na treh kne-növanJi odsekih pa so se boji razvili v mogočne borbe, v katerih so nemške čete z izredno trd; io kljubovale sovjetski premoči na moštvu in gradivu. Na jugu vzhodnega bojišča se jasno kažejo trije veliki klini. Najjužnejši klin meri proti moravski deželi, srednji klin na predmostje ob Odri, severno od Rati-borja pa bi se naj izsilil velik opsrativni prodor proti severu in jugu, da bi razbili nemško boj-šče v Šieziji Sovjetska bojna skupina, vržena v borbo proti se-verozapadu, ima bržkone nalogo, da se združi s 4. gardno o3dopniško armado, ki na starem bojišču zapadno od Oppelna od četrtka dopoldne zaman poizkuša, da bi porinila nemške oddelki v šlezijske gore ter bri s tem odstranila nevarnost ogrožanja svojega boka. ki se razprostira proti severu. Prvotni sovjetski načrt, da bi napadli istočasno z glavnino 3. gardne oklopniške armada južno od Liegnitza, je prekrižal energični nemški oklopniškj sunek vzhodno od Gorlitza, potem ko so bili uničeni občuini deli te armade. Na bojišču ob Odri med Frankfurtern in Küstrinom so Sovjeti uvideiii, da jim njihove sile za velika podjetja ne zadostujejo, ker so njihove najvažnejše na-ekakovalne armade zaposlene pred Stetti-nom, Danzigcm in jugozapadno od Kö-nigsberga. Od velikosti njihovih izgub je odvisno, če in kdaj bodo pričeli boljševiki z generalnim napadom proti notranjosti Reicha. Medtem ko so se boji med Dravo in Blatnim jezerom preložili na področje vzhodno od Marcalija, ne eta bi prišlo doslej do omembe vrednih i^prememb, so vdrle nemške čete vzhodno od Elatr.?ga jezera z južne obale pre~x>pa Sio kljub žilavemu odporu nadalje globoko v bolj-ševiško glavno bojišče Nemške cJdopni-ške formacije so razbile več močnih zapornih ?r>oahov. Število zaplenjenih topov je naravo na 230. Madžars,ki oddelki so uničili betjševiško bojno sVrupino, ki je ostala cVb prekopu Sio. Nemške čete so prodrl,:- naprej tudi južno od jezera Ve-lencze. K boj^n na zapadu, zlasti onim za predmor t e Remagen, poroča mednarodni ifafarrra^^'-ki urad: 1. amr.r-šta armada je pri Remagenu ob jas*)*-:™ vremena in z največjim posegom k-talskih oddelkov nadaljevala s napada proti bop na zapadn prebijalnimi poizkusi proti severu in vzhodu. Težišče je bilo najprej na severu, kjer ao predvsem na jugu pogorja Sieben in na višinah vzhodno od tod bäh ogorčeni boji za vsak meter ozemlja. Američani so vrgli v boj vse, da bi sunili v severna smeri do avtomobilske ceste. Neka močna okJopniska skupina, ki je sunila iz področja pri Hannefu ob vzhodni obal». Rena proti severu, je bila zapletena na jugu romantičnega pogorja Sieben v težke ooje in številne ogorčene protinapade. Američani so se učvrstili šele I» do osemkrat ponovljenih napadih na dveh višinah, in sicer na Grachenfelsu in ölbergu V protinapadu so Nemci odbili sunek, ki je stremel proti severovzhodu v smeri k Ittenbachu. Glavni sunek pa je bil usmerjen proti gori Aegi-dien, katero so hoteli Američani dobiti z vsemi sredstvi v svoje roke Čeprav so bilj napadalci številčno nadmočni ter so vrgli stalno sveže pehotne sile v borbo ter so pred vsakim sunkom napadli področje s težkim topniškim ognjem in številnim- napadi bombnikov in letalcev v nizkem poletu, so nemške če e z vzorno hrabrostjo vzdržale naval Šele v poznih popoldanskih urah so Američani prestali s svojimi napadi ter pustili na bojnem polju več sto mrtvih in številne uničene bojne vozove Takoj pa so dovedli nadaljnje močne oklopniške sile za nov napad. Nemške baterije so te nove sile obstreljevale s tako uničujočim ognjem, da niso bile več sposobne poseči v borbo. Desno krilo Američanov je poizkušalo z dvema polkoma napredovati iz Linza proti jugovzhodu. Sovražnik je bil zaustavljen in vržen nazaj. Kakor prejšnjega dne so poizkušale ameriške oklopnciške sile severno od Hönningena prodreti močni nemški zaporni položaj. Sovražnikovi napadi so se izjalovili ob osredotočeni proti-klopniški hrambi ki so jo pa skušali onesposobiti s svojim topništvom. Nemške baterije jim niso ostale dolžne odgovora. Topniški dvoboj tudi v noči ni bil prekinjen, ker je oživel v zgodnjem jutru včerajšnjega dne do največje silovitosti Ob reki Ruwer trajajo težki boji v os-burškem Hochwaldu. Nemškim četam je uspelo, da so z žilavo in trdovratno o-brambo neki vdor zapehnile, vse prebi-jalne poizkuse pa onemogočile. Med os-burškim in schwarzw&ldarskim Hochwal dorn so obležali napadalci pred močno nemško zaporo vzhodno od Kella Zapadno od Weisskirchena je protinapad občutno zožil vdor, K so ga dosegli prejšnjega dne Američani, medtem ko je bilo odbitih pet z največjo silovitostjo proti vasici Bergen izvedenih napadov. Na bojišču ob reki Saar je 7. ameriška armada na področju med Saarbückenom in Bitschem osnovala novo težišče ter iz rezerv vrgla nove divizije v borbo. Nemške čete so izvojevale tukaj popoln o-brambni uspeh ter vse prebijalne poizkuse med Saarbriickenom jn Bitschem odbile z najtežjimi Izgubami za napadalce. Medtem ko na področju pri Saarbrücken vodijo v borbi glavno besedo obojestranski topniški oddelki, so se iz-jakwUa številna stremljenja oklopnišklh in motoriziranih formacij, da bi prodrle skozi nemške zapore južno od Saarbrük-kersa. Tudi tu je bil sovražnik odbit „Te niso ljudje, to so živali v človeški podobi!" Grozotna pročSa iz osvobojenega Striegjua — Poročilo posebnega poročevalca iz slezijskega bojišča Spodr*» Slezifa, 17. marca. Z neke vi Sine glodamo v dolini šleziisko mestece Striegßu, ki je bilo neč prej osvobojeno. Skozi daljnogled vidimo, kako leže okrog mesta uničeni sovražnikovi oklopniki'. tz razbitih in ©ožganih hifi se še dviga dim. Tonniški in "oklcnnigki ogenj še vedno buči ta v daljavi. NemSki vojaki čistijo preostanke sovražnikovih čet iz mesta. Večdnevni boj je bil trd in ogorčen. Nemci so razvti vse sovjetske napore, ki so stali boljševike ogromno ljudi in velike krvne žrtve. Borci iste divizije, ki so osvc^odili nedavno blizu Laubanä marsikak m šlezilski kraj boljševiškega krvnega terorja ew> bili tudi tu osvobodile!. Prišli sc kot rešitelji, pozlravtjeni iz trpečih in z hvaležnih src v mestu preostalih tsrebivplcev. ki tih boljševiki še niso odvlekli in umerili. Kar vidiš z lastnim, očmi, ie grozotno 'n skoraj nerazumljivo. Poslu-sati moraš izpovedi o d'vjanju bob'Seviških tolp. o slepem uničevanji!, o pobijanju In mor jen ju, o ropanju in tatvinah, skrunitvah in umorih tega živinskega podClove-veštva V,«?e grozovit.osti. ki so jih na zem. !ii nakopičili v stoletjih od Džtaglskana dalje, so desegle tu svoj višek. niso ljudje, to so živali v člov* no1 "Hi in hudiči'!« kliče obtožui^ča mlada žena z svojega potrtega srca. Pogled na-n'o ie tak, d? vidiš, da je komaj ušla pe-klenskim mukam, ki se ji še odražajo na njenem obrazu. Stisnjeni v stanovanjih, t-Woh in hlevih dež'veli nreostal-' pre-bivalci trpljeje ki si ga sploh ne moremo predstavljati. Mošt\ro in častniki bolJSevi. škivi tolp.J z! an t na še židovskt komisar*, so kar tekmovali drag za drugim. Wo bo bolj bestialen. Iz izpoveii zapriseženai prič 'zhajaic ^-dejstva teh zločincev, ki tih po kriv'ci nazivamo z imenom fllovelc in vojak. Mož one mlade žene, težki vojni ran-ienec, ie moral po dolgih dneh odložiti br>iočr> nožno protezo. Podivjane bestije so s krspiti tako'i olgo bile po okmeli nogi, da se je rana odprla ter pričela na vso mnč krvavet1. Divjak! pa so še dalie udrihali po možu in po ženi, ki se je postavila pred njeg'a v bran. Končno so morilski to-lovaj! trpinčenega moža ustrelili. Seno, ki so jo večkrat oskrunili, so tolkB s kopiti po rfbrazu in po nosu ter je izgubüa eno oko. Tufli njen 9 mesečni dojgnoe» Je po-stal žrtev teh zverin. Pred nami je 68;letn^j Stri^aua, s svojo ženami lz okolice, starimi od 50 do 60 let Grozni dogodki so se jim vrisan v obraz. Z iroaeom najglobljega notranjega psre-sunjenia poročajo o svojem trpljenju. Celo pred 60 do 75 let starimi ženami ter pred 12 do 13 let starimi dekleti se ta izrodek človeštva ni ustavil. Vedno znova ao jih s pištolami in bajoneti silili, da so jim bdle na voljo. Med skupaj segnammi ženami in možmi, starčki tn starkami, otroki in dojenčki 90 uganjali ti močilci brez vsakih čustev svoja zločinstva, posiljevah dekleta in žene na živinske načine, ki jih ni mogoče opisati, mnoge kar po desetkrat, celo po tridesetkrat v eni noči. BiH so pijani ter so se med grgranjem boljševiških pesmi spravili na staro in mlado, izsiljevali pod smrtnimi grožnjami ure, prstane, nakit, škornje itd. Nemški vojaki so potrdili, da niso ujeli niti enega boljševiškega ujetnika. kj bi ne imel polnih žepov naropanih stvari. Cesar niso mogli vzeti b sefcoj, so na mestu samem uničili. Živila, ki jih niso mogH sami «p^ratoiti, so stresu po tleh, zaloge so uničSl, kozarce z vloženimi stvarmi pa razbili. Divje so razdejali oprave stanovanj, posodo, posteljnino, perilo. Obleke so rasurezali tn raztrgali, «vino pa pofoifl ali postreHfl. Starček podata mirno svoje poroffllo s trezno stvarnostjo, toda naenkrat prevzame tiri i njega. Z rOtco poseže v žep ter izvleče dve vrvi. »S tem,« pravi ter globoko vdihne >rva si hotela Jaa in moja žena vzeti življenje. Vsega tega nisva mogla več dalje prenašati in gledati, a misel na najine otroke naju je obvarovala pred poslednjim. Nato pa so prišli nemški vojaki«. NeSteto Je poeameHTlli in Skupnih stičnih usod, o katerih W mogli poročati samo tr. Striegsua. Sami smo videli grozovito rsaanrovarjena trupla umorjenih žena in modi. NemJkl vojaki, ki so pravlcar prišli is osvobojenega mesta, poročajo z najgVib-Ijbm zgražanjem in divjim ogorčenjem o grozodejstvih, ki so jih videli in ki potrjujejo v» to, kar je že lz dolgotrajnih t*-kuöenj ugotovil poveljnik tukajšnje armado, po rodu Slezijec, da namreč sovražnik vodf tokaj vojno ne ls brez vsakega člove-C&nflfcega občutka, temveč na najbolj bestialen način Z vso jasnostjo pa to budi kšže> kej bi Čakalo ves nemški narod, ako vfio svojo sflo uprl boljševiSke-sega V službi Kremlja Odkar smo predpretekli petek v Ljubljani na lastni koži občutili grozoto bombardiranja iz zraka, so začeli z drugimi očmi gledati na letalski terorizem tudi oni med nama. ki so doslej trdovratno zapirali oči nred resnico. Še celo potem, ko so Angleži in Američani začeli že javno priznavati izključno teroristični značaj uničevanja nemških in drugih srednjeevropskih mest in naselij, so se dobili ljudje, ki so govorili o vojaškem pomenu in namenu letalskega razbojništva ter v najboljšem primeru pripuščali možnost kake »pomote«. Po nesrečnem 9. marcu so morali utihniti tudi tL Angloameriško bombardiranje izrazito stanovanjskih predelov Ljubljane ni imelo nikakega vojaškega sm-sla. še več, prizadelo je mestne okraje ležeče tako daleč od železniških aü drugih za vojno važnih naprav, da je tudi vsaka pomota izključena, tem bolj, ker je bilo vreme jasno in vidljivost zato odlična. Tako torej ne morete dobiti v Ljubljani nikogar več, ki bi si še upal trditi, da m bil glavni namen zločinskega bombardiranja le strahovanje in oškodovanje prebivalstva. V skladu s temi izkušnjami pa tudi ne more biti nikogar več, ki bd še mogel omiljevati aü oiepšavati angloame-riška letalska razbojništva nad ostalimi kraji v srednji Evropi Napisali smo že v enem svojih člankov, da se človek zamen sprašuje, kaj pač hočejo Angleži in Američani doseči s svojim bre2aimnim, nečloveškim počet jeni. Da, če bi šlo za bombardiranje po boijšeyiškem letalstvu, potem bi bila stvar jasna in preprosta. Toče bomb izpod neba, satanske »bombne preproge« zanašajo med ljudi bedo in nesrečo, da si je hujših težko zamisliti. V Ljubljani srno dobili le majhen pred okus tega dejstva. Bombe, ki so nam jih poslali »osvoboditelji«, niso bile najtežjega kalibra, smrtne žrtve so znašale, kakor so obžalovanja vredne, vendar komaj pol tisočinks skupnega števla prebivalstva in prizadet je bil razmeroma majhen del mesta. Kljub temu sta se ljudi polotila groza in zbeganost, ki sta se potem spremenili v odpor in ogorčenje. Toda marsikje drugod padajo bombe mnogo težjega in najtežjega kalibra, število žrtev gre v tisoče in desettisoče in ceda mesta so spremenjena v kupe ruševin. Lahko si sedaj mislimo, kakšno je razpooloženje ljudi v teh krajih, ljudi, ki so izgubili svoje najdražje svojce, prav vse svoje imetje razen krp, ici so jih imeli na sebi, ljudi, ki so bili iztrgani iz svojega življenjskega okolja in ki se jim zdi, da jim življenje ne more in ne bo moglo ničesar več nuditi. Takšno razpoloženje množic je najboljši teren za komunistično rovarjenje m hujskanje. Zato, pravmo, bi bilo letalsko raz-bojništvo razumljivo, v kolikor bi ga izvajali boljševiki, ki bi s tem ustvarjali ugodne pogoje za komunistično svetovno revolucijo. Ni pa ga mogoče razumeti s stališča Angležev in Američanov, za katere pomeni komunistična revolucija prav tako pogin kakor za vse druge narode. Toda le na prvi pogled se zdi angloameriško početje absurdno. Pokaže se nam takoj v drugi luči, če si predočimo, da dilctirajo Washingtonu in Londonu njuno politiko prav :sti čini-teljl ki stoje tudi v ozadju sovjetske diktature: mednarodno, po svetovni nadvladi stremeče židovstvo. židje narekujejo anglo-ameriškemu vojnemu in političnemu vodstvu tudi izvajanje letalskega terorizma, ker stavijo tudi oni predvsem na boljševiške karte, saj vedo. da drže in bodo držah te karte v rokah oni sami Temu dejstvu se pridružuje še suženjska odvisnost Roosevelta ln Churchilla od Stalina, ki prav tako zahteva, da Angloame-ričani svojo pomanjkljivo udeležbo v vojni na kopnem nadoknadijo z letalskim ude}-stvovanjem. Vsi trije se seveda dobro zavedajo, da se z letalskim terorizmom pripravlja komunistična svetovna revolucija, toda nobeden od njih o tem ne govori. Stalin zato ne, ker govoriti noče, Roosevelt in Churchill pa zato ne, kar govoriti ne smeta hi si ne upata. Svojo vest tolažita le u tem, da pač* uničujeta Evropo, ki Jo oba enako sovražita. KDO JE K1UV PROPADA JUGOSLAVIJE? KDO JE KRIV VSEH POSLEDIC, KI SO SLEDILE TEMU PUSTOLOVSKEMU KORAKU; POTOKOV KRVI POŽOA-NIH VASI IN IZ ZRAKA RAZRUŠENIH NAŠIH MEST? Odgovor dobite v knjigi »SAMOMOR JUGOSLAVIJE«, ki Jo Je napisal dr. Danilo Gregorič in ki Izhle te dni v ZALOŽBI »LUC«. »JUTRO« št ®3 Nedelja, 18. HL 1945 Razglas ka podlagi poziva, ki ga je izdaj Höherer ■ud Polizeiführer v obrambnem okrožju 1, SS-Obergruppenführer u. General lizei Rösener, se morajo vsi moški v t osti od 16 do 60 let javiti na spodaj navedenih krajih: Pozivi oz. prijave slede po abecednem redu: V torek, dne 20. marca 1945: A, B, C, C; v sredo, dne 21. marca 1945: D, E, F, G; v četrtek 22. marca 1945: H, I, J in L; v petek, dne 23. marca 1345: K in N; v soboto, dne 24. marca 1945: M, O, Q, B; v nedeljo, dne 25. marca 1945: P; v ponedeljek, dne 26. marca 1915: S, 6; v torek 27. marca 1945: T, U, V, Z, Ž. ZGLAŠEVALIŠČA SO NASLEDNJA: Okraj I.: mestno središče ln Bežigrad. Ta okraj je znotraj sledečih meja: železniške proge na Kamnik. Gorenjsko in Trst Erjavčeva cesta, Gradišče, Kongresni trg, Dvorni trg, Ljubljanica, Resljeva cesta, Črtomirova ulica, Rižarna, Dečkova ulica, proti severu pa mestna meja. Zglaševališče: Miklošičeva 20, — sobi št. 200 in 201. Okraj H.: Udmat—Moste. Obsega vse prebivalstvo znotraj sledečih meja: Resljeva cesta, Črtomirova ulica, Rižarna, Dečkova ulica, mestna meja proti severovzhodu do Ljubljanice pri Fužinah in Ljubljanica do Resljeve ceste. Zglaševališče: Duča Anton, Slajmerjeva cesta 1. Okraj UL: Poljane—Kodeljevo—štepanja vas Znotraj sledečih meja. Proti severu Ljubljanica od Tromostja do Fužin, prot: vzhodu mestna meja do vrha Golovca, proti jugu Golovec, cestno križišče Dolenjske železnica s Hradeckega cesto, Grajska planota, Grad, Včeraj objavljene nove odredbe o obvezni delovni službi, ki jih je izdal SS-Ofcergruppenliihrer. General d. Waffen-SS u. Pciize, Rösener, so razucmjivo vzbudila v javnosti splošno pozornost, Namen novega poziva je ta, da se ^v okviru možnosti kar najbolj zašč.tijo važni interesi narodne skupnosti in da se žrtve, ki jih kakor sploh vsako delo za skupnost seveda v gotovi meri terja od prebivalstva tudi delovna služba, razdele čim bolj pravično Tako bo n pr. z odrejeno novo, splošno priglasitvijo dokončno odvzeta možnost izmikanja in »zabu-šantstva« vsem onim ki so se doslej z najrazličnejšimi triki znali odtegniti delovni dolžnosti. Kljub že občutnemu pomanjkanju delovnih moči smo lahko videli še vedno preveč postopačev, ki so ubijali čas z brezdeljem, zlasti pa tudi premnoge črnoborzijance. ki bi v delovni služb: lahko vsaj malo koristili skupnosti, kateri so doslej s svojim početjem prinesli že toliko gorja. Vsem tem in njim podobnim bo s sedanjo novo perlustracijo onemogočeno nadaljnje izigravanje predpisov o delovni službi. Ravno danes teden smo objavili poslanico g. prezidemta slovenskim kmetom in smo na uvodnem mestu še posebej opozorili na njen pomen in namen. Naša zemlja že nestrpno kliče po roki, ki naj jo začne s prihajajočo pomladjo obdelovali Ne gre pri tem sama za koristi kmeta, temveč tudi za življenjski interes meščana. Odveč bi bilo opozarjati, koliko slabši bi bil v vseh zadnjih letih prehranjevalni položaj Ljubljane, če ne bi imela svojega kmečkega zaledja, ki ga vedno na novo zalaga s pridelki najrazličnejše vrste. Z ato je prav posebno v interesu mestnega zivlja. da se naša. zemlja kar najbolje obdela. Da bo to mogoče, se mora kar največ kmečkih ljudi vrniti na svoje domove, na svoj a posestva. Nove delovne sile, ki se bodo dobile na osnovi sedanjih prijav, bodo omogočile, da se bode kmečki ljudje, ki so zaposleni v »Poll-Aktion«, lahko spet vrnili k poljskemu delu. Mestni magistrat in Stritarjeva ulica do Tromostja. Zglaševališče: Lauter joško, Poljanska cesta 21. Okraj IV.: Stari trg—Prule—Trnovo—Rakovnik. Znotraj sledečih meja: Trom&stje, Stritarjeva ulica, Mestni magistrat, Grad, križišče Hradeckega ceste z Dolenjsko železnico, Golovec, blok proti vzhodu in mestna meja proti jugu (vključno kraj črna vas), proti vzhodu do Malega grabna in vzdolž njega do Zelene poti, od tam čez Kopališko ulico. Gradaščico, Gorupovo ulico, Gradišče, Kongresni trg, Dvorni trg in Ljubljanico nazaj do Tromostja Zglaševališče: Ražem Zoran, žabjek 3. Okraj V.: Rožna dolina—Vič—Brdo. Meje: Proti severu Rožnik, Drenikov vrh, šišenski vrh, grad Tivoli, Erjavčeva cesta, g roti vzhodu: Gradišče, Gorupova ulica, radaščica, Kopališka ulica, Zelena pot, proti jugu Mah graben, proti zaiiodu mestna meja Zglaševališče: Hrovatin Maks, Rimska cesta 24. Okraj VI.: Šiška—Dravi je. Meje: železniške proge na Kamnik, Gorenjsko, in Trst do križišča z Erjavčevo cesto, grad Tivoli, šišenski vrh, Drenikov vrh, Rožnik proti zahodu do mestne meje in zatem do kamniške žel. proge. Zglaševališče: Sanc Jurij, Gosposvetska (Ceiovška) 72. Vse mejne ulice spadajo v okraj, kjer se prvič imenujejo in sicer: Erjavčeva cesta. Gradišče, Kongresni trg, Dvora: trg Resljeva cesta, Črtomirova ulica, Dečkova ulica — vi. okraj. Hradeckega cesta, Stritarjeva ulica — v HI. okraj. Zelena pot, Kopališka ulica, Gorupova ulica v IV. okraj. Razume pa se, da oblasti v polni meri računajo tudi s potrebam: ostalih panog narodnega gospjdarstva. Namen novih odredb zato nikakor rji, da b: zastalo gospodarsko življenje v Ljubljani Nasprotno. njegova kapaciteta naj ostane neokrnjena tudi v bodoče, zlasti na področjih, ki so posebno potrebna in važna v sedanjih vojnih razmerah. Zato odrejena nova prijava ne pomeni že tudi takojšnjega vpoklica obveznikov, temveč bodo pri j a vi j en -ci klicam v delovno službo postopno, kakor bodo pač narekovale potrebe m razmere. Pač pa mora vsak biti v stanju, 4a se s potrdilom, ki ga bo ob prijavi dobil, lahko vsak čas izkaže, da se je resnično prijavil V življenjskem interesu narodne skupnosti je tudi, da se čim bolj zaščiti rodbinsko' sožitje Zaradi tega so v novem pozivu predvsem izvzete od dolžnosti prijave vse poročene žene, torej ogromna večina gospodinj in mater. S pridobitvijo novih delovnih moči pa bo še preko teg« omogočeno, da se bodo mogle vrniti na domove im se spet popolnoma posvetiti rodbinam tudi one poročene žene, ki so sedaj po veljavnih predpisih v delovni službi Zato narekujeta tudi nacionalna in socialna dolžnost vsem meščanom, da se vsi v redu prijavijo in s tem pospešijo povratek poročenih žen na njihove domove. Nasproti ornim zabušarctom, M so se, kakor smo že zgoraj omenili, znali doslej izmikati izpolnitvi svoje delovne dolžnosti, stoji precejšnje število požrtvovalnih narodnih pionirjev in pionirk, ki so na delu že po več mesecev. Sedaj odrejena prijava bo z zajetjem novih delovnih sil vsaj onim med njimi, ki so najbolj potrebni in vredni upoštevanja, omogočila povratek v njihov civilni poklic in s tem tudi znatno omilila sicer neizbežne trdote. Ako premotrivamo nove odredbe o prijavi za delovno službo, ki imajo v bistvu "značaj nekega nadpregleda, z naštetih vidikov, jih je treba le pozdraviti kar bo poštena javnost gotovo tudi storila. Nez&slišam fanatičen odpor Japoncev Izjava poveljnika ameriške vojne mornarice Nimiiza — Katastrofalne izgube ameriškega letalstva nad Japonsko Madrid, 17. marca. Washingtonski dopis- i na slepo srečo bombe skozi debel sloj ob- nik španskega lista >Y« Aladren objavlja j lakov. Na raznih mesfc:h je v Osaki nastala razgovor s poveljnikom ameriške mornarice Nimitzom. ki mu je izjavil, da so uporabili Japonci nri operacijah na pacifiških otokih le 10 % svojih sil. Japonska vojska je imela doslej le majhne izgube. Vsled tega je treba računati z nezaslišano žilavim in fanatičnim odporom Japoncev, čim boij se bližajo ameiiške čete japonski zemlji. Primer japonske odporne sile so doživele ameriške čete na Ivodžimi. Japonci zgradijo več letal, kakor jih pa Američani razrušijo. Japonska je zaradi svojih bližnjih zvez z domovino v zelo ugodnem preskrbovalnem položaju ter ne trpi nobenega pomanjkanja surovin, premoga ali živijenskih potrebščin. Ameriške čete bi si morale pred splošnim napadom na Japonsko ustvariti najprej oporišča na Kitajskem. Japonska mornarica je za ameriško poveljstvo nasprotnik, ki se nikakor ne sme podcenjevati. Tokio, 17. marca Sovražne vesti, da so ameriški bombniki pri bombnem napadu na Osako vrgli kak h 2000 ton bomb na industrijske predele mesta, označujejo tukajšnji pristojni krogi kot močno pretirane. O tem napadu pravi cesarski glavni stan, da je kaldh 100 sunertrdnjav tipa »B 29« od pol dveh ponoči dalje kake tri ure odmetavalo Stalinov diktal je za Anglijo obvezen! Bedne Churchillove izjave na kongresa konservativcev in v spodnji zbornici — Mračni izgledi Angležev za bodočnost škoda. Večino požarov so do 9.30 ure že pogasili. V silovitih protinapadih je zbilo japonsko letalstvo 11 sovražnikovih vele-bonibnikov, kakih 60 pa jih je poškodovala Vojaška nprava v Indokmi Tokio, 17. marca Kakor je razvidno lz poročil iz Saigona bo vršil vrhovno upravo francoske Inlokine v bodoče japonski vojaški vrhovni poveljnik Dosedanji japonski veleposlanik Matsumoto je bil Imenovan za vrhovnega svetovalca vojaški upravi Istočasno vodi urad za splošne zadeve. Za japonskega svetovalca cesarstva Anam, ki je, kot znano, proglasilo svojo neodvisnost, je bU imenovan japonski poslanik Jokcjamo, za svetovalca kraljevine Kam-bodže pa japonski generalni konzul Ku-bota. Kambodža samostojna Tokio, 17. marca. Kralj Kambodže je proglasil pb vesti tokijskega rcuSija 13. marca samostojnost svoje kraljevine ter poudaril, da bo stavila njegova dežela za uspešno -izvedbo velike vzhodno azijske W"*jne vse razpoložljive sSHe na razpolago. Berlin, 17. marca. Usoda Anglije ne leži v rekah britanskega naroda, marveč jo določa politični pustolovec, ki je v pet in pol letih zaigral to, kar so gradila ceia pokolenja. Britanska svetovna sila je danes samo še spomin. Anglija je padla na položaj pol.tične vazalne države, pri čemer je njena centrala včasih Washington, večinoma pa Moskva. Angleški ministrski, predsednik je rnc,-rai v spodnji zbornici priznati, da je Stalinov diktat iz Jalte za Anglijo dokončno in nepreklicno obvezen. Poslanci so ga p: da jim razjasni, kako je to, da so napravili bistveno razliko mel malimi državami in velikimi silami in da se maia država, ki je zaJ tri vila napad, lahko kaznuje, dočim proti velesili n: možno postopati. Churchill je pripomnil k temu, da vsebuje ta določba »veliko stopnjo resn.ee«. Obžalovanja vredno je. da so napravili to raziiko. Toda to se ne da nič več izpremeniti, ono, kar mislijo poslanci, je le »brezupen i!e-al«. Angleški zastopnik bodo morali na vsak način v San Franciscu brezpogojno upoštevati sklepe, storjene v Jaki. Z drugimi besedami: zaključki v Jalti tvoriio sme:nico angleške politike. Id je izgubila svojo samostojnost v prid Moskvi, ali bolje rečeno, ki jo je opustil Churchül. Pred konferenco konservativne stranke je Church.ll kot predsednik te politične skupine podal razne zanimive stvari. Seveda je dal zopet luška svojemu sovraštvu proti Reichu, ki ga je označU kot »orjaškega sovražnika«, katerega bo treba vreči v »zmedo in razvaline«. ^O povojnih pioblemih ki eo postali spričo prezgodnjih zmagovalnih fanfar uradne agitacije pred. met živahnh debat tudi v širših slojih, je pripomnil Churchill, da pogled v boioCnost ne kaže nič drugega kakor veliko gladovno stisko. Konec vojne ne bo triumf. Tu pa ie stari blebetač začel zopet s hinavskimi frazami, češ da zavezniki »visoko dvigajo nlamenieo svobode« Kai je za Churchi'la svoboda, o tem bi Indijci znali marsikaj povedati, da ne govorimo o drugih trpinčenih narodih na "zemeljski površini Churchilla tudi ni bilo sram, da je prisegal na dušo svoiesra na posledicah sifile umrlega očeta Randoloha, katerega so morali svoje, časno kot duševno bolnega odpeljati s parlamentarne tribune. V ostalem je obljubil Churchill nove volitve ln preosnovo vlade. Prišlo bo na* diviih bojev, ako bolo pustili tlačenemu ljudstvu, da bo izreklo svojo sodbo. Ostro je nastanil še proti, socializacijskim metodam. nakar je podal nekaj praznih obljub in tol a žilnih izjav za b^t.pnski narod. Sam ie oriznal. da so ti načrti še na napisu S celo stva-rjo pa bo tako kakor po prvi svetovni vom i. V splošnem ni pel al Churchill nikake ponosne bilance in čeprav se »Daily Mall« Izredno trudi, da bi iztisnil iz njegovega govora kaj pozitivnega, vendar ne more nreko ugotovitve, da sra je obeleževalo »nekaj resnega in turobnega« ter da je bil to nekak »dunkerqueški govor«. Govor ored konservativci Berlin, 17. marca Churchill je Imel na kongresu konservativcev v Londonu dal]ši govor, ki pa je bil vsebinsko brezpomem- Teroristl&io bombardiranje Padove Milan, 17. marca. PaJova je büa nedavno cüj hudega sovražnikovega terorističnega napada. Angloameriške bombniške jate so viele najprej na Padovo mnogo svetilnih raket, nakar so bombardirale stanovanjske predele z rušilnimi bombami Med številnimi porušenimi stavbami je tudi lz osmega stoletja izvirajoča cerkev sv. Zofije v romansko-b:zan tinskem slogu, nadalje neka bolnišnica ter seveda mnogo stanovanjskih hiš. Izbruhnili so- veliki požari. Civilno prebivalstvo ima mnogo žrtev. Nadaljnji teroristični nanaii so bili naperjeni proti majhnim kiajem okrog Comskega jezera. Helsinki brez kruha Stockholm, 17 marca. Kakcr poroča agencija TT, je izbruhnila v Helsinkih stavka pekov. Posledica je, da v vsem mestu n; možno dobiti kruha. Trewrtne s kruhom so zaprte. Pričakujejo, da bo ra-ze»a stavke pekov v kratkem izbruhnila tudi stavka med nameščenci restavracij. Madrid, 16. marca. Po EFE-jevi vesti sta trčila v sredo pri Bilbau dva osebna vlaka, 108 oseb je bilo ranjenih, med njimi več težka Kratke vesti ženeva, 17. marca. Po vesti ie Rama je bil v panedeüjelk zvečer izvršen atentat na viUb grofa Sforze. Dva neznana, atentatorja sta oddala več strediov na nekega Sforaovega služabnika, ki ju je na vrtu ustavili. Sforzo morajo, kakor ostale »čistilne komisarje«, ščatitd posebne cbomže-ne telesne, straže. Stockholm, lö- marca. Po vesti »Stockholms Tidfningen« iz Lcc dona, sO odkrili ogromen tihotaipski škandal, v katerega so zapletene posadke številnih bcratanslkih vojaških letal. Z načrtnim tihotapljenjem so" vozili lz Francije v Anglijo parfesme ln ostalo luksuzno blago iz Anglije pa v Francijo in v Belgijo kavo ki adačno nebo. V obeh primerih so dosegli s prodajo na črni borzi velike dobičke. Po zračni poti so spravili s celine v Angiijp ceüo dva däikal-ria konja. ženeva, 17. marca. Neaadovoftjstvo 6umkln3ko-kitajslk3fh vojakov s pofložatfem, kl je nastal na Kitajskem z ogromno inflacijo, je zelo veflßlko, je po vesti »Daily Maila izjavil nedavno odstorpivši general Schill well. Dojki je, da moMjo kitajski va jaiki takoile: »Ltfulbd Bog, razdeli krogle talko, kakor deffig plačo; naj fto dobe ftaaftnlki največ«. i>en in je zato vso javnost razočaral. V glavnem se je bavil z notranjepolitičnimi nalogami za bodočnost, pri čemer se nI posebno korektno izražal, šlo mu je le za to, da odvrne pozornost od propada britanskega imperija. Prazen tega je vlekel tudi konservativno stranko za nos, ker ni imela toliko poguma, da bi izrazila svojo nezadovoljnost na tem kongresu. Zato je Churchill toliko lažje postavU trditev, da je britanski imperij danes na višini, kakršne v preteklosti ni dosegal. Te besede so bile pravcata sramotitev Cliurchillovih kritikov, bile so pa tudi istočasno do skrajnosti cinične. Grobar imperija je pokadi samemu sebi ter trdil, da je videti ogromen dvig tam, kjer dejansko hitro napreduje zlom svetovnega cesarstva. Da se je Churchill proglasil za baklo-nosca svobode in sovražnika tiranije, spada seveda k njegovemu poklicu. Ind jci so se gotovo posmehljivo muzali, ko jim je Reuter predložil vsebino govora, in ko so čitali, da razume Churchill pod svobodo tudi svobodo Indijcev v območju angleškega imperija. Kdor tako laže, naravno ni mogel podati jasnega obračuna pač pa se je moral izogniti vsem senčnim stranem svoje politike. Toda gotovih stvari Churchill pri najboljši volji ni mogel preskočiti. Od angleškega naroda je moral zahtevati nove ogromne napore za nadaljevanje vojne, posebno za boj proti Japonski, razen tega pa je moral priznati, da britanski imperij, ki je po njegovih besedah na »doslej nedoseženi višini«, več let ne bo mogel prehranjevati otoškega prebivalstva, tako da bodo morali Angleži na otoku v bodoče še tesneje stisniti svoj pas, ker se da le na ta način preprečiti dragi uvoz življenlskih potrebščin ter dvigniti izvoz. Churchill je nadalje pripomnil, da je bil pod njegovim edinstvenim vodstvom žrtvovan ves inozemski kapital Velike Britanje, seveda »svobodno«. kar pa je zlagano." Angleži so morali popustiti pred ameriškim izsiljevanjem. S tem so postal! ubogi ljudje, ki nimajo niti tol:ko ladij, da bi lahko uvažaM iz svojih kolonij. Toda to Imenuje Churchill napredek, vsled katerega se je pustil slaviti na kongresu ter sprejel resolucijo, češ, da je on utelešenje »odličnega vodstva naroda«. Sovjetom se hoče več prelivanja krvi tudi na Finskem Stockholm, 17. ma.rea »Izvcstia« no padaj o znova finsko politiko, javlja britanska poročevalska služba iz M.ekve- List piše, da se bo- pri finskih volitvah pokazalo, ali ima Finska namen, stopiti »odločno in sistematično« na pot uničenja fašizma. Po njegovem mnenju obstojal > še številni znaüd, da Okušajo »reakcionarne sile« na Finskem na ta ali oni način aktivirati uderjstvovBl ije »fašističnih* elementov ter preprečiti pravilno izpolnitev mirovnih pogojev. Nato se »Izvestja« pritožujejo. da ndso doslej potWKcali na od. govörnost »še nobenega bivšega politika, kljub temu, da a? imeli slednji tako uničuj :<č vpliv na finsko zunanjo politiko.« C;t nerosnime vesti o mira Angloameriski manever za utrujene in vojne site narode ■ žavno je sedaj tuli naraščajoče pornanj- Rerlln, 17. marca. K napačnim poročilom o dozdevnih nemških osebnostih ki da so se pričele pogajati za mir — ta poročila so razširili z anerleške strani — so Izjavili dane«? v Wilhelmstrasse, da le ta manever brezdvomno v zvezi z naraščajočo vojno utrujenostjo Angležev ln Američanov. S svojo lažjo bi radi preprečili to vojno- utruienost ter opogumili narode za nadaljnje "naoore, za katere v resnici med temi narodi ni nobenega razpoloženja več Kljub velikemu zmagovalnemu kričanju angk>ameriškeea časooisja. ki trala že leto in dan, v resnic) še m videti konca vojne ln žrtev ki lih bo še treba doprinesti. K ^sdt&ss rssar sgffs ÄÄÄ S g^lfSKSS {ÄK&jI PoiWe taiMh »neukih propadih SfyJÄ1 iKttji- «saMÄ! SSM» SBI.'UU isas-f.^' ---— -- , , jeknilo v amrleški in ameriški javnosti, tako da se tarnkal v vedno širših krorih vprašuleio. kal lahko Anglija ln Amerika ped takšnimi okolno' {;išču je pregledal Stabschef der SA Sciüejppsnrjnn može ljudske vojske in ©ciinic SA kakor tu-.u eiinice SA-Stamdaate »Feldherrniia^: e«. m i te T Madrid, 17. marca. 11'niJter za ia>tia dela Alfomso Pena Beuf je podail na z -i-nji seji Cortesa poi«.«6Lo o d lu, op."av'jenem od konca meščanske voji e- Od :!'ta 1939. so zgradili na. novo 1550 v vojni mrčenih nvstov. želeakški. materuail, ki sk> ga komunisti un č ii. so popolnoma obnovili z naioino prcisvrrinjo. Da se to prav očesni, je troba vedeti, da sa je število železniških voz v triletni državijonsld ve rim znižalo od 73-500 na 43.500. N. dalje so osušili od leta 1340. 163.CC0 ha mce.r. ja. žeiezniški promet je v p tneri z let on 1935. narasel rta dsvojro mero. Minister je poročoi vfošimo o gradr-i m-makaiiuk naprav, ki igrajo v Bpan •až-n»o vf.ogo in o gxa>dnji luk. zp kit -re po izdsHi leta 1944. 107 m.Eijomv pezet v p-ri meri s 30 mi/Ujon-: leta 1939. Na k- neu je ugwtovt'l, da v äpansiki zjgortovisi š- cl blo obdobja, lo: bi na čju splošne državne Obnove to'üüto storilii. Ä'ücor ot storili pri. oevobodut-vi špamije izpod rti-sče-ga jarme.. Seja laslstššsre ^e^sMlSrans&e vlade MHan, 17. marca. Pod predsedstvom Duceja se je sestal na sejo ministrski svet. Duce je poročal o trenutnem politične.., in vojaškem polc-žaju. Vojni minister maršal Graziani pa o izgradn-" republikanske vojske. Ministrski svet je sprejel nato več upravno tehničnih, zakonov, PoM!j:nje Itaüje Stoclih'Jlm, 17. m -ca. Ameriški tednik »Internatanal Law l:oi6ew« jc objavil pogoje prenirja za Italijo, ki jih čc^cj iz razumljivih, razi g čiti. Kralj in Badog-lijo sto. pristala s tam na deportacijo dveh milijonov :tsli-jan3küi do;avcev v zavezniške dežele, na odstop ct"-üwv Lampeobose in P mlečen je Ai igSi.%, otoka Elbe ia dela obmejnega področja Franci j. na odstopitev Istre in Zadra ter aa odsfcorpitvev Egejskih otokov Grčiji. Prav tako sta že vnaprej sprejela vse pogoje glede kolonij in glede trgovine. Na hujša Da je. da so izdajala pnxiali dva milijona Italijanov, ki i» jih naj poslaü kot sužnje v inozemstva Z-ii ceno teh žrtev so si ktapJli kralj, Ba-doglio in tucft Bonom; svojo »svobodo«. oks?2a trik" ženeva, 16. marca. List »Suissec piše da so se v Rumtnlji polastili oblast komunisti. čeprav jih ne podpirata niti kmečka, niti liberalna stranka, k1 bi imeli v dežek brez dvoma ogromno večino. Do tega je prišlo z ljudskimi unori proti Radescovi vladi, ki jih je moskovski radio dnevno netil in podžigal. Enak razvoj je v teku na Finskem kjer se bližajo volitve. Moskovski radio je na široko odprl svoje zatvernice ter grmi proti finskim »fašistom«. Radijski govorniki odkrito izjavljajo, da bo užival moskovsko naklonjenost le tak finski parlament, ki bo sestavljen samo iz komunistov in rusefilov. List zaključuje s pripombo. da danes poleg Radesca t.ud; irmc.oj dr uri ljudje že vidijo, kako je bü »razpust kominterne le okoren trik, ki naj bi uspava» lahkoverneže.« i ameriški vladi glede gospodarskega pod-1 ročja in to celo oni iberoameriški ltrogi, ki so bili sicer brezpogojno poslušni Zedinje-nin : državam V Iberoameriki so spoznali, ka nujno petrebujejo Zedinjene države glasove Iberoamerike v San Franciscu in hočejo zato politično podporo proti sovjetskim glasovom čim dražje prodati. Stavke v Ame^i*» j Bolj in bolj se kaže polltjeni značaj stavkovnega pokreta v Zediujenih dižavah. Madrid, 16. marca. »Arriba« prinaša poročilo svojega dopisnika iz New Yorka, ki ugotavlja, da dobivajo stavke severnoame-riškili delavcev vedno bolj političen značaj. V zadnjem letu je bila prekinjena proizvodnja samo v pomembnem industrijskem mestu Detroitu 4045 krat čeprav stavke niso bile gospodarsko utemeljene. Politična stavka je eno najstareiših bojnih sredstev marksistov in boljševikov, ki rodi sedaj svoje sadove povsod v Zedinjenih dižavah. Amsterdam, 16. marca. V hollywoodski filmski stavbi ie sedaj prenehalo z delom skuono 17.000 delavcev. Stavka pa še narašča ter bodo morali verjetno zapreti tisoče kinov. Mednarodna zveza gledaliških ln oderskih nameščencev -ie pozvala svoje člane v vsej deželi, naj počakajo glede sprejetja in predvajanja filmov, ki so jih napravili ateljeji na zapadni obali, na tozadevno povelje. »JUTRO« št. 63 -33 3 Nedelja. IS. m. 1945 MmMmrim Z ipaiičev roman »Mlini stoje...« Kot druga knjiga četrtega Ißtaüka »Dobre knjige« je pravkar izšel izvirni roman sto v enak: ga pisatelja Lojza Z u p a n c a »Mlini st°je ...« V Usedanjem delu našega priipovarinHca je ta romata nedvomno njegova najznačilnejša in slovstveno najpomembnejša stv oitev. Nastal je sredi dramatičnega stopnjevanja vojnih razmer, lo. je sleherno zb ano ustvarjanje dvakrat težje, zato pa sa moramo tean telj veseliti vsega avega la resnično domačega, kar vzraik-ne v tera Času n« na&ifc slovstvenih letah. In treba je tnk.03 zapisati, da je Zupančev .' .io po vseh svojih, značilnostih zdrava osvežujoča le. Qiga, uvaževanja vreden ■ 1 tistega pripovednega realizma, ki ffcu-.ia bi-ez pretiravanja in namerne nagibno-s:i opisovati naše domača življenje, kakršno se vidi, da se poslužiirn stare Taino^/e primere, skozi pisateljev temperament. Lojze Zupane je v romanu »Mlina stoje ...« segel z vidno ljubeznijo v življenjski svet pokrajine, ki mu je prav posebno pri srcu in katero pc-zna prav d" njenega srčnega utrip;}: v Bel') Krajiino- Naslov romana izraža z močjo simbolično kr?„tice osnovni motiv vsega cela: Mlini ob Kolpi stoje zaradi pogubnih razprtij, ki ao nastale v vaški soseski, kK> sta se dva vaška veljaka in soseda sprle zaradi oscb',2 čast "olepnosti ln nek'.-Liko tu*i po krivdi strankarSkrh vpliven-, ki ao v letih pred sedanjo vcijao zanašali'celo v zakotne kraje valovanje vzbur-kanega javnega življenja. Vse dogaianje je po.9ta«"j?no v krajinski okvir, ki ctnogoca p-isat*da nam pokaže v množ:d lepo Z3-okrožerah pedob ne samo spremembe letnih časov in ž n^imi združeco človeško delo, marveč tudi lego sveta, s kakovostjo tal to z dragimi rcara\mtai osnovami utemeljene socialne kontraste, nasprotja ln spoprijeme med grxmtarji in bajtirji, miniaturni svet socialne stvarnosti na revnih, vendar iko-rna dveh zasovnažemh rodbin, Kraljičevim Jožetom in Marinčevo Franico, se spletajo topie ljubezenske vezi, ki naposled — zlasti pod vplivom Kraljičeve žalostne smrti — alomijD vse osti, ker sta jih pripravili: človeška zaivist ln častihlepje, ter dajo šroiko prostost temu, kar-je v vsefc čas Ji napajalo öinveäko družbo z lepoto, dobroto in notranjo veličino: srcu ln njegovi neu gnani potrebi ljubezni ln. požrtvovalnosti. V tej zmagi naravnih in preprostih čustev, zmagi večnih sünic človeškega življenja, nad človeškimi slabostmi in malenkostnimi razprtijami, je poglavitna etična ideja Zuponče-vega ramama, kaikor je njegioiva socSalna Ideja v povaHßanju deäa in ubranega so-i žiitja z naravo, v poudarku zdrave uravno-I vešen»c«9tl in iitožneiga dfuha ereesike, j "aj le-ta naryoeled le «naga nad vse-f ma razprtijami, ki so Jih povzročili slabi ituvčaji afi" neprimerne, «toflti v«^ neuateo- »SAMOMOR JUGOSLAVIJE« je naslov knjige, ki jo je napisal dr. Danilo Gregorič ter v njej pokazal vse one temne sile, ki so lz prostozidarskih lož vodile vse niti za razrušitev Jugoslavije in nam pripravile krvavo revolucijo, potem, ko smo bili pahnjeni v vojno za tuje koristi. Knjiga izide te dni v prevodu dr. Fr. Zupana in v Založbi »Luč«. — Dobite jo lahko v založbi sami Bleivrclsova IS/111 in v vseh knjigarnah ter trafikah. — Cena 50 lir. u— Ves donos od osmrtnic za žrtvami terorističnega bombardiranja Ljubljane je uprava »Jutra« nameni ia podpori po bombardiranju prizadetih potrebnih ter je Da račun že nakazala Socialni pomoči 10.000 lir. u—- Za poškodovance letalskega napada so darcvali: mestnemu županstvu neimenovan 5000 lir, tvrdka Schneider & Ve-rovšek 25.000 lir, neimenovan 500 lir, Pavla in Ivan Maček 5000 lir, Juh j Zupan kot lastnik »Dajdama« 10.000 Iii-, prav tako pa še 10.000 lir kot veletrgovec z vinom, Ana Verlič 10.000 lir za pomoč 10 najbolj prizadetim družinam, v počastitev spomina pok. Ramorievih prof. Alfonz Gspan 500 lir in Inž. Julij Grm an 500 lir, tvrdka >A1-ko« pa večjo množir.o malinovca za ponesrečene otroke ter je mestni fizikat ta ma-linovec dostavil V. oddelku Splošne bolnišnice in Otroškemu zavetišču na Viču kjer se ti poškolovp.nc? nahaiaio, Vilko Ramor 500 lir, Anton Tonejc ' 300 lir namesto venca na grob Karle in Mentc Kančeve, Lekarnarska zbornica 50U0 Ur v počastitev Rudolfa Ramorja, mr. Levstek 1000 lir, mr. Sušnlk 2000 lir. dr. Piccoli 2000 Ii-, dr. Kmet 1000 lir, mr. Bohinc 1000 lir; namesto venca na grob Franca Med i č a hišni stanovalci 6000 lir; asistenti interne klinike v počastitev spomini dr. Frana Mari-niča 1000 lir: Slovenskemu Rdečemu križu v počastitev spomina Viktorja Logarja njegovi tovariši 1350 lir, družina čampa pa namesto cvetja na grob Veri Ramor-jevi 300 lir; za Zimsko pomoč Berta Mavec 300 lir namesto venca na grob Silve in Marjetice Modec; El ga in Boris šavrik 1000 lir v počastitev spomina Pavle Kane; za družim Sever iti Markovič Ivan ßavs mL vsaki po 5000 Ur. u— Plemenita dobrotnika. Iz bolnišnice nam poročajo, da sta gg. Drago Lapajr.e iz Most in trgovec Medvešček iz Žužemberka, oba v bolniški oskrbi, o priliki bombnega napada poklonila za priboljšek v hrani ranjenim otrokom iz zavoda »Notre Dame* vsak po 500 lir. Gospod Lapajne je daroval tudi svojo mlado kri za rešitev življenja neki bolni ženi in je pripadajoči znesek poklonil ranjenim otrokom. Naj bosta za zgled vsem, ki gredo brezbrižno mimo tujega gorja! u— Darovali so: Slovenskemu Rdečemu križu Marija Senlca 500 l'r namesto cvetja ! na grob dr. Frana Marinlča in njegove soproga; za stare in onemogle v mestnem zavetišču Mira Beneš 500 Ur v počastitev spomina pok. Karle in Mente Kane in g. Ba-karčič"500 lir namesto cvetja na grob Hede Dobeic; za mestne reveže g. Bakarčič 500 lir namesto cvetja na grob Frana Mediča; za gluhonemo deco Josip Javornik 300 lir in Staš Javornik 300 lir v počastitev spomina pok. ge. Alojzije žnlderšičeve; za slepo mladino Jelena Potočnik 200 lir v počastitev spomina pok. Valentina čopa Ela Bi-zovičar 200 lir namesto venca na grob Pavle le Markič, Albina Adamič 500 lir namesto venca na grob dr. Mariniča, ga. Lubej 100 lir namesto venca na grob Angele O ve m družina Vinka Zaleteia 200 Ur v "počastitev s Domina pok. Ramorjevih, rodbine Hreščalc, Bajda, Knez in Gerzinič 400 lir namesto venca na grob Hede Dobeic; Podpornemu fondu slovenske.:ra domobranstva policijski stražniki 250 lir namesto venca za pok. Maksom Mozetičem. Franc Bahar 1000 lir, Ivan Smole 1000 Ur. inž. Aibert °oženel 5000 lir, Mira Jicha 500 Ur. H an* i *Yanzot 500 Ur, Terezirtka Topolovec 1000 lir. Franc Marolt 500 lir in inž. Tone Prelc 2500 L'r. u— Opozorilo. Zaznalo se je, da se neke osebe neupravičeno predstavljajo kot pooblaščenci Socialne pomoči in nsbjrajo prispevke za bcmbardirance. Da se preprečijo zlorabe, prosimo, da nabiralce prispevkov za Socialno pomoč legitimirate, brez-vestneže pa izročite policiji — Socialna pomoč, u— Zobozdravnik dr. Va'.t»r Krušič, špe-cijalisfc za bolezni ust in zob, Levstikova ulica 22, tel. št. 32-32, ordinira do nadalj-nega od Yz 5. do 9. ure zvečer. u— Za jamsko in karnnolomsko p°sipsi-no gradivo za vzdrževanje makadamskih cest in p»:er;o iiio'tacijo, ki bo 7. aprila t. 1. Cb 11. uri v prostorih mestnega cestnega nadzorstva K= Ambroževem trgu 7. Razpisni p-r^di in ofoila.ini pripon moki so vs»;(k dan na ^-po^iled med ur-odiiimi urami v sobi št. 7 tega ivradia. u— Iledni šo!*ki pouk uapeSno izpopol-njujeio Specialne insirukcije Kongresni trg štev. 3. ta— NePrcče. Iz 9el ftumbertea ao pripeljali v ljubljansko bolnišnico z zlomijenO levico 15 letno hčerko posestnika Marijo Trlepovo, kl je dobila poškodbo pri padcu. 38 letnemu delavcu Ivanu Šinkovcu iz Ljubljane je pri delu padel hlod na desno nogo in mu jo zlomil. S kropom se je opa. rila po levi negi 52 letna kuharica Marija žurlincva iz Ljubljane. 42 letni elektromon-ter Ivan Petrič z Vrhnike je padel z brzojavnega droga in se potolkel po glavi. Pri žaganju drv na clrku)a:kt je odkielo poleno v obraz 52 letnemu posestniku Ivanu Strumblju z Iga. 30 letna hčerka posestnika Jožefa Rcmetova iz Šmarja je padla z \crza ter si zlomila levo nogo. S tramvaja je palla in si zlomila desnico 35 letna gospodinja Ivanka šušteršičeva lz Ljubljane. 43 letni dclavec Andrej Zalar iz Borovnice je padel s kolesa in se p' tolkel po glavi. Tudi 17 letni mizarski vajenec Roman Waidi iz Ljubljane je padel s kolesa, pri čemer si je zlomil levo nogo. Desmcn si je zlomil pri padcu 13 letni sin delavca Alojz Jakopin iz Kočevja. Ponesrečencem so nudili zdravniško pomoč v ljubljanski splošni bolnišnica u— Učite se strojepisja, — vsakomur potrebno! Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji pričenjajo 20., 21., 22. marca. Pouk dopoldne., popoldne eii zvečer po želji. Ure dogovorno: Tr.forma-"rlje: Trgovsko učili&če »Christof ov učni zavod«, Domobranska cesta 15. u— Gospodična, ki je v petek 16., marca t. L menjala večji znesek tisočakov v manjše novčanlce pri Hranilnici ljubljanske pokrajine, naj se zglase čimpreje Lstotam. Iz Idrije Prodoren kulturni u-pelu Krstna predstava Finžgarjevega igrokaza »Naša kri«, ki ga je priredil za sedanji čas iu 'udi re-žiral g. Pušenjak, pomeni nov izre.no lep uspeh mladega idrijskega dramatičnega krožka. Oba večera je bila gledališka dvorana razprodana in 'občinstvo ni štedilo s priznanjem. Za ta uspeh je treba izrfči pohvalo vsej idrijski irralski družini lci očeta najlepši razvoj. Med olrnori se je lepo uvellavila tudi godba »Lira«, ki je zaigrala več biserom iz domače glasbene literature. — Na cvetno nedeljo bo v Prosvetnem domu prva uprizoritev Gregornov-^a nasi-jona »V času obiskovanja«. Nastopilo !k> okoU 70 oseb, med nj'mi tudi vsa idrijska gledališka »stara garia«. Obnovitvena dela na Prosvetnem donu se pridno nadaljujejo. Otvoritev dema bo na cvetno nedeljo. Oder bo še enkrat večji kot oni v Didičevi dvorani. Ljudska šola. Zaradi poškodovanega poslopja idrijske realke po anglosaških mračnih t°rorist:h .ie Ijud£košolski pouk začasno ukinjen. Nadaljeval se bo, čim bedo urejeni novi šolski prostori. Z Gorenjskega Smrt med Gorenjci. V Stražišču pri Kranju je umrl Peter Prostor, v Struževem pa Jurij Sporen. Po dolgi mučni bolezni je zapustila svojce v 59. '"tu življenja gdč. Angela Geiger iz Kranja. Pckojnico so pokopali v soboto 10. marca na kranjskem pokopališču. Nadalje je umrla Marija Rcoieko-va iz Mlake pri Predosiiu, Alojziia Rar-pe-tova iz Bistrice pri Naklem, Jožerina Oblakova iz Niivice pri Besnici, Marjana Vog-larjeva iz Nauklega, Marija Majeržičeva. rojena Godnov iz Kranja in Ferttn Leopold, železniški uradnik v Medvodah. Na Prim-skovem pri Kranju je umrla v 78. letu svoje dobe vdova po vinskem trgovcu Antonija Grajzer, roj. Golob. Pokojmoo so pokopali v četrtek 8. marca na poKopeiišču na Prim-skovem. Poroke med gorenjskimi rojak!, Od 2. do 8. marca so se poročili: Janez in Silvestra Zihcrl. roj. Hafner iz Zabnice pri škofji Loki. Franc ln Ivana čuden rej. Masterl in Lovrenc ter Ljudmila Habjan, roj. Bergan t, takisto iz škofje Loke. S Kolikega Ob obletnici priključitve Ostmarke k Raj-hu je bila dne 13. niaiea v Celovcu spc«nin-ska svečanost, na leiten je govoril Gauleiter dr. Rainer. Njegova izvajunja so bila neprestano prekinjena z odcöratanjem. Z zaobljubo Führer ju in petjem nacionalnih pesmi se je končalo zborovanje, ki je izpri-čavalo neomajno vero v svobodo nemškega naroda in njegovo prihodnost. V fit. Vidu ob Gl'ni so imeli delamo zborovanje endo i ni živinorejci, ki oddajajo mleko. Obrato-.-odja Stryeck, poročevalec za oddajo mleka in maščob ua Koroškem, je udeležence zborovanja seznanil z novimi predpisi glede oddaje mleka, ma^la in jajc.. Smrt koroškega vzgojitelja. V bolnišnici je umrl študijski svetmk Jožef Wiedenig, ki je od 1. 1919. poučeval na državni obrtni šoli v Beljaku. Počastitev šolske vzgojiteljice. V št. Vidu ob Glini je bila pred kratkim počaščena vzgojiteljica Marija Perko, šolska ravnateljica'v pokoju in članica nar. soc. stranice. Ob času, ko je bilo nevarno stati v prvih vrstah borcev za ideale Führerja, je Perko-va pomagala organizirati ženstvo. Dne 6. t. m. je dosegla Perkova 70 let. Ob tej priložnosti so jo obiskali krajevni skupinski vodja Lieben vvein, podžupan Gatternig, kakor tudi predstaynik učiteljstva Rainer. Izrekli so ji čestitke k življenjskemu jubileju ter se ji zahvalili za požrtvovalnost* tn dalo, izvršeno v zadnjem ča«u o priliki bombnlških ; napadov, čestitkarjem se "je v imenu stran-: ke pridružil tudi okrožni vodja Bauer. BELEŽNICA KOLEDAK Nedelja, 18. marca: Ciril. Ponedeljek, ia. marca: Sv. JcMet. Torek, 20. marca: Aleksandra. DEŽURNE LEKARNE: Nedelja: Ur. Leustek, ResJJeva cesta 1; Mr. Bahovec, Kongresni trg 12; Mr. Komotar. V16-TržaSka cesta. Eonedelj«J<: Dr. Plccoll, Dunaj aka 8ta C tir. Hoče ar, CelovSiia cesta 62; Mr Oartoe, Mo-ete-Zaio6ka ce sta 47. Torek: Dr. Kmet, Clril-Uevodova 43; Mr. Tm-kocsy ded.. il&,uil trg 4; Mr. Ustar, Selenbur- go-.-a ul. 7. Nedr!j*ko zdramfško dežurno službo t>o vrffl mefitni zdravstveni svetnik dr. C Iber Franc. 6te-Ja:iova ul. 7. tel. 36-41. Praznit o zdravniško dežurne riuibo bo rr-Ail dr. Iglifar Vinko, Tržaška c. 14, zel. 22-89. ZATEMNITVENI CAS ta teden, ki začne 19. marca 1&45 tn tete do vžcetega 25 marca 1S45, je od 19.05 u« d® SJfO. DRŽAVNO GLEDALIŠČE OPERNO GLEDALIŠČE Nedelja, 18. marca, ob 17. url: Viktor Parma: S*ara pesem. — N. Rinisky-KorsjJcov: iehe-rciivda. lEven. Cene cd 60 L navzdol. PonedeMek 19. marca, ob 17. uri: £elma Lag«r-löf-Boiena tegovič: Gosta Berling. Izven. Cene od 43 L navzdol. Torek 29. marca, ob 17.30: Bernard Shaw: Pygmalion. Red A. * CncTEa operna tla^ajna počl:a v nemščini. 7.10-8.00: Ve-eoH ZTOKi za nedeljsko ^utro. 6.00—8.30: Crgei-sl.a g'^sbri (prene«), S.'.O—8.50: Versko predavanje. 8.90—9.00: Poročila v slovenščini. 9.00 ao 10.00: Osredujl nemški spored. 10.03—10.15: Poročila v necisčini. 10.15—li.00. Uc-mafca aaklad-nica. 11.00—U.30: Oit6dnjl nemSki spored. 1130 do 12.00: Sloveu3ka ljudska oddaji. 12.00—12.30: Nspove-1 sporeda, naw opoldansi:! koncert. — 12.ZC—12.4o: Pcicx.'lla v nemščini in slovenščini. 12.40—14.00: Ne:r?.;kl ljvd-ki koncert. 14.00—34.10: Por Jčila v nemščini. 14.10—15 00: i Pozdravi iz do:no>'me«. Rp.dlj^l-i orkr.-ier vodi r>. U. Slja-rec, rod«?i«Je Komcmi zbor. 15.00—15 45: Komorna glasbe. Igrajo: risr:bcrt Svc-vel — klavir, Jan-ro Gregore — flavta in Srečko ? ol,tr — vlo'a. 15.45—1600: 15 minut za p.-idsželj«». — Ing. Cl-r 1 Jeglič: Prve scive na vrtu. 16.00—18.00: Koncert. aa veske. Vm"i od 17.C0—17.15: Forciila v nemžčinl ln slove"ič;nl. lž.Of^—19.00: Nesmrtna giasha n«m4klh skladateljev, tXV)—1930: K'a-.irska e'&sba. — L. M. &kör* ▼ sloveč.i-iml. 14.0>—14.10: Poroiua v nemSČlni. 14.10—15.00: V»ak«=mu nc -ei. 15.00—17.00: Osrednji n»ff.iKl sooi-i-X 17.0C—37.15: Forciila v nc-_c-očlni ir. slcrcn-V-iaL 17.15— -E.?«: Flseno pc-lje. cja' Kdane T-Vje (prtnofj. —18X5: Glaebcna medierra. 1C.4H—IS.00: Sf-gare b-:sede — Fis.n Lipah: V«se».« aJike. 16.CW—1S.S0: Trto »Trnovo< 19.30—19.45: Poročila v rlcven-ičlnl ie.48—20.00: Aktualno pr^- ara^js (nmnofcl. no.oo—20 ■)'■ Poročila V rtm^lni. 20—15—23.00: Vsakemu r?oJe — radk) tes(prenos). 22 00 do 23.15: Poročila v nen.eč -il -ji papoved bj>.>-rec1». 22.15—23.00: Gla-b». p»"d . c-ooijo prenos). . ' "niiiwi— PolkovEikti T me tu Čopu v spom^n Mod smrtrJnii žrtvami, ki .fh le ushteval teioristični letadski napad na Ljubljano, je tudi artiljerijski podpoikovn k v pok. Tine čop. PoJcoj'-.ik je bil doma s trdne kmetije Lipovčeve r-a -loroški Seli. Nižjo gimnazijo je študiral v BI joku, r.nto pa je abfsolvirai takratno avstrijsko kadctnico, iz katere je visokorasli gorenjslti fant lzže.1 kot artilje-rljski častnik, po značaju prav tak, kakršen je bil odSel lz domače niše. Tale je ostal tudi ves čas lLasneje, ko Je služboval po različnih garnizijuh bivše monarhije in ko se j 3 med prvo s vetovno vojno boril najprej na ruski ln nato na italijanski fronti. Cerav zaj»t pri S'». Luciji, se je s svojim junagtrom prebil slcozi sovražne vrste'in po zlomu pripeljal svojo baterijo re-okrnjeno v Ljubljano, kjer ee je z vnemo posvetil nalogam svojega poki ca, v nov:i državi. Dolgo časa Je "služboval v KoscrvFki Jvlitrovici kot poveljnik topničarskega polka. Kot podpolkovnik je stopil v pokoj in se preselil s svojo soprogo nazaj v ožjo domovino in se tako zop>L povrnil v kmečko okolje, iz katerega je bil Izšel. Vojn: dogodki so ga prisilili,"da se je s soprogo preselil v Ljubljano k svoji svakinji ge. Ivi žerjavov!. Skupno s to ga je dohitela nepričakovana smrt. in kar je zanj značilno, s knjigo v roki. Za njim žalujejo poleg neutolažljive so7>roge in ožjih sorodnikov njegovi prijatelji iz mladih let in številni znanci ki goj'li neomajane simpatije do tega pokončnega moža. čast njegovemu spominu! Dr. J. P. jo m iiutoezn:jo, ki fm je največje pia31o norportiu. uap.jti c alpine uprizonitve. Felix Timasermans «mrl Kalcar so za.bedežMi r.eoniki I sti je padeS kot žrtev piicLičniia chi ačunavanj v Belg ji eden najpomembnejših ftrnis&ifa. piacite5>.:v, tud'. pri i.ias dotlro znani Feibt Tiimmermä-is. L. 1£S6 v ljubke«!, stai-oča-vtiem meatu Lie-ru rojeni Timmernians je poosebljal v evoji osebnosti veseli., živfljenjc.pi.-tai anačaj FJam-cev, kakor ga je ijc- :«ä * pofo'jzaj v s\'ojer.i polnofkrvnem delu .^a^.-ni mojster Rube-is. Kot pripove<Äi£k se je TimmeiinariS pr družil Ustj regšvm Sstičml slovstveni stenji, k je predstav-ljafi sterejži Stijn Sti &uves in ki šteje v svoje wste tudü Emesta Clces-a. za pAsate-lje te vrste Je prctveecn značEtia c^Siova i-ct.5: ljubezen do domaČe zemljs brezpojsojne. zvestoba fla-.n-^ki tradietji, n1 -ho-.-o topt"; ln pjaicvlt jo zanimanje za Scn-?č-koga, čiuveita m njegovo usodo, dolno — zfca&i pri "ntnimermansu — pa tudi živo pcisscrnoet do izročaj m nravi scariosiko IjuV kih flamskih maüSi mest, ki nkBo nič manj nag*} kmečka, selašča varova ke ftemskeg i narodnega ia Ijujlskßga duha- Tftnimerniars je ostal vse življenje tesno povezan z rxi-nim mestecem Läerocn in je h® lajverneji-i slovstveni cbükovalec življenjai flamskeg-mesta, pri čemer mu je f*aw LAer nu. 3 ohrilo živih modelov ki 8e več oavtShov. Ve -mu njegovemu polrodtrvnemo, barwttemu. e življenjskim optlenltm^n pa^äetemu dafei je priznalo, da je bil hkrati tudi CKSJfcan rtsar ln slikar, kj je ljudi to pojav« videl r sHk -vitih, linearnih oblikah In Je umd kot m j-ster domačega, iczika dati tem pod:fc«an t;-, dd učinkovit« slovstvenr> življenje Sioven-1 imamo t prevodu naslednje Ttoineiman--r -ve spise: povest >2upnik iz rvetcCega riu gradac, roman »Pietcr Bruegeür, ioni < iHernat3c»v rod« (iz3el lansfco jesem r zb Dotora knjiga), noroH »PaSUetev« ta »Jo. Sček na Planskem« ▼ lßNj^t z nasäo»v->F!mnrfka zranlja«, m WüfexJe moreče pr je oapsradaii nje&yr »I&noSki paoJsnc gSagmo z wo tsdaijo »»«pnška Je (r.'etoffega vtad-SmllM« Frsvsrsm le razočarani te pred kapitulacijo savojske Italije, Se več pa ob kapitulaciji sami tn neposredno po njej je prišlo v angleško vojno ujetništvo tudi veliko število primorskih Slovencev, ki so služili v italijanski vojski. Deloma prostovoljno, deloma pod pritiskom so mnogi od njih potem vstopili v Titovo »tolovajsko« vojsko. Doživeli pa so grenko razočaranje ln začeli so uhajati v vedno večjem številu. Domobranci ln primorski stražarji so nekatere teb ubežnikov zajeli. Vsi pripovedujejo o sebi in svoji usodi skoro enako, preprosto, a rra-gično zgodbo. Tako je, kakor posnemamo po »Straži ob Jadranu«, neki 30 let stari fant iz Grahovega pri Tolminu med drugim pripovedoval: Bili smo v italijanski vojski. Po kapitulaciji Italije so nas angleške čete zajele. A: gleži so nas odpeljali na Sardinijo, kjer so nas interniran v nekem mestu. Razdelil. so nas v delavske čete, pustili pa so nem tudi orožje. Stražili smo razne objekte pa mestu, posebnega dela pa nismo imeli. To je trajalo Jo konca novembra, potem pa &o nam pobrali orožje in nas odpeljali v Meapelj. Tam so nas ločili po narodnosti ter nam dali tudi posebne delavske uniformo. Vendar še vedno nismo nič Jelali. žara ii česar nam je bilo vedno bolj Jol^čas, s; je potekal teden za tednom v brezaelju, m pa smo si vsi tako želeli domov. Tlačilo nas ie tudi to, da nismo ničesar vedeli, k i nameravajo z nami in kako usoda nas ča ka Po božiču pa so naenkrat začeli prihajati mei nas razni tuji gospodje. Pripovedo-ü so nam, da ob vojne kmalu konec ;n rt; je Primorska že vsa »osvobojena«. Vsa oi aäL je, tako so nam govorili, v rokah ;vobodilne fronte«, o kateri smo ob tej p liki po več:ni prvič slišali. O sebi so dejali, da so odposlanci te »osvobodilne fron, te . Razumljivo je. da smo nc-vice iz domačih krajev vedno rali poslušali, tcda kmalu smo prišli na to, da nimamo opravka z narodnjaki, ampak s komunisti. To r. s ie raz"čaralo m zbegalo, kar smo jim t-'.^i "odkrito povedali. Nf jim bilo prav, da r-. o jih spregledali, vendar niso tajili svo. jega komunizma. Zat> jevall so nam, da so 'aj Združeni vsi Slovenci v »osvc-bodi.m 'lontk in da ni več nekdanjih strank, ui-komunisti da so se pridružili skupnemu 'dnemu taboru ir. so v njem najbolj < ni in požrtvovalni. v kakih zanesljivih informacij nismo eli o razmerah in dogodkih v domačih lih zato so ras komunistični o 1 poslan-zmedli in si pridobili na nas precej vpli-va Ne vemo, ali se nekomunistični ÜudJe •^o brigali ža nas ali pa jih Angleži do nas niso pustili- Komunisti so potem začeli č jj^jo ägltrejjo. nai vstopimo v Titovo =k.-v Rekli po nam. da je to naša na-lna' dolžnost, obenem pa šo nam grozili. da se ne bomo nikdar več smeli vrniti v svojo domovino, ker nas bodo proglasili za izdajalce in dezerterje ter nam že se. ■ * Smr1 n°tranjskega čebelarja. V častit. J-i-vi sta.osti Ü4 iet je umri v Stari vasi ■or. Postojni g. Ivan Sajevic. daleč_po tranjskem znam posestnik in čebelar, od raladih let je vneto gojii čebelarstvo ie bil na z azilih razstavah večkrat oci-hkovan. K večnemu pcčicku bo položen na si.o'nskem pokopališču, kjer krasi dru-•~kt g i' - D lepa umetnina pokojnikovega ia, akad. kioarja Ivana Sajevica, profe-rja v Ljubljani. Uglednim družinam na. odkritosrčno sožalje! * Smrt znanega nemškega geografa V pragi je umrl v 87. letu svoie dobe znani ulici geograf prof. Albert Penck. Bil je •cial'st za geološka raziskovanja iz lede-dobe. Zakurjene peči ob zračnih napodili. Fri -.-•-.k h nar.adih veljajo a zakurjene peCi oosebni predpisi. Ogenj v ognjišču aH peči ob napadu pomeni nevarnost, da zarodi lačaega pritiska nastanejo sobni in hišni žari. Kdor stopi po bombardiranju v opustošenj picstor, naj se najpopruj piepriča, če ni ostalo v peči ali ognjišču kaj ognja ui; žerjavice Napačno je poga< ti žerjavico 2. vouo ali pepelom. Na ta nač'n začne iz-hlapevati sopara, ki lahko škoduje zdravju. * V Angliji so zopet uvedli piedp'se o zatemnitvi, ki so bili šele nedavno preklicani. Zatemnitveni predpisi so ponovno stopil: v v Ijavo zaradi ojaeenih nemških letalskih napadov na Anglijo. rr-^V*- .t. -:>• * «i u— Nova grobova. D otrpel je v 88. letu starosti upokojeni blagajn.k Pokrajinske i a anilnice g. Karel Ahčin. Pogreb bo v po-redeljek ob četrt na 10. iz kapele sv. An-čreja k Sv. Križu. — V cvetu mladosti 22 :-:-t je umrla gdč. Hermina Umek. Na zadnji : j ti jo "podo spremili v ponedeljek ob tri četrt na devet iz kapele sv. Marije na za-iah k Sv. Križu. — Pokojnima bodi ohia-Ejc-n lep sporn m, užaloščenim svojcem pa izrelcamo naše iskreno sožalje. u— Sv. maša zadušile« za. poč. Jancži-iem Ivanom se bo darovala v sredo 21. t. m-*v cerkvi sv. Družine ^ Mostah ob 7. uri. u—• 3" iša zadušnica za pokojnim Toma-žričern Pavlom bo v v edo 2_V t. m. ob 8. uri v cerkvi JIa?iji>*ga Oznanj'aja. u— K icprs-d-'VvVe za pionirje. Pretekli petek so bile v Vseh ljubljanskih klnema-ogrÄfih prelstave za narodne pionirje. V «'.voranah sc- je razveseljevalo 3000 delav-v in delavk, ki so s sekiro in lopato za-■ ;eni pri utrjevalnlh delih svoje domo-ne Podjetje »Polic namerava v3ak te- den prirejati zabavne prireditve, pri čemer narodai pionirji ne bodo glelad samo dobrih filmov, ampak bodo imeli tudi možnost obiska ljubljanskega gledališča, u— one prlßeie-vsJke zelenjave ln 1 Sočivja, ki prebivajo na ozemlju mestne ; občine ljubljanske onstran za.pome črte ter i bi bile pripravljene redno in najmanj dva-! krat na" teden voziti zelenjavo na ijubijan. 1 ski živilski trg, pa nimajo za to potrebne mopustnlce za prehod čez mestno :apomo mejo, naj javijo mestnemu tržno-veteri-narskemu oddelku v Mahrovi baši na Krekovem trgu št. 10 ime in priimek, dokli&ko Ime, kraj in čas rojstva, stanovanje, številko in datum mestne izkaznice, številko prehoda čez zaporno mejo, številko morebitne dosedanje prepustnice in dobo veljavnosti, da jim bo" mestno županstvo skušalo izpcslovati potrebne propustnics. H O ¥ Oi NajlepSs darilo tvoji materi, ženi, zaročenki Maroty Šoltesova: »Moja otroka« LJUBLJANSKA KNJIGARNA Gosposvetska cesta št. 3. u— Kmetovalci ln lastniki parcel z začetnimi črkami A do H, ki so se od 20. januar-ia do 10. februarja t. 1. naznanili zaradi propustni c čez blok, naj se v sredo 21. t. m. med 7. in 8. uro zglase v mestnem gospodarskem uradu, soba St. 31, v Beethovnovi ulici št. 7, II. nadstr., da jih tam prevzamejo. kar je odobren'h. Prosimo, naj se kmetovalci natanko drže navedene ure. u— Učenci ln učenke meščansicih gol Pruie in Sv. Jakob imajo duhovne vaje v sredo, 21 marca in v četrtek, 22. marca ob 7 zjutraj v cerkvi Sv. Flornana. Spoved bolo imeli v sredo popoldne ob pol 5 lato-tam. (če ho alarmno stanje, pridejo v cerkev 20 minut po končanem predalarmu!) — Ravnateljstvi. u— Učenke licejske ljudske šole pridejo v torek 20. t. m. ob y28. v kapelo Vajenskega doma, kjer bo sv. maša za umrlo sošolko Viktorijo Bamblč. u— Ambulanta za bolno deco na oddelka za zdravsteno zaščito mater in otrok Higi-jenskega zavoda (Dečji dom, Lipičeva 3 > posjuje pečenši z 20. marcem t. 1, 'ob delavnikih od 7. do 9., posvetovalnica za matere pa ob torkih ln petkih od 17. do 19. ure. u— Mestno ljudsko kopališče v Kolodvorski ulici št. 4 bo zaradi snaženja prostorov občinstvu zaprto od torka 20. t. m. do vključno petka 23. marca ter se redni obrat spet začne v soboto 24. t m. rajoče metode, delno pa tuui pigubai vnr— r(ii vplivi, znani prejšnje čase pod stra,-šikiim imenom strajikarsüte po-ltike. Lojze Zupane nam je z romaaom »Mini stoje • • .< čustveno. soc!«JrK> in v nanali mori tudii fol"kk>nio p^ibliZsl Belo Krajino, njene vasi in njaißve notranje kotnflikte. Ob vsem tem pa je z ljubaea ^kim motivom romam, jxsebej še z obe.ms prikupnima partnerjema v paglavi-tmi jjubavoi zgodbi, r.ba-ai melcd' jo, ki jo b: človeško srce v vseh njenih inačicah zmerom posiu&ilo z radovednostjo in zanosom., <1: ikler bo uUi-palo v prsih. Z r;manccn »MLiaii stoje . - .c se je Lojze Zupane trdno uveljavil k-:«t slovenski pripovednik, tembolj, ker kaže tudS Btidistično in jeziikovno pisateljevo rast in napredek. »Gosta Berling« v Drami Gledališči dogodek tega tedna je uprizoritev drame »Gösta Berir.g«, Id jo je hrvatska pisatlejica Bažena. Begovičeva pr redila pc dovolj znanem, tudi v slovenäC'no prevedenem romanu Sel me Lagerlöfove. Kakor vsaka dramatzaoija epsltega de-a, čeprav je v njem Se toliko drainatsfee sile, je tudi ta samo izbira razp l^-žljlve snovi, ki je smiselno zvezana v drama', sko cekto pod vidikom vodilne ideje samega roman.', čeprav čut'6 v enajstih slikah, v katere je delo razdeljeno, neka razbit ost 'tn marš kje le navidezno spojen'et posameznih, iz epske snovj izločenih de«lov. je vendar treba priznati Bože ni Bagovičevi spretm r-^'-o in zanesljiv dramatiki čut. Iz severnjaške poezije lin življenjske fii czwfije zmeia zgodba o siromašnem pastorju Göstj Beiüngu, ki se Izpridi ln tava med grehom ln obupom, dokler po prizadevanju srčno dobre Elizabete, te pcMsebljeme ženske nežnosti tn dobrote. ne rjajde prave p;ti. je prikazana z nakateriBni učinkovitimi prijemi, to vsa di-a-matizaicdja zapušča v podrobnostih in v celoti nevsakdanje močan vtis. V delu je poleg raznih čustveno zafmabliiviJi prizr rev, käaar nam Jih mudijo zlasti 2-, 3., 4-, 5-, 7„ 9 to 10. siSka. obilo aammivlh misli -ia bistrih opeatk. o življenju in njegovifc ne^kon*- m Ovvmoatm n m^nriwl M pa tu« mdrstiii :n tihi sreči, ki si jo ljudje oalcup-ljajc z razočaranji, in trpijj nem. Vsekako je velika prednost igre v tem. da ima nekaj igi.Llsko n ena v a Jio h\-aLežr«ih, čeprav tem bulj zalitevnih vjog, a tu a ostalo eseb-ie ne nastopa vooidJ le kot ilustracija lja. marveč 3/rtra in leagära v vsem razpletu dromaislvag-a uajan-a. Tako igra vzlic vsej oijsežii Cii in ne posobiio koiistnj pogosti menjavi slik ne utruja, marveč stopnjuje zojlii.ianje jn s svojimi ou.sevi nordijskega življenjskega atila ln njemu ustrezajoče duževnošti učil faujo v globino. V režiji ranmatsljfc Drame Cirila Debela je igra, ki jo je prevedel R. K., dobila trdno notranjo izgrajeno^c in vaanje uč:nkovit potek, pri čemer so mozaičao različni priz->ri kivr se d£ strnjeni v celoten ritem predstave, tako da se ob fc»"»bft,ni natk'cbn^wu n kj«?r ne Izgubi osnovna ta vtrJiLaa nusei celotnega diegajanja- Ne kiiko nalogo je Smel tudi hisceoiator Vaio Brahma, saj se pceemeaie tiiike odigravajo v devetih različnih -tot&iier-jib in eksteinerjJi, in vsesn je dal Bratina matea*ialno prcpcost, vendar estetsfeio okus-ii> izbran sceirioen okvir. Kostumi D. Ka-čarjeve s svojimi kentrajsti med bogastvom in siromaštvom so takisto prispevali lep delež k celotnemu učinku. V igri naßt^pa večina n«n5ili drannefeih igral se v. Prostor nam ne dopušča, da. bi ooavetiM pf«ameznim važnin vlogam t lato pozornest kj bi jo zaslužile po svoji umetniški znacllnosli in žlvljcrijefa pmoprtiijivo-sti. Noefllni stebri umetrvläkega dejanje, so nesporno Vladimir Skrbinäeik kot G ista Boriing, Marija Vera k«t majorica z Eka-bya in Br. Verdonik-Rasbergerjeva kot grofica Elizabeta. Vseka teh vlog Je tako ni-ansirana jn tako polna umetn,ske pomembnosti, da lahko velja za reprezentativna stvaritev te trojice naših priznanih umetnilajv. Iz dolge vrste ostalih je treba poleg slikovite skupine ekejbyjskih >Ka\iiairjev< ome-rtti predvsem MIlana SkrbinSka v njemu jweebao ustrezajoči vlogt neiaun skrivnoat-nega, domonlčneg» gtr.ečaka Siatraana. S to omejitvijo pa niso niksioor omalo\raževa-nd letaü deieteJUti razgibanega odnrfiöga do&ajanja; med njimi so nekatere maline, a xip pemoew vtogfe, pri{iüW kemičnih laboratorijev. Namesto na daljna odkriteljska potovanja stremimo danes za tem, da bi dognali skrivnosti Stanič. Roman oblačilne industrije je napet in poučen. Njegovi početki segajo r.aimanj 500" let nazaj in pogosto nam izvabi nasmešek, kadar čujerno, koliko časa in sil so zapravljali ljudje nekoč, da bi si zakrivali golo telo. In vendar ie v tem neki globlji smisel, človekovo veselje do oblačil ie pretesno zvezano z veseljem do sveta in življenja sploh ter do vseh bogatih darov narave, ki stpnjujejo življenjski občutek in nas delajo srečnejše. •r Zakaj omejujejo rep malih živali v Nemcifi Na področju prehrane narekuje voir.a razne ukrepe., ki gredo za tem, da, se rastlinski proizvodi, sposobni za človeško prehrano, v čim manjol meri uporaoijo za krmljenje živine. to.oa se mora človeška prehrr.na bolj usmeriti k rastlinskim proizvodom, kar je pri sedanjih omejenih možnostih proizvodnje najbolj racionalno. Znano je, da dobimo na hektar erae zemlje, če pridelamo oljarice, neprlmmo reč maščobe, kakor če na isti površini pridelujemo krmo in potem pridelek krme preko želodca svinje a-:i krave sprenit.-.cimo v rnažčoso. Sploh je hranilna vrednost žfcvaiskih proizvodov majhna v primeri s hranilno vrednostjo krme, potrebne za vzrejo ali pitance živali. Zlasti to velja, če pitetme viiio z žitom ali krompirjem Nernški listi prinaC-ajo v tej zvezi naslednjo zanimivo primerjavo: če imamo na razpolago 33 kg ješprenja ln 80 posnetega mleka, lah? finančno stanje Bonomijeve vlade v EUmu prisililo finančnega ministra, da Je ukinil nadaljnje plačevanje subvencije za pocenitev kruha. Zato ie bila s 1. marcem cena kruhu povišana za 100% in znala seda) 15 Ur za kilogram. Po informacijah švicarskih listov je imel ta ukrep za posledico hud političen razpor v Bonomijevi vladi. = Težavna obnova francoske industrijske proizvodnje. Zaradi velikega pomanjkanja premoga ln drugih surovin, ni mogoče spraviti v tek francoske Industrijske proizvodnje. Časopis »American Magazine« je objavil öianek ameriškega poslanika v Parizu, ki priznava, da je pa-dia francoska industrijska proizvodnja na 30% predvojne proizvodnje In da Je blia med nemško zaaedbo še enkrat večja kakor je sedaj. = Cena zlata v Ameriki. Gl<~de na okolnost, da so se cene v Zedinjemh državah že občvno dvignile, so se raznesle vesti, da bo zakladni urad prisUJen zvišati tudi uradno odkupno ceno za »lato. Kakor poročajo iz Washingtona, je moral državni zakiadnl tajnik Mergenthau te vesti demantirati. Zedinjene države še vedno vztrajajo na tem, da kupujejo in prodajajo zlato po 35 dolarjev za unčo ln ni misliti na sprememoo te cene. . o n t Tudi vi prinesite svoj delež! Ce posfaSam gssbo ob radijskem aperatu, hočem imeti okrog sebe tud dovolj svetlobe. Kajti svetloba :n glasba sta simbol življenja, tema je znak smrti Tako govori poslušalec. Sp©8E*i33c«S5 isn FSaaico Rilo je 17. marca 1935 ... Zdaj v teh caejih, kc v športu bolj ali manj rivotarimc ismo v spominih na minule dni ali željah za bodoče, se nam misel rada ustavi ob pomembnejših dogodkih prejšnjih let, ki so tu ali tam ie presegali običajni okvir skromne domače prireditve m zato ne samo privabili slehernega onih nekaj tisoč stalnih privržencev športne 'deje, temveč potegnili s seboj še tisoče drugih, ki jim je bil šport vsaj dotedaj same neka nerazumljiva in nepotrebna razvada mladine, združena morda še posebej z Izgubo časa ln deri rja Mnogi so športu po takih velikih dogodkih ?;e priznavali marsikatero zaslugo, mnogi pa so mu pozneje spet obrnili hrbet Toda spon je :e šel svojo o=, ajaječo pot. ki tudi ?da1 še zmerom vodi samo navzgor in naprej! Vse drugačna — to je spominski del teb vrstic — je staia Planica pred nami pred natančno 10 leti. drugo leto po oficielni otvoritvi velike skakalne strmine v marcu 1935 Drugič že sc. tedaj tekle mrzlične priprave za novo planl-Sko prireditev, športni dorodek, k' smo ga vsi Slovenci — ne sf.ir.o LJubljana — pričakovali z mrzlično nestrpnostjo Oro 1"V- pred 10 leti so bile tekire v Planici precej poeoo, aajveč zaradi tega, da so tuji tekmovalci brez zadreg za gostovanja drugod lahko preživeli avoj teden dni v ra reškem kotu. Organizacije v.«akf> planl-i':e tekme le bila zdruzena z mnogimi težavami in skrbmi - povsod po svetu sc bil? ljudje, ki jim njen prospeh nI bil po godu — in te vztrajnosti naših takratnih delavcev okrog Planice se je treba zahvaliti, da niso že davno vrgli puške v koruzo in pustili travnike in obronke okrog Fateč, kakršni so bili, za morebitne slučajne smučarje v onem kraju. Tako pa je le zr°stla ona Planica, ki je r>one=!a naše ime daleč v svet in ie enkrat potrdila, de smo Kranjci« ži-lrvi in nepopustljiv! tudi na športnem področju. Dne 17. marca 1535 je ortSla !z Planice nova °er- CU^EMATOGHAFl KINO UNION. Zabaven film Veletnrist — Jose Stockei, Trade Hesterberg. Predstave danes ln jutri na praznik ob 15.. 17. in 19. uri. KINO MATICA. Tel. 22-41. »Poslednji akord«. Willy Birgel, Lil Dagover, Maria v. Tasnady. Predstave danes ln Jutri na praznik ob 15-, 17. in 19. uri. KINO SLOGA. »Iz prvega zakona«. Predstave danes in jutri na praznik ob 15.. 17. in 19. uri. KINO MOSTE. Fflharmoniki. Krasen glasbeni film moderne Jazz - glasbe ln klasičnih skladb Eugen Klopfer in Irene Meyerdorf. Nedelja in ponedeljek predstave ob 15., 17. in 19. tiri. Predprodaja od 9. do 11. ure. Tramvajske zveze ugodne. Tel. 29-18. Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja Informacije tn posredovanja »SERVIS BI R O«, Selenburgova ul. 4, tel. št. 21-09 POTRAT A že spet drugače misli: »Če poslušaš radio tedaj ugasni v svoi prid električno luč, v polmraku boš mnogo zbrane)-še pos'usa! in bolj globoko dojemal vesti, po točila, predavan >a in glasbo. Pr 5000 radijsk h sprejemnih aparatih v Liubijam. ki sprejemajo povprečno dnevno po poldrugei ure v večernem času. bi lahko prihranilo vse mesto na leto. če bi vedno utrnili vsi poslušale< dovoljeno 40 vatno žarnico, preko poi milijona Ur Ker pa terru ni tako. postane ta znesek moj plen Najlepše hvala!» Bo, POTRATI! nacionalna vest, da Je prvi človek aa smučeh poletel 95 m daleč po zraku To je bil Norvežan Audersen, rojak onih dveh bratov Kuudov, M sta leto prej požela prvo slavo na ist-l strm.ni in prav za prav tudi zanetila plamen, iz katerega je izšla tolikokrat izgovorjeni. iOO-metrska znamka in toliko dragih še višjih Tekmovanje je takrat v krasnem pomladnem soncu pod divnimi vršaci Julijskih Aip trajalo od poldneva do treh popoldne s kratkim ofici-elnim sporedom in pestrim aodatiom izven konkurence, kl je bil prav za prav glavna atrakcija prireditve. Nepopisna je bila — in vsakomur, ki je bil takrat tamkaj, je šc gotovo v živem spominu — slika onih množic, ki so prihitele ta dan pod planiško skakalnico ln s? bogato na-vžile planinskega sonca in bujne narave. Največ govora v naslednjib dnevih pa je bilo navsezadnje le o onem čudovitem neredu in nezadovoljstvu, v katerem so se vsi ti tisoči morali prevažati po železnici, na poti tjakaj in nazaj. In vendar pravimo danes, da je bilo tako idilično včasi... Ljudje so potovali ure in ure, po potrebi ali brez nje, udobno ali tudi ne, pravočasno ali prepozno, samo da so bili daljne priče športnega dogodka, ki je sedaj nekje zapisan v zgodovini slovenskega smučar.-:keag športa. Toda z lepimi črkami ln ljubimi spomini V DVEH, TREH VRSTAH Tečaj za športne vodje v Berlinu. Te dni se bo v Berlinu pričel tečaj za športne vodje N3RL-a (drž. zveze za telesno vzgojo) Med predavatelj1 so mnogi znani športni delavci ln strokovnjaki kakor dr. Karl von Halt, Guido von Menggen. Heini Warnighoff, Heinreh Meusel, Hermann Ohnesorge, Wilhelm Schneemann ln dr. Carl Dlem. Slavni madžarski nogometaš dr. Sarosl padel. Po vsem športnem svetu znani Igralec bu-aimpeštanskega Forencvarosija dr. Sarosi je padel v bojih za Budimpešto. Njegovega brata Belo (all Sarosija in.), ki Je bil v zadnjem času najboljši srednji ali levi krilec madžarskega zastopstva, pogrešajo. Izgubi obeh bratov Sarosi j «v Je hud udarec za Klub in ves madžarski nof»ometnl šport. M STISKALNICI, čevHarsta, za »lutorino, novi, poceni wo;1mb. Vič-dince. Splitska 8. 5993-6 POSTELJO, otroško, meden tnarto, z žfmorcaiBi, ctrcSko )zv21-6 i orani s STAJICO, otroško, proda«. ' Krakovska 35. 6045-6 NESŠESArRE, i*p, rožasto Wsjo za prodf«*-nike, zastore aM prrfit! * FTt'TTHRKO spre. rnem ta kaj &li Salon Po«i-krMek, S\. Petra cista 12. 1S5M-U * VAJENKO m «vtljske pomočnico spr«:mem. Naslov v Jvtre. 582S-la y.VGAKT.V cirkuiarista. takoj SKKfTKem. Prednost •EWLjO iauc«» gateristi. Ivan ZsiotsSc. tesatdci mojster, Psrmcr.'a 6050-la CSF?0 zelenvrti oroti mezdi jn kosilu spwimem. Ni-slcv V Juti«. * OSKRBNIKA za posestvo _______ _________ __ v Rwiohov; vasi, ciinčae- j ter moJit hlače pro- fa, s r«1^5® š» dobrimi j ft«m ^ zamei>jam as peoti-sOTičevaii, »■»ojatemo. —j vrednost, pred škosFijo 19/1, StacOTanie, r-Hča in pre- | ^ 6Q&-6 kraip. pc dag/>?o«s. Sever 1 EJJ&1JTRO BTTWI, Saper in et Kom», I-ftibliana. Go- | „ava&n fototvedoboi me-sporfctsks. 5. 59-15-la ! rfiec ter mmenicp* prod«». » KUHARICO sprejmem, jo«, pod »Foto«. Naslov r Jutm. . ,_____ ?995-ls * POSTREŽNKO za dopoldne sprejmem. Dobi hrano. Nael^v v >utru. 6007-la * DEKIE za trgovino ter «Čenko spremnem. Naslov v Jutro. 5990-1* * SrVTLJE za moško oeri-lo takoi spreinem. Mla-kpt, Šeier^b-arrrra 4. 5973-la HTfNVKA, za dlželo, 10 Via od litjbHarte. ob postaji proge Ljubljana—Vrhnika, ^oreimera takoi. Fisracne p-.nudbe z navedbo družinskih članov Jutru pod »Zelo ugodno«. 5330-21 äf^'TVj I, "- PRODAJALK,4!, stara 21 let. sprejme zaposlitev v trgovini, mlekarni ali kai uličnega.. Ponudbe Jutru pod »Marljiva«. 5964-1 OSEBO, ve?čo obdelave vrta, spreimom. Naslov v Ju trn. Ti m / l LIMONO V CA JU dobro nadomešča limonin ekstrakt Citrol. Stekleničko prinesite <; seboj. Drogeriia Anton Kane, Židovska ul. 1. 5038-6 KOLO. skoraj novo, moško, športno, svetle barve, p-oda mehanik Ambrož. Dunajski 71. 5912-6 KOLESI, damsko in moško, brez gum, v zelo dobrem stanju, proda mehanik Ambrož, Dunajska 71. 5913-6 TNLET za pernice in blazine, prvovrstno blago, prodam ali zamenjam za protivrednost. Naslov v Jutru. 2895-6 KOSTUM, nov, siv. dam-ski, aa srednjevisoko postavo, damske rdeče čevlje, nekaj mehov belega pope-lina in rjavo volneno bla go za damijfi plašč prodam. Salaj, Verdijeva 8. prizem-lje. 5974-6 BLAGO za moške hlače, svetlosivo, prodam. Ponudbe ftitru pod »Lepo in do-bro«. « GAL^O prodam a!^ zamenjam za protivrednost. Po . ....__j* .f..„„ j turo pod 6006-6 PALICO za riboiov pto-J8/I, desno 6005-6 HARMONIKE, kiavirske, z več registri, m ctistcmične poceni prodam. 5f5ka. Be-Ijaška 34. 6001-6 RADJO, petcCTOL, maü format, prodam. SSca, Bt^ ljaSca 34. 6000-6 KOLO. damsko, brez gum, in moško kolo produm. — Šiška, Be!jaška 34. 5999-6 POSTELJO z žmmico in nove rjuhe (predvojno blago) prodam oz. zamen;sm. Naslov v Jutro. 5992-6 VOZIČEK, globok, predvojni material, prodam. — Brajnik Slava, Mestni trg 8. 6003-6 OMARO, visoko, iz trdega. lesa, prodam ali zame-niam za protivrednost. Naslov v Tutra. 6040-6 VOZIČEK, ottoški. dobro ohranjen, prodam. Novak, . JU- Koleziiska 20. 6037-6 5989-3 J AKTOVKO, znjmke in de-'ske prodani. Naslov v Jutru. 6035-6 STENO, pradaobno, veliko, rjavo, vezano, predam. — Eus Lavričeva 4. 6034-6 VOZIČEK, globolf, otroški prodam ali zamenjam. Zaloška 105. RADIOAPARAT, šttrvcevm, prodam. Okoni,- Ambrožev trg 3/T- levo. 6030-6 GRAMOFON, ko-rčeg, ele. irrten, s ploščami, prodam. Zaloška 30. 5829-6 STOLE. 6 zložljivih, 1 pisalno mizo starejšega tipa in 2 stojali za cvetlice prodam. Bernekerjeva 42. »35-6 BLAGO, predvojno, in servis prodam. Naslov v Jutru. 5930-6 POSTJ1LJICO. otroško, prodam Gradaška ul. 8/H- 5929-6 VOZIČEK. »>ortni. otroški, predvojni, dobro ohra-r dobto in el-santtio, rjavo, ca 3 m, prodam oz. dekso zarne-ri.im Pomi^be Jutru pod »UR«. 6017-6 ZASTORH, plntasne in ČTOksste. in posteLjna pr?-grißjaia »smeojam s pro-ovredTKUt cv. prodam. Naslov v Jatru. 6016-6 PRBTPOGE, ?tiri: 1 Smir-na 4X3. 2 Argamana 3X2, 1 Mačufa* 3X2. prodam. Sv. Pttn 7. tis»vina z zelenjavo. W13-6 PISALNE STROJE, tri, ve-likega sa knjigovodstvo, aonnaioesa za pisarno in laaiega s kovflcom, naot)-»a zaaaske, zelo ugodno prodam M«dcrar, Puharje-va 6. ' 5908-6 HARMONIKO, novo. otroško, procHUB. Ogled v nedeljo dopoldne. SLap.oičsr-jeva 9. 5907-6 BLAGO, predvojno, temnejše, z« plašč ali kostum, prodani. Nasiov v Jutru. 5906-6 PSA, čistokrvnega volČjzka, dobrega čuvaja., prodam ali dasn za protivrednost. Naslov v hstru. 5905-6 OTOMANO s pt«griof£-krni, otroJko pottrifieo in škatle za klobuke poceni prodam. A>»bova 25/1. 5904-6 PIAŠČ, krznen, črn. zelo dobro ohram^en, ugodno prodam. Sulc, Streliška 24. 5937-6-D KOSTUM, domski, rjav, nov, danvrici dežni plašč in več p;i»ov usnjenih ženskih čevijer št. 39 prodam. Na slov v Jutru. 5986-6 SIV. STROJ »Singer« prodam. Ogled od 15. do 16. ure. Poganska 20, pritlič;e, levo. 5983-6 LEŽAJA, 2 krogfičns, 50X 90X23. nova prodam. Trafika, Hrvatski trg. 5982-6 KOLO. moSko, brez gum. prodam. Gaijevica 9Sa. 59SO-6 VOZIČEK, otroški, športni, dobro ohranjen, prodam, delno zamenjam za protivrednost. Vodovodna 26/1. 5944-6 KOVČEG. usnjen, toaletni, otroške globoko vozičke, harmonike (klavirske, dia-tomčne. kromalične), gosli, salonski gramofon, mandolino. aparat za trajno on-dulacijo, skiro, otroško posteljico, tapecirane stole, fotoaparate, porcelanasti umivalnik ia vrč, bosanske in perzijske preproge, japonski ka-rm servis, turški mocc» lervis (pozlačeno srebro), konzervator za vku. havanje sadja in sočivja operna kukala, pečico in kuhalnik na pefolr. dve vazi m stenski krožnik /prietno japonski), ženske hlače za delt. stežka ogle-dala, Matador štev. 3—5, kompletna, električni in-fluenc apa-^t fv študijske svrhe) itd. oroda Hinko Privšek, Gridis"če 7. 6012-6 LJUBLJ. ZVON tudi posamezne letnike in mesečnike. krp sa. Ponudbe Jutru pod »Lj. Zvon«. 5227-7 ZNAMKE komjA zbirko ali posamezne partije kupim. Ponudbe Jutru pod »Znamke« S&&-1 PREPROGO dobro ohranjeno večjo ali manjšo, kupim. Pooudbe Jutru pod »Peraer ali Bosanec«. 5562-7-D PREPROGO perzijsko, ku pim takoj. Po»oe Juti* pod »Kuino*. *5«J-7-D SKOB5LN5K -rtroi z motorjem ali h rez, dobro oferanjen, kopirno. Ponudbe Jutr« pod -»Skobelnik« 5591-7 SLOV. KNJIGE de vsakovrsten papir, razne kovine, rabno in nerabno Äelezo in tehnične predtrete stalno kupuje ter plača najbolje »Me-taiift«, Oosposvenka 16 tel 32-88, nasproti Delavskega doma J-448-7 PRIBORE, jedilne, jedilne in kavioe servise, krožnike, kozarce, steklenice, pisalne stroje, moška in ženska kolesa, gramofone, kitare, tambnrice m druga glasbila, otroške vozičke (globoke in športne), tehtnic* (kuhinjske in Berkel), rjuhe, kapoe, blazine, brisače in drugo posteljno pe rilo, pomladanske damske in moške plašče, obleke, bosanske m perzijske preproge, predposteljnike, B-nolej in kokos-tekače kupi in prevzame v komisijsko prodajo Hinko Privšek, Gradišče 7. 6011-7 KAMGARN, 3 m. predvojni. s podlogo za obleko, in 1.30 m športnega blaga za puroparie« kupim alt dara proti vred r»ost. Ponudbe Jutru pod »Kamgarn«. 6041-7 PSA. mladega, nemške pa-smr, »dakl« (jazbečar, čistokrvni), kupim ev. dam j protivrednost. Ponudbe Ju-Itru pod »DakI«. 6027-7 PREPROGO, pirotsko, sarajevsko ali drugačno, ku-phm. Ponudbe Jutru pod »Preproga«. 5774-7 PIROT preprogo ali bosansko kupim. Ponudbe Jutru pod »Pitote. 5775-6 KOLO. moško, dobro ohranjeno, kupim oz. plačam '-roti vrednost v potrebnem blagu. Pooudbe Jtrtm pod »Blago M n»o*ko kolo*. 5*15-7 STOP-URO, «evo rfi že rabljeno, takoj kupim. Ponudbe Jutru pod: »Stop-ura«. 6015-7 KLOBUK, moški, temnoac-le« ali «v, boijie kakovosti, nov alt dobro ohranjen, kupim. Poomdbe Jutru pod »St. 56«. 5972-7 OGRTNJAI.KO, kmečko ruto. m 15 dkg bele aogora volne, nepredene, kupim aH zamenjam. Ponudbe J^tn» pod »NaturaB'ie«. 5967-7 GNOJ za več voa zamenjamo za seno. Ponudbe Jutru pod »&«ao«. 565 5-R PRAJFČA a Wo iMie* njam n protivardno?t. — Ocled Tržaška 56. SKORNTE, moflce. trikrat obute, zamenjam za dobre gojzerice št. 42—49. Ogled dopoldne Doieoc, Grobrr. jeva 19. 6008-8 PESO, krmilno, in seno zamenjam za gnoj. Naslov v Jutra. 6004-8 DARILO. damsko. primerno tudi kot birmansko, zamenjam za protivrednost. Naslov v Jutru. 6038-8 ŽIMNICO (žima), dobro ohranjeno, zamenjam za protivrednost ali prodam. Naslov v Jutru. 6036-8 PLATNO, pravo, 2.40 m, širina 150 cm, zamenjam. Ogled od 8 do 14. Flerc, Beethovnova 15/11, desno. 6029-8 SIV. STROJ »Singer«, krojaški. dobro ohranjen, za-meniam za protivrednost. Naslov v Jutru. 5858-8 PERILO, damsko, vetrni jopič, uamero torbo, vse lepo. zamenjam. Vodnikova 90. 5933-8 RADIOAPARAT zamenjam za protivrednost. Ogled od 18. ure dalje. Naslov v Jutru. 5932-6 SENO, dobro, zamenjam za gnoj. Ponudbe Jutru pod »Gnoj«. 5921-8 ROZINE, prvovrstne, zamenjam za protivrednost. Ponudbe Jutru pod »Rozine«. 5919-8 KRAVO za zakol zamenram za kravo mlekarko. Strmi pot 6. 6019-8 ČEVLJE, moške, št. 42-43, obleko, pomladanska suknjo in stensko uro zamenjam za naturalije. Gledališka 15, priti., desno. 6014-8 KOLO. oofto, zamenjam za damsko kolo. Naslov v Jutru. 5903-8 BIKA, 10 mesecev starega, zamenjam «a dva mala pra-Sička aH «nega večjega. Ostalo po dogovocu. Naslov v Jutru. 5940-8 RETTNO zamenja nekadilec za Leico ali E*akto. Ponudbe Jutru pod »Leica«. 5981-8 KROMPIR zsmenjam za črno boksasto kožo. Kode-ljevo, Ztdrafcu f>, 5971-6 PESO zamenjam za dibro seno. Ježica 15. 59S7-8 VOZIČEK, globok, zame njam za damsko kode. Celovška 51, levo. 5968-8 ČFVLTE. damske, športne, Jt. 38, skoraj sott, in dam-ski pl.ašč zseMnjan aa protivrednost. Naslov v Jutru. 5965-8 SUKNJO, zimsko, poletno obleko, 12 « poieoMce cevi ia drvarsko iago zamenjam za pTOtivrwbvoet. Naslov v Jutru. 5951-8 ROČKE (kante). nove, predvojne, z« 50 kg med» ali 30 kg masti, oblolene z lesom, zamenjam m proti-vrednost. Naslov v Tntru. 5943-8 ■»Äf.' - »EALJTETNA FTSARTfA Ha bü an Mire. Cigaletova l/p. peoda več lepih Parcel po oaodni caai. TH. 36-97. 5ÖC7-2C PARCELO, «kotaj na Mir ju, prodam za 375.000 tk. Ponudb« Jutru pod »Lep prostor«. 5736-20 ZEMLJIŠČE, zunaj bloka, pripravno z« kmetijo, kupim. Del »a zamenjava za gradbeni «zaterarf. Ponudbe lutra pod »Za počitek«. 5956-20 POSESTVO, -ur»* bloka, ob vodi in bližini gozd«, na sončnem kraju, kupim brez posredovalca. Stavba oi po^oj; važno je le zemljišče. pripravno za obde U iščem. Ponudbe Ju-tra pod #5«92-23a SOBO, čedno, sončno, s posebnim vhodom, v središču ali v bližini, išče mlad samski gospod. Ponudbe Jutru pod »Trgovec«. 5977-23« STANOVANJE, dvosobno, lepo, prostorno, zamenjam. Kaluža, Gosposka «1. 5/II. 5725-21 STANOVANJE, enosobno, od vtškega bloka do Brezovice, iščr zakonski par za takoj. Ponudbe z opisom stanovanja Jutra pod »Mirni dom«. 5889-2 la KABINET, prazen, preprost. oddam polteni osebi aa pomoč v gospodinjstvu. Vodnikova 90 . 5994-23 GOSPOD, m Ud. akademsko naobražea, žeti spoznati do 24 let staro gospodično v jvrho kasnejše ženitve. Dopise s sliko, ki jo bom diskretno vrnü, »o-slati Jutru pod »Mladenič«. 6009-25 GOSPOD srednie starosti, dobro situirao, želi poznanstvo v svrbo ženitve s preprosto, inteligentno eospev dično z lastnim eospodinj-Jtvon». Ponudbe Jutru pod »Marec 1945«. 6026-25 SOFERSKA SOLA, oblastv. konc.. I. Gaberščik, Miklošičeva 38. Pričetek rednega tečaja 16. marca. Pričetek novega tečaja za plinske generatorje 21. marca. 5?63-37 UGLASEVALEC glaeoviT-jev, Jur&sek. Zrinjskega 7/II telefon 39-23. J-337 37 KLAVIRJE -"trokovnja ško popravlja m ugla šuje Prva kranjska iz delovsinica klavirjev Ljubljana. Pri voz 10. — Telefon 33-40 J 402 37 ZLAT PRSTAN in perlo, zavito v papir, sem izgubila od poštne hranilnice do ženske bolnišnice. Oddati proti visoki nagradi v up-avi Jutra. 6069-37 LISTNICO z denarjem in Hsticami sera izgubil dne 16. marca v mestu. Najditelja prosim, da vrne na moj naslov ali v upravi Jatra. ker »esn begune. , 6068-37 IZGUBIIA sem oaebno izkaznico št. 182.917 in us njeno rj*T<> rokavico. Naj-ditelia lepo prosim, naj j» proti nagradi odda v upravi Jutra. 6065-37 KROJNI TEČAJ priredi Jožica Rus-Kumeii. Prijave sprejema do 25. marca v Puccinijevi 4/TT, levo. 5997-37 POZOR! G. Golob Rado ali niegovi svojci se naj zplas«o na naslov: Zidar Jože, Zalokarjeva »lica 13. V 6032-37 OKLIC. I P 98/27—58. V varstveni stvari ndl. Povž Lee Ane, posestnice v Hra-stju št. 7, se bo vrfila v ponedeljek 19. marca 1945 ob 9. uri üktipodaia njiv potom javne dražbe na kraju samem za dobo eoe-ga leta. Draibeoi pogoji se bodo razglasili pred začetkom dražbe. Zbirališče ob 8.45 nri pri gostilni pri Tičku. Hrastie št. 7 Okrai no sodišče v Ljubljani, oddelek I., dne 16. marca 1945. 5950-37 PP' m potovanja, oprostitve, vse drege vloge in informacije: Knmerc. pisarna ZAJC Lojze, Gledališka 1 ZAHVALA Ob nenadomestljivi Izgubi našega dragega moža ln očeta, gospoda MARKO VIČA JOŽEFA izrekamo tem potom zahvalo vsem, ki ste z sami sočustvovali, nam n« kakršen koli način pomagali ia ga spremili na njegovi zadnji poti. LJubljana, IT. marca 1945. Sein joči ostali. Z A H T A L A Vsem, M ste spremili na zadnji poti naJo ljubljeno ženo, sestro ln ifeto mamico POTOCAR MARIJO s« Iskreno zahvaljujemo. — Prtorčn» hvala tudi vsem darovalcem cvetja ln vencev in vsem, ki ste m nami aočuatvovaU. LJubljana, i», mm 10«. Salujo«: W1)W(, LejM, hčerka Mul—, Mstta ki svakinja Pepea ter ostalo sorodstvo. jSert Oah imann: KE SAMO IA ZLATO i&oman Baray je globoko zasopeL »Zanesljivo ne,« je rekel, s težavo se kroteč. »Da.« je Cornish prikimal :n si potegnil z roKo po ovratru pentiji, >tri može smo rešili. Oi-iali--vreme je bilo, kakor sera že poveaai, strašno.« ßarayeve oči so visele možu na ustnicah-»Kaj se je zgodilo z njimi, kakopak ne vem. bpom njam se ie, da smo jih nekega dne oduan drugemu painiku. če se ne motim, je bila lo ,City oi Liverpool'. A brez podstave ne morem več natančno reči.« Cornish je mahoma vstal. »Počakajte,« je rekel, dajte mi, da pogledam v svoje zapiske. Muüia vam z nate. r.im poročilom najbolj* ustrežem.« ^eio ste ljubeznivi, Mr. Cornish.« »Aii, prosim vas!« Smehljaje se je odšel iz sobe. Baiü> je estal sam. V sencih mu je razbijalo. Je bii mar na cilju? ISTa cilju? Trije rešencil Moj Bog. ali je bilo mogoče? Po koučani vojni bi se bili možje vendar oglasili in odprli usta! Toda nikoli ni bila živa duša nič sii&ala o njih. Ne, nobeden ni mogel biti rešen. Cornish se je moial motiti. Je mar zamenjaval potopitev »Frankentala« s Kako drugo? A že seje vrnil skozi vrata. V roki je držal dnevnik, po katerem je listal. »Marca 1916,« je čitai. »Prve dui nič — — da, dne šestnajstega se je potem zgodilo --.Frankental', tovorni parnik, kake 4000 ton, ob vetru enajst, u ničen. Pomislite, Mr. ßaray, ob vetru enajst! Ali ni po tem takem vobče čudež, da so bili trije rešeni?« »In — so bili res rešeni?« Baray je pobiedel. Coinish je to izpre-membo dobre opazil. »Razumem, kako vam je,« je sočutno dejal. človek se v takih primerih oklepa tudi slamnate bilke Zdaj gotovo upate, da je bil med temi tremi nemara vaš oce. kaj?« »Ne — — tega ne — —« Baray se je prijel za čelo. Ne čudno, taka misel ga ša ni bila obšla Kdo bi se po dvaindvajsetih letih vdajal takim upom? »To bi bila pre-milostljiva usoda, je nadaljeval. Ah, če so bili res trije rešeni, mojega očeta gotovo ni bilo med njimi. Saj bi bili potem prejeli kak glas o njem!« »Seveda so bili trije rešeni.« Cornish se je zatopil v svoje beležke. »Bogme,« je rekel, »ko sem tole zapisoval, nisem niti v sanjah slutil, da bom kdaj kakemu svojcu ljudi s potopljene ladje poročal o tej stvari. Pa v življenju je že tako. listo, česar se najmanj nadejaš, se najrajši zgodi.« Baravevi možgani so neuguano snovali. Kje šo bili ostali rešenci z ladje? Kje? Kje? »Morda bi bilo dobro, da vam povem vso zgodbo prav od je rekel Cornish. »Tako dobite vsaj kolikor toliko iasen pregled — — sicc-r pa, evo znova pripombe: nenavadno dolg dimnik! Kako; vidite, se dogodka še prav dobro spominjam.« »Mihael«---Bog nebeški ali je bil torej v resnici »Mihael«? A tedaj je Cornish pričel svoje poročilo, in Baray je šiloma pot Is čil vsa čustva- Nobene besede ni hotel presl:šati. Samo še enkrat je Cornish prekinil zgodbo. »Tak po-služite se vendar, prosim! je dejal in porinil cigaretnico pred Baraya. Potem je nadaljeval. Baray je z zapreirnf očmi poslušal. Zdelo se mu je," da se dogoditi Vsi ga dne kakor na platnu pomikajo mimo njega. * 16. marca 1916. Orkanu podoben vihar že dvanajst ur raz-rivTä bledozeiene valove Velikega morja. »Blackwaier« se težko kotali po ki pečem morju. Vihar tuli čez palubo. Se davno je pobral z ladje vse, kar ni Mio pribito. S stisnjenimi zobmi stoj: poveljnik na mostiču. Kczavi obraz mu je zaripeL Veke so vnete. Vso minulo noč in ves ta dan še ni zatisnil očesa. Vendar ne čuti niti najmanjše trudnosti. Sence noči se bližajo z vzhoda. Rjovenje viharja polni zrak. Vkljub svojim 15.000 tonam pleše »Blackwater« kakor orehova lupina na pobesnelih valovih. Zraven poveljnika stoji poročnik Cornish. Komaj osem in dvajset let mu je. Tudi on ni spal, a trudnost mu že pošteno prevzema kosti. To je menda posledica malarije, ki ga je napadla pred tremi irteseci in ki je še vedno ni docela prebolel Pred včerajšnjim so zadnjič videli kopno zemljo. Sicer samo ozko sivo prego, a vse-kako trdna tla. Filipine. Od tistega trenutka polnita vse obzorje nebo in voda . "V. Umrla rri je v 31 !otu moja najzve-| stejša prijateljica, gospodična I LUKAČ ANICA Pogreb nepocaane pokojnlce bo v ponedeljek, dne 19. t. m. ob Vi 11. ur? z Zal — kapele sv. Janeza k 3v. Križu. Ljubljana, dne 1-7. marca 1945. Zalujoči DHASttL DRAGO fflffjjiWgfS ... 7,a uredništvo: MHan Zadnek — Za j®da-intejja: Stanko Virant — Za Narodno ' igkamo- Fran Jeran — Za tnsseratai del X4Mboov VoUK tPrerano je odšla za svojim možem v 52 letu starosti naša draga mama, sestro, teta in svakinja, gospa VIEANT JOSIFINA vdova po delovodji mest. elektrarne Pogreb neporabne pokoj niče bo v nedeljo, dne 18. t. m. ob 14 19 z 2al, kaoele sv. Antona k Sv. Križu. Ljubljana, Jesenice, Zamostec. 17. Ul. 1945. Žalujoča hčerina Jožica in ostalo sorodstvo. mmmMmmmm^mm^s^^Mm^mmmm V Danes nas je v cvetu mladosti zaimstila T naša ljubljena, 22-ietna h- ".rka, sea.-j-a itd., gospodična UMEK HERMINA zasebniea Pogreb bo v ponedeljek 10. t. m ob 3/49 z 2al, kapele ev. Marije, k Sv. Križu. Ljubljana, 17. marca 1945. Žalujoči oče in mati, sestre, brat ln ostalo &or")dstvc. Dotrpel je v SS. letu starosti naš prcijub-ljenl oče, stari oče, brat in tast gospod KAREL ABCIN trpok. blagajnik Pokraj. hranilnice Pokojnikovo truplo leži do pokopa na domu. Poljanska c. 31. Pogreb bo k Sv. Križu z Žal, kapele sv Andreja, v ponedeljek. 19. t. m., ob '410. uri. Ma^a zadušnica bo v torek 20 t m ob Vi7. uri v župni cerkvi Sv. Petra. LJubljana, dne 17. marca 1945. Žalujoči ostali. ZAHVALA. Vsem znancem in prijateljem, ki eo spremUi k poslednjemu počitku našega nepozabnega sina, gospoda IVOTA P I P P A se toplo zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo gg. pevcem za ganljive žalostinke. Ljubljana, 17. marca 1945. Žalujoči starši in ostalo sorodstvo. ZAHVALA. Vsem, ki ste z nami sočustvovali ob smrti gospe H E D E D O B E I C rojene JENKO in jo spremili k zadnjemu počitku, ter darovali cvetje, prisrčna hvala. Maša zadušnica se bo brala v torek dne 20. marca ob 7. uri zjutraj ▼ cerkvi sv. Jakoba. Ljubljana, dne 17. marca 1945. Žalujoči ostali.