Leto XLIII - št. 97 — CENA 8 din Kranj, petek, 14. decembra 1990 F DISKOTEKA PRIMADONA PODARJA 15 POTOVANJ NA COSTO BRAVO VEČ NA 23. STRANI Iskra TEL na turškem tržišču Podpisan je posel stoletja Predstavnika Iskre TEL in turške firme Trans Turk Holding sta v ponedeljek popoldne na gradu Strmol slavnostno podpisala pogodbo, ki jo v Iskri Telekom ocenjujejo za posel stoletja na področju Iskrinih telekomunikacij. Gre namreč za prodajo digitalnih telekomunikacijskih sistemov SI 2000 turški pošti. Skupna vrednost posla je med 40 in 45 milijonov ameriških dolarjev, Iskra TEL Pa naj bi turški pošti v prihodnjih dveh letih prodala najmanj 300 tisoč priključkov. Iskra je s svojo telekomunikacijsko opremo navzoča na turškem trgu že desetletja, Pred dvema letoma pa je začela prodajati tudi digitalne centrale SI 20000. Kakovost 'n ekonomičnost tega sistema ter njegovo enostavno vzdrževanje pa so pomembni razlogi, da so Turki v svojem načrtu širjenja in posodabljanja omrežja izbrali SI 2000. Poleg tega posla načrtujejo tudi širjenje obstoječih central, uvajanje daljin-" skega nadzora ter dobave večjega števila malih central SI 2000 za vaška naselja. Pomembno dejstvo pri poslu je tudi, daje bil sklenjen po mednarodnih pogojih in cenah. Tako dobiva sistem SI 2000 močan vzvod za nadaljnji razvoj, poleg tega pa so v projektu pomembno zastopani tudi interni dobavitelji znotraj sistema Iskre Telekom. • V. Stanovnik, Slika: G. Šinik Javnomnenjske raziskave napovedujejo dobro udeležbo na plebiscitu Veljala bodo volilna pravila Po SILiVOR *udi pred plebiscitom bo volilni molk, zaradi upravičenih ^zlogov pa bo mogoče glasovati že prej. p Ljubljana, 14. decembra - •davila igre za plebiscit 23. decembra, na katerem se bomo °dločali za samostojno in neovisno državo Slovenijo, so a°ločena. Glasovali bomo gladno z zakonom o volitvah skupščine, kar pomeni, da bodo imeli pravico glasovanja v?! polnoletni državljani Slove- .Je> poslovno sposobni, s stal-^lrn prebivališčem v Sloveniji. °'ilni zakon je bil noveliran v tem smislu, da bo mogoče glasovati že pred 23. decembrom, če bo imel upravičenec opravičljive razloge, volilni odbori pa bodo lahko upravičence obiskali tudi na domu, če le-ti zaradi bolezni ali drugega razloga ne bodo mogli sami na volišče. Tudi tokrat bo veljal volilni molk, od 21. decembra opolnoči dalje do konca glasovanja. V tem času je prepovedana kakršnakoli propaganda, 31. NOVOLETNI SEJEM • NOVOLETNA DARILA • ŠIROKA POTROŠNJA • PREHRANA t KMETIJSKA MEHANIZACIJA • AVTOMOBILI KRANJ, 14. - 21. 12. 1990 objavljanje anket, prepovedani bodo shodi in prireditve. Stranke bodo imele pravico nadzirati delo volilnih odborov, prav tako občani, skratka tako, kot je bilo na aprilskih volitvah. Tokrat bo še nekaj novosti. Zdomci, ki so državljani Slovenije, pa nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji, se bodo lahko do 21. decembra vpisali v volilne imenike na občinah. Kdor bo ugotovil, da ni dobil vabila za gTasovanje, bo svojo pravico lahko uveljavil v soboto pred plebiscitom na občini, kjer bo dobil potrdilo, prav tako pa tudi na dan glasovanja. Ustrezni občinski upravni organi bodo namreč ta dva dneva delali. Vojaki po pošti ne bodo glasovali, razen če so na dopustu. Za izvedbo plebiscita bodo odgovorni republiška volilna komisija, občinske volilne komisije in volilni odbori na voliščih. Izvedba plebiscita bo Slovenijo stala 29,5 milijona dinarjev. • J. Košnjek Prepričljiva so dejanja Pred pomembnimi objekti v Sloveniji zadnje dni ni več varnostnikov v popolni bojni opremu Slovenski obrambni minister Janez Janša je včeraj domačim in tujim časnikarjem dejal, da za to ni več razloga, ker je tudi druga stran, mislil je na Jugoslovansko ljudsko armado, znižala raven pripravljenosti, ki je bila na njeni strani še pretekli teden na visoki stopnji, okrepljena z nekaterimi posebnimi enotami od drugod, čeprav sta armadni in državni vrh zanikala, da bi se v Sloveniji na tem področju kaj dogajalo. Vendar, oči so videle, dejanja pa so bila vedno prepričljivejša od takih ali drugačnih besed. S tega razgledišča, vsaj tako sodi obrambni minister Janša, je treba ocenjevati tudi sredino sejo državnega predsedstva, na kateri je sam general Kadijevič sporočil vest, da se bo armada depolitizirala, predsedstvo pa bo slovenski plebiscit, s katerega namerami se je po obrazložitvi dr. Janeza Drnovška sicer seznanilo, obravnavalo, potem ko bomo v Sloveniji že glasovali. Tudi to so za zdaj samo besede, dejanja pa naj bi še sledila. Realna kazalca, da armada začenja priznavati legalne in legitimne ukrepe slovenske oblasti sta za zdaj samo dva: naklep o razorožitvi teritorialne obrambe in grožnja o zasegu evidence nabornikov nista bili uresničeni. Slovenci so generala Kadijeviča že trikrat čakali v Beogradu, da bi se z njim pogovorili, v preteklih letih običajnih vljudnostnih obiskov pri novoizvoljenih oblasteh tudi še ni bilo, kar je znak, da nova slovenska oblast za marsikoga še ni legalna, slovenske politične stranke, vključno s prenovitelji in socialisti, pa so na seznamih notranjih sovražnikov. Med obe- ma stranema je most nezaupanja, ki se bo lahko samo z dejanji spremenil v most zaupanja in sodelovanja. Sodelovanje, temelječe na zaupanju, pa bo t naslednjih potezah za slovensko samostojnost in državnost potrebno. Med tremi vidiki osamosvajanja je nacionalnovarnostni vidik ob gospodarskem in mednarodnem bistveni. Ne samo zato, ker sta v ustavni razpravi samo dve inačici: z vojsko ali popolnoma brez nje, kar ničesar ne rešuje, vsaj za prehodno obdobje ne, ko nam bo lastno zagotavljanje varnosti potrebno, povrh vsega pa je bistveno za mednarodno priznanje. Država s tujo vojsko namreč ne more pretirano mahati s samostojnostjo, Jugoslovanska ljudska armada, čeprav je tudi po sestavi slovenska, pa se bo v primeru pozitivnega izida plebiscita znašla v takem položaju. Že sedaj ne le slutimo, ampak lahko utemeljeno računamo na tri probleme oziroma neznanke. Prva je sploh reakcija armade na tako odločitev, druga je umik federalne vojske s slovenskega ozemlja in tretja je delitev državnega premoženja v Sloveniji, v katerem pa je večino vojaškega. Ker je možnost jugoslovanske, tudi najbolj rahle, konfederacije vedno manj možna glede na izid volitev v Srbiji in Črni Gori ter glede na odzive na obisk slovenskih skupščinskih delegacij ta teden na Hrvaškem, kjer edini soglašajo z nami, v BiH in Makedoniji pa ne, postaja samostojna država Slovenija, kvečjem povezana s Hrvaško, edina izbira. V tem primeru pa bodo te tri poteze res nujne. • J. Košnjek Rina Klinar, predsednica jeseniškega izvršnega sveta: Vlada se mora opredeliti Jesenice, 13. decembra - V ponedeljek, 10. decembra, so se za 3.200 delavcev jeseniške železarne začasno zaprla vrata. V najboljšem primeru naj bi nekateri izmed njih prišli spet na delo 7. januarja. Kaj to pomeni za jeseniško občino, ki je pretežno odvisna od Železarne, smo vprašali predsednico jeseniškega izvršnega sveta Rino Klinar, ki je dejala: »Jeseniški izvršni svet ugotavlja, da se socialna problematika zaostruje, saj podatki o višini osebnih dohodkov kot tudi podatki o številu brezposelnih in dodeljenih socialnih pomočeh kažejo, da so potrebni takojšnji koreniti ukrepi. Skupščina občine je že sprejela dodatne kriterije, kako bi omilili sedanje težave vseh, ki so se znašli z zmanjšanimi sredstvi za preživljanje. Po podatkih povprečni čisti osebni dohodki v gospodarstvu za devet mesecev za 10 odstotkov zaostajajo za republiškim povprečjem, v industriji pa je to zaostajanje še Podelitev Severjevih nagrad Skofja Lok« - V nedeljo, 16. decembru, ob 18. uri bodo v dvorani Loškega odra podelili Severjeve nagrade. Letošnja podelitev je jubilejna, saj se nagrade v spomin na velikega slovenskega igralca Staneta Severja letos podeljujejo že dvajsetič. Spominski nagovor bo letos imela dramska igralka Olga Kac-jan, lanskoletna Severjeva nagrajenka. Po podelitvi bodo t izbranim programom nastopiti študentje AGRTF Ljubljana. • L. M. SVETOVANJE FINANČNE agencijske Fn druge storitve v* 3T G Global Kranj, do o 64000 Kranj C JLA 4 tel (064) 21-320 fax (064) 28167 večje. Stopnja brezposelnosti znaša 8 odstotkov in je iz meseca v mesec višja. Zato je izvršni svet pred dolgoročno nalogo, da se ustvarijo pogoji za odpiranje novih delovnih mest, kratkoročno pa bo treba nuditi pomoč podjetjem, ki so v težavah (odlog prispevkov). Glede na dejstvo, daje z Železarno neposredno povezana polovica prebivalstva v občini, upravičeno terjamo od republiške vlade, da se opredeli do črne metalurgije in sanacije, saj je to pogoj za nadaljnje ukrepe in izhod iz agonije. Verbalne podpore je bilo zadosti, v sanacijo pa se morajo vključiti tudi banke. Železarna je v obupnih likvidnostnih problemih, blago se ne plača, izvoz pa je nestimulativen. Brez jasne opredelitve, kako naprej - pot pa ne bo lahka - nam grozi, da se bodo problemi začeli razreševati na drug način. Ne smemo pa prezreti, da so Jesenice na vratih v Evropo in hkrati Jugoslavija v malem.« • D. Se-dej Po stavki v Unitelu Ali je šlo pri Unitelu za programiran stečaj? Jesenice, decembra - Ob pogajanjih Unitelovega stavkovnega odbora z vodstvom družbe je bila osnovana tudi komisija, ki naj bi ugotovila, kako je potekala reorganizacija podjetja Unitel, kako je nastala družba Eleko in ali gre za programiran stečaj Unitela. V komisiji so predstavnik tovarniškega sindikata, Sveta kranjskih sindikatov in jeseniškega izvršnega sveta. Komisija žal ni imela na voljo vse potrebne dokumentacije, saj so predstavniki Telekoma pri teh pogajanjih odklonili sodelovanje, tako da ugotovitve komisije tačas še niso popolne. Ker pa je bila komisija omejena z rokom enega tedna, da poroča vodstvu firm in sindikatom, je pač dala na piano podatke iz razpoložljive dokumentacije. Sedanja firma Unitel je bila včasih del Iskre Telematike, aprila lani pa seje po razdelitvi Telematike osamosvojila in se registrirala pri kranjskem sodišču. Decembra lani pa delavski svet Unitela sprejel pobudo o popolni priključitvi k združenemu podjetju Iskra Telekom, kamor naj bi prenesli tudi ves poslovni sklad. Na podlagi še nepreverjenih informacij (sodišče še ni dalo komisiji na vpogled zbirke listin, ki vsebujejo te podatke) naj bi Unitel prenesel na Telekom premoženje v vrednosti okoli 31 milijonov, samo pa naj bi takoj vložilo v Unitel petino te vrednosti. Kot ustanovitelj Unitela se je v sodni register vpisalo podjetje Telekom in ga olastninilo z 20 odstotki kapitala. Delegatom delavskega sveta pa so ta dogajanja pojasnili kot korak k večji socialni varnosti, boljši pogajalski osnovi s firmo Vogt in trdnejši poslovni povezavi s Telekomom. Oktobra letos pa je biia osnovana in registrirana družba Eleko, njen ustanovitelj in edini delničarje Telekom, ki je zagotovil tudi osnovni kapital nove družbe. Zatem je bila sklenjena tudi najemna pogodba med Elekom in Telekomom za poslovne prostore na Blejski Dobravi in kmalu potem domnevno tudi trojna pogodba Telekom - Unitel - Eleko. Predmet pogodbe je prenos nekaterih poslovnih programov iz Unitela v Eleko ter odkup tehnologije in znanja (za slednje naj bi Eleko plačeval poldrugi odstotek iz plačane realizacije proizvodov, do zaključnega računa, ko bo le-ta ugotovljena, pa mesečne akontacije 4800 mark). V Eleku naj bi zaposlili tudi določeno število delavcev iz Unitela, odkupili osnovna sredstva, repro-material, drobni inventar in proizvode. Komisija pa ugotavlja, da so po pogodbi odkupili ta sredstva za nižjo vrednost, kot so bila ocenjena. Tako so po mnenju komisije Unitel že drugič razlastili. Komisija zato sodi, da.podjetje Unitel sploh nima več svojega kapitala in sumi celo v obstoj proizvodnega programa, iz vsega pa sledi sum v programiran stečaj Unitela, s katerim naj bi se rešili odvečnih delavcev. To potrjuje tudi preambula pogodbe med Telekomom in Unitelom, v katerem je omenjena že 60-dnevna blokada žiro računa, kar je zakoniti razlog za uvedbo stečajnega postopka oziroma možne prisilne poravnave. Kaj pa stečajna masa Iskre Unitel, če drži domneva, da tovarna nima svojega premoženja? Če ni stečajne mase, tudi delavci kot upniki v morebitnem stečaju ne bodo poplačani. Vodja prave službe pri Svetu kranjskih sindikatov Mato Gostiša nam je povedal, da so vložili kazensko prijavo zaradi suma povzročitve stečaja na kranjsko Upravo za notranje zadeve, zaprosili pa tudi SDK, naj pri omenjenih podjetjih nao-pravi interno kontrolo poslovanja. • D. Z. Žlebir Oživljene partizanske smučine Jutri slovesnost na Goreljku Radovljica, decembra - Jutri, v soboto, 15. decembra, ob 11. uri bo na Goreljku na Pokljuki tradicionalna spominska slovesnost pri obeležju tragično preminulega 3. bataljona Prešernove brigade. Tokrat bo slovesnost ponovno združena s športnim tekmovanjem; po slovesnosti pri spomeniku bo spominski tek borcev po pokljuških partizanskih smučinah. Ženske bodo tekle na 2, moški pa na 3 km. Razglasitev rezultatov bo ob 14. uri v vojašnici na Rudnem polju. Prijave za tekmovanje bodo sprejemali v Sport hotelu do 10. ure. Organizirani so tudi avtobusni prevozi in sicer bo avtobus z avtobusne postaje na Bledu odpeljal ob 10. uri, iz Gorij ob 10.10 in iz Zg. Gorij ob 10.15. Avtobus iz Podnarta bo odpeljal ob 9.30, s Posavca ob 9.40, ob 9.50 s Črnivca, ob 10.00 iz Radovljice in ob 10.05 iz Lesc. Avtobus iz Bohinjske Bistrice pa bo za udeležence slovesnosti na Goreljku imel naslednje postanke: Bohinjska Bistrica 9.30, Polje ob 9.40, Bohinj - Jezero ob 9.50, Stara Fužina ob 9.55, Srednja vas v Bohinju ob 10.00, Češnjica ob 10.05, Jereka ob 10.10, Koprivnik ob 10.25 in Gor-juše ob 10.30. • D. D. -GLAS &E3GLAS Ob ^5 urnki je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug s srebrno zvezdo Ustanovitelj in izdajatelj ČP Glas, Kranj, tisk CGP Delo Ljubljana, TOZD TČR Ljubljana Predsednica časopisnega sveta Kristina Kobal naročnina za IV. trimesečje je 160,00 din Gorenjski glas urejamo in pišemo Marko Valjavec (direktor), Štefan Zargi (v. d aln nega urednika), Leopoldina Bogataj (v. d. odgovornega urednika), Vilma Stanovnik (šport, turizem, poslovne informacije). Danica Dolenc (za dom in družino, zanimivosti. Tržič). Danica Zavrl - Zlebir (socialna politika, gorenjski kraji in ljudje), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti). Lea Mencinger (kultura), Helena Jelovčan (Izobraževanje, iz šolskih klopi, kronika. Skofja loka). Cveto Zaplotnik (kmetijstvo. Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo. Jesenice), Stojan Saje (družbene organizacije, ekologija). Jože Košnjek (notranja politika, šport). Marija Volčjak (gospodarstvo. Kranj). Gorazd 91*11 (fotografija), Igor Pokora (oblikovanje). IvoSekne, Nada Prevc in Mirjana Draksler (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje) Naslov uredništva in uprave: Kranj. Vtoše Pijadeja I, Kranj Tekoči račun pri SDK: 51500-603-31999 Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, uredništvo 21-860 in 21-835. ekonomska propaganda 23-987. računovodstvo, naročnine 28-463. mali oglasi 27-960. Neobjas (jenih pisem in slik ne \ racamo Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 4-21 -I-'72. !®89© moja država Kranjski medstrankarski predplebiscitni dogovor Skupni odbor in izjava Odbor, sestavljen s po enim članom iz vsake stranke, bo nadstrankarsko in sporazumno organiziral in usmerjal predplebiscitno dejavnost, izdal skupno izjavo za javnost ter usklajeval aktivnosti posameznih strank. Kranj, 11. decembra - Bistveni sklep torkovega predpiebiscitnega sestanka političnih strank, delujočih v kranjski občini, je: pred plebiscitom moramo zakopati bojne sekire in se izogibati medstrankarskih nasprotij ter delovati sporazumno, nadstrankarsko, v smislu popolnega soglasja poslancev republiške skupščine, ko so sprejemali Zakon o plebiscitu. Sprejeta je bila pobuda, da bi v tem tonu minila tudi bližnja seja občinske skupščine, čeprav je plebiscit eno. seja občinskega parlamenta pa je pač praktično reševanje občinskih problemov. Sestanek je bil sklican na pobudo Demosa, čeprav je tudi Socialistična kanila dati enako pobudo za medstrankarski dogovor, vendar je ta,hip nepomembno, kdo je sklicatelj. Pomembno je, da so se ga po ugotovitvi sklicatelja udeležili predstavniki vseh v kranjski občini delujočih strank, razen Zveze za ohranitev enakopravnosti občanov, ki pa jo bodo ponovno povabili k sodelovanju. Na sestanku so se dogovorili za ustanovitev usklajevalnega odbora, v katerem bo po en predstavnik vsake stranke, javnosti pa bo odbor posredoval tudi posebno izjavo. Stranke bodo usklajevale predplebiscitne aktivnosti tudi glede gostov iz republike, ki so povabljeni v Kranj (omenili so Kučana, Zlobca, dr. Prunka), sploh pa naj bi na zborih in v sredstvih obveščanja, kjer je bil posebej omenjen Radio Kranj, sodelovali tako ljudje iz republike kot iz občine. Na javne zbore naj bi bili vabljeni vsi občani kranjske občine brez "strankarske selekcije", ponujen pa je bil tudi predlog, da bi v soboto na kranjski Gimnaziji organizirali skupno kul-turnopolitično predplebiscitno prireditev. Na torkovem sestanku smo posebej za Gorenjski glas zaprosili predstavnike nekaterih strank v kranjski občini za kratke izjave. Franc Golorej (Socialdemokratska stranka Slovenije): "Ne poznam naroda, ki ne bi želel imeti svoje države, prav tako pa tudi ne državljanov, ki bi želeli, da bi jim kdo njihovo državo vzel. Slovenci imamo pravico do svoje države in plebiscit je zgodovinska priložnost, da svojo željo uresničimo. Če so po svetu majhne države sposobne živeli in preživeti in imajo še slabše pogoje od nas, bomo tudi Slovenci znali delati in živeti v svoji državi. Zato pozivam k udeležbi na plebiscitu in želim, da nas bo čim več za svojo slovensko državo." Sašo Govekar (Li-beralnodemokrat-ska stranka): "Kar se mene tiče, je stvar jasna. Jaz sem nedvomno za samostojno državo Slovenijo, ob tem pa si hočem še bolj razjasniti zadeve, kaj to dejansko pomeni v političnem in gospodarskem smislu, ker, kljub temu da delujem v političnem življenju, sem še premalo seznanjen. In če sem jaz premalo seznanjen, kaj šele ljudje, ki so indeferentni do političnega življenja. In teh je 70 odstotkov in kaj ta množica ljudi, ki se ubada z vsakdanjimi problemi, kako preživeti, kako bodo plačali vrtec, kako bodo plačali stanovanje, ali bodo jutri v službi in tako naprej. Te je treba zainteresirati za ta plebiscit in povedati, da je to pozitivno. Ljudje povezujejo tudi brezposelnost s plebiscitom in sprašujejo: ali potem ne bo brezposelnosti, če bo samostojna država?" Florijan Buiovec (Slovenska demokratična zveza): "Jaz mislim, da je plebiscit nujno potreben, da je neuspeh na plebiscitu samomor za slovenski narod. Prepričan sem, da bo uspel. Sem optimist."' Janez Hafner (Liberalna stranka): "Naša stranka je prepričana, da bo plebiscit uspel, kljub vsemu pa ne smemo biti preveč zaverovani sami vase. Treba se je zato angažirati za vsakega posameznega labilnega vo-lilca, da bo šel na volišče in volil za. Jeseniški borci o političnih razmerah Ljudem je treba povedati, kaj bo po plebiscitu Jesenice, 13. decembra - Minulo sredo so se na Jesenicah zbrali člani predsedstva občinskega odbora ZZB NOV Jesenice in poleg ostalih vprašanj obravnavali tudi najnovejše politične razmere v Sloveniji in Jugoslaviji, predvsem pa osnutek nove slovenske ustave in odločitev o plebiscitu. rali ob raznih napadih nanje bolj odločno upreti in preiti v ofenzivo. Seveda so za suverenost in samostojno državo, a kljub vsemu bo treba urediti še veliko stvari v Jugoslaviji. Ali Ferdo Rauter (Socialistična stranka): "Plebiscit je enkratno dejanje, ki je ponujeno slovenskemu narodu, da se izjasni o svoji usodi in menim, da je treba to priložnost, ki so jo zgodovinske okoliščine tega trenutka ponudile slovenskemu narodu, izkoristiti. Veliko drugih možnosti ni in moramo slediti zgodovinskim težnjam slovenskega naroda po samostojnosti. Samostojnost je tista kvaliteta, ki lahko da nov zagon vsem delom slovenskega naroda, da bi ponovno zaživeli v kulturnem >n ekonomskem pogledu na ravni Evrope. Droge možnosti kot za da ne vidim, ker nam vse druge možnosti ne nudijo tistega, kar smo si Slovenci želeli že dalj časa." Alenka Kovšca (Stranka demokratične prenove): JaZ se opredeljujern. da je plebiscit nad-strankarska zadeva. Skupaj ga moramo organizirati, skupno moramo dogovoriti aktivnosti, vsaj enkrat združiti svoje site _ svoje potenciale tO se opredeliti za tisto, za kar se je tudi republiška skupščina z najvišjim možnim konsenzom dogovorila. V tem duhu moramo IJM* dem dati vedeti, da smo vsi mi, vsi strankarj1 za in da smo presegli konflikte in smo pred odločitvijo, ali bomo preživeli ali ne. Ljudje nam morajo dejansko zaupati, mi pa moramo dokazati, da smo vredni tega zaupanja P 'JBHHBBi Tadej Markič (Zeleni): "O tem. ah je plebiscit potreben ali ne, se sploh ne bi smeli pogovarjali. Ali je gospodarsko dobro ali ni-_ Vse to je svoboda ■ in svoboda se ne _ da z. nobeno drugo " stvarjo pnmerj3"-Svoboda je ali pa je ni. Mislim, da bi Prešernov verz: "Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot pa pod svetlim soncem su-žni dnovi." pravi. To je vse. Dejansko mi Je slabo, ko nekdo pravi: trave pa ne bom jedel-Jaz pravim, da celo seno, če želi, ampak V svobodi rajši kot pa /rezke v suženjstvu. Njegoš, koje prišel v Rim in so mu pokazali verige, v katere je bil vklenjen sv. Peter, in so rekli, naj jih poljubi, je odklonil in rekel-svobodni človek ne poljublja verig, tudi če so zlate." # J. Košnjek, slike G. Sinik je sploh na Slovenskem kakšna stranka, ki se je sposobna P0' govarjati z drugimi? Kaj bo p/j plebiscitu? Politični zemljevid Jugoslavije je po zadnjih volitvah popolnoma spremenjen za Srbe smo postali popoln0' ma nezanimivi! Po plebiscitu morajo državo voditi sposobni in strokovni ljudje, ki bodo spravili na noge gospodarstvo in poskrbeli za eksistenco z3' poslenih - brez tega pa nihče ne more biti ne samostojen 'n ne suveren! • D. Sedej Predsednik Stane Križnar je predsedstvu predstavil nekatere poglede republiškega odbora, ki se je sestal dan prej in svoje misli o političnih razmerah. Borci predvsem opozarjajo na to, da bi morali pobudniki plebiscita ljudem argumentirano predstaviti pravne, gospodarske in druge posledice te odločitve, kajti brez dobre informacije gre lahko tudi za manipulacijo. Moti jih ihta, s katero so pripravili odločitev za plebiscit, motijo jih nesporazumi, ki se dogajajo v parlamentu in večkrat imajo občutek, da gre za politično samodrštvo in za podtaknjene politične igre. Stane Križnar je še posebej opozoril, da bi ljudem morali povedati, kaj bo z mejami po odcepitvi. Nekdanji borci predvsem opozarjajo, da bi morali najprej sprejeti ustavo, v njej pa urediti tudi vprašanja nekdanjih borcev. Ogorčeni so, ker se poskuša deeradirati pomen NOB, boj proti nacifašizmu, kar se ne dogaja nikjer na svetu. Kot se tudi nikjer na svetu ne dogaja, da se brišejo imena in odstranjujejo kipi. Sodila bo le zgodovina, ki med drugim ne bo mogla tudi mimo nespornih in velikih uspehov po vojni. V ustavno preambulo se mora vključiti pomen NOB, v ustavi opredeliti vse pravice, ki udeležencem NOB pripadajo. Zanje sprave z narodnimi izdajalci ne more biti. Ustava mora vsebovati tudi socialne pravice delavstva in pravice do soupravljanja. Ne bodo pristali na to, da se restavrira kapitalizem, da se težko prigarane tovarne po smešno nizki ceni razprodaja-jo, delavstvo pa je pahnjeno na cesto. Obljubljati ljudem nekaj, česar jim ne moreš dati, je nemoralno. Borci so še posebej opozorili, da nikoli niso imeli materialnih privilegijev in da so taka podtikanja predrzna. Samokritično pa so menili, da bi se mo- Krajevni odbor SKD Kranj, 14. decembra — Nocoj, v petek ob 19. uri, bo v Kulturnem domu v Predosljah - ob spremljajočem kulturnem programu 5 ustanovitev krajevnega odbora Slovenskih krščanskih demokratov za območje krajevne skupnosti Britof, Predoslje in Suha. Ob tej priložnosti bo tudi pogovor o politični in gospodarski problematiki, ko bosta na vprašanja odgovarjala predsednik zbora občin slovenske skupščine in predsednik območnega odbora SKD Kranja Ivo Bizjak ter predsednik izvršnega sveta kranjske občine Vladimir Mohorič. J. Poštrafc Izjava Aktiva DNS za Gorenjsko ob dogodkih na Radiu Kranj Aktiv gorenjskih novinarjev je na redni seji l i. decembra 1$ obravnaval dogodke na Radiu Kranj 28. in 29. novembra ter & njih zavzel naslednja stališča: 1. Aktiv DNS za Gorenjsko se distancira od protestnega programi ki ga je Radio Kranj izvajal 28. in 29. novembra ob zamenjavi direktorja. Po informacijah, ki jih je imel na razpolago, ugotavv da je do take reakcije prišlo zaradi neobveščenosti kolektiva. 2. Aktiv zahteva spoštovanje samostojne uredniške politike in aV^-nomnosti novinarskega dela na Radiu Kranj in nasprotuje Pr,t skom, ki bi krnili to avtonomnost. 3. V primerih kršenja avtonomnosti bo Aktiv DNS ostro reagirol' prek svojih članov in DNS obvestil širšo javnost. Aktiv gorenjskih novinarji Petek, 14. decembra 1990 NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN Wim53m&LGLAS j® moja država Dr Jože Pučnik radovljiškim socialdemokratom: Že leto dni živimo pod stalnim pritiskom Radovljica, 13. decembra - Občinski odbor Socialdemokratske stranke Radovljica je minulo sredo v veliki sejni dvorani skupščine občine Radovljica pripravil pogovor s predsednikom Socialdemokratske stranke in vodjem Demosa dr. Jožefom Pučnikom. Velika sejna dvorana je bila premajhna za vse tiste člane stranke in simpatizerje, ki so želeli kaj več zvedeti o plebiscitu in današnjih političnih razmerah v Sloveniji in v Jugoslaviji. Socialistična stranka posredovala zahtevo o plebiscitu in doživela naiprej kritiko. V Demosu sta bili tedaj le krščansko demokratska stranka in socialni demokrati za plebiscit. Sejna dvorana v Radovljici je bila pretesna, da bi sprejela vse, ki so želeli slišati besede in razmišljanja dr. Jožeta Pučnika o plebiscitu in trenutnih političnih razmerah v Sloveniji in Jugoslaviji. Dr. Jože Pučnik je najprej na kratko orisal pot od ideje o plebiscitu do sporazuma o razpisu plebiscita med vsemi strankami. Dejal je. da se je ideja o samostojni in suvereni slovenski državi pravzaprav porodila že v letu 1^87. ko je izšla Nova revija. Še prej. predvsem pa tedaj je bilo jasno, da bomo morali v jugoslovanskem prostoru sprejeti nova pravila igre, da bi preprečili nezaupanje med narodi, ki je dobivalo vedno večje razsežnosti. Danes smo že prišli do spoznanja, da v tej federaciji ni več mogoče živeti: vsi smo prepričani, da se med seboj izkoriščamo. Glavni vzrok je v realsocialističnem sistemu, ki nikdar ni imel zanesljivih meril, vse seje odločalo v eni *Srhj stranki. Ustava je sicer zagotavljala pravice posameznih republik, a če so republike te pravice zahtevale, so bile takoj onemogočene. Dr. Jože Pučnik je med drugim tudi dejal, da nas je bremenil neraziskan odnos do zgodovine. V zadnjem času se je morda nihalo zavihtelo preveč na drugo stran. Ta država tudi ni bila nikoli pravna država, bila je država kaosa in nezaupanja med narodi. Nato se je pojavila ideja o konfederaciji, ki je bila še pred kratkim označena za protidržavno dejanje. Pred volitvami pa SO vse slovenske stranke zapisale v svoje programe, da so za samostojno in suvereno Slovenijo. Poti k takemu cilju sta bili dve: da najprej sprejmemo ustavo in nato plebiscit: pred mesecem dni pa je Jeseniški izvršni svet: O plebiscitu so rekli: Lojze Tomše iz Radovljice: »Plebiscit je potreben, je nujen. Slovenskemu narodu se mora dati možnost in priložnost, da se vpraša o svoji usodi in sam tudi odloča. Saj slabše, kot je zdaj. biti več ne more.« Zvone Prezelj, predsednik občinskega odbora Socialdemokratske stranke Radovljica: »Odločitev za plebiscit pooseblja stoletno h repenje slovenskega naroda po svoji, lastni državi. Iskreno upam. da se bodo želje našega največjega pesnika Franceta Prešerna na dan 23. decembra 1990 uresničile. « Janko Lotrič i: Vošč: »Sam sem odločno za plebiscit. Skrajni čas je, da se Slovenci o tem odločimo in pri tem sploh ni kaj razmišljati. Mislim, da je dr. Jože Pučnik deset let prepozno prišel v Slovenijo. Že prej bi se morali odločati o svoji usodi.« Andrej Zori iz Ljubljane: »Slovenia must he jrec - Slovenija mora postati svobodna. Mi. mladi socialdemokrati smo s pozivom javnost že obvestili o naših stališčih. S ple-biscitom bom-' dosegli, da Slovenci končno enkrat že pridemo na zeleno vejo.« Krediti za odkup zemljišč Jesenice, 13. decembra - Do konca leta morajo žičničarji pridobiti lokacijsko dovoljenje, če hočejo dobiti denar za sistem dodatnega zasneževanja. Pobuda za kredite pri odkupu kmetijskih zemljišč. Jeseniški izvršni svet je že odkupa zemljišč in uresničeva- večkrat razpravljal o predlogu razdelitve republiških sredstev solidarnosti za odpravo posledic zelene zime. Med drugim so sprejeli več sklepov, kako naj bi ta sredstva razdelili. Tako so podjetju RTC Žičnice Kranjska Gora za sistem dodatnega zasneževanja podaljšali rok za pridobitev lokacijskega dovoljenja, ki je osnova za dodelitev sredstev solidarnosti do konca letošnjega leta. Obenem se jim ob koncu leta podaljšajo tudi roki vračila brezobrestnih kreditov, ki so jih dobili ostali prosilci sredstev solidarnosti. Ce pa investitorji do konca leta ne bodo pridobili lokacijskega dovoljenja, se sredstva solidarnosti, dana kot brezobrestni kredit ostalim Prosilcem, preoblikujejo v ne-Povratna sredstva. Člani izvršnega sveta so se tudi seznanili s problematiko njem zakona o kmetijskih zemljiščih, glede uveljavljanja prednostne pravice nakupa kmetijskih zemljišč in gozda. Izvršni svet se načeloma strinja s predlogom za odkupe zemljišč, s katerimi bi jeseniška občina lahko uveljavljala prednostni nakup kmetijskih zemljišč, še posebej v primerih, ko gre za kvalitetna kmetijska zemljišča. Republiškemu sekretariatu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa so posredovali pobudo, da prouči možnosti, da bi kmete ustrezno kreditirali pri odkupih kmetijskih zemljišč, ki bi jih kmetje sami odkupili s pomočjo kreditov za opravljanje kmetijske proizvodnje. Ko pa bo Šlo za odkupe gozdov, bodo pridobili ustrezno mnenje republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. • D. Sedej Krajevna skupnost Bled sklicuje zbor volilcev. ki bo v ponedeljek, 17. 12. 1990. ob 17. uri v Festivalni dvorani na Bledu. Dnevni red: 1. Določanje kandidatov in kandidatne liste za predsednika in člane sveta KS Bled. Ker bomo volitve izvedli sočasno s plebiscitom za samostojno in neodvisno republiko Slovenijo, prosim krajane Bleda, da se zbora volilcev v čim večjem številu udeležijo. Predsednik sveta KS Bled Stanko Slivnik dipl. oek. Vprašanje plebiscita je bilo nad strankarskimi interesi, saj gre za usodo naroda. Pojavila so se sicer vprašanja o potrebni udeležbi na plebiscitu, od relativne do absolutne večine. Te dileme so kar pomembne, tudi zato. ker bo zdaj veljalo, da se bo za tiste, ki se plebiscita ne bodo mogli udeležiti, štelo, da so bili proti. Dr. Jože Pučnik je dejal, da smo s plebiscitarno odločitvijo dosegli pomemben sporazum med strankami, med katerimi so sicer kar precejšnje razlike. A tudi dogodki na jugu Jugoslavije so taki. da ne vzbujajo zaupanja: takse na slovensko blago, federalni organi so brez avtoritete, raz-puščena je kosovska skupščina, dosledno se uveljavljajo le srbski interesi. Najhuje pa je, da v Slovenijo prihajajo stalne grožnje in ultimati in smo tako Slovenci pod nenehnim pritiskom že leto dni. Slovenci od nikogar ne zahtevamo, da bi šel po naši poti, zavračamo pa represivne ukrepe. Slovenski narod ima vso pravico, da vztraja na svoji poti in ne dovoli, da bi mu kdorkoli grozil, še posebej pa odrekal pravico do samoodločbe. Po plebiscitu bo slovenski parlament dolžan uresničiti vse zahteve po slovenski suverenosti, po učinkovitejših gospodarskih premikih in po zaščiti temeljnih pravic, predvsem socialnih. V lastni državi, je dejal dr. Pučnik, se lahko to bolje opravi in krene na pot socialne države in tržišča. Zgodnjega kapitalizma v Sloveniji nihče ne mara in socialdemokrati ga tudi ne bodo dovolili. • D. Sedej, Foto: Gorazd Šini k Vabilo Vabimo vse bivše prisilne nemške mobilizirance v nemški vojski, kot tudi svojce padlih in pogrešanih na ustanovni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 17. decembra 1990, ob 10. uri v dvorani občine Kranj. Na zboru se bomo pogovorili o problemih, s katerimi se še danes ubadamo. Za pobudnike: Jože Ahačič I NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR Eksperimenti brez konca Rezultati volitev v Srbiji in Črni Gori zdaj že dajejo jasnejšo sliko razpoloženja v Jugoslaviji. Torej v državi, ki teoretično sicer še obstaja, praktično pa je že dolgo ni več. Svet resda še vedno zagovarja in podpira enotno Markovičevo državo, vendar pri tem pozablja na dve dejstvi. Prvo je to, da o enotnosti že nekaj časa ne moremo govoriti, drugo pa, da je Markovičeva stranka doživela poraz povsod, kjer se je pojavila. V tem smislu se tudi za vlado, ki ji je sicer uspelo zaustaviti hiperinflacijo, postavlja vprašanje njene legitimnost. Kakšna je torej Jugoslavija leta 1990? Na njenem severu je prišlo še do najmanj bolečega zasuka, saj je Demos sicer z večino zmagal na volitvah za skupščino, vendar so komunisti dobili predsednika republike. Poleg tega ni mogoče zanemariti moči liberalne opozicije v parlamentu, ki se po odstotkih sicer ne more hvaliti tako kot »bivši« komunisti, lahko pa se vsak hip opre na disidentstvo in pokončnost večine njihovih poslancev in voditeljev (kar velja tudi za precejšen del vladajoče koalicije). Liberalci so neobremenjeni s preteklostjo, poleg tega pa imajo še močan intelektualni kader. S tem je v Sloveniji vzpostavljeno pomembno ravnotežje, ki vlado onemogoča pri realizaciji prav vseh njenih zamisli. Zato prihaja do selekcije, v kateri v glavnem, ostajajo dobri predlogi. Na Hrvaškem je položaj drugačen. Tuđman je s HDZ v popolnosti prevzel oblast in jo zato neusmiljeno tudi izvaja. Na Hrvaškem lahko opazujemo proces popolnega preobrata, ki se navsezadnje kaže celo v uvajanju drugačnega jezika, obešanju Tuđ-manovih slik, uveljavljanju konservativizma in podobno. Komunistom tu ne more biti ravno lahko. Zato pa jim je zdaj toliko lažje v Srbiji-in še posebej v Črni Gori. Srbi so se namreč odločili, da tudi formalno podprejo svojega vožda, ki jim je spet vrnil Kosovo in Vojvodino, pokazalo pa se je, da ima to zanje večjo težo od njegovega komunizma, ki ga zdaj sicer prodaja v socialistični obleki. Kaj je botrovalo porazu Vuka Draškoviča, še ni povsem jasno, kaže pa, da so bili člani njegovega gibanja za obnovo predvsem zelo glasni v javnosti (čeprav je Miloševič uspešno blokiral vse medije), manj podpore pa so imeli v tako imenovanih tihih množicah. Ravno med temi pa je srce najbolj bilo za Miloševiča. Po hrvaški (pa tudi splošni) izkušnji lahko pričakujemo, da se po volitvah vsem tistim, ki so v Srbiji premočno dvignili glas proti Miloševiču in komunizmu ne bo ravno dobro godilo. Tudi v tem smislu je imel slovenski prehod iz komunizma v demokracijo veliko prednost. Svet lahko odslej opazuje edinstven fenomen države z vsaj tremi popolnoma različnimi sistemi, od katerih sta si dva popolnoma nasprotna. Kako to »troedinost« spraviti v kalup ene države, je čarovnija. Vprašanje pa je, kje so čarovniki? Zaradi tega je dobro pogledati, kakšen je svetovni proces. Dejstvo je, da je komunizem propadel na celi črti in se v svoji najbolj avtentični obliki ohranil predvsem v Albaniji in na Kitajskem. Vzhodne komunistične Evrope praktično ni več, saj celo v Sovjetski zvezi prihaja do strukturalnih sprememb, ki pa zaradi zgodovinske vloge te države in tudi njene velikosti ne morejo biti tako hitre in šokantne, kot smo jih lahko opazovali pri njenih satelitih. Jugoslavija pa nas prej spominja na spačka kot na moderno državo enaindvajsetega stoletja. Medtem ko je njen severni del z eno nogo tako rekoč na pragu Evrope, na jugu stopajo ravno v nasprotno smer. S svojimi eksperimenti se naša država v svetovni zgodovini ni ravno odlikovala. Samoupravljanje je doživelo propad. Nc mednarodnem političnem prizorišču smo propadli skupaj z neu vrščenimi, v gospodarstvu pa skupaj s ponesrečeno mešanico tr žne in državno planske ekonomije. Vendar vse to južnega dela države ne navdaja s pesimi: mom. Kljub očitnim razlikam (in hudo zaostrenim sporom na m-ji državljanjske vojne) vztrajajo pri eni in federativni državi, ki i zdaj morala po logiki tudi iznajti neki sistem, v katerem bi svo interese lahko zadovoljevali vsi njeni različni deli. Pri vsem te: pa je temperatura v jugoslovanskem laboratoriju že narasla t take stopnje, da lahko vsak trenutek pride do eksplozije. Marko Jenšteri Okrogla miza o plebiscitu Jesenice, 13. decembra - Socialdemokratska stranka Jes niče bo v sredo, 19. decembra, pripravila pogovor o plebiscit Sodeloval bo predsednik socialdemokratske stranke Sloven: dr. Jože Pučnik, na pogovor, ki bo ob 18. uri v veliki dvora' skupščine občine Jesenice, pa socialdemokrati vabijo tu. predstavnike in simpatizerje ostalih strank. • D. S. VABILO Krajane KS Trate - Gosteče iz Škofje Loke vabimo na po govor o PLEBISCITU glede samostojnosti in neodvisnosti dr zave Republike Slovenije, ki bo v torek, 18. decembra 1990, ob 17. uri v OS Cvetko Golar na Trati. Vabimo vse, ki bodo 2^ decembra 1990 odločali o nadaljnji usodi REPUBLIKE SLOVENIJE. Politične stranke občine Škofja Loka vabijo na razprave o plebiscitu. 14.12.1990 ob 18. uri ŽIRI - v Kulturnem domu S0V0DENJ-v Gasilskem domu ZALI LOG - v Kulturnem domu SELCA - v Kulturnem domu GORENJA VAS - v osnovni šoli TRATA - ŠK. LOKA - OS Cvetko Golar ŽELEZNIKI - osnovna šola ŠKOFJA LOKA - Šolski center - Poden POLJANE (osnovna šola) 15.12.1990 ob 19. uri-16.12.1990 ob 15. uri -16.12.1990 ob 17, uri-17.12.1990 ob 19. uri-18.12.1990 ob 17. uri - 19.12.1990 ob 17.uri -20.12.1990ob 17. uri — 21.12.1990 ob 19. uri - uvodničarja bosta Emil Milan PINTAR in mag. Jože OLUP uvodničarja Ivan OMAN in Anton TOMAŽlC uvodničar Franci FELTRIN uvodničar Franci FELTRIN uvodničar Tit TURNSEK uvodničarja Spomenka HRIBAR in Peter REBERC uvodničarja Peter BENEŠ in Viktor BLAZIČ uvodničarja Sonja LOKAR in Nace POLAJNAR uvodničar Marko SELAN -~; predstavnik Slovenske Karitas dr. Marjan Sef. predpisovanja pomenijo tudi precejšnji strošek. Z izborom ustreznih zdravil pa ne bo velikih težav, niti se ni bati, da bi bolni, ki potrebujejo veliko zdravil, zaradi tega obubožali. Na pozitivni listi, ki bodo na voljo le za (sorazmerno nizki) znesek participacije, je kar 72,8 odstotka zdravil. Polno ceno bo treba plačati za 25 odstotkov zdravil, prav malo pa je zdravil na vmesni listi (le 2,2 odstotka), za katera bodo bolniki plačali polovico cene za predpisano količino ali polno ceno v primeru cenejših zdravil, denimo ko bo polna čun prispevka staršev plača v preteklem letu, je moč pričakovati, da bo prihodnje leto njihov delež še manjši. V vrtcih pa stroški naraščajo, vse večjo razliko pokrijejo z družbenimi sredstvi, zato so vrtci za družbo vse dražji. Za vse več staršev je vključitev otroka v vrtec rešitev v socialni stiski, saj je otrok tam dobro preskrbljen in sit, v vrtcu dobi tri, v jaslih celo štiri obroke hrane. Čeprav izgubijo delo ali so "na čakanju", otroka še vedno pošiljajo v vrtec, saj je to zanje ceneje, medtem pa lahko nekaj zaslužijo s priložnostnimi deli. Vse več otrokom plačujejo tudi šolsko malico, v zadnjem času je tudi vse več prošenj za enkratne pomoči, po 2.000 dinarjev so pred kratkim razdelili otrokom, katerih starši v Iskrinem RTC in Inženiringu dva meseca niso dobili plač. Novih vrtcev ne bo potrebno graditi, je bila ena od ugotovitev, ki je prijetno zvenela članom kranjskega izvršnega sveta, ko so obravnavali delo in problematiko otroškega var- vod'SCminarJu Rdečega križa je predsednik prof. Jure Gartner, ki je Jj'1 seminar, orisal vizijo RK, njegov status, vlogo in delo po osa-Os*ojitvi Slovenije. - Foto: G. Sinik d . Slovenska Karitas, ki je nastala letos spomladi, ima mesec pQl Po vodni ujmi na razpolago več kot 13 milijonov dinarjev za 0r ljudem v stiski. Tudi sodelovanju te cerkvene dobrodelne ^^nizacije z že uveljavljenim Rdečim križem ni kaj očitati, o če- r so na Bledu tudi povedali nekaj pohvalnih besed. Ha ' rvi dan seminarja so vodilni ljudje z RK poslušali tudi čla-cj^^dsedstva Republike Slovenije dr. Dušana Pluta o Sloveniji *dr-eS 'n 'LItr'' k' je omenjal vlogo Rdečega križa pri varnem in gii l^.01 življenju. Zatem so govorili o aktualnih nalogah Rdeče-slow'Ža' ° statu,u te humanitarne organizacije, o osnutku nove pa e^ske ustave in novem pokojninskem zakonu. Drugega dne cjj Sj? razpravljali o programih in skupnih akcijah vseh organiza-rugim o prihodnjem planu krvodajalca" a,cc'J' solidarnostnih akcijah, aktivnosti ob tednu RK v pri-G.§j£;m 'etu m svojem založniškem programu. • D. Ž., Foto: cena manjša od dvojnega zneska participacije. Strokovnjaki v zdravstvenem svetu, ki so premlevali top liste zdravil, sicer napovedujejo, da bodo v prihodnje najbrž pozitivno listo zdravil skrčili, zanesljivo pa bodo na njem ostala zdravila, ki bolnikom dokazano pomagajo ali so zanje življenjskega pomena. Novih imen na listi pa ne bo veliko, izbirali bodo med tistimi, ki bodo nanovo prišla na trg. Za poldrugi odstotek zdravil na pozitivni listi pa bo veljal strožji režim predpisovanja, kar bo zadelo predvsem zdravnike. Če bo predpisano zdravilo oporečno, bo zdravnika doletela občutna denarna globa. Tako drastične ukrepe strokovnjaki utemeljujejo z analizami porabe nekaterih zdravil (zlasti antibiotikov), ki kažejo na prekomerno in velikokrat medicinsko neutemeljeno predpisovanje, zaradi česar je jemanje takih zdravil lahko celo škodljivo. • D. Z. Žlebir siva. V zadnjih treh letih so tri manjše vrtce celo zaprli in ponekod zmanjšali število oddelkov. Dlje pa so se zadržali ob vprašanju, zakaj je v Kranju le ena varstvena družina (na Rupi) in nasploh ob vprašanju vključevanja zasebne pobude tudi v otroško varstvo, ki bi ga nedvomno lahko pocenila. Leta 1989, ko je Vzgojnovarstveni organizaciji grozila izguba, so jih ukinili kot dražje oblike. Seveda pa se zastavlja vprašanje, zakaj so to dražje oblike in če je temu res tako. Će bi upoštevali, da otroci v varstvenih družinah manjkrat zbolijo, bi bila računica verjetno drugačna, zanesljivo pa bi bila drugačna, če bi vsaj malce ublažili ostre normative. Varstvenim družinam so namreč vozili hrano iz vrtcev, tudi prati niso smele same. Nedvomno nismo več tako bo-, gati, da v varstvenih družinah "ne znajo" prati plenic. Zanimivo je denimo, da so se v I biju odločili, da dajo vrtec v najem, najemnik pa namerava organizirati tudi pripravo na šolo. • M. Volčjak Kranjski slikarji za poplavijence Kranj, decembra - V petek, 7. decembra, so v Galeriji Dežman na Mlaki odprli prodajno razstavo slik okrog petnajstih kranjskih slikarjev, katere izkupiček so namenili oškodovanim v zadnjih poplavah. mm Povabilu slikarja amaterja Lojzeta Dežmana z Mlake seje odzval akademski slikar Henrik Marchel in številni ljubiteljski slikarji, kot Zlata Volarič, Branko Škofic, Alojz Stirn, Sašo Starman, Janez Ferlan. Jože Valenčič, Zdravko Purger, Franc Gros, in Lojze Dežman, Helena Sajn je prispevala vitraž, Martin Cigler pa keramični kipec Franceta Prešerna ter tri drobne plastike. Slikarjem seje z enim svojim delom pridružil tudi Čeh Jiri Kočica. Cene slik so dokaj ugodne, gibljejo se od 250 do 5.000 din. Razstava bo odprta do Novega leta, če pa dela do takrat ne bodo prodana, bodo organizirali licitacijo po kranjskem radiu. D. Dolenc - Foto: J. Cigler Odprti telefon Kranj, decembra - Minuli petek smo pod naslovom Postali bomo lastniki in najemniki pisali o novem stanovanjskem zakonu, ki naj bi korenito spremenil stvari v stanovanjski politiki. Ta ne bo več v sedanji socialni vlogi, temveč naj bi za stanovanje poslej skrbel vsakdo sam. Stanovanja bomo odkupovali, stanovanjske pravice ne bo več, namesto nje bo trajna najemna pogodba. Novosti zbujajo veliko dvomov in vprašanj, na katera v zapisu nedvomno nismo odgovorili. Zato vas vabimo na naš odprti telefon, da spregovorite (vprašujete) na to temo. Vaše klice bomo sprejemali ves prihodnji teden po telefonu 21-860 in 21-835 dopoldne med 8. in 12. uro, odgovore nanje pa bomo poiskali pri strokovnjakih s tega področja in jih objavili (upajmo) še v eni letošnjih številk. Predavanje s poti prijateljstva Sekcija za planinske izlete pri Društvu upokojencev Kranj je končala sezono izletov in pohodov, pozimi pa bo nadaljevala s predavanji. V četrtek, 20. decembra, bo ob 18. uri, v dvorani društva na Tomšičevi 4, predavanje pod naslovom »S poti prijateljstva«, ki ga bodo spremljali čudoviti posnetki gora. Vstop je brezplačen. Nakupovalni izlet na Koroško Vse člane Društva upokojencev Kranj in ostale, ki jim ni uspelo dobiti prostih sedežev na avtobusih za nakupovalni izlet na Koroško 13. in 18. decembra, zdaj obveščajo, da bo izlet še tretjič. Tokrat pojdejo v Avstrijo v sredo, 19. decembra, ob 7. uri izpred kina Center. Pohitite s prijavami, ki jih sprejema društvo vsak ponedeljek, sredo in petek dopoldne na Tomšičevi 4, kajti zanimanje za nakupe je veliko. Okrogla miza o socialni problematiki Radovljica, 14. decembra - V veliki sejni dvorani radovljiške občine bo danes ob 16. uri okrogla miza o socialni problematiki v občini. Cilj pogovora, ki se ga bosta udeležili tudi republiški sekretarki za delo in zdravstvo ter socialno varnost Jožica Puhar in dr. Katja Boh, je z različnih strani osvetliti socialno varnost delavcev in družin v obdobju družbenih sprememb in uvajanja tržnih odnosov, ki nudijo ljudem vse manj gotovosti. Zborovanje ogroženih stanovalcev Maribor, 14. decembra - Iniciativni odbor za ustanovitev Skupnosti ogroženih stanovalcev Republike Slovenije, ki se je sestal pretekli teden v Mariboru, zdaj vabi na ustanovni občni zbor, ki bo jutri, 15. decembra, ob 10. uri, v Mariboru. K razpravi vabijo mladino, mlade družine, delavce in upokojence. Kranj, decembra - Minuli petek je občinska organizacija Rdečega križa iz Kranja pripravila tradicionalno srečanje krvodajalcev in ob tej priložnosti podelila 50 priznanj večkratnim darovalcem. 24 ljudem so podelili priznanja za 25-kratno darovanje, II za 30-kratno, 7 za 35-kratno, 5 za 40-kratno, 3 za 45-kratno. Za 60-kratno darovanje krvi je dobil priznanje Janez Mavser, Viktor Perne pa je dal kri že več kot dvestokrat. - Foto: J. Cigler Bled, 11. decembra - V Festivalni dvorani na Bledu sta Zavod Matevža Langusa iz Kamne Gorice in Liberalno-demokratska stranka Radovljica priredili dobrodelni koncert. Njegov izkupiček so namenili opremi zavoda, ki šola in usposablja prizadete otroke. Naj ob tem omenimo, da se začenja gradnja novih zavodskih prostorov v Radovljici in se kamnogoriškim otrokom kmalu obeta selitev v prijetnejše šolsko okolje. Na sliki: nastopajo varovanci Zavoda Matevža Langusa.- Foto: J. Cigler ^—^Odprto: od 6. do 16. ure, sobota od 6. do 12. ure T«i.:35.i37 Obiščite nas - se splača! PREJELI SMO Za samostojno Slovenijo Odločitev za neodvisnost Slovenije od Jugoslavije ni majhna stvar. Vsaka odločitev, ki napravi veliko spremembo, nosi s seboj količino strahu. In, če je strah prevelik, do spremembe ne pride. Ker zadnje dni berem argumente, ki plašijo volivce pred ločitvijo od jugoslovanske federacije, se mi zdi potrebno pojasniti svoje poglede na prihodnost neodvisne Slovenije: 1. Naravno bogastvo Sloveniji ni potrebno, tako kot ni potrebno Hong Kongu, Singapuru ali Švici. Če je to predaleč, lahko vsak pogleda, kaj so napravili Benečani iz samega močvirja! Na drugi strani pa dokazujejo Brazilija, Argentina, ali SSSR, da naravno bogastvo ni nobena garancija za dobro življenje. 2. Federacija južnih Slovanov je umetna in kratkotrajna zadeva, brez tradicije, ki so jo sestavile velesile kot Kraljevino Srbov. Hrvatov in Slovencev (SHS) zaradi zaslug, ki jih je srbski kralj imel pri porazu Avstro-Ogrske. SHS je obstajal II let. do 1929. Po tem je nastala kraljevina Jugoslavija, ki se je obdržala 12 let do 1941. Titova FNRJ se je obdržala celih 45 let samo zato, ker je bila pod ostro kontrolo Partije. 3. Vojaške moči Jugoslavije Slovenija ne rabi, vsaj doslej je ni rabila, razen aprila 1941. Torej, neodvisna Slovenija 1941. leta ne bi bila nič na slabšem, kot je bila. Petdeset let kasneje pa si je italijansko in avstrijsko invazijo na Slovenijo mnogo težje zamisliti kot pa srbsko. Doba imperialistične eksploatacije je končana. Nastala je doba centralističnega izkoriščanja, prav v federalnih državah. 4. Slovenija se ne bo izolirala s samostojnostjo, prav nasprotno, pot v evropsko tržišče vodi lažje preko Ljubljane kot pa preko Beograda. Komunikacije 21. stoletja nam že sedaj omogočajo poslovanje brez množice ambasadorjev, atašejev, predstavnikov, itd. V najslabšem primeru, če bi bil potreben posreden dostop do svetovnih tržišč, je ta preko komunističnega Beograda prav gotovo slabši kot preko Dunaja. 5. Slovenski narod bo ostal v neodvisnosti dosti bolj slovenski in ni se nam treba bati, da nas bodo ponemčili ali italija-nizirali. Celo po stoletjih pod Avstro-Ogrsko so se Slovenci kulturno manj spremeniti, kot pa po nekaj desetletjih v Jugoslaviji. Nevarnost, da se Slovenci v neodvisni Sloveniji raztopimo v Avstrijce ali pa Italijane, je malenkostna v razmerju nevarnosti, ki obstaja, da postanemo neki južno-slovanski amalgam. Končno, verjetnost postaja vsak dan večja, da smo Slovenci nasledniki nekdanjih Venetov, naroda, ki je obstajal pred rimskim časom med Jadranom in Baltikom in zajel teritorij današnje Slovenije vsaj eno tisočletje pred naselitvijo Južnih Slovanov na Balkanu. Na drugi strani pa je dvomljiva in nepotrjena teorija o našem prihodu v Slovenijo v šestem stoletju, s katero nas vežejo na Jugoslavijo. Ta teorija je doslej lepo služila vsem našim sosedom, samo nam samim ne. In prav to je še poseben razlog, da je sedaj pravi čas za slovensko neodvis- "osl Borut Prah Gre za biti in ne biti! Tako je rekel pokojni »Dolje«, že bolj pri kraju svojega, sicer zgodovinskega poslanstva' Nekaj temu podobnega, so rekli tudi že Poljaki, Čehi, Madžari, približno Romuni, Bolgari, da vzhodnih Nemcev niti ne omenjam' Mi, Slovenci, smo pa na križ-potju. Na tabli, ki tam stoji, sta samo dva napisa, levi je »hlapčevstvo jugu, kjer bo življenje samo za nekatere, ki to življenje sicer že poznajo, in za poznavalce čistega evangelija po Marxu! Desni pa pravi, da bo na tej dosti dela za vse, ki dobro mislijo, in delajo. Le našo njivo. Slovensko, bo nujno dobro zrigolati. opleli, pa bo za vsakega Slovenca poskrbljeno. Zapleveljene njive ni mogoče prva leta dobro zagnojiti, opleti. razkužiti, kajti plevel ima globoke korenine. Torej, v začetku bomo morali prehoditi pravo pionirsko pot. in ravno tu imajo drugačemisleči določene pomisleke. Kmet sem, in odtod moje prispodobe, pa ne iz sanj, kot pri Cankarju. Že pred leti sem nasledil- njivo, nekaj več kot en hektar, ki je bila že več let v družbeni neobdelavi. Bila je pač izven njihovega kompleksa ter ni bila tako odpravljena kot tiste na sto. ali še večhektarskih obsegih. Sin, ki vodi kmetijo, je imel nekaj let dosti dela. da je uničil plevel, in njivo zagnojil. Tako bo tudi na tej naši poti, ki čaka nas vse. ogromno dela. če hočemo in želimo, da bo ta naša njiva. »Slovenija«, dobro obdelana, opleta, da ne bo plevel dušil, in oviral narodne rasti. Saj to je vendar najbolj dragocen pridelek pod soncem! Seme že imamo, in kar je najbolj pomembno, tudi na tisočih nam raste nov. z odličnim poreklom! Ali nismo potemtakem te naše podalpske njive dolžni zaščititi pred škodljivci, da bo ta otrok, ki se bo 23. tega meseca, leta gospodovega 1990. rodil, tudi prosto zadihal. Mi pa. ki bomo na ta dan svoj zgodovinski »da« podčrtali, bomo s ponosom dejali, da smo priča rojstvu »Slovenskega naroda«. Ne takega, ki je vso zapisano, in pomnjeno zgodovino moral vedno nekomu služiti, delati za njega, pa tudi umreti. Ponosni bomo lahko, da bo v naših rokah taka zgodovinska in usodna odločitev. To doslej ni bilo še nikdar dano! Franc Logar iz Lokarjev pri Vodicah Avtocesta na meji radovljiške občine V razmislek poslancem radovljiške občinske skupščine Dela na odseku avtoceste od karavanškega predora do Vrbe so v polnem teku in na vrsti je odsek avtoceste skozi radovljiško občino. Skupščina občine Radovljice v prejšnji sestavi je dala soglasje za »južno« varianto. Kot imam načrt v spominu, se po tej varianti avtocesta v velikem loku močno približa sedanji cesti med Lescami in Radovljico, nad Lescami dobi priključek z Bleda, se nato razširi za dodatna odstavna pasova in vmesni 4 metre široki zeleni pas. dobi v Podvinu še priključek iz Radovljice in se potem na Brezjah razširi v širok plato za cestninsko postajo. Ker je z vidika cestnega gospodarstva ugodnejša »severna« varianta, ki gre bolj naravnost in je nekaj sto metrov krajša, predvidevam, da bo cestno gospodarstvo zahtevalo od sedanje občinske skupščine ponovno razpravo o cesti in soglasje za to varianto. Vprašanje avtoceste bo tako prišlo ponovno pred poslance občinske skupščine. Odločitev bo težka in odgovorna. Taka cesta se ne gradi za nekaj let. ampak za desetletja, morda stoletja. Ne gradi se samo za našo, ampak za prihodnje generacije. Poslanci, zato pred ođhiitvijo premislite tudi o naslednjih dejstvih: Moderna cesta sicer omogoča deželi gospodarski in vsak drugi napredek, tranzitna pa je za gospodarstvo dežela, skozi katero poteka, kaj malo pomembna. Od drvečih kamionov iz Evrope na poti v Azijo ne hotno imeli posebne koristi. Avtocesta nepovratno uniči zemljo, katere dobrine vrednosti se počasi pričenjamo zavedati. Tudi predvidena nam bo presekala in uničila najlepše njive v občini. Avtocesta predstavlja veliko ekološko obremenitev, ruši naravno ravnovesje, preseka stoletne poti živalim, onesnažuje zrak. povzroča hrup. Avtocesta razseka pokrajino, prebivalce določenih krajev zapre v nekakšen geto in postane lahko bolj omejujoča od državne meje. Tudi nam bo vzela nekaj svobode in omejila gibanje. Nič več ne bomo mogli po travnikih, poteh ali zasneženi pokrajini priti do vznožja Karavank. In še estetski vidik. Cesta, negovana, primerno široka, vpeta v pokrajino, pokrajino olepša. Predstavljajte pa si pogled na to cesto s sv. Petra. Kot širok siv obliž bo prelepila obraz naše pokrajine in ga skazila za vedno. Ob naštetih dejstvih se vprašanja sama postavljajo: Ali bo ta cesta res tako pomembna, da opravičuje tako grob poseg v to majhno pokrajino? Ali je ne čaka usoda nove jeseniške Železarne? Ali naša pokrajina in mi. njeni prebivalci, ne zaslužimo razmišljanja o tem. da se cesta vko-plje in morda kasneje na določenih mestih premosti, kot to delajo naši sosedje? Zakaj ni vključena v projekt nove ceste že obstoječa cesta, prihranjena sredstva pa namenijo za zaščito pred hrupom? Je res potrebna cestinska postaja ? Je načrtovalec res prepričan, da bo sedanji način plačevanja ostal še desetletja, da je pripravljen uničiti toliko zemlje in ekološko tako obremeniti pokrajino ? Zakaj je od Lesc dalje potrebno cesto razširiti za dodatna odstavna pasova in vmesni zeleni pas, dodatnih 10, morda 14 metrov? Neke vrste avtocesta bo. Kakšna ? Kje ? Kaj nam bo prinesla ? Te odločitve bodo najbrž padle v kratkem. Da se boste lažje odločili, spoštovani poslanci, se napotite iz Radovljice peš v Begunje in povzpnite na sv. Peter, usedite se pred sankaško kočo, doživite to pokrajino in občutite to lepoto, ki nam je dana v upravljanje. Ko pa boste nakupovali v Beljaku, se zapeljite po severni obvoznici, da boste videli, kakšno ekološko zavest imajo naši sosedje. Lažje se boste odločili. Avgust Mencinger Samostojna Slovenija-da! Ljudi je strah! Kaj bo pa sedaj? Odcepljeni bomo, sami, Jugoslavija se nas bo odrekla. NE! Ali se ne zavedamo, da bomo SVOBODNI? Ne strinjam se z g. ministrom Markom Kranjcem, ki je na okrogli mizi dejal, da nas bo manjša država enako ali več stala, in da je denar, ki je namenjen Federaciji, že oddan. Tudi družina, ki ima enega otroka, ne porabi enako ali več. kot družina z večjim številom, to vem iz lastne prakse. Nihče me ne bo prepričal, da nas bo slovenska vojska in carinska služba stala več. Pomisliti pa moramo, koliko delovnih mest se bo s tem odprlo. Kaj pa, če ostanemo v Jugoslaviji.' Ali ne pomislite na to?? Ali veste, da bo Slovenija in slovenstvo, ki nam je vsem tako pri srcu - uničeno - odpravljeno, da bomo samo še tlačani fevdalne gospode v Beogradu - še bolj izkoriščana RAJA ? Zato Slovenke, Slovenci, za naše otroke, za naše vnuke, za vse nas, za boljši jutri - bomo šli na volišča in volili ZA SLOVENIJO. ZA NEODVISNOST IN SAMOSTOJNOST. ZA MIR IN ČLOVEKOVE PRAVICE. ZA ZDRUŽENE SLOVENCE, tu in po svetu. Ne bi mogla in smela pogledati potomcem v obraz, če se ne bi udeležila tega slovesnega trenutka in izpolnila svoje dolžnosti do sebe. svojih in bodočih še nerojenih Slovencev. KDOR SE NE BO UDELEŽIL PLEBI- SCITA. JE PROTI SAMOSTOJNI SLOVENIJI. Prvič v zgodovini nekega naroda bo to izpeljano mirno, brez prelivanja krvi - groženj pa ne jemljimo patetično, sredi Evrope smo in ni vrag, da bi tudi sami ne znali opraviti z njimi. Kranj. 11. 12. 1990 Na svidenje 23. decembra Erjavec Olup A. L. ODMEVI O dražgoški bitki in škofjeloškem prazniku Gre za »odločno zahtevo« po spremembi škofjeloškega praznika, ki sloni na dražgoški bitki. O tem je v imenu SDZ v Gorenjskem glasu, v Delu in Neodvisnem Dnevniku večkrat in pamf-letistično pisal neki Mojmir To-zon. To je zabelil s predlogom, naj bi poslej praznovali 30. junij, »zgodovinski dan, ko se Skofja Loka davnega 973. leta prvič pojavi v pisnih virih ob veliki delitvi freisinškim škofom...« Na to nezaslišano zahtevo so reagirali že drugi, vendar M. To-zon ne odneha in hkrati žali druge. M. Tozon s svojim pisajem dokazuje, da mu znanje zgodovine in pojmovanje ponosa ne leži ravno preveč, poleg tega pa je vso reč še spotitiziral. Freisingi so poleg drugega namreč prinašali tudi nemštvo in okrepljeno fevdalizacijo, pod katero so loški prednamci hudo trpeli. Po njegovi logiki bi na primer Bosna za svoj praznik lahko razglasila dan. ko je Avstro-ogrska monarhija 1878. leta začeta svoj osva-jalni napad proti njej. nakar je tam steklo veliko krvi domoljubov. V Loki je živel tudi znameniti zgodovinar dr. Pavle Blaznik. ki je temeljito raziskal jreisinško kolonizacijo. Zato M. Tozonu svetujem, naj - če še ni - seže po Loških razgledih 1972/3. kjer bo na straneh 15-47 o Freisin-ških in njihovih delih zvedel vsaj osnovno. Ali bo potem še vedno »ponosen na svoje davne prednike«, ki so se na srečo poslovenili? Med drugim M. Tozon tudi govoriči, naj bi svet o dogajanjih v Dražgošah končno zvedel »dolgo zamolčano resnico«. Kaj je mislil s tem. lahko samo ugibamo? Morda želi huj.skati domačine (ki pa so mu pošteno odgovorili) proti partizanom, in kot da o ubitih Dražgošanih in njihovem trpljenju nikoli ni bilo nič napisanega, nikoli izraženega sočustvovanja? Če gre - med drugim - za to. je prav taka laž, kakršne so Nemci zapisali pod Wandzeitung - Stenski časopis po uničenju Dražgošanov in Dražgoš. Tam v nemškem in slovenskem jeziku piše: »Gauleitner dr. Rainer je ob svojem prihodu v te pokrajine (dec. 1941)... pozval prebivalstvo, naj sodeluje pri uničevanju boljševističnih tolp. Temu se je odzvala večina prebivalstva, razen prebivalstva Dražgoš in njene okolice. V bližini te vasice se je že 14 dni skrivat oddelek banditov, ne da bi nam prebivalstvo o tem kaj javilo. Ti prebivalci so s tem sokrivi in bodo odgovarjali pred zakonom. Zato je bilo kaznovano 'mit schveren Waffen\ Posrečilo se je večino botjševikov uničiti, del njih pa se je razbežal s prebivalstvom v mraz...«(podčrtal 1. J.) To so laži o Dražgošanih, o neprijavljanju, o partizanih. Znano je. kdo. kdaj in kako je navzočnost Cankarjevega bataljona v Dražgošah prijavil nemškemu županu - Slovencu v Sel-cah, ki je v dobri veri, da bodo Nemci držali besedo, zaradi pri- jave Dražgošane potolažil. Zagotovil jim je, naj bodo zdaj zaradi prijave brez skrbi takrat, ko bodo Nemci čez kak dan vas zasedli. Za krive je Dražgošane razglasil Gauleitner! Toda - Nemci so po vdoru v Dražgoše izropali, požgali, pobili 41 vaščanov, jih veliko izgnali nato pa vas zravnali z zemljo. Poleg tega so prek letakov in sploh lagali, da je večina »boljševikov uničenih«, čeprav niso -vsaj glede številčnih podatkov -pogosto lagali, v primeru Dražgoš pa so, kajti bilo jih je sram! Požrli so besedo in divjali! V mojih knjigah so ob opisu trpljenja opisani tudi svi ubiti Dražgošani. Ob spominih na tiste grozne dni dobijo preživeli še vedno v oči solze. Res v prvi, drobni knjigi, kije izšla 1961. leta ni še fotografij ubitih, a v drugi in tretji (1971, 1975), ko smo jih že zbrali, so natisnjene s primernim tekstom. V brošuri 1982. leta pa sem o ubitih Dražgošanih zapisal tudi: »...Če je bila dražgoška bitka za slovensko ljudstvo veliko osvobodilno dejanje, je treba poudariti, da je bilo nemško divjanje za Dražgošane nepopisna tragedija...« Tu je treba omeniti, naj bi bila Gorenjska godna za priključitev k Rajhu. se pravi ponemčena na osnovi Hitlerjevega naročila, naj »mu to deželo zopet naredijo nemško«, že do 1. oktobra 1941! V ta namen so najprej hotel: izgnati 80 - 100.000 Gorenjcev, nato pa so se domenili za 65.000 in jih razdelili na rasne skupine. Slo je čisto genocidna dejanja! Take cilje bi brez začetkov upora in tudi brez obrambne dražgoške bitke zlahka dosegli. Že v začetku maja 1941 so nacisti v ta namen pozaprli in izgnali okoli 1.300 ljudi, med njimi 130 duhovnikov. 139 učiteljev in 26 zdravnikov. In to samo zato. ker so bili vidnejši Slovenci. Takrat še ni bilo nobenih partizanov. Nato so jih samo med 5. in 10. julijem 1941 izgnali v Srbijo še 2.300. kar pa so predvsem zaradi upora prenehali. Vrnimo se v Dražgoše. Dražgošani seveda brez navzočnosti partizanov znanih grozot ne bi doživljali, a okoliščine (prostor mi tu ne dovoljuje širšega opisa) so bile take, da je Cankarjev bataljon vas zavzel brez soglasja domačinov ter se nato tam branil. Ustreznejšega terena za to niso našli. Zato so ubiti Dražgošani vsekakor nedolžne Žrtve. A kdor želi, za to kriviti partizane, ne pa surove okupatorje. Tozon tudi pravi, da »dopušča možnost, da si tedanji partizanski borci (lahko)... še naprej organizirajo bodisi »to ali ono« Kot da ne bi bilo znano, da jin živi samo še peščica, in kot da dražgoške bitke niso bojevali za svobodo nas vseh! Cinizem brez primere! Vsak narod stavi kaj tako pomembno zgodovinskega, kot je bila pri nas dražgoška bitka. Nanjo so ponosni in do nje spoštljivi vsi z njo seznanjeni in pošteni slovenski rodoljubi! Zaradi tako odmevnih dogajanj so okupatorji kljub siloviti moči morali odložiti svoje ponemčevalne načrte »na čas po vojni«. Toda M. Tozon in njegovi sopredlagatelji svoj »freisinški ponos« utemeljujejo čisto drugače! Pri tem se ne zavedajo, da ne njih ne nas vseh brez »Dražgoš« in brez upora, brez NOB že 1945. leta ne bi bilo več. Za to je šlo in gre! Zanimivost pri tem je, da je o pomenu dražgoške bitke itd. pisal tudi sedanji predsednik IS Škofja Loka Vinko Demšar. Kot zgodovinar je bil tedaj kustos v Loškem muzeju in je svoje raziskovalne ugotovitve opisal takole: »Dražgoška bitka je bila višek partizanskih podvigov na Gorenjskem, saj so Nemci sami označili boje v Poljanski dolini okoli božiča in v Dražgošah kot Grossein-satz... To je (tridnevni boj Cankarjevega bataljona) imelo velik odmev po vsej Sloveniji, saj je ta bitka potrdila moralno silo borcev in našega naroda itd.« (Podčrtal I. J.. Loški razgledi 1972/3L Med drugimi cinizmi (npr. 0 vabljenju poštenih in neobremenjenih prijateljev) M. Tozon pokliče na pomoč Cankarja in njegovega Kurenta, ki je rekel, da »bodo tod živeli veseli ljudje«-Prav, prav. Toda v nadaljevanju (Kurentu pravi, da je bilo potem, ko je »stopil v gozd, njegovo srce tako polno bridkosti, da so se mu ulile solze.« In isti Cankar je tudi zapisal: »Strahopetec je, kdor zdaj trepeče... Kdo si? Kako misliš ti? Ali si mi brat ali nebrat?« Celo Jovan Vesel-Koseski je v svojem času vzkliknil: »Kdor ponižuje se sam, podlaga je tujčevi peti!« Kremeniti Fran Levstik pa je sovražniku zaklical: »A vendar glave ne uklanjam ter vam ne bodem je nikdar in brez bojazni še oznanjam: Ti slepec si, a ti slepar! S Tugomerjem pa je rekel: »— da krepko se bore do zadnje kaplje ter da nikdar ne ud ade se Nemcem... In občutljivi Simon Jenko: »' zlatih črkah v zgodovini se bero narodov čini...« Rahločutni Simon Jenko, duhovnik pa je Soči naročal simbolično: »... tačas pridni vse na dan, narasti, vzkl' pi v tok strašan!... ter tujce, zemlje lačne, utopi na dno razpenje-nih valov! Taki, ki zahtevajo zamenjavo dražgoškega praznovanja, rte morejo in nočejo razumeti niti tako jasnih besed, kot jih je zapisal nesmrtni France Prešeren, ko je s Črtomirom ugotavljal ono znano: »... manj strašna noč je v črne zemlje krili, ko so pod svetlim soncem sužni dnovi! Partizani smo jih pogosto ponavljali, saj so nam pomagale vzdržati v neenakem boju z okupatorji in njihovimi pomočniki! Zahteve Tozonove sorte zdaj v ljudeh vzbujajo dodatno zaskrbljenost, kajti vprašanje je, kako se bodo ljudje takega kova obnašali v razmerah, te bi se spet morda znašli pod kakih okupatorjem '". Tedaj bi nam dražgoški in podobni boji spet bili v pouk. čeravno se iz zgodovine slabo učimo. A tudi. če so zgodovinske vrednote relativne, bodo z oddaljevanjem časa dražgoški in podobni dogodki vedno bolj cenjeni. In prav gotovo se bodo enkrat našli tudi novi umetniki, ki se bodo spet lotili jilmske obdelave teh strahot in veličine, ko se je Galjot zaman loteval majhnega, a domačega, poštenega in domoljubnega Davida! P. S. Je po vsem tem res nujno, da ta ponižujoča zahteva pride na dnevni red občinske skupščine ? Ivan Jan, Kranj Partizanska 10/c Ustanovni koncert kranjskega komornega orkestra V našem kranjskem kulturnem življenju se dogaja bolj ma lo, pa še med temi dogajanji hi lahko "prave dogodke" v celem letu našteli na prste ene roke. Če govorimo o KULTURNEM DOGODKU z velikimi začetnicami, mislimo pri tem na doživetje, ki ga bomo pomnili Kranjčani še vrsto let. doživetje, ki je obogatilo in premaknilo življenje v nas samih. V mislih imamo ustanovni koncert kranjskega komornega orkestra 'CARNIUM" 11. novembra v župnijski cerkvi v Kranju. Novoustanovljeni komorni orkester je izvajal dela klasikov A. CORELLIJA. 1 Al.BINONIJA. G TART1NIJA, J S BACHA in J. HAYDNA. Ne bi opisovali, kakšno doživetje je bilo za nas poslušanje te prelepe glasbe, želeli bi le čestitali vsem. ki so prišli na idejo o ustanovitvi tega orkestra (verjetno ima največ zaslug pri tem dirigent in ravnatelj GS Kranj P& ter Skcrjanci'), in vsem. ki SO "> omogočili. To je Kranju manjkalo in to je temu mestu potrebno!!! Upam, dragi umetniki, da bo* tfe začetno pot nadaljevali nam nudili še veliko lepih trenutkov ob poslušanju vaših interpretacij skadateljev. ki jih tudi mladi zelo občudujemo in ceni' mo"' G. B. v imenu vseh prijateljev glasb* Petek, 14. decembra 1990 KULTURA UREJA: LEA MENCINGER 7. stran mmm, GLAS TURA Kulturnoumetniško društvo Sava Kranj še vedno kar uspešno deluje, čeprav je zaradi kriznih časov tudi njim precej priškrnjen kulturni dinar. Te dni so z izidom nove pesniške zbirke savskih literatov in njeno predstavitvijo na literarnem večeru spet opozorili nase. Za pestrost kulturnega življenja v tovarni že leta skrbi kulturni animator. Zadnja kulturna prireditev letos, ki je obeležila 70-letnico kranjske tovarne Sava. je bila v sredo zvečer v siražiškem domu krajevne skupnosti. Sodelavcem in Kranjčanom so člani savske literarne skupine predslavili novo pesniško zbirko Na Savskem bregu II (prva zbirka je izšla pred tremi leti), v katero so uvrstili po tematiki sorodne pesmi in prozo osmih avtorjev. Poleg verzov sta y njej tudi dve grafiki Agate Tro-jar in fotografije članov fotofilm-ske skupine savskega kulturnega društva. Savski literati so drugo zbirko pripravljali od izida prve in vanjo vložili skoraj vsa denarna sredstva, ki so jih v dveh letih dobili za svoje delo. Zbirko so ob pomoči mentorja tudi uredili s prostovoljnim delom pa so po prihodu besedila iz tiskarne lastnoročno dodelali brošure. Kljub trudu zbirka ne bi ugledala luči sveta, če ne bi Sava pomagala s storitvami svoje tiskarne. Petsto natisnjenih izvodov so namenili predvsem sodelavcem, drugi pa si jo bodo lahko ogledali v knjižnicah in knjigarnah. Sicer maloštevilna skupina savskih literatov je precej dejavna. "Pesmi redno objavljamo v tovarniškem časopisu, seveda nastopamo na prireditvah, že nekaj let pa skupaj z literati iz Iskre iz- dani literarne skupine med zbirke predstavitvijo nove pesniške menično prirejamo skupne literarne večere. Člani skupine se udeležujemo tudi vsakoletnih srečanj pesnikov in pisateljev začetnikov, kjer smo bili že nekajkrat nagrajeni. Nekateri od nas se hkrati poskušamo tudi na likovnem področju, je povedala predsednica skupine Agata Trojar. Tajnica KUD Sava Vesna Muravec pa je dodala, da bodo tokratni literarni večer verjetno v celoti ponovili v PRAVLJICA O MEZINCKU Režija: Peter Militarov Likovna oprema: Saša Kump Uprizoritev: Oder treh herojev Ker mnogim na fin de la siecle ni jasno, da je teater 20. stoletja nekaj drugega, kot je bil v času, koje Aristotel pisal »Poetiko«, si bomo ogledali koncept - breehtovski teater. Razlog za omenjeno odločitev je konotacija brechtovskeaa Pristopa do igre z vrnitvijo lutkovnega teatra. Predstava »Pravljica o Mezinčku« predstavlja to, kar Kant v filozofiji naziva »korak nazaj«. Korak nazaj ni korak reakcije, temveč vrnitev k temeljnem teatra, saj je to več kot potrebno, če se stavba ruši. Teater 20. stoletja je nedvomno pridobil ravno z B. Brech-tom, ki je stavbo gledališča podrl do temeljev in zgrabil novo stavbo. V novi stavbi je meja oder - gledalci zabrisana. Še več: gledalci postanejo oder, oder - gledalci. Torej v teatru gledalec ni več bilka, ki nemo vegetira ob aristotelskem loku predstave, temveč je breehtovski subjekt, ki razmišlja - o predstavi. Zares: pristop Zadnikove in Tepine v igri je pokazal, kakšno funkcijo in razsežnost ima gib, glas v povezavi z lutkami. Predstava je bila likovno čista po zaslugi Saše Kumpa in režijsko sveža zaradi Petra Militareva. Breehtovski pristop k predstavi je dal gledalcem nov doživljaj: čarobnost predstave, ki funkcionira 2golj na odru, je izginila. Skratka, gledalstvo sprva ni razumelo, kaj počno igralci med gledalci. A to je bil prvi in pristni kontakt z občinstvom, kakršnega klasični pristop težko izproducira, ki se tiu je živo odzvala in dobesedno - padla v tempo predstave. Možnost na sami predstavi se je skrivala v nadomestitvi »prave« igre z lutkovno, kar bi na drugi strani zahtevalo bistveno drugačno režijo, a predstavo samo bi napravilo še bolj lutkovno, kot Je bila Tomaž Kukovica Gallusova podoba in glasba - Takole vidi Jacoha Gallusa Carnio-"sa, svetovno znanega skladatelja slovenskega rodu, umetnik. Ob obletnici - naslednje leto mineva 400 let od njegove smrti - je pred r!»tkj,n jzs|a grafiCna mapa akademskega slikarja in grafika Čr-ornira Freliha. Umetnik je prelil glasbeno govorico v likovno tudi v podobe na koledarju /a leto 1991: umetniško oblikovan stenski ko- /jdar ima še "glasbeni dodatek" - Cl) ploščo z Gallusovimi pesmi-1 v izvedbi Slovenskih madrigalisiov. Koledar s ploščo je založilo Podjetje Gallus Carniolus, dobiti pa ga je mogoče tudi v Prešerno-«"m gledališču Kranj, v galeriji Sivčeve hiše v Radovljici in v galeri- Jl Atlas na Bledu. začetku prihodnjega leta v Škofji Loki. V načrtu imajo tudi predstavitve v nekaterih drugih delovnih okoljih, kjer tudi delujejo literarne skupine. Poleg literarne skupine KUD Sava združuje tudi folkloriste, vokalni oktet, fotofilmsko sekcijo in likovno skupino. Jedro vseh skupin so Savčani, nekaj pa je tudi zunanjih člano\. Pred leti, ko so za svoje delo od tovarne lahko dobili več denarja, so lahko plačali gostovanja in nakup opreme, pripomočkov in naprav, zdaj pa sredstva zadoščajo le še za najnujnejše. Člani skupin morajo marsikaj plačali iz lastnega žepa. žrtvovati pa tudi prenekateri dan dopusta, če želijo ohraniti svojo dejavnost. Žal se je s tem precej zmanjšal interes za delo v KUD. saj se ustvarjalci raje razdajajo tam. kjer je možnost zaslužka. Na srečo tovarna še vedno pomaga z nuđenjem prostorov za delo, storitvami, denarnimi posojili in občasnim nakupom opreme in aparatov. Kljub vse težjim razmeram ima Sava še vedno svojega kulturnega animatorja, ki pa mora poskrbeti tudi za vse, kar ima kakršnokoli zvezo s kulturo, pu vendar. To delo opravlja Vesna Muravec. ki pravi, da kljub skromnemu kulturnemu dinarju stanje pri njih še ni kritično. Upajo celo na boljše, odkar so v Savi KUD poslali pod okrilje no-vonastajajoče marketinške službe, saj v svojih že uveljavljenih skupinah vidijo tudi možnost za lastno promocijo. V današnjih razmerah delo kulturnega animatorja zahteva precej iznajdljivosti, da je lahko uspešno. V ta namen Vesna Muravec že dobro sodeluje z nekaterimi občinskimi Zvezami kulturnih organizacij, muzeji in Cankarjevim domom. Tudi v tovarniških prostorih je čutiti rezultate njenega dela. Delavci so se že navadili na navzočnost kulture v svojem delovnem okolju in bi že razstave slik v skupnih prostorih najbrž pogrešali. Vesna Muravec ima številne načrte in želje. Kmalu bo izšel zgodovinski zbornik tovarne, zbira pa tudi že gradivo za bodoči tovarniški muzej. Ta naj bi po vzoru muzeja v ljubljanskem Unionu postal živi muzej, prizorišče dogajanja in ne le prostor za eksponate. Lokacijo so že predvideli, za uresničitev zamisli pa je potrebno zbrati še sredstva. • T. J., Foto: J. Cigler DRUGAČNE ZVEZDE ZV0NETA ŠERUGE Ljubljana, 10. decembra - Te dni je v samozaložbi izšla druga knjiga našega znanega svetovnega popotnika in novinarja Zvo-neta Šeruge. Po uspehu prve knjige Potovanje k ljudem, je to drugi potopis, v katerem opisuje svojo pot z motojem okoli sveta. V zadnjih petih letih je namreč s sopotnico (sedaj pa tudi ženo) Romano Dobnikar prepotoval pet celin in petinšestdeset dežel. V tem času sta po vsem svetu opazovala življenje ljudi in drugačne zvezde, po katerih kjiga nosi ime. Pisatelj Brane Gradišnik je ob izidu knjige napisal: "Za Šerugovo priljubljenost je po mojem odločilna predvsem njegova zmožnost empatije, njegovega vži-vljanja v življenjske, da tako rečem, eksistencialne razmere posameznikov, mimo katerih ga pelje pot. "Knjiga Drugačne zvezde je, podobno kot Šerugova predavanja, prava poslastica za stare in mlade, za zahtevnejše in manj zahtevne bralce. • V. Stanovnik Kaj delajo mladi glasbeni ustvarjalci KANTATA DAMIJANA MOČNIKA Kranj, decembra - Po več krajših zborovskih skladbah in skladbah za komorne sestave ter enim orkestrskim delom, je Damijan Močnik iz Cerkelj na Gorenjskem, študent 4. letnika Akademije za glasbo v Ljubljani - smer kompozicija, napisal svoje prvo večje delo, kantato Klinopisi na besedilo Lojzeta Krakarja. Nocoj ob 19.30 jo bo na celovečernem koncertu v kranjski gimnaziji pod njegovim vodstvom prvič izvajal mešani pevski zbor Iskra. Glasba je pri Močnikovih že v rodu. Damijanova strica Jože in Janez Močnik sta .pred njim več let vodila iskrški pevski zbor, Damijan ga vodi zdaj že četrto leto, deset let je organist v Cerkljah, pet let vodi mešani in osem let dekliški pevski cerkveni zbor. več let pa se že poskusa in tudi uveljavlja s skladateljskim delom. Njegova dela so že izvajali nekateri /bori. oba cerkljanska, med drugimi pa tudi študentje na akademiji. Napisal je tudi orkestrsko delo "Sinf". po naročilu je za APZ France Prešeren napisal daljšo zborovsko skladbo "Romanje v Kelmorajn" na besedilo Lojzeta Krakarja. Trenutno piše daljše diplomsko delo, koncert za čembalo, klavir, orgle in orkester. Kantata Klinopisi je napisana za mešani zbor. tenor in bariton solo, /a kljunaste flavte, tolkala in harmonij. Sestavljena je iz treh delov: v prvem je vojna tematika z obsodbo nasilja, v drugem je glavna tematika Slovenstvo / Brižinskimi spomeniki in idiličnimi ljudskimi običaji, tretji del pa je osebna pesnikova izpoved o njegovi žalosti in upanju. Pri izvedbi kantate bodo sodelovali solista Marjan Trček in Miha Plajbes. ansambel kljunastih flavt kranjske glasbene šole, tolkala, mešanemu pevskemu zboru Iskra pa se bo pridružil tudi dekliški cerkveni zbor iz Cerkelj. V drugem delu bodo izvedli le dela skladateljev 20 stoletja in sicer Aniona Lajovica, Stanka Premrla. Alda Kumarja, Carla Orffa. Harolda Genzmerja, Beatlesov in Maksa Strmčnika. • D. Dolenc KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovem gledališču bodo jutri, v soboto, ob 10. uri uprizorili MOJCO POKRAJCUUO - zaključena predstava za Merkur Kranj, ob 11. uri pa bodo predstavo ponovili za WZ Škofja Loka in izven. V gradu Kieselstein bo v okviru lutkovnih sobot, jutri, ob 10. uri nastopila lutkovna skupina OŠ Šenčur s predstavo Janeza Bi-tenca ŠEST KUŽKOV. V galeriji Bevisa, Koroška 47, je odprta prodajna razstava akvarelov akad. slikarja Franceta Slane. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik odpirajo danes, v petek, ob 18. uri skupinsko razstavo likovnih del članov likovne sekcije Relik iz Trbovelj. V galeriji Kosove graščine je odprta prodajna razstava unikatnih ročno tkanih izdelkov Jerneja Ručigaja. JAVORNIK - V razstavnem prostoru Viktorja Gregorača bodo danes, v petek, ob 19. uri odprli razstavo likovnih del slikarja Franca Berceta, člana Dolika. VRBA, DOSLOVCE - Prešernova in Finžgarjeva hiša sta zaprti do 1. februarja 1991. KRANJSKA GORA - Liznjekova domačija je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 13. ure. PREDDVOR - V hotelu Bor je na ogled razstava slik in risb akad. slikarja Mateja Metlikoviča. PODBREZJE - V taverni Tabor bodo danes, v petek, ob_21. uri odprli prodajno razstavo slik na steklu in olj Simona Šubi-ca. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši je odprta novoletna prodajna razstava likovnih del. KROPA - V Bertoncljevi sobi Kovaškega muzeja Kropa je odprta novoletna prodajna razstava del akad. slikarja Kamila Legata. ŠKOFJA LOKA - V galeriji ZKO - Knjižnica razstavlja akvarele Štefan Bertoncelj. V galeriji Ivana Groharja razstavlja akad. slikar in grafik Črtomir Frelih, V galeriji Fara razstavlja akad. slikar Domen Slana. V stavbi Skupščine občine Škofja Loka razstavlja fotografije ■ Janez Pipan, član FK LTH Šk. Loka. Zbirke Loškega muzeja so z decembrom odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. Med tednom je možen obisk med 9. in 13. uro, po predhodni najavi na upravo muzeja (telefon 622-262). TRŽIČ - V Paviljonu NOB so na ogled fotografije podvodnega sveta avtorja Franca Golteza. NOVOLETNI KONCERT KZ PEKO TRŽIČ Tržič - Jutri, v soboto, 15. decembra, ob 19. uri se bo v Jožefovi dvorani na novoletnem koncertu predstavil Komorni zbor Peko Tržič pod vodstvom Jožefa Močnika. Koncert je razdeljen na dva dela, v prvem bodo na sporedu Gallusova dela in dela starejših slovenskih avtorjev, v drugem delu pa bo zbor največ časa posvetil slovenski ljudski glasbi. Program obsega osemnajst pesmi, z besedo pa jih bo povezovala Marina Bohinčeva. • B. Kuburič NOVOLETNA PREMIERA Jesenice - Jutri, v soboto, 15. decembra, ob 19.30 bo v Gledališču Toneta Čufarja novoletna premiera. Uprizorili bodo mladinsko spevoigro Jane Kolarič SALON EXPON. Predstavo so pripravili: režiser Rado Mužan, scenograf Jože Bedič, kije pripravil tudi tudi osnutke za kostume, glasbena oprema Tomaž Habe, korepetitor je bila Stanka Mencinger, koreograf Janez Mejač, kostumi so delo Danice Zemlja, mizarska dela je opravil Marjan Dolinšek. Igralsko ekipo sestavljajo starejši in mladi igralci: Jakob Kenda, Nataša Ravnikar, Manca Ogorevc, Elizabeta Jevtič, Irena Leskovšek, Katarina Odar, Martina La-kič, Halida Demič, Verica Petrova, Tjaša Alič in Fajla Pačič. Predstavo bodo ponovili v nedeljo, 16. decembra, ob 10. uri na otroški matineji. S predstavo bodo gostovali tudi po drugih slovenskih krajih. PREMIERA V MLADINSKEM GLEDALIŠČU Tržič - V telovadnici doma družbenih dejavnosti na Bračičevi 4 bodo danes, v petek, ob 18. uri premierno uprizorili Kajetana Kovica PAJACE K IN PUNČKA. Predstavo je pod režijskim vodstvom Gabrijele Bodlaj in Smiljane Knez pripravilo Mladinsko gledališče Tržič. Predstavo, v kateri imajo pomembno vlogo tudi lutke, traja pa 35 minut, so pripravili: za glasbeno opremo so poskrbeli Kozma Ahačič, Primož Ahačič in Maja Ahačič, gib oziroma ples je delo Nataše Sedminek, predstavili pa se bodo Alenka Šmid, Lena Bodlaj, Nina Pazlar, Alja Bertoncelj in Pija Bodlaj. Predstavo bodo ponavljali tudi po krajevnih skupnostih na prednovoletnih prireditvah, ki jih z obiski dedka Mraza organizira ZKO Tržič. • Boris Kuburič RADOVLJIŠKI TORKOVI VEČERI Radovljica - Polovico decembrskega programa, ki ga pripravljajo v radovljiški knjižnici, je mimo. Tretji torek tega meseca, to je 18. decembra, ob 19.30 bo na sporedu pogovor z magistrom Jožetom Urbanijo, vodjo knjižnice na Višji šoli za socialne delavce v Ljubljani, z naslovom "Dni mojih lepša polovica kmalo..." Ta mesec se tudi sicer v knjižnici poleg ustaljenega torkovega programa dogaja še marsikaj. Jutri, v soboto, ob 19.30 bodo predstavili pesniško zbirko Ingrid Peinkicher. Z avtorico nastopata Alenka Benedik in Brane Erman, kitara. Za otroke pa so pripravili pravljične ure in sicer ob četrtkih -naslednje bodo 20. decembra, ob 10. uri. Ob sobotah pa so ob 10. uri lutkovne predstave Zadnji teden decembra načrtujejo še filmski mini maraton - dopoldne bodo začeli z otroškimi in mladinskimi filmi, zaključili pa popoldne in zvečer s filmi za odrasle. V torek je zasedala slovenska skupščina Ugovor ostremu sistemu obrambe in zaščite Slovenska skupščina v torek ni končala dnevnega reda. Ponovno se bo sestala prihodnji teden. Sprejeti pa so osnutki davčnih zakonov, zakon o intervencijah v gospodarevu in še nekateri osnutki in predlogi za izdajo zakonov. Ljubljana, 11. decembra - Sprejeti so bili osnutki zakonov i financiranju javne porabe, o dohodnini, o davku na dobiček, davku na izplačane osebne dohodke, o davku za zagotavlja-ije sredstev za socialno varnost, o intervencijah v kmetijstvu in »roizvodnji hrane. Sprejetje bil zakon o intervencijah v gospodarstvo in zakon o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij v Sloveniji. Sprejeti so bili osnutki sprememb zakonov o položaju in plačah funkcionarjev in delavcev v državnih organih, zelena luč pa je bila prižgana za pripravo obrtnega zakona. Spremenjen je bil tudi zakon o volitvah, večina predlaganih zveznih zakonov je bila zavrnjena. Poslanci so ob tem predlagali, da naši delegati sploh ne bi več hodili v Beograd, pa to, da bi sedež Narodne banke Jugoslavije prenesli v tujino, ali vsaj v Ljubljano. Oba predloga sta bila zavrnjena. Sicer pa je bilo na torkovi seji zborov republiške skupščine, ki so zasedali na ločenih sejah, dogovorjeno, da bodo predlog zakona o zasebnem delu, ki ga že mesece ponuja v obravnavo liberalnodemokratska stranka, obravnavali na prihodnji seji, sprejem zakona o začasni ureditvi ugovora vesti v vojaški službi pa so odložili in ga bodo obravanavali le, če to področje ne bo urejeno v novem zakonu o obrambi in zaščiti. Osnutek tega zakona sta zbor občin in družbenopolitični zbor obravnavala že pretekli teden, tokrat pa je o njem razpravljal zbor združenega dela. Glavni ugovori so bili, da je osnutek zakona preveč militanten in bolj radikalen kot sedanji zvezni zakon. Vse skupaj je preveč grajeno na vojaški osnovi, zbor pa je tudi predlagal, da bi sprejeli dva zakona: o obrambi in o zaščiti. Predstavniki sekretariata za ljudsko obrambo so odgovarjali, da gre v bistvu za začasen zakon, ki za obrambo in zaščito uveljavlja predvsem merila strokovnosti, ne pa množičnosti, kot je v veljavi sedaj. Skupščina se je seznanila tudi z informacijo o položaju italijanske in madžarske narodnosti v Sloveniji. Radikalni pogledi, da naj imajo Madžari in Italijani v Sloveniji samo toliko pravic, kolikor jih imajo Slovenci v teh državah (načelo recipročnosti), so bili zavrnjeni. Vlada pa je bila zadolžena, da parlamentu pripravi celovito informacijo o položaju Slovencev v zamejstvu ter Romov in pripadnikov drugih narodnosti v Sloveniji. # J. Košnjek Vlada upoštevala pripombe poslancev Večje olajšave pri dohodnini Ljubljana, 12. decembra - Plače se prihodnje leto realno ne bodo zmanjšale, je zagotovil slovenski izvršni svet po današnji seji, na kateri je oblikoval predloge novih davčnih zakonov. Upošteval je večino pripomb, ki so jih na osnutek izrekli poslanci, predvsem na ostro obdavčevanje dohodnine. V predlogu zakona je nova, milejša lestvica obdavčevanja dohodnine. Davčna obveznost pa bo veljala za vse, obdavčen bo ves dohodek. Za razliko od ostrega osnutka so v predlogu pri dohodnini večje olajšave za vzdrževane družinske člane, zlasti za otroke. Tako naj bi se osnova za prvega otroka zmanjša za osem in ne le za pet odstotkov, olajšave pa bodo za vsakega naslednjega otroka. Nove so tudi olajšave za invalidne in duševno ter telesno motene otroke. Obdavčevanje državljanov bodo med letom sproti prilagajali družinskim razmeram, bremena davkov bodo razdeljena na vse družinske člane, tudi na upokojence, lestvica obdavčevanja pa ne bo strogo progresivna, kot je bila v osnutku, ampak stopničasta. Republika bo z milejšo zakonodajo zbrala manj denarja in ga bo treba dobiti z ostrejšim obdavčevanjem drugih zavezancev, zakon o dohodnini pa bo treba dopolniti, ko bo sprejeta nova socialna zakonodaja. • J. K. Popestritev novoletnega vzdušja v Ljubljani Veseli december Ljubljana, 12. decembra - Pionirski dom - Center za kulturo mladih in ljubljansko Gospodarsko razstavišče sta letos, glede na velik lanski odziv, pripravila novoletno prireditev, ki sta ji dala ime "Veseli december." Pripravili so zanimiv kulturno zabavni program, ki bo vsak dan potekal kar na štirih prizoriščih. Otroci bodo svoje spretnosti pokazali in dograjevali v tako imenovanih delavnicah, kjer bodo slikali, fotografirali, ki-parili in se šli lutke. Poseben prostor bo namenjen lutkovnim predstavam, saj bo odigranih kar deset različnih igric z nekajkratnimi ponovitvami. V okviru razvedrilnega programa se bodo predstavile plesne šole, pa čarovnik in modne revije. Poleg tega pripravljajo gledališke predstave, predvajali pa bodo tudi mladinske filme in risanke. Tudi prodajni del prireditve bo organiziran na kvalitetni ravni saj so posebne komisije izbrale najboljše prodajne programe. V času, ko bodo starši nakupovali, pa jih bodo otroci lahko počakali v igralnici Muce Copatarice, kjer bodo nanje pazile vzgojiteljice Sezama - servisa za malčke. Prireditev je nekomercialna, saj oba organizatorja vodi cilj, da obiskovalcem ponudijo čimveč estetskega, kulturnega in zabavnega užitka. Vrata "Veselega decembra" se bodo odprla 14. decembra, prireditev pa.bo trajala do 29. decembra. Vstop na prireditve je brezplačen. • V. S. Novoletni otroški mozaik Pojutrišnjem, v nedeljo, 16. decembra, ob 10. uri bosta Mladinsko gledališče ter Zveza kulturnih organizacij Tržič kranjske otroke razveselila z »Novoletnim otroškim mozaikom«. Predstava bo v kranjskem Kinu Center, vodila jo bosta gospodična Cofka in klovn Peter Nos, v zabavni prireditvi pa bodo otroci videli smešno igrico in prisluhnili otroškim pesmicam. Predstavili se bodo tržiški otroški pevski zbor Sončni žarek pod vodstvom Marije Gašperlin in Milene Hostnik, plesna skupina Mišmaš, v otroški modni reviji butik Pedenjped, trgovina Bimbo, Kokra Kranj, Peko Tržič, Miran Markič - izdelovanje copat ter frizerstvo Mirjana Brešič. Za koreografijo in režijo Novoletnega otroškega mozaika je poskrbela Alenka Dolenc - Križaj, vstopnina je 40,00 din. m. Valjavec Minister dr. Peter Vencelj o novem šolskem zakonu Zakaj bi vsevprek ravnatelje? Kranj, 11. decembra - 19. decembra prihaja v republiški parlament osnutek Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (t.i. šolski zakon) kot izpeljanka Zakona o zavodih, ki korenito spreminja položaj šol in pedagoških delavcev, vlogo ravnateljev, sistem financiranja in razdelitev pristojnosti med republiko in občinami. O organizacijskih in vsebinskih spremembah na področju vzgoje in izobraževanja, ki naj bi jih z "nežnim" prehodom začeli uveljavljati takoj po sprejetju šolskega zakona pa nekako do začetka naslednjega šolskega leta, je danes govoril kranjskim prosvetnim delavcem minister dr. Peter Vencelj. Vrtci, osnovne, srednje šole. menjali veliko denarja, njihove plače presegajo plače na univerzi, medtem ko v nekaterih občinah osnovno-. šolski učitelji dobivajo le šest do sedem tisočakov. Do sprejetja novega šolskega zakona in republiškega proračuna izenačitev ni mogoča, razen morda s sprejemom interventnega zakona, če se bodo razkoraki med plačami še naprej povečevali. univerze bodo poslej javni izobraževalni zavodi, in to neprofitni, kar pomeni, da bo tudi poraba njihovega dobička, če ga že bodo ustvarili, omejena, namenjena predvsem za izboljšanje delovnih pogojev, kakovosti pouka, permanentno izobraževanje zaposlenih, nikakor pa ne za plače. Ustanovitelji vrtcev, osnovnih in glasbenih šol bodo občine ali mesta (po sedanjem sistemu lokalne samouprave), zavodov za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju lahko tudi republika, če s svojo dejavnostjo pokrivajo širše območje, republika bo tudi ustanoviteljica srednjih šol, domov za učence in študente, višjih in visokih šol, fakultet in akademij. Iz izobraževalnih zavodov se umika sedanji model samoupravljanja. Upravljanje bo v rokah ravnatelja in sveta zavoda, v katerem bodo predstavniki ustanovitelja, staršev, učencev, študentov, pedagoških in strokovnih delavcev. "Po splošnem zakonu o zavodih bi bilo potrebno v treh mesecih razpisati vsa ravnateljska mesta. Izgovoril sem si rok do začetka novega šolskega leta. Bojazen, da bomo kar vprek menjali ravnatelje, je odveč. Zamenjave bodo nujne le tam, kjer ustanovitelj ugotovi, da ravnatelj svojega dela ne zmore, ga ne opravlja dobro. Bolj "strupen "je 22. člen Zakona o zavodih, ki omogoča ustanovitelju, da ravnatelja predčasno razreši." Ravnatelj, ki se iz "ekonoma" spreminja v pedagoškega vodjo (državnega uslužbenca), dobiva z novim zakonom pomembna pooblastila, saj določa notranjo organizacijo dela, sistemizacijo delovnih mest, odloča o pravicah, dolžnostih in ugovorih delavcev, namešča in odpušča delavce, skratka, v rokah ima škarje in platno. Zaradi tega se bistveno povečuje njegova osebna odgovornost (za svoje delo bo odgovarjal ustanovitelju). Ravnatelja bo imenoval izvršni svet ustanovitelja po javnem razpisu. Poleg javnih izobraževalnih zavodov šolski zakon omogoča tudi "druge" izobraževalne zavode, ki jih ustanovijo podjetja, zadruge, skupnosti, posamezniki. Potreba po zasebnem delu se kaže zlasti na področju umetnosti in domače obrti. Javni zavodi bodo izvajali javne programe, ki jih sprejema strokovni svet Republike Slovenije (univerza je pri tem avtonomna). Tudi "drugi" zavodi bodo lahko predlagali svoje programe y potrditev strokovnemu svetu. S tem bi njihovi programi ali deli programov postali javni, podvrženi enakemu državnemu nadzoru (inšpekciji) kot programi javnih šol. V ministrstvu bo oblikovana posebna inšpekcijska služba (pet do deset ljudi), ki bo opravljala kadrovski, finančni in drugi nadzor ter ščitila interese učiteljev, učencev in države. Pomembna novost, ki jo prinaša zakon. je. da bodo vsi osnovnošolski in srednješolski učitelji v službi Republike Slovenije. To pomeni, da bodo tudi plače osnovnošolskih učiteljev prihajale iz republiškega proračuna in da bodo izenačene. Trenutne razmere so namreč take, da dobesedno kličejo po intervenciji. V občinah, kjer so "pozabili" /nižati prispevne stopnje, dobivajo šole "Zdaj se šolam plačuje dejavnost, program, po novem se bo sistemizacija, število učiteljev, potrebnih za izvajanje javnega programa. Sistemizacijo bo predlagal ravnatelj in potrdila republiška vlada. To pomeni, da se bo za "imidž" šole treba potruditi. Ravnatelj bo določil, katere krožke, denimo, bodo učitelji morali voditi. S tem, ko bo ravnatelj nastavljal in odpuščal učitelje, bodo učitelji bolj kot doslej zainteresirani tudi za stalno strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje. Letošnja vsota za ta namen ni porabljena!" "Ceno učiteljevega dela bo določala kolektivna pogodba. Splošna kolektivna pogodba, ki jo je oblikoval neodvisni sindikat pedagoških delavcev, trenutno ne koristi, ker postavlja previsoko ceno. Sprejemljiva bi bila le ob zmanjšanu števila zaposlenih. V ministrstvu imamo vse podatke, ki naj bi bili podlaga za ocenjevanje učiteljevega dela. Z zaostrenimi pogoji nastavljanja učiteljev skozi model permanentnega izobraževanja predvidevamo normalno hierarhijo v plačah, ki se bo odražala z napredovanji v nazive mentor, svetovalec, pedagoški delavec z visoko izobrazbo in svetnik. Razpon bo zaradi vkleš-čenosti v omejen proračun zaenkrat minimalen, praviloma pa naj bi učitelji z vsakim imenovanjem pridobili dvajset odstotkov večjo pla- Republiški parlament bo določil t.i. nacionalni program, ki bo zajemal sedanji obvezni program in nekatere nujne "nad" sestavine, denimo podaljšano bivanje v prvih razredih, sofinanciranje prevozov otrok v šolo. izobraževanje učiteljev. Za dejavnosti, ki bodo presegale nacionalni program, bodo šole morale najti denar drugje (z novim davčnim sistemom se bodo prispevki za izobraževanje do določenega deleža odštevali od davčne osnove oziroma dobička podjetij). Žal v naslednjem letu, dveh ni mogoče pričakovali realnega povečanja denarja za šolstvo, racionalne rešitve bo treba poiskati znotraj. Kljub temu bo ministrstvo ponudilo parlamentu tri različice nacionalnega programa. Republiška vlada bo sprejela normative in standarde /a vodenje, upravljanje, servisiranje izobraževalnih programov, ki bodo st rož j i od sedanjih in bo zavode prisilila, da iščejo racionalnejše rešitve, zmanjšujejo število admi-nistrativno-tehničnih delavcev, oblikujejo skupne finančne servise in podobno. Model, ki bo pripravljen najkasneje do konca marca prihodnje leto, bi poskušali oživiti že v prvem polletju. V obrisih se že kaže tudi rešitev vprašanja pristojnosti nad sistemom izobraževanja odraslih, ki je v zahodnih deželah pravilo; ma v ministrstvu za šolstvo, pri nas pa so si ga doslej podajale Gospodarska zbornica Slovenije, izobraževalna skupnost, komite za izobraževanje in komite za delo. Projekt izobraževanja odraslih je v sklepni fazi, njegov po-glavitni cilj pa je, da spodbudi odrasle k permanentnemu strokovnemu izobraževanju. Po podatkih se Slovenci povprečno izobražujemo v organiziranih obli; kah le štiri ure na leto, v Evropi najmanj desetkrat več. "Pomen znanja in izobraževanja, s tem pa tudi ugleda prosvetnih delavcev, sodi v koncept širšega strateškega vprašanja smeri družbenega razvoja Republike Slovenije-ki bi ga nujno morali oblikovati v parlamentu. Zagovornik gimnazije sem predvsem zato. ker je v teh razmerah to najboljši program, saj ne vemo, kakšne kadre bomo v Sloveniji potrebovali, kam bo šel naš razvoj." H. Jelovčan Škofja Loka in 30. junij 973 So freišinski gospodje ponemčevali? Poskus zgodovinske osvetlitve 30. junija 973, po katerem naj bi na pobudo SDZ praznovali občinski praznik. Škofja Loka, 13. decembra - Slovenska demokratična zveza Škofja Loka je oktobra predlagala, naj bi namesto 9. januarja, v spomin na oborožen upor Cankarjevega bataljona v Dražgošah in krvavo maščevanje okupatorja nad nedolžnimi vaščani 1942. leta, za občinski praznik izbrali bolj optimističen dogodek iz slavne zgodovine Škofje Loke, to je 30. junij 973, ko je z darilno listino nemškega cesarja Otona II. freisin-škim škofom Škofja Loka prvič omenjena. Pobuda SDZ ima zagovornike tudi v drugih političnih strankah, medtem ko ji nekateri, zvečine nekdanji borci, ugovarjajo predvsem iz razloga, zakaj slaviti dogodek, ki pomeni začetek ponemčevanja škofjeloškega ozemlja. Da bi osvetlili zgodovinsko resnico, je SDZ sinoči v hotelu Transturist pripravila pogovor z akademikom prof. dr. Bogom Grafenauerjem. Zal udeleženci uglednega gosta niso pričakali. Da ne bi šel večer docela v nič, so na to vprašanje poskušali odgovoriti sami. Igor Gorenc: »Sem proti, da se slavi datum, ko smo v listinah pr- Povezovalec pogovora Mojmir Tozon je k besedi izzval dr. Metoda Benedika, dekana teološke fakultete in predstojnika Kapucinske knjižnice v Škofji Loki. »Leta 962 je Oton L začel formirati sveto rimsko-nemško cesarstvo. Proti močnim fevdalnim gospodom se je hotel upreti predvsem s pomočjo cerkve. Organizirati je začel državno cerkev. Škofom je podeljeval velike fevde in jih tako napravil za svoje vazale. S tem se začenja t.i. laična investitura, ki prinaša tudi podkupovanja, kupčevanja, predvsem plemiči se trudijo dobiti škofovske fevdalne službe za svoje drugo ali tretjerojence. Za Cerkev je bila največja poguba prav fev-dalizacija, nobena stvar ni tako prizadela njenega poslanstva. Škofjeloško ozemlje je freisin-škim škofom podaril cesar Oton II. O tem pričata dve darilni listini iz leta 973, prva z datumom 30. junija, druga 23. novembra. Posamezna območja so tedaj fevdalni gospodje naseljevali - primer Škofja Loka, Zgornja savska dolina - vendar priseljevanje ni bilo tako močno, da bi lahko govorili o ponemčevanju. Prebivalstvo se je sčasoma zlilo.« Vincencij Demšar, zgodovinar, predsednik škofjeloške vlade: »Razprava o prazniku kaže na nepoznavanje naše zgodovine. Častni meščan dr. Pavle Blaznik je dobil naslov ob 1000-letnici Škofje loki- za svoje delo Škofja Loka in loško gospostvo. Loški prostor je od vseh slovenskih historično najbolje raziskan. Dr. Vilko Novak se je ukvarjal z vprašanjem, kdaj se je pri nas pojavil pojem narod. Pred tisočletjem se ljudje še niso ločevali na Slovence in Nemce, niso se obremenjevali z nacionalnostjo.« Prof. dr. Bogo G rojena uer je v pogovoru za žirovski radio pojasnil velik pomen leta 973 za Slovence in Se posebej za Ločilne Poudarja izključilo vlogo srednjeveškega procesa nastajanja kulturne zemlje, torej poselitve, in pravi, da je prišlo do prebuditve narodne zavesti šele v 18., pri Slovencih v 19. stoletju. »Nastajanje zemljiških posestev na naših tleli pomeni bistven gospodarski prelom, začetek - za tedanji- čase - modernega poljedelstva, ko je lahko na istem ozemlju živelo približno trikrat več ljudi kol prej. Škofjeloško, pretežno hribovsko ozemlje, tedaj večidel še pokrito z gozdom in zalo dokaj prazno, je šefe z semtjlSktm gospostvom začelo naslajati kol slovensko ozemlje. Kaj pomeni kolonizacija, ki se je začela po tem. lepo povedo podatki, ki jih je zbral prof. dr. Pavle Blaznik: v dolinah obeh Sor je bilo 1160. leta 157 organiziranih kmetij s povprečno 4,5 prebivalca na eno, skupaj 865 ljudi. Leta 1291 je bilo 748 kmetij s 3900 prebivalci, do 1501. leta se je število kmetij povečalo samo še za devet in za 47 kajž...« vič zapisani. Enaki so bili slovenski in nemški tlačani, gospodje so bili Germani. Otoni so uničili Venete, dajali vso moč fevdalcem in škofom, vladali s silo in vero. Nisem za zamenjavo prazniku, pri katerem gre za upornost, boj z* samostojnost, s praznikom, ki \e znak podložništva.« Igor Cuzelj: »Zakaj se izbira samo med Dražgošami in letom 973? Sicer pa je to edina tema. s katero se lahko brez škode počaka, se dobro premisli. Nekaj lw bi lahko shajali tudi brez praznika, saj nimamo česa praznovati, naboj, ki se vlaga v te debate. pa bi raje usmerili v probleme, ki ne morejo čakali.« Borut Bajželj: »Junija se da povsem drugače praznovati kot j*1* nuarja. Na praznik je treba g'e' dati tudi s praktične plati.« Razprava je torej presegla z1!' črtano temo, zgodovinsko osvetlitev 30. junija 973. Kot je deja1 župan Peter Hawlina, se bo po Ji' ključku razprave o prazniku 1 občinskem parlamentu videlo-kaj Ločani hočejo. »Prepričan sem, da 9. januarja niso imeli z«| svoj praznik, od njih, nas je tud' odvisno, ali se bo kaj dogajalo 30. junija. Po statutu je 9. januar še občinski praznik, vendar ga ' razen množične spominske šport' no-rekreativne prireditve v Dražgošah - ne bomo praznovali « * H. Jelovčan Petek, 14. decembra 1990 REPORTAŽA 9. STRAN @®IElIM©ISnGLAS Po sledeh ljudskih umetnikov Konjedičeve jaslice Danes bodo v prostorih Kmečkega glasa v Ljubljani odprli razstavo o slovenskih jaslicah. Med njimi bo nedvomno vzbujala pozornost sveta družina, oblečena v slovenske narodne noše - delo mojstra keramike pokojnega Franceta Konjediča iz Stražišča. Očetovo delo je prevzel sin Viktor, akademski kipar, in Konjedičeve jaslice tako še vedno v slovenske domove prinašajo toplino in domačnost. Glina je Franceta Konjediča privlačila že od otroka. Ni bilo lepšega zanj kot v kakšnemlepo urejenem vrtu, na balkonu ugledati malega pisanega palčka. In bolj ko mu je oče, železničar v stari Avstroogrski, govoril, da je umetnik berač, še nemško svaril, "ein Kunstler -ein Bettler", bolj ga je vleklo v glino. Pridno se je izučil za strojnega ključavničarja in v Ljubljani popravljal lokomotive, zraven pa sanjaril o keramičnih figuricah. Nikoli ni popustila ta velika ljubezen. Kot železničarska družina so se veliko selili, od Slovenj Gradca, kjer je bil rojen, do Kranja, kjer so nazadnje pristali na železniški postaji. Kjerkoli so se ustavili, je že našel kakšnega lončarja. Tako se je učil in delal pri nekem lončarskem mojstru na Ptuju, menda se je pisal Maister, ter pri nekom v Ribnici. Ko so se priselili v Kranj in je kazalo, da bodo tu tudi ostali, si je pod Šmarjet-no napravil lopo in zraven postavil veliko tunelsko peč. V začetku tridesetih let je bilo. Tu je dajal duška oblikovanju v glini, basal peč, kuril, žgal in ven je prihajalo vse mogoče: od škratov do punčk in fantkov pa do nabožnih kipcev. Z jaslicami je začel sredi tridesetih let, ko so mu od nekod z Bavarske prišle pod roko figurice jaslic. Njegovi pastirci in sveti možje so bili bolj jutrovski, bolj palestinsko oblečeni. In ko je začel z izdelavo, malce po svoje prikrojeno, ko je pogodil vladajoči okus, se je odprl ne-sUrten trg. Konjedičevi pastirci, sveti trije kralji, sveta družina, ovčice, so bili brez konkurence. Dve velikosti jih je delal v začetku, manjše hišne in večje za katedrali, Dubrovniku, Čakovcu, Mostarju. In tudi preko meja naše domovine: v Švici, Ameriki, Avstraliji. Zdomci si jih želijo, da si z njimi pričarajo v svoje nove hiše stari dom. Vesel je bil oče Konjedič, ko je videl, da gresta tudi sinova po njegovih stopinjah in sta prav tako našla svoj življenjski smisel v ustvarjanju v glini. Mlajši Viktor je postal celo akademski kipar, pri prof. Zdenku Kalinu je diplomiral. Zdaj se figuricam jaslic že pozna njegova roka. - Foto: D. Dolenc cerkve. Pred vojno jih je delal že v štirih, petih velikostih. Komaj je zmagoval naročila. Sin Viktor, akademski kipar, ki je obrt prevzel po njem ne bo nikoli pozabil vročine tunelske peči, kamor je moral basati butaro za butaro, kako so odkupovali drva in butare pri besni-ških in okoliških kmetih, in tudi ne vrst čakajočih pred Božičem, ki so želeli priti do Konje-dičevih jaslic, ki so slovele za najlepše. Veliko slovenskih cerkva se ponaša z njimi, med drugimi Stična, Besnica, Šmartno pod Šmarno goro in drugod. Tudi po vojni so bile jaslice zelo iskane in veža je bila, se spominja Viktor, v pred-božičnem času vselej polna. Danes segajo Konjedičeve jaslice daleč po Jugoslaviji in najdete jih v Trogiru, v splitski In najdejo se zbiralci, kot je prof. dr. Buchhoiz iz Nemčije, ki se je na sam škofovski ordinat v Ljubljano obrnil, da bi izvedel, kje bi dobil prave slovenske jaslice. Te dni si jih bomo lahko ogledali na razstavi pri Kmečkem glasu v Ljubljani. Tudi Konjedičeve bodo razstavljene, očetove in Viktorjeve. Očetova posebnost so jaslice v slovenskih narodnih nošah. Jožef ima dolgo suknjo, na njej stari slovenski ornamenti, Marija kleči, ruto ima nazaj zavezano, kot gorenjske matere, Jezušček leži v visoki, slovenski zibki. Vse je bogato ornamentike, ki jo je oče Konjedič tako zelo rad imel. Te njegove figure so bile med prvimi, še iz mavca, unikati, kakšnih 30 cm visoke. Šest velikosti jaslic je delal. Najmanjše je Viktor opustil. Tako miniaturne so, skoraj filigranske, da se z njimi preveč zamudi. Oče je imel ambicije, da bi delal celo plastične, prav te najmanjše, ker plastika bolje drži konturo. Toda Viktcr je spoznal, da plastiko lahko dela vsak graver, v hiši bi stali stroji, avtomati, vse to pa je daleč od umetnosti in pravega ustvarjanja. Keramika je topla, domača, figura stabilna in čeprav ima za vlivanje kalup, dve figurici nista enaki. "Že ko jemlješ iz kalupa, vzameš vsako drugače. Premakneš roko bolj gor ali bolj dol, glavo sem in tja, pa je v drugačnem gibu. Da o barvanju ne govorim. Vse barvamo ročno. To je od vsega najtežje delo. Posebej pri očeh je treba najbolj paziti, daje pogled pravi, da ne žival ne človek ne škili. Zamislite si škilečo ovco! Posebna znanost je "šatiranje" ali osenčenje, da občutiš senco v gubi oblačila, prehajanje barv iz svetle v temno in obratno. In robovi, pozlate! Poskusite potegniti enakomerno črto na robu Jožefovega plašča ali na kapi katerega od kraljev! Zlepa je ne boste." To je stvar dolgoletne prakse, rutine, mirne roke, pa seveda, tudi znati je treba. Viktorje pravi mojster svojega poklica. Nič čudnega, da se iz vseh krajev Jugoslavije, celo s Kosova, Bosne, z raznih krajev Srbije in Hrvatske oglašajo ljudje, da bi jim naredil kip za njihovo kapelo, cerkev, za njihovo hišno znamenje. Koliko svetih Nikolajev, Antonov, Frančiškov Asiških, Marij - Kraljic miru, src Jezusovih, sploh pa sv. Florjanov, je šlo iz njegove delavnice. Tudi v lesu dela. Leseni Jezus na razpelu na Šmarje-tni gori je njegovo delo. Oblikovanje v lesu mu zelo leži, toda ker je za les umetnikov veliko, za keramiko pa malo, se je drži. Pa tudi tradicija pri hiši je keramika in tej bo ostal zvest. Še bodo iz Konjedičeve hiše pod Šmarjetno nad Kranjem prihajale jaslice. Vedno bolj po Viktorjevo oblikovane, vedno bolj slovenske in naše. • D. Dolenc Kmetje zahtevajo svoj dom Zadružni dom so kar odvzeli Kranjska Gora, 13. decembra - Kmetje v Kranjski Gori se še spominjajo, kako so sami zgradili svoj zadružni dom, ki so jim ga v letih po vojni kar odvzeli. Nenehoma so poslušali pripombe, da kmetje v Kranjski Gori in v okolici nič ne pomenijo. Zdaj svoj zadružni dom nasproti Liznjekove domačije zahtevajo nazaj! Kmetje iz Kranjske Gore, drugo. V tistem času so dobili v Gozd Martuljka in Srednjega uporabo še Jalnovo žago, ki so Vrha so že leta 1944 sklenili, da jo sami obnovili. Zadružniki bi bilo dobro, ko bi v Kranjski niso imeli svojih prostorov in Gori ustanovili kmetijsko za- so jih zato vzeli v najem pri NOVINARSKI VEČER v dvorani kulturnega doma Franceta Prešerna na Breznici sobota, 22. dec, ob 19. uri Podelili bomo priznanje Gorenjskega glasa krajevni skupnosti Žirovnica Lavtežarju. Vsebolj pa so razmišljali, da bi sami zgradili svoj, zadružni dom. O tedanjih razmerah in o gradnji zadružnega doma, ki ga danes kranjskogorski kmetje hočejo dobiti nazaj, govori Andrej Tarman, ki je bil v tistih letih prvi predsednik kmetijske zadruge Kranjska Gora. »Nasproti Liznjekove domačije je bil star objekt, ki smo ga v kasnejših letih podrli in napravili svoj zadružni dom. To je bilo leta 1954, z objektom pa smo gospodarili tisti kmetje, ki smo se ukvarjali samo s kmetijstvom. V njem je bila trgovina z vsem, kar so kmetje potrebovali. Veseli smo bili, saj smo bili končno pod streho - žal pa to ni trajalo dolgo časa. V kasnejših letih so bile ukinjene kmetijske zadruge, ki so jih ustanovili sami kmetje. Zadruge so bile že ukinjene, vendar so ostali vsi zadružni domovi last kmetov - le nam, v Kranjski Gori, je bil odvzet tudi zadružni dom. Nenadoma se je pojavil pri nas v zadrugi zastopnik kmetijske zadruge iz Radovljice in tako mimogrede omenil, da bi bil ta zadružni dom primeren za gasilce v Kranjski Gori, češ bolje je, da ga dobijo gasilci kot kakšna druga organizacija. Kmetje smo bili na moč presenečeni nad takim predlogom, saj smo komaj čakali in trdo delali, da smo postavili naš zadružni dom. No, tedaj se je ta zastopnik poslovil in omenil, da še pride. In je na našo nesrečo in na našo žalost spet prišel in prinesel s seboj tudi načrt, kako nam bodo napravili nov zadružni dom. Seveda od tega ni bilo nikoli nič! Nam je bil zadružni dom odvzet in dan gasilcem. Seveda nimamo nič proti gasilcem, a kmetje smo vedeli, da je bil v nekem načrtu za Kranjsko Goro načrtovana lokacija za nov gasilski dom. Kmetov nas je v Kranjski Gori res malo in se morda zato zdimo vsem nepomembni. Slišali smo že pripombe, da tukajšnji kmetje malo pomenimo in da obenem tudi nič ne rabimo. A odgovarjamo, da še vedno znamo dobro kmetovati, še zmeraj se pase živina na Preseki, še vedno se zemlja kultivira in mi je tudi ne onesnažujemo. V minulih desetletjih se je na območju Kranjske Gore veliko gradilo, dajale so se parcele za vikende, vsak, ki je prišel v Kranjsko Goro in prosil za parcelo, jo je tudi dobil. Mislim, da imamo tudi kranjskogorski in okoliški kmetje pravico do skupnega, kmečkega doma, še posebej, ker je bil naš in smo ga sami zgradili, a so nas hudo prizadeli, ko so nam ga vzeli. Zato smo že vložili zahtevek pri pristojnih občinskih organih, da se nam neupravičeno in nezakonito odvzeti zadružni dom vrne...« • D. Sedej 5COH Kvatrne vraže »na Bohinjski način« Mnogim ni jasno, kaj so kvatre. Morda jih poznajo še po reklu: na vsake kvatre enkrat, ali: je kumern kot kvatrni petek. Bohinjci ne rečemo kvatre, ampak kvatri, torej so kvatre v Bohinju moškega spola. Beseda je latinskega izvora: quattuor tempora, kar pomeni štirje časi. Tako se je včasih delilo cerkveno leto, po novem rimskem koledarju so kvatre odpravljene: v pratiki pa jih še najdemo. Prvi kvatrni teden pride po pepelnici, drugi po binkoštni nedelji, tretji pa v tednu po 14. septembru; ta nedelja je posvečena spominu povišanja sv. Križa. Četrti in najstrožji pa je tretji teden v adventu, to so tako imenovane božične kvatre. V kvatrih so se morali postiti trikrat na teden: ob sredah, petkih in sobotah. Ženske so bile za v cerkev temneje oblečene. Še posebno so morali moliti za rajne in se zahvaljevati Bogu za prejete zemeljske dobrote. Včasih so kvatre silno spoštovali. Neka žena mi je pripovedovala, da so stari ljudje verjeli, da bo imel tisti, ki spoštuje kvatre, po smrti z zlatimi črkami zapisano okrog glave. Krščanske kvatre so prekrile prvotna poganska obredja. V kvatr-nih tednih se ni smelo fantovati, torej hoditi k dekletom v vas, ve-seljačiti, prati, presti, hoditi na lov itd. Presti so smeli samo do večerje, ker bi po njej prišel hudobec prest. To res kaže še na poganska izročila, ki so se prekrižala s krščanskimi. V kvatrih se menjajo letni časi in takrat imajo posebno ponoči oblast hudobne pošasti, hudič, coprniki in coprnice, Kvatrnjek. Torklja, vedanjci, peklenska jaga in še mnoga hudobna bajeslovna bitja. Coprnice in coprniki so imeli na jesenski kvatrni teden shod na Kamnjah pod Švigeljčevo lipo. Mnogo hudega so storili ljudem, samo tistemu, ki je znal »ventati«. niso mogli do živega. Zato so se v Bohinju zelo bali tudi jesenskih kvatrov, čeprav v ljudskem izročilu božične veljajo za najhujše. Tak čas so najraje ostajali doma, saj so se tudi podnevi bali nesreč ali celo izginotij v gozdu in v gorah nasploh. Tudi peklenska jaga prihrumi v kvatrnih nočeh. V groznem trušču pridrvijo živali vseh vrst. tulijo, lajajo itd. Gorje, da te sreča ta divja jaga in se ji ne umakneš. Leči moraš v »kolesnico« ali v razor, sicer te raztrgajo na drobne kosce. Nadvse pa so spoštovali kvatrno nedeljo, da se še česati niso upali, kaj da bi se še v ogledalo gledali ali čistili čevlje. Trske za kurjavo so si narezali že prejšnji dan. Neka žena je nekoč predla na kvatrni petek zvečer. Ponoči pa ji je Torklja prinesla devet vreten pred vrata in ji zabičala: »Če tega do jutra ne spredeš, boš ubita.« Tudi na sv. Vincenca dan se ni smelo presti. Neka ženska se je vseeno lotila preje, rekoč: »Svet Vincenc gor al dol, kodelja* mora dol!« Potem jo je kodelja ubila. Nekoč je neka mati svarila svojega sina, kije silil v gozd na kvatrno soboto: »Na hod v gojzd po kvade v zboto kvatrno, da zlo te ne napade, čuj prošnjo materno. Pokojna Markušova Franca, ki mi je to pripovedovala, ni znala vse pesmi na pamet, zato mi jo je do konca povedala »po svojih besedah«. Sin ni poslušal materinega svarila, zapregel je dva vo-liča in zabrusil materi: »Grem, pa če vse hudič vzame!« Potem je naložil težke klade, ki so se mu nevarno nagnile nad prepadom in vse skupaj je zgrmelo vanj. Tako je z njim vred res vse vzel hudič. Pavčov šoštar je šel klicat deklica na kvatrno nedeljo. Ko je stal na »lojtri«, ga je dekle vprašalo, ali se ne boji kvatrne nedelje. On pa je korajžno odvrnil, da se ne boji ne taspodnjega ne tazgornje- ga. V tistem pa je tako la. Tudi rajnki Košir je pripovedoval, da bi jo kmalu šli z njim. ker je šel na kvatrno soboto klicat deklice. Ko je prišel do ceste, prigrmi-jo konji, pa cel trop jih je bilo. in ogenj se jim je kazal od podkev. Kar groza ga je obhajala, a ko je prišel domov, je vse izginilo. Nekdo je šel v vas na kvatrno soboto, je pa Kvatrnjeka zagledal in na drugem vogalu spet. kamor je skočil, ko se mu je umikal. Kvatrnjek je večji človek kakor »v naravi« in se prikazuje ljudem, če kvatrov ne spoštujejo. Na Bukovem so v neko hišo radi zahajali ljudje v vas. Pogovarjali so se, peli in plesali. Nekoč, ko so plesali na kvatrno soboto, je stopil v hišo fant v zelenem »gvantu« pa krivce je imel za klobukom. Potem je šel gospodinjo iskat plesal. O groza, ona pa ugleda, da ima kremplje. Ljudem so kar lasje začeli »rasti« in na nobeno vižo ga niso mogli spraviti ven; kar za peč jim je sedel. Potem so šli po »fajmošira«. da so ga z monstranco spravili iz hiše. Neki možakar z Nomenja pa je šel »raubšicat« na kvatrno soboto v fužinarske gore. Sedel je k studencu in se malo pokrepčal. preden je šel na »štant«. Iz studenca pa je vedno bolj in bolj vrela voda. Od groze se je pobral v dolino. Še veliko podobnih in drugačnih kvatrnih vraž hrani bohinjsko ljudsko izročilo. Strokovnjaki menijo, da je zemljepisna odmaknjenost storila svoje, morda pa drži to, kar je v šali zapisal bohinjski pisatelj Janez Mencinger, da se Bohinjca prime le pol krsta, druga polovica pa ostane trdovratno poganska. Kakorkli že, ljudsko izročilo je dragocena stvar, le na pravo mesto ga moramo postaviti. Kvatrov večina ljudi ne upošteva več, ne le zato, ker.ne verjamejo vanje, ampak tudi zato. kot mije modro rekla Andrejova Zofka izpod Studora: »Koko bodo dons upošteval kvatre, če pa še ne vedo ne. kdaj so!« Marija Cvetek * Kodelja: v šop zvito očiščeno predivo za ročno predenje. da se ne boji ne taspoanjega ne tazgornje-silovito počilo, da sta oba od groze ostrme- TV SPORED PETEK 14. decembra 9.00 TV mozaik 9.00 Delfin Fliper, ameriška nanizanka za otroke 9.25 Vojne usode, angleška nadaljevanka 14.40 Video strani 14.50 Žarišče, ponovitev 15.20 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 TV mozaik: Tednik, ponovitev 18.10 Spored za otroke in mlade 18.10 Otroški parlament 18.30 Cirkuške živali, švicarska nanizanka 19.00 Risanka 19.15 TVokno 19.20 Dobro je vedeti 19 30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Nebu naproti, ameriška dokumentarna serija 21.20 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka 22.10 TV dnevnik 22.30 Sova Družinske vezi, ameriška nadaljevanka Damien - Omen II, ameriški film 0.45 Video strani 2. program TV Slovenija 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 16.30 Goli z evropskih nogometnih igrišč, oddaja TV Beograd 16.45 Svetovni pokal v alpskem smučanju - smuk (m), posnetek iz Val Gardene 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - studio Maribor: Tele M 19.00 Domači ansambli: Dobri znanci, ponovitev 19.30 TV dnevnik 20.00 Koncert simfoničnega orkestra RTV Slovenija, prenos iz Cankarjevega doma 21.40 Oči kritike 22.20 Skupščinska kronika 22.50 Tenis - Grand slam cup, posnetek iz Muenchna 0.20 Yutel 1. program HTV 9.15 9.20 9.30 10.00 12 00 12.10 12.20 13.30 16.10 16.25 16.30 16.40 17.10 17.40 1825 18.45 19.10 19.30 20.00 22.05 22.50 23.10 23.15 0.15 Poročila TV koledar Kapetan Grom in vojaki prihodnosti, ameriška znanstvenofantastična nanizanka Šolski program, Edukon, kontaktna oddaja Poročila Video strani Satelitski program Shakespeare na TV: Ri- hard II Video strani Poročila TV Koledar Kapetan Grom in vojaki prihodnosti, ameriška znanstvenofantastična nanizanka Znanstveni razgovori: Nobelove nagrade Hrvaška danes Številke in črke. kviz Taksi, ameriška humoristična nanizanka Risanka TV dnevnik Cross Creek, ameriški film Zagrebški sejem jazza '90 TV dnevnik Poročila v angleščini Slike časa, oddaja o kulturi Poročila SOBOTA 15. decembra 8.20 Video strani 8.30 TV mozaik 8 30 Nemščina 9.00 Muzzy, angleščina za najmlajše 9 10 RadovedniTaček:Krava 9.20 Lonček, kuhaj: Krompirjevi hlebčki 9 35 Čebelica Maja: Stonogec v težavah, risana serija 10.00 Tovarišija Petra Grče, nadaljevanka HTV 10 25 Alf, ameriška nanizanka 10.50 Otroški parlament 11.10 Pogledi: Dežniki in sončni-ki skozi čas 12.00 Zgodbe iz školjke 12.30 Večerni gost: Dr. Drago Klemenčič 13.20 Oči kritike 14 30 Video strani 14.40 Lepa naša domovina: Kultura, ponovitev zabavno-glasbene oddaje 15.20 Ray Charles, koncert ob 40-letnici glasbenega delovanja, ponovitev 16.20 Sova, ponovitev 16.50 EP video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 Ciklus filmov VValta Dis-neyja: Škratomobil, ameriški film 18.30 Divji svet živali, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije 18.55 Ali že veste 19.07 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.35 Titanic 22.10 TV dnevnik 22.30 Sova Zlata dekleta, ameriška nanizanka Mavrica, angleška nadaljevanka Notranja preiskava, ameriški film 1.30 Video strani _2. program TV Slovenija 12.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 12.40 Val Gardena: Svetovni pokal v alpskem smučanju -smuk (m), prenos 13.45 Tenis - Grand slam cup, posnetek iz Muenchna 16.00 Muenchen: Tenis - Grand slam cup, polfinale, prenos 19.00 Mati in sin, avstralska humoristična serija 19.30 TV dnevnik 20.15 Filmske uspešnice: šakal, angleško-francoski film 22.30 DP v košarki (m): Zadar, posnetek iz Ljubljane 0.00 Yutel 1.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 1. program HTV 8.15 Poročila 8.20 TV koledar 8.30 Vesela sobota, spored za otroke 10.00 Izbor šolskega programa 10.00 Portret znanstvenika: Isaac Nevvton 10.30 Kaj je film 11.00 Nemščina - Alles gute 11.30 Danes skupaj 12.00 Izbrali smo za vas 13.30 Sedem, češkoslovaški film 15.00 Mikser M, zabavna oddaja 15.45 TV teden 16.00 Narodna glasba 16.30 En avtor, en film: Kako narediti risanko 16.40 Poročila 16 45 Sedmi čut, oddaja o prometu 16.55 Spletka, angleška nadaljevanka 17.25 TV dražba 18.55 Rakuni risana serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Pogovor tedna 20.15 Murphyjeva vojna, ameriški film 22.00 TV dnevnik 22.20 Poročila v angleščini 22.25 Športna sobota 23.30 Fluid, zabavnoglasbena oddaja 0.15 Poročila NEDELJA 16. decembra 8.40 Video strani 8.50 Živžav 9.45 Cirkuške živali, ponovitev švicarske nanizanke 10.10 Letalske sanje, litvansko-sovjetski film 10.30 Vrh - izpoved srečnega človeka, sovjetski film 10.55 Mati in sin, avstralska humoristična oddaja 11.25 Videomeh 11.55 EP video strani 12.00 Podnebje in energetske meje v kmetijstvu, dokumentarna oddaja 12.25 Video strani 12.45 Shovv Rudija Carrella, ponovitev 14.25 Alternative, poljska nadaljevanka 15 20 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17 00 TV dnevnik 17.05 Kako se znebiš svojega šefa, ameriški film 18.50 Risanka 19.00 TV mernik 19 15 TV okno 19.30 TV Dnevnik 2 19 55 Vreme 20.10 Primož Trubar: Heretik, TV nadaljevanka 21.10 EPP 21.20 Predžrebanje novoletnega 3x3 22.50 TV dnevnik 3, šport, vreme 23.15 Sova: Spet ti?, ameriška humoristična nanizanka. Mavrica, angleške nadaljevanke 0.45 Video strani _2. program TV Slovenija 9.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 9.55 Alta Badia: Svetovni pokal v alpskem smučanju - veleslalom (m), prenos 1. teka 10.40 Meiringen-Hasliberg: Svetovni pokal v alpskem smučanju - veleslalom (ž), prenos 1. teka 11.20 Satelitski programi - poskusni prenosi 12.50 Športno popoldne 12.55 Alta Badia: Svetovni pokal v alpskem smučanju - veleslalom (m), prenos 2. teka 13.40 Meiringen-Hasliberg: Svetovni pokal v alpskem smučanju - veleslalom (ž), prenos 2. teka 15.00 Muenchen: Tenis - Grand slam cup, finale, prenos 17.45 Sarajevo: DP v košarki: Bosna - Cibona, vključitev v prenos 19.30 TV dnevnik 20.00 Svet vulkanov, francoska poljudnoznanstvena serija 20.25 Srce kamna, dokumentarna oddaja 20.50 Svetovni pokal v alpskem smučanju - veleslalom (ž), posnetek iz Meiringen-Ha-sliberga 21.45 Športni pregled 22.45 DP v standardnih plesih, reportaža iz Maribora 23.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 23.30 Yutel _1. program HTV 9.45 Poročila 9.50 TV koledar 10 00 Dobro jutro, nedeljsko dopoldne za otroke 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Poročila 13.05 Daktari, ameriška nanizanka 13.55 TV družinski magazin 14.25 Obzorje 17.15 Barnum, ameriški film 18.45 Evvoksi, risana serija 19.10 TV sreča 19.30 TV dnevnik 20.00 TV drama 20.50 Midasov dotik, angleška poljudnoznanstvena serija 21.40 TV dnevnik 22.00 Poročila v angleščini 22.05 Glasba za lahko noč 2305 športni pregled TV Beograd 0.05 Poročila PONEDELJEK 1. program HTV 17. decembra 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Miti in legende islamskih ljudstev 9.15 Ciciban, dober dan: Budnica za miške 9.25 Folklorna skupina Emona iz Ljubljane 10.00 Utrip 10 15 Zrcalo tedna 10.30 TV mernik 1340 Video strani 13.50 Predžrebanje novoletnega 3x3, ponovitev 15.20 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 Oba, oba, ameriška zabavnoglasbena oddaja 18.10 Spored za otroke in mlade 18.10 Risanka 18.15 Radovedni Taček: Ovca 18.35 čebelica Maja 19.00 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 20.10 Perice, škotska drama 21.35 Osmi dan 22.20 TV dnevnik, vreme 22.45 Maria Callas, življenje in umetnost, angleška dokumentarno glasbena oddaja 23.40 Sova: Alfred Hitchcock vam predstavlja, ameriška nani zanka Klub paradiž, angleška na daljevanka 1.00 Video strani _2. program TV Slovenija 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljublja na 19.30 TV dnevnik 20.00 Druga godba: Ansambel Vujičič (Madžarska) 20.30 Po sledeh napredka 21.00 Sedma steza, športna oddaja 21.20 Slovenija moja država 22.25 Yutel 9.15 9.20 9.30 9.45 10.00 10.00 10.30 10.45 11.15 11.45 12.00 12.10 12.20 16.10 16.25 16.30 16.40 16.55 17.10 17.40 18.25 18.45 19.15 19.30 20.00 20.55 21.25 21.45 21.50 23.40 Poročila TV koledar Sedmi veter, otroška serija Hihitavčki, otroška serija Šolski program Naši prijatelji živali: Psi V iskanju glasbe TV gledališče: Dramatik Farnih/ album, tečaj ameriške angleščine TV leksikon: Demokracija Poročila Video strani Satelitski program Video strani Poročila TV koledar Sedmi veter, otroška serija Hihitavčki, otroška serija Farnih/ album, tečaj ameriške angleščine Hrvaška danes Številke in črke Potepam se in snemam, dokumentarna oddaja Risanka TV dnevnik Boljše življenje, serija TV Beograd 7 dni v svetu, zunanja politika TV dnevnik Poročila v angleščini Kinoteka Hollywooda: Asfaltna džungla, ameriški film Poročila TOREK 18. decembra 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Zgodbe iz školjke 9.30 Človekovo telo 10.00 V hribih se dela dan 10.35 Kvaliteta življenja, izobraževalna oddaja 11.05 Sedma steza, športna oddaja 11.25 Osmi dan 12.10 Slovenija - moja država, ponovitev 15.20 Video strani 15.30 Sova, ponovitev 16.50 EP video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 1 17.05 TV mozaik 1810 Spored za otroke in mlade 19.05 Risanka 19.20 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 20.10 Življenje v barvah, francoska nadaljevanka 21.05 EPP 21.10 Mestne zgodbe: Poreč, zabavnoglasbena oddaja TV Novi Sad 22.15 TV dnevnik 22.40 Sova Policijski oddelek, ameriška nanizanka Klub paradiž, angleška nadaljevanka 0.00 Video strani _2. program TV Slovenija 9.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 9.55 Madonna di Campiglio: Svetovni pokal v alpskem smučanju - slalom (m), prenos 1.teka 10.50 Satelitski programi - poskusni prenosi 12.55 Madonna di Campiglio: Svetovni pokal v alpskem smučanju - slalom (m), prenos 2. teka 15.30 Svet športa, oddaja HTV 16.30 Svetovni pokal v alpskem smučanju - slalom (ž), posnetek 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - studio 2 Koper 19.00 Naša pesem '90 19.30 TV dnevnik 20.00 Slovenija - moja država 20.30 Žrebanje lota 20.35 Umetniški večer: Povečava: Film v letu 1990 22.00 Yutel 22.40 Satelitski programi - poskusni prenosi _1. program HTV 9.15 Poročila 9.20 TV koledar 9.30 Mali svet, otroška oddaja 10.00 Šolski program 10.00 Prva cesta na evropskem kontinentu 10.20 Ledena narava 10.35 Zgodovina glasbe: L. Sor- kočevič, klasika 11.05 Tisočletje Vinodola 11.35 Toksični vpliv pesticidov na okolje 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Satelitski program 14.55 Hrvaška klavirska glasba 16.10 Video strani 16.25 Poročila 16.30 TV koledar 16.40 Mali svet, oddaja za otroke 17.40 Hrvaška danes 1825 številke in črke 18.45 Zaščitena narava Hrvaške 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.00 Navečer, španska nadaljevanka 20.55 Žrebanje lota 21.05 V velikem planu, kontaktna oddaja 22.35 TV dnevnik 22.55 Poročila v angleščini 23.00 Kinoklub Evropa: Vohun, angleški film 0.50 Poročila SHED1 19. decembra 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Spored za otroke in mlade: Živ žav 9.50 Perice, škotska drama 11.10 Življenje v barvah, francoska nadaljevanka 14.50 Video strani 15.00 Slovenija - moja država, ponovitev 15.30 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 1 17.05 TV Mozaik 17.05 Vulkani, francoska poljudnoznanstvena serija 17.30 Po sledeh napredka 18.05 Spored za otroke in mlade 19.00 Risanka 19.20 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 20.10 Film tedna: Rudarjeva hči, ameriški film 22.10 EPP 22.15 TV dnevnik 22.35 Video strani 22.40 Videogodba 23.25 Sova Alf, ameriška nanizanka Klub paradiž, angleška nadaljevanka Zgodovina smeha, francoska dokumentarna serija 1.45 Video strani _2. program TV Slovenija 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 18.30 Mostovi 19.00 TV Slovenija - Studio Maribor: Poslovna borza kovinOtehna blagovnica FUŽINAR Jesenice 10 % popusta Tel. (064) 81 -952 ob nakupu z gotovino nad 2.000.- din Posebna ugodnost nakup na 4 - 6 mesečno potrošniško posojilo vam odobrimo takoj v blagovnici Možnost nakupa na čeke tekočega računa. Delovni čas: od 8. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. NEMOGOČE JE MOGOČE - NEMOGOČE JE MOGOČE Petek, 14. decembra 1990 SPOREDI, KRIŽANKA 11. STRAN WšSm3m^l€SiLAS 19.15 TV ruleta 19 30 TV dnevnik 20.00 Danes v skupščini 20.45 Operne zgodbe: Andre Chenier 21.40 Svet sporoča 22.40 Yutel 1. program HTV 915 Poročila 9.20 TV Koledar 9.30 Hov!, otroška nanizanka 10.00 Šolski program 10.00 TV vrtec: Zakaj, zakaj? 10.25 Naši likovni umetniki 10.55 Pisma iz Koprivnice 11.25 Moje telo, francoska risana serija 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Satelitski program 15.00 Glasba iz ateljeja: P. I. Čajkovski 16.10 Video strani 16.25 PoročNa 16.30 TV koledar 16.40 Hov!, angleška otroška nanizanka 17.10 TV gledališče 17.40 Hrvaška danes 18.25 Številke in črke, kviz 18.45 Od Vele luke do Lumbar de, potopis 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.00 Filmski večer: Rumeni rolls . rovce, angleški film ČETRTEK 20. decembra 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Grizli Adams 9 25 Nadarjeni otroci '9.55 Pustolovščina slikarstva 10.25 Muzzv, angleščina za najmlajše 10.40 Mostovi 11.10 Zakon v Los Angelesu, ameriške nanizanke 15 00 Video strani 15.10 TV mozaik: Muzzv, angleščina za najmlajše 15.55 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 1 17.05 Mozaik, šolska TV ponovitev 17.35 Pustolovščina slikarstvo 18.05 Spored za otroke in mlade 1805 Besedne igrarije, lutkovna igrica 18.30 Alf, ameriška nanizanka 18.55 Risanka 19.10 TV okno 19.30 TV Dnevnik 2 19 55 Vreme 20.10 Vojne usode, angleška nadaljevanka 21.15 Tednik 22.15 TV dnevnik 22.40 Sova Vse razen ljubezni, ameriška nanizanka Škotska balada klub Paradiž, angleška nadaljevanka 0.20 Video strani __2. program TV Slovenija 16 00 Satelitski programi - poskusni prenosi 17.30 Regionalni program TV Slovenija - studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik 20.00 Danes v skupščini 20.45 Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija 21.15 Mali koncert: Ljubljanski oktet 21.35 Svet na zaslonu 22.05 Retrospektiva »Komedija na slovenskem odru« 23.05 Yutel PETEK, 14. decembra: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program - glas ba - 9.05 Z glasbo v dober dan -11.05 Petkovo srečanje + glasba - 12 00 Poročila - na današnji dan - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.00 Od melodije do melodije + EP -17.00 Studio ob 17 00 in glasba -18.05 Vodomet melodij - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Z zabav nimi ansambli - 20.30-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Literarni nokturno - Vladislav Stres: Izgon iz raja - 23 15 430 Nočni program - glasba SOBOTA. 15. decembra: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani + pionirski tednik - 9.05 Z glasbo v dober dan 1005 Kulturna panorama -11.05 Radijski kabaret - 12.10 Na ši poslušalci čestitajo in pozdra vljajo - 14.40 Radijski Merkurček + EP - 15.30 Dogodki in odmevi -15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP -17.00 Tedenski aktualni mozaik -1805 Znano in priljubljeno - 19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.00 Radio na dopustu - 22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Kratka radijska igra TEHNIČNA TRGOVINA ZA PROSTI ČAS BOŽIČNA PONUDBA BTV Goldstar - 51 cm 5.850 din videorekorder Blaupunkt (3 head) 7.350 din videorekorder Philips (3 head) 6.200 din videorekorder Supra 5.500 din HI-FI stolp Sony 2 x 80 W 7.600 din daljinski telefoni Panasonic (domet 400 m) 2.050 din camcorder Panasonic MC 30 17.400 din radioure Anitech 300 din Če iščete darilo, oglasite se pri nas - ne bo vam žal. Obiščite nas vsak dan od 10. do 12. in od 15.30 do 19.30 ure ali v soboto med 9. in 12. uro na Vodopivčevi 17 na Mohorjevem klancu v Kranju ali na Gorenjskem sejmu v hali A._ Nagradna križanka Rešitev prejinje križanke: vodoravno; Rimbaud, stan, tla, Arabija, lasi, Ren, čar, neverjetnost. Unis. Dostojevski. Niča, Arla, er, tek. Asan, IR, vos. ta. It. Pirnat, Irma, nihalo, Dina, pinč, ikonoklazem, Alja, kan, val. ive, Reed, oliva, Amo. kulak, nono. Dvori, opus, zob, levičar, molt-ke, ekonomija, aruaki, trg, Zeman Izžrebali smo nasledn|e reševalce. 1. nagrada Vesna Mavec, Britof 74. Kranj, 2. nagrada Slavka Šalamon Hrovata 5, Kranj in tri tretje nagrade Mateja Zupan, Cesta svobode 26, Radovljica; Matjaž Kociper, Preddvor 108. Preddvor in Vilko Peteh. cesta na Svetje 52, Medvode Čestitamo! Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade: 1 nagrada 600 dinarjev 2 nagrada 400 dinarjev in tri tretje naprade po 300 dinarjev Rešitve Pošljite do srede, 19 decembra, na naslov: uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1. 64000 Kranj (za nagradno križanko) - 23.05 Literarni nokturno - Harrv Kuhner: Pesmi - 23,15-5.00 Nočni program - glasba NEDELJA, 16. decembra: Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Radijska igra za otroke -9.05 Pomnjenja - 10.05 Nedeljska matineja - 11.03-16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -16.00 Lojtrca domačih - 17.30 Hu moreska tega tedna - 18.00 Priljubljene operne melodije - 19.00 Radijski dnevnik - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno -Jems Tate: Pesmi - 23.15-04.30 Nočni program, glasba PONEDELJEK, 17. decembra: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 7 00 Druga jutranja kronika -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba - 11.05 Izbrali smo... 12.30 Kmetijski nasveti -14.20 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 15.15 Radio danes, radio jutri - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.05 Pihalne godbe vam igrajo - 20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami - 23.05 Literarni nokturno Anka Petričevič: Ponovno te kličem - 23.15-4.30 Nočni program, glasba TOREK. 18 decembra: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba - 11.05 Človek in zdravje - 12.10 Pojemo in go-demo - 12.30 Kmetijski nasveti -14.05 Znanje za prihodnost -17.00 Studio ob 17. in glasba -18.05 Za ljubitelje tahke glasbe -19.45 Z zabavnimi ansambli -20.00 Radijska igra - 20.39 Glasbeni intermezzo - 22 00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno -Jan Kochanovvski: Pesmi 23,15-4.30 Nočni program, glasba SREDA, 19. decembra: Prvi program 4.30 8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 9.05 Z glasbo v dober dan - 10.00 Dopoldanski dnevnik: informacije, gospodarstvo, glasba - 12.10 Pojemo in godemo - 14.05 Mehurčki - 15.55 Zabavna glasba 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.30 Na ljudsko temo - 19.00 Radijski dnevnik - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev - 21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno -Leonardo Boff: Zakrament cigaretnega ogorka - 23.15-4.30 Nočni program - glasba - ČETRTEK, 20. decembra: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Znanja široka cesta -9.05 Z glasbo v dober dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba - 14.05 Oddaja o jeziku -14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 15.55 Zabavna glasba - 18.05 Minute z Big bandom RTV Ljubljana - 18.30 Zborovska glasba -19.45 Z zabavnimi ansambli -20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - J. VV. Goethe: Faust -22.20 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno - Tiodor Rosic: Ikona svetega konstantina 23.15 4.30 Nočni program, glasba KRANJ CENTER 14. decembra amer. akcij, film DNEVI GRMENJA ob 16., 18. in 20. uri 15. decembrB amer. akcij, film DNEVI GRMENJA ob 17. uri, predavanje MONT EVEREST ob 19. uri, prem. amer. akcij. kom. ŠE 48 UR ob 21. uri 16. decembra Folklorna prireditev ob 10. uri, amer. akcij, film DNEVI GRMENJA ob 17. in 19. uri. prem. jap. amer. filma SANJE ob 21. uri 17. decembra amer. vohun., thrill. BREZ IZHODA ob 16., 18. in 20. uri 18. decembra amer. vohun, thrill BREZ IZHODA ob 16., 18. in 20. uri 19. decembra amer. kom. GRAJSKI DUHOVI ob 16., 18. in 20. uri 20. decembra amer. kom. GRAJSKI DUHOVI ob 16., 18. in 20. uri KRANJ STORŽIĆ 14. decembra prem. angl. srhlj. ZGODBE S TEMNE STRANI ob 18. in 20. uri 15. decembra angl. srhlj. ZGODBE S TEMNE STRANI ob 16. in 18. uri, amer. trda erot. SRČECE ob 20 uri 16. decembra amer. pust. film ZAKLAD CARJA SALOMONA ob 16. uri, angl. srhlj. ZGODBE S TEMNE STRANI ob 18. in 20. uri 17. decembra Ni kinopredstav! 18. decembra amer. kom. ZAPOSLENO DEKLE ob 18. in 20. uri 19. decembra amer. črna kom. VOJNA ZAKONCEV ROSE ob 18. in 20 uri 20. decembra amer. kom. POLICIJSKA AKADEMIJA IV. ob 18. in 20. uri _ŽELEZAR_ 14. decembra amer. vohun, thrill. BREZ IZHODA ob 18. in 20. uri 15. decembra amer. vohun, thrill. BREZ IZHODA ob 17. in 19. uri, predprem. amer. akcij, filma DNEVI GRMENJA ob 21. uri 16. decembra amer. akcij, film DNEVI GRMENJA ob 10. uri, prem. amer. kom. GRAJSKI DUHOVI ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. SRČECE ob 21. uri 17. decembra amer. kom. GRAJSKI DUHOVI ob 18. in 20. uri 18. decembra Ni kinopredstav! 19. decembra amer. akcij, film AMERIŠKI LOVEC ob 18. uri, amer. trda erot. SRČECE ob 20. uri 20. decembra amer. akcij, film AMERIŠKI LOVEC ob 18. uri, amer. trda erot. SRČECE ob 20. uri _DUPLICA_ 14. decembra prem. amer. znan. fant. pust. filma VRNITEV V PRIHODNOST III. ob 18. uri, amer. črna kom. VOJNA ZAKONCEV ROSE ob 20. uri 15. decembra amer. znan. fant. pust. film VRNITEV V PRIHODNOST III. ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. EROTIČNI KOLEDŽ ob 21. uri 16. decembra amer. znan, fant. pust. film VRNITEV V PRIHODNOST III. ob 17. in 19. uri, predprem. amer. akcij, filma DNEVI GRME NJA ob 21. uri 17. decembra Ni kinopredstav! 18. decembra angl. srhlj. ZGODBE S TEMNE STRANI ob 20. uri 19. decembra angl. srhlj. ZGODBE S TEMNE STRANI ob 20. uri 20. decembra amer. kom. LETALSKA AKADEMIJA ob 20. uri _TRŽIČ_ 14. decembra amer. kom. ZAPOSLENO DEKLE ob 18. uri, amer. trda erot. SRČECE ob 20. uri 15. decembra amer. akcij, film AMERIŠKI LOVEC ob 17. in 19. uri 16. decembra amer. akcij. kom. ŠE 48 UR ob 17. in 19. uri _KOMENDA_ 14. decembra amer. kom. GRAJSKI DUHOVI ob 19. uri _LAZE_ 14. decembra amer. kom. TRAPASTI HARRY ob 19. uri _ČEŠNJICA_ 14. decembra amer. akcij. kom. ŠE 48 UR ob 20. uri KRANJSKA GORA 14. decembra amer krim. film STRELJAJ, DA UBIJEŠ ob 18. uri MEDVODE 16. decembra amer. ris. RACMAN JAKA IN NJEGOVA KLAPA ob 16. uri _ŠKOFJA LOKA 14. decembra amer. akcij, film TATOVI PORSCHEJEV ob 18. in 20. uri 15. decembra amer. avant. film LEGENDA ob 18. in 20. uri 16. decembra amer. avant. film LEGENDA ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI 14. decembra amer. avant. film LEGENDA ob 19. uri 15. decembra amer. trda erot. PORNO PUNČKA ob 20. uri 16. decembra amer. akcij, film TATOVI PORSC-HEV ob 19. uri _POLJANE_ 14. decembra amer. trda erot PORNO PUNČKA ob 19. uri 16. decembra amer. akcij, film DICK TRACY ob 17 uri _RADOVLJICA__ 14. decembra amer. zab film PRSTE K SEBI, ONA JE ŠE MLADA ob 20. uri 15. decembra amer. zab. film BOLNIČARJI NA KOLESIH ob 18. uri, amer. glasb, film MOONVVALKER ob 20. uri 16. decembra amer. glasb, film MOONVVALKER ob 18. uri, amen zab. film PRSTE K SEBI, ONA JE ŠE MLADA ob 20. uri 17. decembra amer. zab. film BOLNIČARJI NA KOLESIH ob 20. uri 18. decembra amer. zab. film PRSTE K SEBI, ONA JE ŠE MLADA ob 20. uri 19. decembra amer. zab. film BOLNIČARJI NA KOLESIH ob 20. uri 20. decembra amer. barv. film DEVET IN POL NOČI ob 20. uri _BLED_ 14. decembra amer. vojni film ROJEN 4. JULIJA ob 20, uri 15. decembra amer. zab. film GLEJ NO, KDO SE OGLAŠA ob 18. in 20. uri 16. decembra amer. fant. film VRNITEV V PRIHODNOST II. del ob 18. uri, amer. vojni film ROJEN 4. JULIJA ob 20. uri 17. decembra amer. glasb, film MOONVVALKER ob 20. uri 18. decembra amer. glasb, film MOONVVALKER ob 20. uri 19. decembra amer. zab. film PRSTE K SEBI. ONA JE ŠE MLADA ob 20. uri 20. decembra amer. zab. film BOLNIČARJI NA KOLESIH ob 20. uri _BOHINJ_ 15. decembra amer. fant. film VRNITEV V PRIHODNOST II. del ob 20. uri 16. decembra amer. zab. film GLEJ NO, KDO SE OGLAŠA ob 18. in 20. uri 20. decembra amer. zab. film PRSTE K SEBI, ONA JE ŠE MLADA ob 20. uri PR:'MEK OVEH ST SOVJET ATLETINJ VELEME STO V PAKISTANU NIZOZEM MESTO ZNANO PO SIRU ČLOVEK NA DOPUSTU VUAČNA NAPRAVA ZA STISKANJE NEKDANJE IME TOVAR NE ISKRA V RETEČAH 5T JUGOSL ŠAHOVSKI MUJHtH KONCEK SUKANCA HRV SLIKAR IN KARIKATURIST NEMŠKA FILMSKA IGRALKA DOR Uf rV SOL OLJNE KISLINE f-Rt rit Al*! NA. REZULTAT SUBLIMACIJE IT SKLA 0ATEU. AVTOR PRVE OPERE IJACOPOI ROJSTNO MESTO ANTONA T LINHARTA NAPRAVA ZA IZPARE-VANJE VODE IZ ŽIVIL KRAJ BLI ZU ČRNEGA KALA J? SLAVKO OSTERC SPOLNA BOLEZEN, SIFILIS NEKDANJI JAPONSKI PLEMIČ STANKO LORGER GL MESTO LIBERIJE SL SOPRA NISTKA KSENIJAI DEKLEVA IGOR ŠPANSKA REKA AVTOR KRIŽANKE R NOČ OLGA STANKO ARNOLD SEMITSKO LJUDSTVO V JORDANIJI ROPARSKI DELFIN ZAČETNI GLAS. UGLA SITEV [V GLASBI! CELJSKA TOVARNA OSKAR LANGE TENORIST CARUSO SILA JAKOST ZAZNAMO VANJE OZNAČEVANJE SODNIK V HADU ANGL GROF 'OLTSLAv NERALIČ PREBIV ITALIJE ŽENSKA KI SE POTEGU-JE ZA KAJ URADNI RAZGLAS ODLOK KANOVA OBLAST PREBIVA LEČ R0VT NAJVEČJI SESALEC Ki ŽIVI ŽENSKI PEV GLAS NEOBDELAN SVET CELINA AMER MIKROBIOLOG KIJE VPELJAL CEPIVO PROTI OTROŠKI PARALIZI VELIK KOS POHIŠTVA IT IGRALKA MAGNANl MESTNI ..DEL V NOVI GORICI DEL LOBANJE CIMOSOVE GA AVTA AMER MERA ZA MLEKO DOLINA POD TRIGLAVOM TROPSKA PAPIGA STAR SLOVAN PESNICA SEIDEL KITAJSKI DRŽAVNIK ČUEN LA0K0 KOROŠEC ODISEJEV OTOK DOLINAR LOJZE EDO MIHEVC VLADARSKI NASLOV ME Sir v SEVERNI ITALUI iMfc 7 F L m PERGAM- SKIH KRALJEV LESEN NOSILEC H^UNA GOSPE m GOSPODJE, BI RADI VSAKO JUTRO SVEŽE ZADIŠALI IN TUDI VES DAN TAKO OSTAU? PRISKRBELI SMO VAM ŠIROKO PALETO MOŠKIH KOLEKCIJ SVETOVNO ZNANIH TUJIH PROIZVAJALCEV TUDI NA MLADE IN ŽENSKE NISMO POZABILI ĆE IŠČETE DARILO, OGLASITE SE PRI NAS - NE BO VAM ŽAL! INFORMACIJE: Frankovo naselje 155, ŠKOFJA LOKA Tel.: 064/631-370 ODPRTO VSAK DAN od 9. do 19. ure Oddelek za Notranje zadeve Občine Škofja Loka objavlja na podlagi 3. odstavka 7. člena Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 44/90) in 16. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list SRS, št. 7/74 in 42/89), naslednji RAZGLAS o razgrnitvi volilnih imenikov za plebiscit dne 23. 12. 1990. Občani imajo pravico vpogledati v splošni volilni imenik ter zahtevati popravek ustno ali pisno pri Oddelku za notranje zadeve Občine škofja Loka, najkasneje do 20. 12. 1990. Volilni imeniki bodo razgrnjeni in občanom na vpogled od 17. 12. 1990 do 20. 12. 1990 na Oddelku za notranje zadeve Občine škofja Loka, soba št. 51 v času uradnih ur. V. d. načelnika Blaž Kujundžič Občane tudi obveščamo, da izseljenci lahko dobe potrdilo o volilni upravičenosti za plebiscit na Oddelku za notranje zadeve Občine Škofja Loka, soba št. 51 vsak dan v času uradnih ur, ter soboto 22. 12. 1990 ob 8. do 12. ure, v nedeljo 23. 12. 1990 pa od 7. do 19. ure. S seboj naj imajo potni list. Modna hiša Pristava vendarle oživlja Razstava Eurointerier -december 90 Bled, decembra - V sredo, 12. decembra, sta v zgornjih prostorih Modne hiše Pristava na Bledu Podjetje za izdelavo opreme BRE-STIN Cerknica in Kovinarstvo Aleš Kupljenik odprla razstavno prodajni interier BAAK s prvo razstavo "Eurointerier - december 90".- Vsak mesec kaj novega. (<@& AGROMEHANIKA KRANJ, p. o. Hrastje 52 a, Kranj Razpisna komisija objavlja razpis za DIREKTORJA PODJETJA Pogoji: - višješolska izobrazba ekonomske, pravne ali ustrezne tehnične smeri, oz. srednješolska izobrazba ekonomske ali agronomske smeri - najmanj 3. oz. 5 let uspešnih delovnih izkušenj pri organiziranju proizvodnje in prodaje kmetijskih strojev - z dosedanjim delom dokazane poslovno-organizacijske in vodstvene sposobnosti za vodenje podjetja - znanje enega svetovnega jezika Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta in je po končanem mandatu lahko ponovno imenovan. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev s kratkim življenjepisom, naj kandidati pošljejo v roku 8 dni na naslov: Podjetja Agromehanika Kranj, Hrastje 52, Kranj s pripisom »za razpisno komisijo«. Kandidate bomo obvestili v 8 dneh po izbiri. DECEMB MOHORJB OD 15.12. DO 30.12. RFEST KLANEC GLAS VABIMO TRGOVCE DA S SVOJIM PROGRAMOM SODELUJEJO NA POKRITI TRŽNICI URARSKI SERVIS - TRGOVINA Prodaja ur Seiko, Junghaus, Zlatarne Celje in ostalih priznanih firm. EVROPSKA NOVOST: radijsko vodene ure Junghaus iz Frankfurta Odprto: od 9. do 12. in 15. do 18. ure, sobota od 9. do 12. ure Rudi Hlebec Titov trg 1, Kranj, tel.: 21-041 Kdor si je že ogledal razstavljene vitraže in tiffany stekla, predelne stene, svetilke, keramične izdelke s poslikavo priznanih notranjskih likovnih ustvarjalcev iz galerije Krpan iz Cerknice, izbrano galanterijo, dekorativne predmete in opremo iz žlahtne medenine in drugih kvalitetnih materialov, svetila, podstavke za TV sprejemnike, kljuke, kopalniško opremo in še mnogo drugih lepih stvari, ve, da je blejska Pristava dobila novo kvaliteto. Novo kvaliteto in nove zagnane mlade ljudi, ki bodo, obetajo, storili vse, da bo Pristava resnično oživela in pritegnila na ogled in nakupe vse, ki iščejo kaj resnično lepega in boljšega. Ne le tisto, kar bo videti, vse se lahko tudi naroči po želji, meri... Za začetek torej prodajna razstava Eurointerier - december 90, za prihodnje leto pa imajo za vsak mesec pripravljenega kaj drugega, kar bo vsakič znova presenetilo. • D. Dolenc k STORITE iTDI \EK.\I ZASE \E B0\AMZU: barbara *h»im»*m a w RAZGLAS Vse delovne ljudi in občane občine Kranj obveščamo, da bo v skladu z Zakonom o evidenci volilne pravice (Uradni list RS, št. 7/74 in 42/89) dne 17. decembra 1990 od 8. do 15. ure razgrnitev seznama volilcev za glasovanje na plebiscitu za samostojno in neodvisno Slovenijo, dne 23. decembra 1990. Razgrnitev seznama volilcev bo za mestno območje in izvenmestna naselja občine Kranj na sedežu Sekretariata za notranje zadeve soba 181 (II. nadstropje). Trg revolucije 1. Vsak delovni človek in občan ima pravico pregledati seznam volilcev in zahtevati popravek. Sekretariat za notranje zadeve občine Kranj 22 podne plošče OGLED IN PRODAJA GRADBINEC. SPO0NJI PLAVŽ 4. JESENICE INFORMACIJE: DARE BAR, tel.: 26-781 DISKONT POD KLANCEM, tel.: 21-650 JIco huja/ae AKCIJSKA PONUDBA: GRUflD BELJAK CENTER VVIDMANNGASSE 41 Tel. 9943-4242-26039 VIDEO-REKORDER VS 620 PAL NA DALJINSKO UPRAVLJANJE, ENOSTAVNO IN NEPROBLEMATIČNO PROGRAMIRANJE S 4 GLAVAMI ZA ODLIČNO SLIKO NA MESTU IN ODLIČNO ČASOVNO LUPO. NET0 ATS 5.825.- OBIŠČITE NAS! ČAKA VAS TUDI DARILO! Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Kranj organizira praktično demonslraci|0 montaže snežnih verig. Vozniki bodo svojo spretnost pri montaži lahko sami preizkusili, najbolj spretnim pa so namenjene praktične nagrade. Praktični prikaz montaže snežnih verig bo v ponedeljek, 17. 12. 1990, ter v sredo, 19. 12. 1990, od 15. do 18. ure na dvorišču AMD Kranj, Koroška 53/d. V akciji sodelujejo: Petrol OE Kranj, AMD Kranj in Tovarna verig Veriga Lesce. Dobro je vedeti, da bodo ceste odslei plužene bolj poredko in bodo ob sneženj na vozišču večje količine snega (od 10 - 15 cm), v takšnih voznih razmerah pa so za varno vožnio snežne verige nujno potrebne ter zato tudi obvezne. O vsem, kar vas bo zanimalo glede uporabe snežnih verig, njihovem popravilu m možnostih nakupa, tudi po sistemu »staro Za novo«, vam bodo v ponedeljek oz. sredo pojasnili tudi strokovnjaki s tega poročja Anion Maroli ZLATAR -PASAR Titov trg 1, KRANJ BOGATA IZBIRA ZLATEGA IN SREBRNEGA NAKITA IZDELAVA PO NAROČILU -TUDI IZ PRINESENEGA MATERIALA Odprto: od 8.30 do 13. ure in 16. do 18. ure sobota od 8.30 do 12. ure sreda dopoldne zaprto! ELtkN tovarniška razprodaja super - cene smuči smučarski čevlji snovvboardi od ATS 99,-od ATS 99,--od ATS 999,-- 12,12. - 14.12.1990 in 17.12. - 21.12.1990 od 14. -18. ure sobota 1.12/ 15.12/22.12.1990 od9.-12.ure ELAN - Brnca (FOrnitz) Karntnerstrasse 48, na cesti Podkoren - Beljak Petek, 14. decembra 1990 OGLASI 13. STRAN ©SSESSSMESOLAS POGLEJTE NA KOLEDAR, KOLIKO DNI JE ŠE OSTALO DO KONCA LETA. Izkoristite priložnost ugodnega nakupa do konca leta v Merkurjevih prostocarinskih prodajalnah. novoletni okraski bogata izbira igrač pralni stroji SIEMENS televizorji SONY in SHARP gorilniki KLOCKNER obtočne črpalke WILO nerjaveča posoda SILIT keramične ploščice in kopalniška oprema MI SMO Z VAMI Zato smo tu, da bi vam olajšali iskanje pri gradnji ali obnovi doma. Tu smo. • S celovito ponudbo gradbenih materialov, stavbnega pohištva... Z resnično veliko izbiro keramike, izolacij in izdelkov iz lesa. MI SMO Z VAMI V VAŠEM MESTU! - LGrJMC sdS Kranj - Primskovo tel.: 26-076 ali 23-949 Odprto vsak dan od 7. do 19: ure, ob sobotah od 7. do 13. ure ♦ ♦ ♦ ♦ A_±- PARTNER, Koroška 2, Kranj, tel.: 064/26-461, int. 348 MLADI POTROŠNIK, Gregorčičeva 8, Kranj, tel.: 064/24-654, int. 360 IDEAL, VVolfova 8, Ljubljana, tel.: 061/216-320 Keramične ploščice in kopalniška oprema, Gregorčičeva 8, Kranj, tel.: 064/24-654 in 346. AVTO DELI, ČEŠNJICA 24, PODNART D TEL (064)70-409 AVTODELI PRIMERJALNE CENE: (PROMETNI DAVEK VKLJUČEN) R4 spr. blatnik 385 din golf I 470 din R 5 do 85 385 din R 9/11 499 din R 18 770 din VW golf VW hrošč R 4TL s. odbijač s. blažilec plast maska koles, ležaj zavorni disk teflon ventila vod črpalka 980 din 560 din 280 din 395 din 295 din 7 din 665 din prag (stopnica) izp. lonec 1200 s odbijač blažilec platine bati s cil. 1600 gl. zav. cilinder 385 din 500 din 980 din 490 din 50 do 90 din 2940 din 700 din oljni filter zračni filter z. blažilec zglob preme plast, maska pokrov mot. platine 70 din 70 din 350 din 280 din 490 din 1540 din 40 do 150 din Odprto od 10. do 17. Tel. 064/70-409 ure, ob sobotah od 10. do 13. ure, v nedeljo in ponedeljek zaprto. ŽE SEDAJ SMO PRIPRAVILI ZA VAS VELIKO PRAZNIČNO PRODAJO TV - HIFI - VIDEO - TEHNIKE TELEVIZORJI Samsung 55 cm, teletekst 8^flC 7.790,00 Samsung 51 cm, teletekst 7.$90$ 6.490,00 Samsung 51 cm, model '91 6.290$ 5.890,00 VIDE0REK0RDERJI in VIDE0PLAYERJI Samsung 7120 6^0 5.790,00 Samsung 1260, LCD, model '91 7.290#T 6.390,00 Samsung 1560, LCD, 4 glave BJSbflT 6.990,00 Fisher FVH 300 7,9$W 6.390,00 Samsung (plaver) daljinsko 3.9WrT 3.790,00 HIFI STOLPI in RA-DI0KASET0F0NI Samsung 7550, spomin, 2 x kasetofon, CD, daljinsko 6.5^0 5.990,00 Samsung 5000,2 x kasetofon, CD, dal|insko 4.J9W0 4.290,00 Samsung 780, 2 x kasetofon, ura, digital 2fpW 2.350,00 Samsung 250.2 x kasetofon 1.290$T 1.090,00 mednarodno pod|et|e d. o. o. LJUBLJANA TV - HIFI - VIDEO CENTER KRANJ, Cesta talcev 3 (pri gostilni Blažim) Telefon: 22-367 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 9. do 12. in od 15.30 do 19.30 Vljudno vabljeni! Cene veljajo za gotovinsko plačilo do odprodaje zalog m Slovenija avto TRGOVINA VELIKO IN MALO p. o. KRANJ, Titov trg 1 DOBILI SMO BAREN AKUMULATORJE IZ UVOZA CENA UGODNA MOŽEN NAKUP NA OBROKE i VABLJENI! Stara cesta 7, Kranj Galanterija CARMEN vam nudi v mesecu-decembru 20 - 50 % POPUSTA za volno, pletenine in darila. Vesele praznike in srečno 1991. [STORITE TUDI NEKAJ ZASE NE BO VAM ZAL I p 3 r d a r a pa na neto in to je 51 odstotkom Nova davčna zakonodaja je tem oziru samo navidezna raz bremenitev podjetja s 43 ali 44 odstotkov na 36. Ampak, kako bodo ljudje s 60.000 letne plače v tekočem letu v začetku prihodnjega leta plačali 15-odstotni davek na dohodnino? 60.000 dinarjev letno je 5.000 dinarjev mesečne plače in 15 odstotkov je 750 dinarjev, dvanajstkrat 750 pa je 9.000 dinarjev. V tej potezi države ne razumem. Zaostritev bo prišla januarja leta 1992, ko bo treba oddati davčne napovedi za leto 1991. Ljudje bodo terjali višje plače, da bodo lahko plačali davek od dohodnine, višje plače pa bodo naslednje leto spet pomenile višjo davčno osnovo. To bo strahovit davčni vijak. Zvil bo najbolj vitalni člen proizvodnje, delavca. Plače bomo zaradi tega, ker ima delavec večjo moč, povečevali, ampak ne bodo ostale v njegovem žepu, temveč bodo šle za davke. S tem bo država posredno dobivala vedno več. To bo vplivalo tudi na kolektivno pogodbo. Prav sedaj preračunavamo in ocenjujemo, da jo bo treba spremeniti." Smo se torej z davkom na dohodnino zaleteli? Vinko Perčič: "Dohodnino načeloma odobravam, ker bo polovila več davčnih zavezancev, ki so bili sedaj skriti. Podjetja ne bodo mogla izplačevati denarja, ki ni osebni dohodek, razen seveda tistega za prevoz na delo, prehrano itd. Vendar predlagani odstotki davka niso prilagojeni našim razmeram. Prehudi so in bomo morali povečevati plače zaradi davka. Nesmiselno se mi zdi, da so v dohodnino štete tudi obresti. V Avstriji se do določene vsote obresti ne štejejo v dohodnino. Pri nas bomo dosegli nasprotni, negativni učinek: ljudje ne bodo hoteli varčevati, ker varčevanje ne bo odbitna postavka. Poudarjam. Pri davčni zakonodaji ne bi smeli grešiti. Davčni sistem imam za enega najpomembnejših za delovanje gospodarskega sistema. Uvrščam ga takoj za zakonom o podjetjih." Parlamentu bo predlagan v sprejem tudi zakon o financiranju javne porabe. Vinko Perčič: "Pri njem ne vidim spornih zadev. To je pač zakon, ki določa vire in način potrošnje javne porabe. Proračun uvaja sodobne koncepte, tudi javni dolg. Kako se bo pa izvajal, je drugo vprašanje. Vendar, če ne bodo tudi v javni porabi ugotavljali presežkov, tako kot mi, racionalizirali dela, bodo zahtevki po višjih slopnjah. V Savi interna, nekakšna Mc Kinsevjeva komisija, ugotavlja, da smo predragi. Stroške znižujemo, vendar bi jih lahko še bolj, če bi bila tudi družbena nadgradnja racionalnejša." JOŽE DEŽMAN SILI VQR RAZGLAS o naboru in izboru pripadnikov letnikov 1923 in 1924 v okraju Krainburg Nasilna mobilizacija Slovencev v nemško vojsko - okupatorjev zločin Štajerska Gorenjska Vpoklicani letniki Čas vpoklica Število vpoklicanih Število padlih 1908-1929 1916-1926 julij 1942-1945 januar 1943 - prva polovica 1944 okoli 28.000 več kot 7.000 verjetno več kot pet okoli tisoč tisoč In ob padlih še invalidi. In vendar je usodo teh žrtev nacizma prekril prah molka. Nista jih priznala ne Zveza združenj borcev NOV ne Zveza protikomunisti-čnih borcev. V letošnjih spravnih svečanostih kljub tisočem žrtev niso bili omenjenT Prav tako malo vemo o nepriznanih ali prepozno priznanih odškodninah, zlasti invalidom in svojcem pad- lih, zapostavljanju, očitkih in vsem drugem, česar so bili deležni mobilizirane! v nemško vojsko vse do današnjih dni. Nekaj prizorov te tragedije predstavljamo na razstavi, ki jo odpiramo v petek, 14. decembra, v celjskem muzeju. Iz razstavnega kataloga vam predstavljamo uvodno besedilo o mobilizacijah Gorenjcev v nemško vojsko. Slovenci v nemški vojski v Franciji Gorenjci v nemški vojski 1943 -1945 Pravna podlaga mobilizacij Nacisti so "osvobojene" Gorenjce določili vredne nošenja nemškega orožja. Ob orožnikih, raztrgancih in pomožnih enotah so že leta 1942 sprejeli nekaj prostovoljcev v VVaffen-SS. V Uradnem listu šefa civilne uprave na zasedenih ozemljih Koroške in Kranjske sta 20. julija 1942 izšli 7. julija izdani uredbi o vpeljavi zakonodaje o delovni službi (Arbeits-diensrecht) in vojaškega zakona (VVehrrecht) na zasedenih ozemljih Koroške in Kranjske. manifestirali npr. julija 1943, ko so fantom letnika 1926, ki so trdili, da niso člani Koroške ljudske zveze in torej ne sodijo na nabor, odgovorili, da je dovolj, če so starši člani te zveze, da so s temi otroci tudi že državljani in tako zreli za nabor. Propagandna utemeljitev mobilizacije "Vi ste nam enake krvi" so poudarjali okupatorji Gorenjcem in se skicevali na svetle čase vojevanja v avstro-ogrskih icha na Gorenjskem." Prvi korak k ponemčenju je bilo učenje nemščine, da so lahko potem Slovence razdelili med druge enote. Zbrani podatki tudi za druga območja omogočajo oceno, da je bilo v nemško vojsko vpoklicanih okoli štiri odstotke prebivalcev. V nacističnih okrožjih Jesenice, Kranj, Kamnik (le-to vključuje tudi litijsko območje) Obseg mobilizacije Oglejmo si naborne načrte v nacističnem okrožju Radovljica Nato so v uradnem listu razglasili vpis mož v vojaške registre: Datumi podpisov Klicani letniki Datum izdaje ukaza Datum objave ukaza 12. I0.-3I. 10. 1942 1923,24 6. 10. 1942 24.10. 1942 30. 11.-19. 12. 1942 1920,21,22, 25 18. 11. 1942 12. 12. 1942 1. 2.-27. 2. 1943 1916, 17,18,19 1.2. 1943 20.2. 1943 prva polovica 1943* 1926 1. 12.-20. 12. 1943 1927 8. 11. 1943 22. 11. 1943 Letnik datum naborov število nabornikov % prebivalcev (48 923) % moških (24864) 1916 13. 4.-7.5. 1943 165 ' 0,34% 1917 13. 4.-7.5. 1943 153 0,31 % 1918 13. 4.-7.5. 1943 162 0,33 % 1919 13. 4.-7.5. 1943 215 0,44% 1920 11. 1.-3.2. 1943 316 0,65% 1921 11. 1.-3.2. 1943 314 0,64% 1922 11. 1.-3.2. 1943 310 0,63 % 1923 6.11.-3.12. 1942 301 0,62% 1924 6.11.-3.12.1942 311 0,64% 1925 11. 1,-3.2. 1943 289 0,59% 1926 30. 7.-5.8. 1943 340 0,69% Dodatno klicani 92 0,19% SKUPAJ KLICANIH NA NABOR; 2963 6,06% 11,24% * Popisi letnika 1926 niso bili razglašeni v uradnem listu šefa civilne uprave, so pa verjetno potekali sredi leta 1943. V prvi polovici leta 1943 so po občinah že naročili popis letnikov 1908 - 1915, a več od tega zaradi svetovnih in gorenjskih (močnejše odporniško gibanje kot npr. na Štajerskem) razmer niso zmogli. Nato so bili na nabor klicani "vsi moški pripadniki nemške države (vključno onih do preklica)" posameznih letnikov. Mobilizacijo Gorenjcev so nacisti oprli na razglasitev državljanstva na preklic iz septem bra 1942. Svoje raztegljivo pojmovanje državljanstva so nato polkih. Naj bi bili ponosni, da lahko špricajo svojo kri proti boljševizmu. Poskrbeli so tudi za sodobne vzore. Tako je Gorenjsko junija 1943 obiskal imetnik "Eichenlauba Leut-nant" Hugo Primožič, po rodu Tržičan. Ponemčenje Vodja nacističnega okrožja Kranj je ob odhodu "mož delovne službe" dejal: "Sedaj ste kot otroci Gorenjske v Reichu, ko se vrnete, boste glasniki Re- Vsi klicani na nabor niso bili potrjeni v delovno službo in vojsko. Predvsem zaradi bolezni in vojno pomembnih opravil (npr. železarji, železničarji)). Poglejmo nekatere zbrane podatke o usodi fantov letnikov 1916 - 1926 iz Bohinja, ki smo jih zbrali v okviru popisa Posledice vojne med Julijci in Karavankami : z nekaj manj kot 180.000 prebivalci nad sedem tisoč. Torej je novembra 1942 radovljiški kre-isleiter v Mojstrani podcenjeval: "če bi bili samo na te 3 do 4 tisoč Gorenjcev navezani, bi bila vojna že davno izgubljena". Komisija za ugotavljanje zločinov okupatorja in njegovih pomagačev poroča o 7.216 nasilno mobliziranih v nemško % preb. Število prebivalcev 5194 100 Klicani na nabor 362 6,97 Zajeti v popisu 499 9,61 Partizani 320 6,16 Nemški vojaki 213 4,10 V partizanih in v nemški vojski 114 vojsko, v knjigi NOV na Slovenskem 1941 - 1945 pa je njihovo število ocenjeno na okoli sedem tisoč. Odhodi Gorenjcev v delovno službo in vojsko Pred vpoklicem v vojsko niso vseh fantov poslali v delovno službo. Niti niso bili vsi posamezni letniki vpoklicani hkrati. 7. avgusta 1943 so v Sv. Katarini (danes Lom nad Tržičem) napisali zbirni seznam vpoklicanih. Letniki 1917 do 1921 (od letnika 1916 verjetno niso nikogar potrdili) so šli aprila, maja in junija 1943, letnik 1922 od marca do junija 1943, letniki 1923 - 1925 predvsem januarja in februarja 1943 (v jeseniškem okrožju so vpoklicali letnike 1923 in 1924 v delovno službo predvsem med 11. in 14. januarjem 1943), nekateri tudi kasneje, letnik 1926 pa so vpoklicali po avgustu 1943. Letnika 1927 niso vpoklicali. Podobno so vpoklicali fante drugod, posameznike pa so klicali tudi kasneje. V letu 1944 so nacisti z mobilizacijo Gorenjcev prenehali. Komaj bi našli koga, ki je v nemško vojsko odšel prostovoljno. Nacisti so do srede leta 1944 izselili mnoge sorodnike tistih, ki so jim pobegnili iz vojske. Npr. v Bohinju se nacistom izmakne okoli 150 predvidenih soldatov in med poltre-tjo stotnijo izseljenih so večinoma njihovi sorodniki. Delovna služba Nekaj valov vpoklicanih je pred služenjem vojske v taboriščih delovne službe običajno po tri mesece vadilo z lopatami. V nemški vojski Tržičan je v začetku maja 1943 napisal: "Eden je pisal iz sredine Francoske in pravi, skoraj pljujejo po nas, za denar nam nočejo ničesar dati, ker nas imajo za ničvredne, ker smo prostovoljci. Poslali so jih na vse strani, eni pišejo iz Rusije iz Kijeva, drugi iz Švicarske meje, tretji iz Poljske, četrti iz Munchna in Stuttgarta, iz Češke, prav iz vseh krajev, kjer se nahaja vojna. Tudi iz Afrike se kateri oglasi." Šolanje je bilo dovolj trdo. Med njimi so bili Slovenci še zbrani v večjih skupinah, nato pa so jih razdelili. Ni posebnih podatkov, da bi bili Slovenci posebej diskriminirani zaradi narodnosti (npr. pri plačah). Nekaj jih je zlezlo na prve kline lestvice činov (gefreitarji). nekaterim so pripeli nižja odlikovanja. Po drilu - večinoma v Nemčiji' so vpoklicane poslali na vse strani. V glavnem so Slovenci šli kot topovska hrana (največ pešadija) na vzhodno fronto. Nekako polovica vpoklicanih je ostala do konca bodisi v nemški vojski, bodisi so tam padli ali dočakali svobodo v ujetništvu. Ostali so pobegni'1 iz nemške vojske oziroma so w v ujetništvu javili v protinac stične enote. Prebegi Spopad za vojake med partizani in nacisti (in deloma njihovimi sodelavci domobranci) Je bil ogorčen. Vmesne izbire skorajda ni bilo. Ocenjujemo, da je iz nemške vojske prebegnila nekako polO' vica vpoklicanih. Nekaj jih Je Petek, 14. decembra 1990 17. STRAN ®@®ISKIcU©jEIIGLAS Darko Ogrin je bil rojen 12. aPrila 1923 v Bohinjski Bistrici. Samski. Ključavničarski pomočnik. II. januarja 1943 je bil pozvan v delovno službo in nato v nemško vojsko. 10. septembra 1943 je prišel na dopust jo 18. septembra odšel v Jelov-sko četo Gorenjskega odreda. Februarja 1944 je bil na pohodu v Benečijo. Padel je kot borec Planinčevega bataljona Go-renjskega odreda 22. aprila l944 nad Žirovnico. Pismo Darka Ogrina iz nemške vojske Gorlitz, 5. maja 1943 »Dragi domači! V prvih vrsticah vas prav lepo pozdravljam in se Vam zahvaljujem za paket. Sem je prispel že 3. maja toda dobil sem prepozno karto za iskat ga na postajo ker je bila ura že 8. Iskat sem ga šel 4. 5. in sem ga dobil popolnoma nepoškodovanega. Dobro da ste ga tako poslali drugače bi bilo gotovo vse za nič. Ravno par dni preje sta dobila dva pakete ki sta hodila 10 dni in sicer po pošti. Jaz imam sedaj tega dovolj za precej časa in mi ni treba nič pošiljati dokler Vam ne pišem da rabim drugače se mi lahko pokvari. To bom imel le da malo ješ zraven kadar je bolj malo. Opoldne greš lahko v kuhinji iskat za jesti večkrat vse razen mesa. V kuhinji moram ravno tako opoldne oddati karto in sicer za meso drugo dobiš brez karte. Jemo vsi v jedilnici in potem greš lahko kar v kantino pir pit če se ti ga ljubi. Enkrat na teden imajo v kantini tudi žganje ali kakšno drugo takšno pijačo. Razen tega imajo v kantini tudi cigarete in drugo tako reč katero potrebuješ. Cigaret imam sedaj tudi dovolj. Drugega novega ni tukaj. Vreme imamo lepo, kar nam pride zelo prav pri vežbanju. Učemo se razen drugega tudi streljati s puško in mašingeverom. Zvečer smo prosti ob 1/2 6 h in nato imamo vsaki dan šprah unter-richt. Uči nas lojtnant. Gre se samo zato da bi se čimpreje naučili nemško. Poduk imamo vsaki dan eno uro in to v svojo škodo v prostem času. Zato nam za pisanje in drugo reč ob delavnikih bolj kod ne primanjkuje časa. Za v nedeljo so nam rekli da bo šel žihr vsak sam v mesto. Mesto je precej veliko ima okrog 120 tisoč prebivalcev. V mestu imaš vse sort (neumnost?) kar si jih moreš misliti. Mesto je lepo in se lahko voziš s tramvajem kadar se hočeš. Okolica je pa sama ravnina. Tukaj sem videl en dan preje preden sem šel v bolnico tudi Fajglnovga hlapca, kateri je šel takoj drugi dan nekam v Francijo. Mi smo sedaj rekruti in bomo 3 mesece dokler ne bomo naredili ausbildunge. Firarji niso z nami preveč slabi za enkrat. Kako bo pa pozneje ne vemo. Z dopustom ne vem kako bo kaj. Najbrže ga ne bo nič. Mogoče, če bomo šli po treh mesecih v fronto da bo preje kaj dopusta. 3 Slovenci so ga od tukaj dobili po 6 -10 dni. Enemu je umrla mama, 2 pa imata na smrt bolne očete. Telegram mora biti vsak potrjen od občine. Denarja dobimo vsak ALOJZIJ ZIBERT pobegnilo že pred mobilizacijo. Večina pa jih je dezertirala v partizane, ko so prišli na dopuste. Posebej, ko Gorenjci od Julija 1943 niso smeli priti na °PUst južno od Drave, se je ra*viia prava industrija prenosov obleke, dokumentov in °-rugih oblik pomoči pri dezer-tociji. Ti prebegi več kot tri tisoč mož so bistveno okrepili Partizanske enote tako številko kot tudi po bojni usposobljenosti. Morda pa je nekoliko previsoka ocena Jožeta Srnica, da bi bilo do prve polovice leta 1944 od štiri tisoč Gorenj-Cev v partizanih do 2500 teh, ki s° ušli služenju v nemški vojski. sklep, da jih je med vpoklicanimi v nemško vojsko padlo med petnajst in dvajset odstotki. Torej zna biti med vpoklicanimi Gorenjci več kot tisoč padlih v nemški vojski. Se nekaj več kot mrtvih je ostalo invalidov. Iz teh letnikov je tudi skoraj 40 odstotkov (okoli 2000) žrtev, ki jih priznava Zveza borcev (to so predvsem padli partizani in nekaj aktivistov narodnoosvobodilnega gibanja), verjetno pa ni dosti nižji odstotek žrtev te starosti med domobranci. To je najhujša izguba naroda v tej vojni. Gorenjci so se borili v franco- Sorodniki sk'h partizanih, iz zavezniških uJetništev so prestopili v jugo- slovanske enote v SZ, med pre-*°rnorce. ^o štiristo tistih, ki so iz nemške vojske prebegnili k partizanom, je dezertiralo še enkrat Večinoma od oktobra 1944 do Jaouarja 1945) in so jih po so-r;*zumu med okupatorjem in Protikomunisti sprejeli k domobrancem. Nekaj jih je pre-'o med domobrance neposred-iz nemške vojske. Posamezni pa so se po dezertaciji iz ^mške vojske skrivali pred Semi, ki bi jih morda ponovno Mobilizirali. Neuspeli pobegi ^ekuj fantov je bilo zaradi poskusov pobega kaznovanih s srnrtjo (med načini usmrtitve je Pjta tudi obglavljenje). Le red-*l Prijeti so jo ceneje odnesli. Ujetništvo bistveno slabši je bil položaj ?ajetih v Sovjetski zvezi (nekaj Jslfl je tam umrlo) kot tistih, ki 0 bili ujetniki zahodnih zaveznikov. Žrtve Jjjjd Bohinjci jih je v nemški d°Jjki padlo 37. Tudi delni po-**l od drugod utemeljujejo Številni starši so prosili za odpust sinov iz vojske, a praviloma brez uspeha. Sorodnikom so v okviru Nacionalno socialistične oskrbe vojnih žrtev in tudi drugače nakazovali podpore. Mnogo jih je bilo zaradi dezertacij iz nemške vojske v partizane preganjanih s strani nacističnih oblasti, po drugi strani pa so pritiskali partizani (npr. na družine skri-vačev) in domobranci. Zimska pomoč Od januarja 1942 in predvsem skozi nabiralno leto 1942/43 so tudi na Gorenjskem v številnih zbirkah pobirali denar, oblačila in drugo za zimsko pomoč. Te so bili deležni predvsem vojaki na frontah, deloma tudi civilisti. Maja 1943 so ocenili, da so na Gorenjskem v letu 1942 zbrali 1.740,084 rajhsmark. Kasneje je bilo teh zbiranj manj. Po vojni Že med vojno so dezerterje iz nemške vojske v partizanih večinoma odstranili iz nekaterih služb (politika, politična policija), še trše so ravnali s tistimi, ki so ostali v nemški vojski. Domnevamo, da so se tudi spričo tega mnogi zapili in si nekateri vzeli življenje. Vendar večina, kljub odrivanju na rob družbe, ni imela zapletov s tragičnimi posledicami. dan I RM, katere pa lahko sproti zabiješ. Včeraj sem dobil od Slavko t a (Darkov brat je Slavko Ogrin, ki ga predstavljamo kot vojnega ujetnika - op. p.) pošto. Ima se precej slabše do sedaj kakor jaz. Je mu zelo dolgčas. Pravi da imajo toliko stenic da je ves upi-kan in bulast. Tudi mi smo jih imeli precej samo tukaj sta bili dve sobi kjer jih je bilo največ razkuženi. Slavko gotovo precej težje prenaša vojašno kakor jaz ker nima arbeitsdinsta. Upajmo da bo kmalu konec vojne in da se srečno vrneva pod domačo streho. Pišite mi tudi kako se imate doma in kako je ribate naprej. Vsi skupaj bomo morali malo potrpeti da pridejo boljši časi. V Bohinju je gotovo precej gošarjov. Radoveden sem kako se bo vse skupaj izteklo. Za vel. noč smo šli skozi vsi Slovenci k sv. maši. Cerkev je čisto blizu in je zmeraj polna vojakov pri maši. Za danes naj končam pa drugič še kaj več. Prejmite Vsi domači najlepše pozdrave od Darkota Pozdravite Vojvodove, Jurjovče-ve in druge znance. In Luka Do-bravca, če še kaj pride k nam.« »Kadar Vas kak vojaški urad naravnost obvesti, da je Vaš sin ali mož pogrešan ali padel junaške smrti, obrnite se na gospoda Rode, ki je Betreuer der NSKOV v Steinu, Schutt NO. 22 (Raiffei-senkasse), da boste dobili podporo za starše ali rento za zaostale. On je razen nedelj vsak dan med 10. in 1 2. uro v Raiffei-senkasse in Vam bo z nasvetom in dejanjem pomagal. Treba Vam je prinesti s seboj samo obvestilo, ki ste ga prejeli od vojaškega službenega mesta ali Vašega Ortsgruppenleiterja, ravno tako rojstni list padlega (poročni list, rojstne listine nepreskrbljenih otrok) in svojo člansko izkaznico pri NSKOV. Če pa še niste član, se pri tej priliki prijavite za pristop.« (Karauanken Bole, 20. 1. 45) Tudi prisilno mobilizirani v nemško vojsko so žrtve vojne Marsikaj pišejo in govorijo v zadnjem času o dogodkih, za katere se je po vojni vedelo, pa so bili namenoma zamolčani, ljudje pa si niso upali na glas govoriti. Eden od teh so (udi prisilni mobiliziranci v nekdanjo nemško vojsko. Dne 7. julija 1942 je bilo v tedanjem Uradnem vestniku (Amts-blatt) objavljeno, da bodo morali fantje iz zasedene Gorenjske na služenje obvezne delovne službe (RAD) in v vojsko (Wehrmacht). Med ljudmi je nastal preplah, vendar so vsi upali, da morda le ne bo prišlo do izvajanja ukaza. Ko pa je takratni vodja civilne uprave za Gorenjsko dr. Rainer 27. septembra 1942 izdal v Kranju svojo Proklamacijo prebivalcem Gorenjske in je bila Uredba za izvajanje objavljena še v Uradnem vestniku 24. oktobra 1942 je bila stvar zapečatena. Od 6. novembra do 3. decembra 1942 sta morala letnika 1923 in 1924 na nabor, 11. januarja 1943 pa sta bila že vpoklicana. Nabori so se potem vrstili vse do 30. julija 1943. Vpoklicani so bili vsi letniki rojeni od 1916 do 1926. Določeno je bilo, da tiste, ki se ne bi odzvali pozivu, zadene najhujša kazen, prav tako njihove svojce. Večina mobilizirancev je bila odposlana na služenje trimesečne obvezne delovne službe (RAD - v resnici priprave na vojsko) v taborišča na področju nekdanje Avstrije. Po preteku treh mesecev je Nemcem pripadal dopust, preden so odšli v vojsko, za Gorenjce pa to ni veljalo, ker so bili doma z nevarnega območja. Večina jih je bila odposlana takoj v Rusijo in le manjši del v Francijo na služenje kadrovskega roka. čuvanje železniških prog in strateško važnih objektov. Mnogi so bili iz takšnih ali drugačnih razlogov ranjeni že prvi mesec. Ob koncu leta 1943 so se Gorenjci, mobiliziranci že znašli v prvih frontnih linijah po vsej širini ruske fronte. Normandije, Francije. Italije in celo Afrike. Ker smo bili »Slovani« in še iz domovine, kjer so »stalni nemiri« ter iz okupiranih krajev, so bili vedno pod posebnim nadzorstvom in so jih določali za najtežja dela in jih izpostavljali na najnevarnejša mesta. Z Gorenjskega je bilo po dokaj netočnih podatkih mobilizirano okrog 8.000 fantov, od katerih jih je prav tako po netočnih podatkih padlo več kot 1.000. Vdove padlih in posebej invalidi, ki so imeli vidne poškodbe, ter vsi mobiliziranci so bili v preteklosti, posebno pa prva desetletja po vojni predmet očitanj, zaničevanj in zapostavljanja. Podatek o služenju v okupatorski vojski je bil poglavitni madež v vseh karakteristikah, opozorilo pa je bilo zapisano po vseh dosjejih in personalnih mapah. Prva leta po vojni so organi Ljudske milice izvajali popis vseh mobilizirancev. posebej še tudi padlih in ranjenih. Ločeni popis so izvajali tudi preko organizacij Rdečega križa, vse z namenom izračuna vojne škode. Država je postavila obračun, Nemčija je nakazala menda milijardo mark, škodovanci pa niso dobili ničesar. Prizadeti invalidi, svojci padlih in pogrešanih so sami iskali pomoč in zaščito, kajti nihče od družbe in države se ni zanimal za njihove potrebe, razen da so bili na opazovanju pod povečevalnim steklom. Pisno so se obračali za minimalno priznanje in pomoč vse od okrajnih in preko republiških ter zveznih organov in celo na maršalat. • Odgovor pa je bil vedno negativen: ne priznamo vam statusa borcev niti žrtev vojne niti invalidov, skratka ničesar. To so nekako mile oblike odgovorov, bile pa so tudi hujše. Invalidi so se skrivaj obračali na različne organizacije in vladne organe v Nemčiji, celo na vlado in predsednika, kakor tudi na organe Mednarodnega Rdečega križa v Ženevi, organe Vojnih veteranov. Združene narode in podobno. Odgovor Nemčije je bil, da so zadostili svojim obveznostim in naj se žrtve obračajo na države, katere državljani so. Končno pa je bil dan pristanek, da je Nemčija po spoznanju razmer, kakršne so v Jugoslaviji le začela izplačevati neko delno pomoč (Teilversorgung) - ne invalidnino, s pogojem, da to lahko vsak čas prekliče. Pomoč so odobravali le tistim invalidom, ki so po strogih nemških predpisih invalidni več kot 25-odstotno in najožji svojci padlih. Številni Slovenci so z območja Gorenjske in Štajerske že zaprosili ia to pomoč, vendar pa še zdaleč ne vsi. Kljub temu da so nekateri naši časopisi, posebej Nedeljski Dnevnik, tako med vrsticami večkrat objavljali, kam je treba naslavljati prošnje, pa si mnogi tega od leta 1965 do danes še niso upali ali pa niso našli nikogar, ki bi jim pri tem pomagal urediti potrebno dokumentacijo, zdravniške preglede in drugo. Nemška pomoč ali renta se za Jugoslovane izplačuje le v simboličnem znesku - 10 odstotkov od polne vsote, razen v primerih, ko se nekdo naseli izven stalnega bivališča Jugoslavije. Na vprašanje v Bonn. zakaj tako razlikovanje, je odgovor od 29. januarja 1989. da je to na zahtevo Jugoslavije, da se morda višina rente ne bi preveč približala višini rente, ki jo doma prejemajo od države priznani invalidi in žrtve vojne. Po nekaterih okvirnih podatkih je bilo nasilno mobiliziranih 35.000 fantov z Gorenjskega in Štajerskega. Od mobiliziranih je prav tako po okvirnih podatkih padlo 6.000 fantov. 9.000 jih je invalidov in okrog 1.500 je pogrešanih oziroma so "izginili" takoj po vojni. Gre za razmeroma velike številke Slovencev, vendar odgovorni še danes o tem ne govorijo, preživeli niso nikjer priznani kot žrtve vojne in ne uživajo prav nikakršnih ugodnosti ali podpor. Fantje pa so se ne po lastni volji borili in krvaveli na vseh širnih frontah Evrope in drugod. Tisočim so poslednjo pesem igrale le Stalinove orgle, ob njihovi smrti je bilo slišati vpitje "Hurraaa", zvok letalskih ali tankovskih motorjev in šumenje morja. Njihovi udje in trupla leže ob Vitebsku, na Krimu, po vsej Ukrajini, Be-sarabiji. Romuniji, Češki, Poljski. Franciji. Italiji, Nemčiji. Le majhen del jih počiva na pokopališčih in še ta so po večini izravnana (tako kot so nemška pri nas), vsi pa so. razen ožjih svojcev - pozabljeni. Ob nastopu slovenske pomladi je bilo pričakovati, da bo končno sončni žarek posvetil tudi v ta pozabljeni kot. Žal pa se še ni ničesar premaknilo, čeprav so o problemu obveščeni lokalni in republiški forumi. Zvezni sekretar za delo, zdravstvo in vraša-. nja borcev iz Beograda odgovar- ja, da udeleženci, ki so služili v nemški vojski ne morejo bili priznani, priznavajo pa prejem milijarde mark. Smo torej tam. kjer smo bili: med vojno nasilno mobilizirani pod grožnjami najhujše kazni za prizadete in svojce, po vojni od lastne države ogoljufani in sedaj pozabljeni. Država pač priznava le samo nekatere... Žrtvam, nasilno mobiliziranim v nemško vojsko ne gre za neko korist, pač pa - gre za priznavanje delovne dobe vsem prisilno mobiliziranim za čas služenja obvezne delovne službe, služenja vojske, bivanja v bolnišnici, ujetništvu, zaporu in pd. - težjim invalidom je treba priznati pravico, do brezplačne zdravniške oskrbe in nabavo ortopedskih pripomočkov pod enakimi pogoji, kot gre priznanim invalidom vojne in civilnim žrtvam vojne - odobritev pravice združevanja vseh žrtev zadnje vojne in jim tako omogočiti organizirano reševanje njihovih problemov. Celotno problematiko okrog tega bo pač morala reševati le republika Slovenija, saj so se take mobilizacije izvajale le na območju Gorenjske in Štajerske. Zvezne organe in vodstva drugih republik ta problem gotovo ne zadeva, zato ga tudi ne bodo reševali. Gre za problem nekaj deset tisoč prisilno mobiliziranih fantov, ki so bili vse doslej zanemarjeni in zapostavljeni. Za njih ni bilo po vojni dodatnih živilskih nakaznic zaradi izgube krvi, kot so jih dobivali ostali, ne ugodnosti zdravstva, invalidskega varstva in še, če so se zaradi posledic vojne morali predčasno upokojiti, so bili upokojeni ne kot vojni invalidi, pač pa zaradi bolezni. Preteklo je 45 let po vojni in velika večina udeležencev vojne je že pokojna, čas pa bi bil, da bi pomagali vsaj še preživelim, ki imajo v svojih vojaških knjižicah žig "vVehrpflicluiger" (vojni obveznik) in ne "Freiwilliger" (prostovoljec). Vsi fantje, ki pa so bili od okupatorja po zakonu nasilno mobilizirani, ne glede ali so se vrnili zdravi, ali so pogrešani, so padli ali so ostali invalidi, so žrtve vojne in jih je kot take tudi potrebno obravnavati. Preživeli prisilni mobiliziranci se bodo zbrali na razgovor dne 17. decembra 1990 ob 10. uri v veliki dvorani Skupščine občine Kranj. Na razgovor ste povabljeni vsi, ki vas problematika zani- MARIJA VOLČJAK Nova energetska politika Energetski potratnosti naposled odzvonilo Naša energetika ima veliko kritikov, ki so se vanjo dolgo zaganjali zaman, zdaj pa vse kaže, da je vendarle napočil čas sprememb tudi na tem področju, saj nova energetska politika ne temelji več na razvoju v širino, temveč na preobrazbi in smotrni rabi energije. Decembra bo izšla knjižica "Energija za Slovenijo 1990-2020", njeno vsebino so nam predstavili v republiškem sekretariatu za energetiko. Kakor je povedal sekretar dr. Miha Tomšič, ne gre za klasični plan, temveč za analizo razvojnih možnosti, ki daje odgovor na vprašanje, kakšen razvoj energetike je smiseln za Slovenijo. Naftna kriza je v kapitalizmu povzročila velike spremembe Študija izhaja seveda iz dosedanjega razvoja energetike v Sloveniji, ki ni znal ujeti svetovnih gibanj. Svet je namreč leta 1973 pretresla naftna kriza, ki je povzročila enega največjih gospodarskih preobratov v novejši zgodovini. Povzročila je varčevanje z energijo, na račun gospodarske recesije in padca osebnega udobja. Prvi reakciji pa je sledila preobrazba rabe energije oziroma celotnega gospodarstva, ki jo je drugi skok cen nafte v letih 1979 do 1981 še okrepil. V manj kot desetletju se je sestava kapitalistične industrije -'bistveno spremenila. Zmanjšal se je delež tradicionalnih, energetsko intenzivnih panog, kot so železarstvo, pridobivanje aluminija, kemijska industrija, tekstilna industrija, ki so jih "odstopili" manj razvitemu svetu. Hitro pa so se razvile dejavnosti, ki ne zahtevajo dosti energije: storitve, računalniki, informatika, elektronika itd. Hkrati so posodabljali obstoječo industrijo, izdelovati so na primer začeli manjše in varčnejše avtomobile. Vlade so imele pri tem pomembno vlogo, saj so davke pobirale od velikih porabnikov energije in jih usmerjale v razvoj mladih, energetsko varčnih panog. Zanimivo je, da so se celo v Zahodni Nemčiji leta 1973 zmotili pri napovedi o porabi energije v naslednjem desetletju in pol, saj so napovedali dosti večjo, kot je nato bila, kar kaže, kako velike spremembe je prinesla naftna kriza in kako težavne so tovrstne napovedi. Naravnost osupljiv pa je podatek, da so ob 36-odstot-nem povečanju družbenega proizvoda v letih do 1973 do 1989 ohranili skoraj enako porabo energije. Če je lanska napoved manj zgrešena, bodo do leta 2010 ob majhnem zmanjšanju porabe energije povečali družbeni proizvod še za 50 odstotkov. ske neodvisnosti in pogoj za politično suverenost, izgublja pomen. Energija vse bolj postaja blago mednarodne menjave, podvrženo ekonomskim presojam. Ranljivosti za izpade dobav, ki bi jih povzročili politični zapleti, pa se razvita gospodarstva izogibajo z napleta-njem dobav iz različnih virov in s primernimi zalogami kritičnih goriv, na primer nafte. Najnovejša dogajanja v vzhodni Evropi pa obetajo še eno zanimivo razsežnost energetskega tržišča. V naslednjih desetletjih lahko predvidevamo močne nove mednarodne energijske tokove, ko se bosta gospodarsko zbliževala evropski Vzhod in Zahod. Z nafto in plinom, tudi z elektriko Vzhod že plačuje zahodno opremo in storitve, marsikatera evropska država v teh tokovih že vidi donosen posel. Račun za zamudo drago plačujemo Slovenija je v razvoju energetike delila usodo vseh socialističnih družb, njihova neodziv-nost na ekonomske pobude je začela kazati zobe po letu 1973. Prve naftne krize kot prijatelji arabskih dežel nismo tako občutili kot Zahod, saj prave blokade nismo doživeli, k uspavanju pa so prispevala tudi ugodna tuja posojila. Do začetka osemdesetih let o varčevanju z energijo in o posodabljanju rabe energije nismo razmišljali. V zavest nam je prodrla šele druga podražitev nafte, tedaj pa smo bili že v globoki krizi zunanje in notranje prezadolži-tve, denarja za posodobitev gospodarstva je že primanjkovalo, znašli smo se tudi pod pritiskom selitve energetsko intenzivnih panog iz razvitega sveta. Dve daleč največji investiciji v zadnjem desetletju sta bili v jeklarstvo in v predelavo aluminija, z. izvozom na konvertibilna tržišča pa so devizno žejo gasile prav energetsko intenzivne panoge, saj je bilo s temi izdelki moč hitro prodreti. Nedvomno vse to ni bilo naključje. Sprotni računi za energijo so se večali v času, ko jih je bilo vse težje plačati, administrativni poskusi omejevanja porabe energije niso imeli trajnejših, če so sploh imeli kakšne učinke. Kar spomnite se bencinskih bonov, parno-neparnih dni in redukcij elektrike. V vrtincu ekonomskih in socialnih problemov je energetika največkrat potegnila kratko, saj so predpisane nižje cene blažile vsakdanje tegobe drugih pa- TElj_ liiVOL nog, dokler ni energetika sama kronično potrebovala denarne pomoči. Porabimo toliko elektrike na prebivalca kot najbolj bogati Neusmiljeni rezultat takšnega razvoja so stroški za energijo, ki so približno takšni kot v razvitem svetu, predstavljajo pa seveda mnogo večji delež v našem bistveno manjšem družbenem proizvodu. Drugače povedano, porabimo približno toliko elektrike na prebivalca kot v državah Evropske gospodarske skupnosti in le nekaj manj celotne energije, seveda pa smo veliko revnejši in zato stroške veliko težje plačamo. Zanimiv je izračun, da bi v desetletju od 1978 do 1988 lahko prihranili 5,4 milijona ton surove nafte, če poraba energije ne bi naraščala, kar bi pomenilo 1,3 milijarde dolarjev, v čemer pa niso upoštevani stroški predelave in prevoza do porabnikov. Povezovanje Evrope je v teh letih poseglo tudi na področje energetike, energetska zaprtost v okviru nacionalnega gospodarstva, ki je bila pred desetletji čislana kot znak gospodar- Tei 064 69 332 Poleg količinske potratnosti je za Slovenijo značilna tudi strukturna potratnost, ki se odraža v sorazmerno velikem deležu elektrike v končni energiji, leta 1988 je bil 21,76-od-stoten. Povprečni delež v državah OECD je bil 16,9-odstoten, v EGS pa 15,6-odstoten, v sosednji Avstriji, denimo, 16.7- odstoten, v Nemčiji 16-od-stoten itd. Večji delež imajo le države, ki veliko elektrike pridobijo v vodnih elektrarnah, Švedska ima denimo 28. odstotnega, kar 48 odstotkov elektrike pa pridobi v vodnih elektrarnah, Norveška pa 43.8- odstotnega, saj celo 99 odstotkov elektrike pridobi v vodnih elektrarnah. V Sloveniji pa v vodnih elektrarnah pridobijo le 30 odstotkov elektrike, kar pomeni, daje naša proizvodnja elektrike dražja, poleg tega pa toplotne elektrarne krepko onesnažujejo okolje. vsaj ničelno rast porabe energije so najprej zahtevali ekologi V fttih 1980-1988 je poraba končne energije na prebivalca zrasla za 0,5 odstotka, primarne energije na prebivalca za 8,2 odstotka, saj se je povečal delež električne energije, pridobljene iz goriv. Energetsko zahtevna industrija (črna in barvna metalurgija, proizvodnja gradbenega materiala, papirništvo) je v teh letih porabila polovico vse energije, ki jo je porabila industrija, ustvarila pa desetino družbenega proizvoda industrije. Na zmanjšanje porabe energije je vplivala le prisilna ustavitev nekaterih proizvodnih obratov in dramatično upadanje življenjskega standarda. Druge spremembe skorajda niso omembe vredne. Leta 1985 je svetovna banka za razvoj ponudila 90 milijonov dolarjev za naložbe v racionalizacijo porabe energije v naši industriji. Študija, ki jo je napravil Smelt, je pokazala, da bi v manj kot štirih letih lahko prihranili od 10 do 19 odstotkov energije, celotni investicijski stroški pa bi znašali 160 milijonov dolarjev. Vendar pravega zanimanja ni bilo, doslej je porabljena le polovica tega posojila, ki ni veliko, pa še to ne samo za racionalizacije porabe v ožjem smislu. V teh osmih letih so v Sloveniji pognali 59 megavatov novih moči v vodnih elektrarnah in 482 megavatov v toplotnih elektrarnah. Zelo slabo izkoriščamo potoke in rečice, saj v malih in industrijskih elektrarnah pridobimo le 4,1 odstotka vse električne energije, v EGS pa povprečno 9,5 odstotka, v Avstriji 12,3 odstotka, v Nemčiji 15,1 odstotka, v Italiji 11,8 odstotka itd. Energetika tudi škodljivo vpliva na okolje, poleg kurišč in cestnega prometa je osredotočeno predvsem na onesnaževanje zraka ob toplotnih elektrarnah, kar je s čistilnimi napravami moč omejiti, vendar pa so drage. V letih 1980-1988 so v Sloveniji toplotne elektrarne 69- odstotno prispevale k onesnaževanju zraka z žveplovim dioksidom (industrija 20-od-stotno), 29-odstotno z dušikovimi oksidi. 16-od-stotno s trdnimi delci in 36-odstotno z ogljikovim dioksidom, ki povzroča učinek "tople grede". Problemi energetike so pri nas javno promocijo doživeli v okviru splošnega gibanja za zaščito okolja. Prelomni dogodek je bila konferenca "Ekologija, energija, varčevanje" junija 1987, ko je bila sprejeta zahteva po postopnem približevanju naših energetskih razmer evropskim, z vsaj ničelno rastjo porabe na začetku. Štirje scenariji porabe energije Naposled tudi pri nas nastaja nova energetska politika, ki išče odgovor na vprašanje, kakšen razvoj energetike je smiseln za Slovenijo, kje je optimalna "obratovalna točka" celotnega gospodarstva, kjer daje kombinacija pridobljene vrednosti v ostalih panogah in stroškov energije največji ostanek. V veliki meri je seveda odvisna od tega, s kakšnimi energetskimi viri razpolaga družba. Približevanje tej optimalni točki je proces, ki mora zajeti celotno družbo, ki se ne konča pri energetiki. Po vsem, kar smo napisali, je seveda jasno, da je Slovenija zelo oddaljena od optimalne obratovalne točke in postoriti bo potrebno marsikaj. Strokovnjaki so izdelali štiri scenarije rabe končne energije, kakor temu strokovno pravijo, na njihovi osnovi pa nekaj scenarijev pokrivanja energetskih, zlasti elektroenergetskih potreb. Za izhodišče so vzeli scenarij družbenega razvoja, ki predvideva postopno oživljanje gospodarstva do leta 1995, prestrukturiranje do leta 2000 (ko naj bi dosegli sedanjo raven razvitih držav) in nadaljnjo preobrazbo do leta 2020. Izkušnje energetske krize leta 1973 kažejo, da je povezava med celotnim gospodarstvom in energetiko elastična, zato je seveda potrebna tolikšna razpršenost scenarijev. Napovedi so seveda zelo tvegana stvar, saj, kot smo zapisali, leta 1973 so se zmotili celo pedantni Nemci. Vendar pa izkušnje zahodnega sveta kažejo, da so možni vsi štirje scenariji, tudi četrti kot najbolj radikalen. Prvi trije namreč predvidevajo rast porabe končne energije, najbolj prvi, najmanj tretji, četrti pa računa s padanjem porabe do leta 2000 in nato do leta 2020 le z rahlim porastom. K temu naj bi prispevali tako industrija kot promet in vsi ostali porabniki. Za vse štiri scenarije končne porabe pa so izdelali več scenarije pokrivanja potreb po energije, v njih je nemara najbolj zanimivo ustavljanje jedrske elektrarne v Krškem, ki je v nekaterih variantah predvidena leta 1995, v drugih kasneje. V Sloveniji tudi mednarodni objekti Slovenija ima ugodno zemljepisno lego za vključevanje v mednarodne energijske tokove, ki postajajo zlasti med Vzhodom in Zahodom vse pomembnejši, zato razmišljajo tudi o objektih v te namene. Najprej pa je potrebno upoštevati, da se bo do leta 2020 življenjska doba iztekla nekaterim toplotnim elektrarnam, v skupni zmogljivosti 354 megavatov (Tuzla, Trbovlje, Ljubljana), jedrski elektrarni pa najkasneje leta 2017. Do leta 1993 so v toplotnih elektrarnah predvidene ekološke naložbe v višini 368,8 milijona ekujev, kar bo njihovo moč zmanjšalo za 30 megavatov. Z izgradnjo novih toplotnih elektrarn bi lahko pridobili 1.572 megavatov moči, kar bi zahtevalo 1,9 milijarde ekujev. Z izgradnjo vodnih elektrarn na spodnji in srednji Savi bi lahko pridobili 572 megavatov moči, ki bi veljali dobre 1,1 milijarde ekujev. S popravili vodnih elektrarn (Fala, Dravograd) pa 14 megavatov, ki bi veljali 21 milijonov ekujev. S pomočjo izgradnje malih vodnih elektrarn bi lahko do leta 1998 pridobili 85 megavatov moči, do leta 1995, pa približno 160 megavatov v industrijskih elektrarnah. Od objektov mednarodnega značaja bi prišla v poštev plinska elektrarna 300 do 380 megavatov, tudi investitorji pa se zanimajo tudi 1.000 megavatni objekt, ter 400 kilovoltni tranzitni daljnovod 1.000 megavatov moči z Madžarskega v Italijo. Naftno gospodarstvo potrebuje skladišča za 60 do 100 dnevne zaloge naftnih goriv, to je za 350 do 600 tisoč ton, izgradnja bi stala 120 milijonov ekujev. Posodobitev rafinerije v Lendavi za proizvodnjo ekološko neoporečnih naftnih goriv bi stala 43 milijonov ekujev, izboljšava primarne predelave nafte pa 31 milijonov ekujev. Plinsko gospodarstvo do leta 2020 načrtuje investicije v višini 325 milijonov ekujev, med najpomembnejše sodi tudi izgradnja podzemnih skladišč. Široki potrošnji pa naj bi bilo leta 2020 namenjenega četrtina razpoložljivega zemeljskega plina, za kar bi do leta 2000 potrebovali 80 milijonov dolarjev, nato pa je 30 milijonov dolarjev. Potekajo pa razgovori o morebitnem terminalu za utekočinjeni plin v Kopru, druga možna lokacija je Krk, ki bi služil oskrbi Slovenije in Hrvaške ter srednje Evrope, s skupno letno zmogljivostjo 8.000 milijonov kubičnih metrov. V naslednjih petih letih še nuklearka, ni pa savske verige elektrarn S pomočjo dolgoročne študije so sestavili plan za prihodnjih pet let, ki nima značaja klasičnega plana. Sestavljen je elastično, zato ga bo moč prilagajati razmeram, odseva treznost načrtovalcev, ki se zavedajo, da velikega zmanjšanja porabe energije ni moč pričakovati čez noč, temveč je cilj dosegljiv le postopoma, predvidevajo pa notranje premike pri sestavi energetske bilance. Manj bo torej novih investicij, več pa bo notranjih sprememb naše energetike. V sekretariatu za energetiko so se odločili za zmerno varianto, ko so izbirali med štirimi scenariji, po eni strani niso za nadaljevanje dosedanje energetske razsipnosti, po drugi pa tudi niso za skrajne posege v izboljšanje energetske rabe. Vsekakor pa računajo na neogibne racionalizacije, ki so že lani porabo električne energije zmanjšale za 5 odstotkov, v prihodnjih letih naj bi jo vsaj za toliko. Ker pa predvidevajo manjšo porabo premoga, zlasti domačega, bistveno več pa zemeljskega plina v široki porab' in tudi več elektrike iz kombiniranih elektrarn, računajo s približno 2-odstotno rastjo porabe električne energije. t V prihodnjih petih letih tako med investicijami v proizvodne objekte ni savske verige vodnih elektrarn, največji vložek je predviden v zakup 100 megavatov v Ugljeviku v Bosni, projekt naj bi izpeljali kot skupno podjetje. Ekonomski pokazatelji te naložbe so dokaj ugodni-Sicer pa so v glavnem predvidene rekonstrukcije obstoječih elektrarn. Takšen naložbeni plan je seveda oprt na predvidevanje, da bo jedrska elektrarna v Krškem v prihodnjih petih letih še obratovala. Med prenosnimi objekti bo največ denarja zahtevala postavitev daljnovoda za povezavo z Italijo. Novost pa je zapiranje premogovnikov v Laškem. Senovem, Kaniža-rici in Zagorju, za kar je že prihodnje leto predvidenih 132 milijonov dinarjev. Za zapiranje rudnika urana v Žirovskem vrhu pa je v prihodnjih dveh letih predvidenih 140 milijonov dinarjev. Po besedah minislra Tomšiča bodo izgubo denarja s tem zmanjšali, saj je rudnik s proizvodnjo ustvarjal okoli 10 milijonov dolarjev čiste izgube, zapiranje pa bo v dveh letih veljalo 6 milijonov dolarjev. Blaga in ostra različica ekoloških vlaganj Sekretariat za energetiko ponuja dve različici vlaganj v ekol°; ško sanacijo. Po blažji različic' je predvidena takojšnja izgradnja odžvepljevalne naprave na četrtem bloku šoštanjske termoelektrarne, na petem blok11 pa se odlaga po letu 1995, medtem ko ostrejša različica predvideva tudi na petem bloku P0' stavitev naprave do leta 199*; Kmalu pa naj bi tudi po blažj1 različici namestili na tretjem bloku ljubljanske toplarne, prl kateri bosta prva dva koti3 ugasnila leta 1992. Elektrogospodarstvo je pripr3' vilo dodatno ponudbo, ki vsf' buje vodne elektrarne na spoO' nji Savi (Boštanj, Blanca, Be' stanica. Krško) in dve plinsk0 parni elektrarni. Zanimiva je dodatna ponudb3 neodvisnih proizvajalcev, ki *e. nanaša na 118 megavatov ffl°J v malih in industrijskih ele"" trarnah, med njimi sta dve Kranju ter po ena na Jesenic^ in v Begunjah. Dodatno ponudbo so pripravi'1 tudi rudniki, vendar imajo g'e' de na novo energetsko politik malo možnosti. Izračuni n?' mreč kažejo, da je pridobivanj premoga pri nas predrago, vej lenjski lignit je eno marko P • gigajoulu predrag, slovenj rjavi premog pa za marko 1 pol, kar pomeni, da za poslo^3 nje zmanjka 555 milijonov d narjev letno. Petek, 14. decembra 1990 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK 19. stran ■mmmmm&GVAS Franc Polanc z Gozdnega gospodarstva Kranj Odkazilo lesa naj bo v rokah stroke ^r*nj, 12. decembra - Nova zakonodaja na področju gozdarstva bo prinesla številne novosti, vendar naj bi nekatere določbe po mnenju stroke prinesle več škode kot koristi. Pretirana liberalizacija pri gospodarjenju z gozdovi, ki so Predvsem nacionalno bogastvo bi lahko imela hude ekološke in ekonomske posledice, zato bi bilo potrebno, da v novi zakonodaji ostane člen o odkazilu lesa. Po mnenju Franca Polan-Ca z Gozdnega gospodarstva Kranj, bi tudi v novi zakonodaji moral ostati člen, ki govori, da odkazilo lesa lahko 0Pfavlja samo gozdarski inženir. Nov zakon bo sicer sa-jno dopolnilo starega, vendar °i morali odkazilo lesa razumeti predvsem kot gozdarski ukrep, ki pa sam po sebi ne Pomeni nezaupanja do lastnikov gozdov. Če bo upravljanje z gozdom oziroma odkazilo lesa prepuščeno lastnikom, utegne priti tudi do določenih špekulacij. Zavedati Se moramo namreč, da je go- spodarska kriza huda in da bodo mnogi lastniki gozdov skušali na hiter način priti do denarja s pretiranim posekom in prodajo lesa. Stara zakonodaja na določen način celo ščiti lastnike oziroma kmete, ker se bodo v primeru, ko bodo sami sekali les, pojavili tudi trgovci z lesom, ki jih bo mikal zaslužek s prodajo. S tem pa ni izključeno, da bodo lastniki gozdov na različne načine opeharjeni. Sicer je res, da tudi pred vojno ni bilo logarjev, ki bi odkazali les za posek. Po Kdo bo po novem odločal o sekanju lesa v gozdovih zasebnikov? Nova zakonodaja naj bi posege prepustila lastnikom, ki po večini menijo, da ne potrebujejo logarjev, medtem ko strokovnjaki menijo, da utegne priti do anarhije. drugi strani pa Franc Polanc meni, da so bili kmetje pred vojno mnogo boljši gospodarji in so znali ceniti gozdno bogastvo. Da torej ne bi prišlo do popolne anarhije pri upravljanju z gozdovi, Franc Polanc meni, da naj bi odkazilo lesa ostalo tudi v prihodnje. Ne gre za nikakršno ideološko ali partijsko dolo- čilo, ampak zgolj za nujnost strokovnega nadzora pri po-' seganju v gozdove. Marsikdo se namreč ne zaveda, da so gozdovi predvsem v alpskih deželah, kot je Slovenija, nepogrešljivo bogastvo, njihovo pretirano iztrebljanje pa bi poleg splošne ogroženosti povzročilo nepopravljivo gospodarsko in ekološko škodo. • M. Gregorič k republiške skupščine Spremembe tudi v kmetijstvu V družbenopolitičnem zboru je bil sprejet osnutek 2akona o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih Qkrnočij Slovenije. Najpotrebnejša novost novega *afcona je pristop mimo obokih meja, vendar pa tudi j*n tem zakonu ne bo šlo brez es°glasij pridelovalcev hra-JJe in naravovarstvenikov. u8roženim območjem bo posebno pomagati predvsem z 8°sPodarskimi vlaganji, ki naj bi temeljila na osnovi kakovostnih programov za razvoj kmetijstva, drobnega gospodarstva, turizma in dopolnilnih dejavnosti. Seveda naj bi imela prednost ekološko čista vlaganja in pridelovanje zdrave hrane. Programi bodo financirani iz republiškega proračuna. V zboru združenega dela pa so sprejeli predlog za izdajo zakona o finančnih intervencijah v kmetijstvu. Minister za kmetijstvo dr. Osterc je poslance seznanil z učinki podobnih ukrepov v državah članicah EGS in predvidevanjih v naših razmerah. Tam subvencionirajo 35 odstotkov vrednosti kmetijske pridelave, vendar so tam pogoji za pridelovanje težji. Tako tudi naše kmetijstvo ne bo moglo zdržati brez zaščite. Poslanci v zboru občin so tokrat govorili predvsem o hidromelioracijah in pridelovanju zdrave hrane. Razpra- va je potekala predvsem med različnimi mnenji predstavnikov Zelenih in pridelovalcev hrane. Med zelenimi in kmeti sicer ni razdorov, so pa določeni nesporazumi. Minister Osterc je med drugim dejai, da predlagani zakon da predlagani zakon ne bo samo pospešil, pridelave hrane, pač pa tudi zagotovil stalne pogoje za gospodarjenje, ustvarjanje dohodka za pridelovalce, postopno koncentracijo zemljišč, ter usposabljanje pridelovalcev za bolj kakovostno in ekološko sprejemljivejšo pridelavo, ki bo vključena v naravni krog kroženja rastlinskih krmil. © M. G. ^ zdravje ljudi in živali Ovčja bruceloza (I) ?0'ezen ovčja bruceloza je bila v Sloveniji odkrita šele pred Vitkim. Znamenja bolezni se zaznajo predvsem pri reproduk-.'ji* s strogimi sanitarno veterinarskimi ukrepi pa jo je možno *k°reniniti. j Poznamo več oblik obolenj, ki jih s skupnim imenom Rujemo bruceloza. Te bolezni povzročajo sorodne vrste iik 'J 'z rodu brucel. Pomembne so predvsem bolezni, ki ■> povzročajo Brucella abortus, Brucella melitensis, Brucella u,s, Brucella canis in Brucella ovis. v . Brucella abortus povzroča t. i. bangovo bolezen ali go-■ Jo brucelozo. Za to boleznijo zboli predvsem govedo, lah-0 tudi nekatere druge vrste živali. Po vojni je bila ta bolezen ecej razširjena, vendar jo je uspelo izkoreniniti. tu .. Bolezen, ki jo povzroča Brucella melitensis imenujemo 0vQl malteška mrzlica ali melitokokoza oziroma bruceloza Vgac in koz. Zbolijo številke vrste živali, vendar je najbolj ne-o|/n.a. ovc Uskladitev pokojnin je z neprekuhanim ali nepasteriziranim mlekom in mle-|a lrr,i izdelki obolelih živali. Tako kot goveja bruceloza je bi-ludi ta bolezen po vojni zelo razširjena in kasneje zatrta. V£ , Brucella suis povzroča obolenje pretežno pri prašičih, ? 4s,n 'udi pri poljskih zajcih. To bolezen, ki sojo lani k nam ■ nesli z bolnimi prašiči iz Hrvatske, imenujemo prašičja ve, eloza, za človeka pa ni pretirano nevarna. Kot kaže dinarska služba tudi to bolezen hitro zatrla. ^ . Menimo, da v tem času v Sloveniji ni ne bangove bolest ' ne melitokokoze, niti okužb z Brucello suis, razen na po- Vl«l5.Zn'n področjih pri poljskih zajcih. • Prof. dr. Janez '*hle simulacija izvoza pridelkov izveZn' '2vršni svet bo v prihodnjem letu dodatno stimuliral °* pridelkov in živil. S tem ukrepom naj bi vlada pomagajo Pn Prodoru naših pridelkov na svetovni trg. saj so t;im, kot ^ *nano številne zaščitne ovire. Za stimulacijo izvoza bo vla-$lv v Prihodnjem letu iz zveznega proračuna namenila sred-(jea v višini 2,7 milijarde dinarjev, to vsoto pa so določili gle-*jj-na napovedi, da bomo iz naše države prihodnje leto izvoli ?a okoli 1,4 milijarde dolarjev kmetijskih pridelkov in dne. • M. Ob zadnjih izplačilih pokojnin SPIZ ni mogel obračunati vsega kar upokojencem pripada. Naknadno je predsedstvo SPIZ ugotovilo, da se pokojnine, zneski za pomoč in postrežbo, denarna nadomestila za telesno okvaro in preživnine, ki se izplačujejo po zakonu o preživninskem zavarovanju kmetov, zaradi zvišanja osebnih dohodkov aktivnih zavarovancev uskladijo za 7,6 odstotka. Ker so bile pokojnine, denarna nadomestila in preživnine za mesec oktober in november že izplačane, bo pripadajoča razlika (dvakrat po 7,6 odstotka) izplačana s posebnim nakazilom v sredini tega meseca. • M. G. G. Obdelovalna zemlja je bila letos tudi na Gorenjskem obilno namočena, ponekod pa ob novembrskem deževju tudi poplavljena. V prvih decembrskih dneh je v nižinah zapadlo nekaj centimetrov snega, ki bo koristil zimskim poljščinam. Ponekod su kmetje preorali njive Šele po sneženju. MEŠETAR Mešetar je tudi tokrat obiskal trgovino Agroavto na Gorenje-savski cesti 17 v Kranju, ki prodaja traktorje in kmetijsko mehanizacijo, do Božiča pa imajo tudi posebno ponudbo Vrsta izdelka cena v dinarjih Kabina za traktor IMT 539 7.931,00 V Metalkinih blagovnicah imajo ta čas na zalogi traktorske kosilnice, vitle, motokultivatorje in ostalo mehanizacijo. Poglejmo cene: Vrsta izdelka cena v dinarjih Hidravlični nakladalec HU-4 HN 29.664,00 Traktorska kosilnica SUPERIOR 13.905,00 Traktorska diskasta kosilnica UNIROTO 27.810,00 Traktorska kosilnica UNIMA 9.177,00 Traktorska bočna kosilnica za IMT 539, 542 9.085,00 Rotacijski zgrabljalnik sena RS 13.905,00 Vitla TAJFUN EGV - 30 8.024,00 Vitla TAJFUN EGV-30 H 9.157,00 Vitla TAJFUN EGV- 40 13.339,00 Vitla TAJFUN EGV-60 SK 20.137,00 Stožčasti cepilec, presek 250 mm 4,638,00 Motokultivator IMT Knjaževac 15% popust Motokultivator GORENJE Muta 15% popust V cene je vračunan 3 odstotni prometni davek. Mešetar si je izpisal tudi nekatere cene v trgovini z novo in rabljeno kmetijsko mehanizacijo Brazda v Podnartu. Vrsta izdelka Cena v dinarjih Traktor Zetor 52 11, brez kabine 94.000,00 Kosilnica BCS 622 46.860,00 Kosilnica BCS 602 24.969,00 Sejalnica za koruzo OLT 6.880,00 Pnevmatska sejalnica za koruzo 18.410,00 Mešalec za gnojevko 5.500,00 Nakladalnik Riko ZTN 1 5.624,00 Obračalnik 2250 11.800,00 Motokultivator Labin D 28.000,00 Škropilnica 340 litrov, z garnituro 12.000,00 Dvobrazdni plugi 5.025,00 - 5.600,00 Rabljeni stroji in oprema Traktor Zetor 50 11, 400 delovnih ur 70.000.00 Motokultivator Honda 600, s frezo 15.000,00 Motokultivator Gorenje s pogonskim delom in grebenom 20.000,00 Kosilni greben in pogonski del Gorenje 4.900,00 Kultivator za Tomo Vinkovič 4.300,00 Kosilnica za Tomo Vinkovič 4.700,00 škropilnica Panonija 3.500,00 DISKOTEKA PECAZ VAS VASI NA SILVESTROVANJE s SIMONO VVEISS. V CENO SILVESTROVANJA JE VKLJUČENA VEČERJA IN BOGAT ZABAVNI PROGRAM. INFORMACIJE IN REZERVACIJE V DISKOTEKI PEGAZ V HOTELU KAZINA NA JEZERSKEM ALI PO®39-448 ALPENTRADE d.o.o. Mlaška cesta 8 a 64000 Kranj Vabimo k sodelovanju obrtnike, podjetnike, trgovce, prevoznike... - prevzemamo zastopstva in prodajo vseh izdelkov doma in v tujini, - izvajamo uvoz/izvoz pod ugodnimi pogoji za vaše potrebe - organiziramo prevoze doma in v tujini - nudimo kompletno strokovno organizacijo v mednarodnem transportu zasebnim prevoznikom in zaposlujemo vozila na podlagi kooperacijskih pogodb. L .■ i i . i i. i T-T-r ' I I Cankarjeva 4, Kranj, tel. 24-787 ZA VAS SMO UVOZILI SVILENE JUTRANJE HALJE (KIMONO)! SPRAŠUJEMO, SVETUJEMO UREJA: VILMA STANOVNIK AVTO MOBIL SKI TRG Od marca tudi Hyundai S coupe Pri ljubljanskem podjetju Slovenijales so ob zaključku letošnjega poslovnega leta lahko resnično zadovoljni. Njihov, posel leta se imenuje Hvundai. saj naj bi letos prodali skupno okoli 4700 avtomobilov. Kako bb s prodajo prihodnje leto, zaradi posebnosti jugoslovanskega avtomobilskega trga ne ve nihče, vsekakor pa bo Slovenijales od marca prodajal dobrodošlo novost hvundai scoupe. Gre torej za nekakšen kupe, ki je narejen na osnovi modela ponv. Tudi sicer je na zunaj precej podoben ponvju. predvsem v sprednjem delu. zadek pa kljub kupejevskim značilnostim ponuja dokaj velik prtljažnik. Tudi novi model bo na voljo v petih barvah in z boaato dodatno opremo. Predvidena cena z vsemi dajatvami naj bi znašala okoli 30.000 DEM. • M. G. Renault 4 bo dražji Že prejšnji teden smo pisali o težavah z vplačili Renaultovega vozila 4 GTL. V leski Avtomurki so medtem nekaj teh avtomobilov dobili, žal pa so samo do včeraj sprejemali vplačila po ceni, ki je z dajatvami znašala 83.322 dinarjev. Od danes velja torej nova cena. Upajmo, da bo s tem konec zapletov pri vplačilih in dolgih dobavnih rokov. • M. G. Vozil na kredit še vedno ni Kljub temu da je kragujevška Zastava že pred pol meseca obljubila vozila s kreditnim odplačevanjem, morajo vsi njihovi prodajalci še naprej prodajati po starem, torej ob celotnem plačilu, saj iz Kragu-jevca niso prejeli še nobenih podrobnejših navodil, niti jim še niso odobrili kontingenta vozil, ki naj bi se prodajala na kredit. Ker smo podobnih obljub že vajeni, smo tokrat zapisali pred kratkim zvišane cene auomobilov Zastave, ki se počasi toda zanesljivo bližajo cenam precej boljših avtomobilov, denimo Hvundaijem. Končne cene vozil iz osnovnega in dopolnilnega programa Zastave, dne 12. decembra: Model Yugo 45 junior Yugo 45 koral Yugo 55 skala Yugo florida Yuco Uno 45 Fiat 126 PGL Lada Samara I. 5 4v cena v dinarjih 90.136,00 94.081,00 116.296,00 152.61 1.00 132.216.00 64.306.00 148.576.00 dobavni rok do I meseca takoj 1 mesec takoj takoj inf. do 3 mesece inf. do 3 mesece • VI. G. Kako uspeti? »VIKTORIJA« ZMAGA POSLOVNOSTI Cq ne poskusiš, ni nič! Podjetništvo je sicer lepa zadeva v pogovorih in razglabljanjih, praksa pa terja marsikaj. Predvsem - pogum! »Viktorija« je novost na slovenskem avtomobilskem trgu. Kranjsko mlado podjetje seje prav korajžno podalo v poslovne boje za kupce. »Doma« so na Skalici (blizu Osnovne šole Stanega Žagarja na Planini), kjer imajo lepo urejen poslovni prostor, pred njim pa navadno katero od »zvezd« njihove prodaje. Zakaj pišemo v množini? Podjetja so se lotili kar malce družinsko, toda Kri-žnarjevi pravijo, daje »levji delež« vsakdanjih opravil pač na mladih. Andi in Tjaša sta pred kratkim stopila na skupno življenjsko pot. na pol uspeha pa trenutno najbolje peljejo - fordi. »Res je. v naši ponudbi Fordova vozila izstopajo. Ne samo po ceni, ki je za mnoge kupce najbolj pomembna, pri nas ponujamo nove modele 91. Posebej bi rad opozoril, da Gorenjci zelo povprašujejo po fordih. ker je pač to vozilo malce bolj tradicionalno ka-kovostno in cenjeno. Nekaj deset kupcev v kratkem času to potrjuje,« pravi Andi Križnar »Posebej naj omenim ford eseort, novi model. 1.6, 105 KM! Gre za res odlično vozilo, ki ima pri nas v primerjavi z drugimi tudi super ugodno ceno. Če k temu dodam, da najbolje prodajani avto v Evropi - novo Fiesto - dobite že za 159.200 dinarjev (osnovni model), potem je jasno, da Ford ostaja konkurenčen. K temu naj dodam tudi ponudbo ostalih vozil - japonskih, peugeotov in drugih, organiziramo pa tudi prodajo »staro za novo«. Kako se začne s podjetjem, trgovino...? »Vsak po svoje smo pomagali, da je Viktorija dosegla prve zmage. Gre za precej zahteven postopek na pravnem področju, kjer smo imeli pravega svetovalca, gre seveda tudi za nekaj kapitala. Naš mali poslovni prostor smo okusno uredili (arhitekt) in navezali stike s partnerji v tujini. Za nas velja en sam zakon: poslovnost! Prav zaradi raznih »grubeličevskih« navad pri nas mnogi kupci niso takoj" imeli zaupanja do zasebnih podjetij. A zaupanja se ne pridobi z besedami, zato mi pač - delamo. V teh dneh bodo tu novi avtomobili, eseorti pa gredo posebej dobro v prodajo. Res pa je, da je tudi zanimanje med kupci za avtomobile nasploh veliko, naša telefonska številka 34-734 je velikokrat zasedena, prav tako faks z isto številko. A veseli smo odziva, fordi, peugeoti, nissani, suzukiji. mazde, subaruji, lovote - vse to je kupcem na voljo.« pravi Andi Križnar, ki so ga sicer avtomobili vedno zanimali. Oče Milan in mama Viktorija (od tod tudi ime podjetja) ter seveda Tjaša in vsi ostali pa dokazujejo, da je treba pač začeti. In začetek je Viktoriji uspel! Koliko je vreden dinar Tečajna lista z dne 11. novembra država devize velja za srednji tečaj Avstrija 100 ATS • 99 4537 Nemčija 100 DEM 700 0000 Italija 100 LIT 0 9312 Švica 100 C H F 816,0693 ZDA 1 USD io,3467 Japonska 100 JEN 7,8003 Dinar Čez mejo - V zadnjih dneh je dinar v Avstriji spet malo manj vreden, saj je njegov tečaj prejšnji konec tedna padel za okoli pet odstotkov. Se vedno nekaj bolje menjajo v enotah Zveze bank - zveze slovenskih zadrug. Tam za sto dinarjev dobiš okoli 80 šilingov, tisti, ki dinar kupujejo, pa morajo za sto dinarjev odšteti 88 šilingov. Slabše dinar menjajo v drugih bankah, kjer za sto dinarjev ponujajo le dobrih 70 šilingov. V Italiji je dinar še vedno vreden od 90 do 100 lir, najugodnejša pa prav tako še vedno menjava v Tržaški kreditni banki, kjer menjajo dinar za sto lir. Tudi v Trbižu večina še vedno enačijo tisoč lir s šilingom in dinarjem, vendar so trgovci bolj veseli domače in avstrijske valute. Crna borza - Na črni borzi je trenutno več povpraševanja kot ponudbe, tako da se je preplačilo povzpelo tudi na dvajset odstotkov. Za stalne stranke in znance pa je preplačilo še vedno nekje med pet (kar je zelo ugodno) in deset odstotki. Se pa že sklepajo stave (podobno kot lani ob enakem času), koliko bo dinar (v primerjavi z marko) vreden na novega leta dan. S kranjske tržnice 1 kg cena dinl m paradižnik 40 ananas 40 česen 50 mandarine 20 -25 čebula 10 pomaranče 20 solata 30-40 banane 25 korenje 25 grozdje 35 -40 zelje 10 35 jabolka 15 cvetača kivi 50 brstičm ohrovt 50 orehi 120 kumare 30 ližol 50 limone 25 jajca 2,5 Kord eseort GLX 1.6, 105 KM - avto zanesljivosti in udobja. Pravijo pri Viktoriji (Foto: Jure Cigler) CARINIK ODGOVARJA Rubrika je namenjena vašim vprašanjem s področja carine - od možnosti uvoza, do carinskih daiatev in dokumentov, ki so potrebni za uvoz posameznih artiklov. Na vaša vprašanja odgovarja šef carinske izpostave v Kranju Mladen Mo-kotar, pošiljajte pa jih na naslov Uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pi-jadeja 1, 64 000 Kranj, s pripisom Carinik odgovarja. Vprašanja sprejemamo tudi po telefonu, vsako sredo od 10. do 12. ure. Vprašanje: Jasna iz Kranja sprašuie, kakšne so carinske dajatve za uvoz pohištva in kakšne ugodnosti imajo lastniki maloobmejne propustnice. Odgovor: Domače fizične osebe lahko za potrebe svojega gospodinjstva uvažajo ludi pohištvo. Za kavče, dvosede, trosede, fotelje, ki se razstavljajo, leseno kuhinjsko pohištvo, leseno pohištvo za spalnice, ostalo leseno pohištvo za gospodinjstvo in žimnice znašajo dajatve po trenutno veljavni zakonodaji 39,7 odstotka od carinske osnove Za drugo nenavedeno pohištvo za potrebe gospodinjstva znašajo dajatve po trenutno veljavni zakonodaji 44,1 odstotka od carinske osnove. Ugodnost na osnovi maloobmejne propustnice je trenutno praktično brezpredmetna, ker jo je izničila inflacija v minulih letih in znaša v maloobmejnem prometu z Avstrijo 0,50 din (petdeset par) enkrat mesečno. Zato se ta ugodnost v praksi ne uporablja več. iNTREST Ihr Partner ftir optimale Geldanlage DRUGI ZGLED Vzemimo, da hoče podjetje svoj osnovni kapital, to je 40 milijonov DEM, povečati za 10 milijonov DEM. Zaradi tega mora podjetje na vsake štiri stare delnice izdati eno mlado (razmerje 4:1). Vrednost nakupa mlade delnice se izračuna po naslednji formuli: vrednost stare delnice je 200 DEM, izhodiščna vrednost mlade delnice je 100 DEM, razmerje med staro in novo delnico je 4 :l Računamo: štiri stare delnice stanejo 4 x 200 DEM = 800 DEM, ena mlada delnica stane 100 DEM, vseh pet skupaj je vredno 900 DEM. Vsaka posebej je torej vredna 900 DEM : 5 = 100 DEM.. Vrednost nakupa mladih delnic ustreza razliki med vrednostjo stare delnice in vrednostjo, ki smo jo dobili zgoraj. Torej 200 DEM -180 DEM = 20 DEM. - Gibanje tečaja delnice Tudi gibanje tečaja delnice je pred razpisom mladih delnic, med trgovanjem s predkupnimi pravicami in po nakupu mladih delnic svojevrstno. Zato bomo to spreminjanje tečaja malo po-drobneje opisali. Delniška družba izda mlade delnice, kadar hoče povečati svojo proizvodnjo, nima pa dovolj lastnih sredstev. Prav zaradi tega dejstva lahko razpis mladih delnic predvidevamo že v naprej. W datuma ne moremo ugotoviti. Zaradi možnosti po razpisu mladih delnic se tečaj delnice začne počasi dvigovati, Največji dobiček ustvarimo takrat, če delnico kupimo, preden pride v javnosti vest, da bo podjetje izdalo mlade delnice. Ko pa je že v javnosti, da bo podjetje razpisalo mlade delnice, se tečaj delnice že v prvem dnevu sunkovito dvigne in počasi narašča. Obdobje tega nekoliko hitrejšega naraščanja tečaja delnice traja od enega do dva tedna. To pa zaradi tega, ker delničarji vedo, da bodo lahko pravico do nakupa mladih delnic dobro prodali. Koliko bo pa ta pravica v resnici vredna, je odvisno od tečaja rru> de delnice ter od razmerja, za koliko se bo osnovni kapital podje/ tja povečal. Manjši je tečaj mlade delnice, večja je vrednost pravice, večje je razmerje povečanega osnovnega kapitala, več pravic imamo. Zato je tečaj delnice, ki se oblikuje pred objavo točnih p°" datkov nekoliko špekulativen. Vendar se praviloma splača nakup delnic, kljub temu da ste prvi dan zamudili. Vsak dan zamude pa prinaša slabši in bolj rizičen nakup. Ko glavni zbor delničarjev objavi, kolikšen bo tečaj mladih delnic in kolikšno bo povišanje osnovnega kapitala podjetja, se začne trgovanje s predkupnimi pravicami. Tečaj delnice &am& Pa na ta dan sunkovito pade, običajno pade za vrednost predkupne pravice, Delničarjem se izguba zaradi padca tečaja delnice iz18' vna zaradi vrednosti predkupne pravice. Tako da v celoti gledano ne izgubijo ničesar. Praviloma pade tečaj delnice nekoliko manj. kot pa je vrednost predkupne pravice, tako da v celoti gledano ustvarimo neki mali dobiček. Na ta dan se v časopisih objavi tečaj stare delnice z oznako, da je delnica brez predkupne pravice. Kajti to pravico imajo le tisti delničarji, ki so delnico imeli v svojem depoju na dan objave izdaje mladih delnic. Torej, če delnico kupi' te dan kasneje, nimate več možnosti do prodaje predkupne pravi' ce. S predkupno pravico se trguje do dneva, ko je treba mlade delnice pokupiti. Točen datum, do kdaj se lahko trguje s pravica; mi, je določen na glavnem zboru delničarjev, ta je običajno H dn1 od razpisa o izdaji mladih delnic. Mlade delnice pa lahko pokupi' jo le tisti, ki imajo predkupne pravice. Če vse mlade delnice nis° v celoti pokupljene, jih kupijo banke, ki so sodelovale na glavnen1 zboru delničarjev ob določanju pogojev o razpisu mladih delnic Tečaj stare delnice v tem obdobju nekoliko pade, na zadnji dan t| govanja pade največ. Vendar je to le začasno, saj začne praviloma tečaj delnice, potem ko so bile mlade delnice pokupljene, gleda' no dolgoročno, naraščati. Nakup delnice se praviloma izplača, ^° se približuje konec trgovanja s pravicami in malo po koncu trg0* vanj a, ko se že vidi, kam se bo tečaj delnice gibal. , Seveda je to spreminjanje tečaja delnice odvisno tudi ofl splošnega gospodarskega stanja v državi in razpoloženja na bor?-Opisano spreminjanje tečaja delnice velja, če zanemarimo vphv zunanjih dejavnikov. Če upoštevamo še zunanje dejavnike, ki Pa jih pri pravilni odločitvi moramo, lahko pride do določenih odst°' panj. Trgovanje s samimi pravicami je zato bolj zapleteno, zahte^ znanje matematike in odlično poznavanje borznega dogajanja, to tega v tej knjigi ne bomo opisali. Piše Aljoia Jerovšek v sodelovanju z Intrest iNTREST, podjetje za upravljanje s premoženjem, Einsleinstrasse 5,80$ Dachau, ZRN, išče predstavnika oziroma podjetje, ki bo prevzelo p'6"' stavništvo za Slovenijo in Hrvaško. Dejavnost iNTREST-a je obračanji denarja zasebnikov, bank, zavarovalnic, podjetij in drugih institucij. P°901 je visokošolska izobrazba, aktivno znanje vsaj enega tujega jezika, veći*' ne izkušnje in ustrezne reference. Ponudbe pošljite na naslov: Borzna svetovalnica FIRST, Cankarje^ 3, Ljubljana, kjer dobite tudi vse dodatne informacije po tel.: 061/219-9'' in 571-949 med 9,30 in 13.30, zahtevajte Aljoša Jerovška, Vroča linija za brezplačne finančne nasvet* - pokličete lahko vsak dan med 9.30 in 13.30 po telefonu (06." 571 - 949 petek, 14. decembra 1990 OBVESTILA, OGLASI 21. STRAN ©ffiSESKijaSJiGLAS SALON POHIŠTVA IZ NAŠEGA PROGRAMA POHIŠTVA VAM PO ZELO UGODNIH CENAH NUDIMO: 0» SPALNICE • OTROŠKE SOBE • DNEVNE SOBE t JEDILNICE IN PREDSOBE Obiščite nas na BOŽIČNEM SEJMU v Kranju od 14. do 21. decembra 1990. M* Vabimo vas tudi v Informativni salon ARK _____"^^^BB —~ v trgovini GAMBIT Kran|, Tomšičeva 30 I li C A T telelon 064/24-842 \ P R t 1 I Kupljeno pohištvo vam brezplačno dostavimo na dom, ter ga hkrati sestavimo! Salon ARK v ldri|i telefon 065/71-855 Ml VAM NUDIMO VSE TO IN ŠE VEČ!!! Agromehanika Kranj, Hrastje 52 a, tel.: 34-034, 34-033, 36-033 DNEVI PREDPRAZNIČNIH NAKUPOV od 27.11. do 8.12.1990 G TRAKTORJI TOMO VINKOVIČ po najnižjih cenah TV818 TV821 TV822 IMT 539 50.614,00 din 52.380,00 din 62.380,00 din 86.703,80 din ZA NAKUP LASTNE PROIZVODNJE - VSEH VRST ŠKROPILNIC ATOMIZERJEV NUDIMO PRI GOTOVINSKEM PLAČILU 30 % POPUST. POSEBNA NAGRADA KUPCEM AGROMEHANIKEJE VREDNOSTNI BON AGROMEHANIKE SAMO V OMENJENIH DNEH LAHKO POLEG ZNIŽANIH CEN KORISTITE UGODNE KREDITE ZA NAKUP TRAKTORJEV IN VSE DRUGE KMETIJSKE MEHANIZACIJE. OBIŠČITE NAS NA GORENJSKEM SEJMU IN V NAŠI TRGOVINI V HRASTJAH POKLIČITE po telefonu 34-035, 36-033, 33-034 TRGOVINA JE ODPRTA VSAK DAN OD 7.-17. URE, OB SOBOTAH OD 8.-12. URE. 3 . HOTEL KOKRA Na Silvestrovo nudimo v hotelu KOKRA: • aperitiv - bogat silvestrski menu - ples in zabavo s kvalitetnim ansamblom ABRAKADABRA in pevcem S. VIDMARJEM ter duom ZIMZELEN - darilo za vsakega gosta - obisk dedka Mraza s privlačnim programom Cena silvestrovanja je 100,00 din na osebo. Rezervacije na recepciji hotela KOKRA: SILVESTROVANJE LAHKO VPLAČATE V DVEH OBROKIH najkasneje do 30.12,1990. INFORMACIJE'PO TELEFONU: 22-452 ali 22-453 VOZILA RENAULT a novoletnem sejmu V KRANJU od 14.- 21 .decembra C lio-avto leta PRODAJA: RENAULT 4GTL RENAULT Sdiesel RENAULT Clio RENAULT 19 RENAULT 21 Na razstavnem prostoru si lahko ogledate modela Clio in RENAULT 5 diesel AVTO informacije; tel.064/ 75-650 ali 74-860 IZBIRO MERCATOR - IZBIRA KRANJ Trgovsko podjetje, d. o. o. KRANJ UGODNA CENA IN KREDIT NA 3 OBROKE V POSLOVALNICAH Z GRADBENIM MATERIALOM V STRAŽIŠČU IN V HRASTJU! oljni gorilci Thvssen od 7.415,90 din dalj« gorilci Oertlv od 7.820,40 din dalje nizkotemperaturne peči Thvssen 14-2! KW 22.561,50 din italijanske litoželezne peči skupaj z go-rilcem40KW 21.163,90 din krogljični ventili 1/2 67.68 din krogljični ventili 3/4 94,79 din krogljični ventili 1 131,90 din pocinkani fitingi iz uvoza: koleno 1/2 T kos 1/2 koleno 3/4 T kos 3/4 Vse cene so s prometnim davkom! V poslovalnici v Stražišču pa imamo tudi kataloško prodajo programa KOLPA SAN IN KOLPA KER Obiščite nas v naših poslovalnicah, veseli bomo mesa obiska! -O c "O 35 &§ S. ° ^. T .-s ^ .s y ^ £ — ^ .§ S -s? £ 12,87 din 16,83 din 20,59 din 25,34 din Preskrba Trgovinsko podjetje Tržič d. d. Mercator za boljši in cenejši vsak dan! • pohištvo • bela tehnika • akustika • mali gospodinjski aparati t mopedi • zimskošportna oprema • POSEBNO UGODNO: spalnica Momka 14 674,00 din in še marsikaj po konkurenčnih cenah! na 31. novoletnem sejmu od 14. do 21. 12. 1990 v Kranju SEJEMSKE CENE S POPUSTI! PRODAJA NA OBROKE! BREZPLAČNA DOSTAVA! V teh dneh poteka v vseh prodajalnah Mer-catorja praznična prodaja blaga po ugodnejših cenah, s posebnimi popusti pri plačilu z gotovino ali čeki1 ANTON RAJGELJ 64245 Kropa 2 A tel. (064) 79-478 telex 34677 Rajgel telefax (064) 79-720 Obiščite nas na NOVOLETNEM SEJMU v Kranju ETAŽNA KLETKA ZA PREPELICE ETAŽNA KLETKA ZA KOKOŠI MESNICE IN BROJLEHJl- ETAŽNA KLETKA ZA ZAJCE V času od 14. do 21.12.1990 vam na 31. novoletnem sejmu v Kranju PEKO omogoča nakup obutve in športne konfekcije po konkurenčnih cenah. Obveščamo vas tudi, da je prodajalna PEKO-DETELJICA in del TRGOVSKEGA CENTRA odprt v mesecu decembru: - vsak delavnik, v soboto in dan pred prazniki od 8. do 19. ure. *f JJl lik Kranj trgovina in gostinstvo SILVESTRUJTE PRI NAS! Gostišče ob Planšarskem jezeru na Jezerskem Za silvestrski menu domača hrana Preživite lep večer ob domači glasbi Informacije in rezervacije po tel.: 44-145 Hotel KAZINA Jezersko Na Silvestrovo vam nudimo bogat silvestrski menu Večer bo popestril priznani ansambel Informacije in rezervacije tel.: 44-007 in 44-060 Hotel BOR Preddvor V prijetnem ambientu našega hotela vam nudimo bogat silvestrski menu. Poskrbeli smo tudi za dobro voljo ob zvokih priznanega ansambla. Informacije in rezervacije tel.: 45-080. Cenjene goste želimo opozoriti na možnost rezervacije prostorov pred božičnimi in novoletnimi prazniki! Petek, 14. decembra 1990 RAZVEDRILO UREJA: DARINKA SEDEJ 23. STRAN (MSSEg^mnGLAS Domala da ne pomnim, kdaj je tu, na Slovenskem, zadnjič izšel kakšen dober članek o turizmu. Turizem je bil nekako mimogrede omenjen v zvezi s kninskimi hajduki, ki so s strahovanjem na direkten način ogrožali turistični razcvit, potem pa o tej dejavnosti več ali manj ne duha ne sluha. Kakšen fragmentek, drugega nič. Da pa bi kakšna lepa debata o turizmu prodrla v naš parlament, si pa še zamisliti ne morem! Tam domuje sama visoka in bleščeča politika, kakšne bridke eksistenčne zadeve pa se sramežljivo skrivajo v poslanskih pobudah, ki jih tako ali tako nihče ne posluša in ne upošteva. V tem smislu dajem kapo dol pred poslanci krščansko demokratske stranke, ki so več ali manj edini, ki povedo kaj tudi o socialni bedi, edini, ki kar naprej apelirajo, da je treba pomagati in edini, ki se doslej niso kompromitirali v strankarskih vojnah. Boste videli: na naslednjih volitvah bodo potegnili črto visoko navzgor! Pa se ne bo treba prav nič čuditi, kajti s svojo racionalnostjo in zmernostjo ter posluhom za resnične stiske soljudi si že zdaj pridobivajo simpatije. Ko človek premišljuje, ali ni morda turizem na sončni strani Alp že čisto izumrl in če nam ni morda zares uspelo iz dežele nagnati zadnjega turista, se ti - evo! - na televiziji narišejo turistični nageljni in turistične nežice. In prikazujejo kraji, ki se kitijo z nageljni in kraji, ki so jim bile zaradi lastnih šlamparij in zanikrnosti navržene bodeče neže. In se na televizijskih posnetkih spet izkaže, da ni nikjer nobenega turista. Res je, da je zima in da so morebitni turistični avanturisti raje za šanki ali v hotelskih posteljah, ampak če gre že za turistično oddajo, bi pa le bilo dobro privleči pred kamere kakšnega čudaka iz tuje dežele, ki je, kaj veš zakaj, pritaval v te pozabljene kraje. TEMA TEDNA NEZA Turizem je očitno totalna katastrofa, kot je totalna katastrofa še marsikaj drugega. Iz opcije te katastrofe, ki je še zdaleč niso krivi leni kel-nerji, apatični receptorji in slabi hotelski kuharji, je vprašljivo tudi podeljevanje nekih turističnih nageljnov in než. Meni so kriteriji resnično malo ali sploh nič znani, le iz obrazložitev se mi malo sanja, za kaj naj bi pri vsej tej akciji šlo: za lep kraj, klopice, propagando, prijaznost etc.,etc. Dobro. Vse lepo in prav, če gre za stimuliranje in zdravo ter ustvarjalno tekmovalno vzdušje med turističnimi kraji, če gre za zadevo, ki ne bi imela nobenih negativnih posledic! Vse lepo in prav, če bi še danes živeli v tistem groznem socrealizmu, ko je partija diktirala, kdo je lep in kdo grd, pri kom bodo množične požrtije in kdo odpade, koga privzdigniti in koga v kali zatol-či. V takih razmerah, ko je bil trg deveta briga, je bilo konec koncev tudi čisto vseeno, koga zastonj reklamiraš in koga javno oštevaš. Direktorji z nežami so pač zamolklo in togotno požrli slino ali morda tudi brezuspešno protestirali, tisti z nageljni pa so dobili kakšnega domačega turista več. Če se turistični delavci ne bodo hoteli sprijazniti s katastrofo panoge in bodo še naprej migali, da bi ja kaj zaslužili, potem je prej ali slej z akcijo bodečih než in dehtečih nageljnov konec. Dobro - če bi se šli te zadeve na kakšni lokalni ravni in s turističnimi amaterji, še ne bi bilo take škode, ker bi bilo manj odmeva. Tako reklamiranje in kritiziranje na nacionalni televizijski mreži je pa nekaj povsem drugega: ko bi meni pripeli turistično bodečo nežo zato, ker v kraju vse ostale hotelirje zafrkavam, ker imam pred hotelom podrt plot in majavo klop, ker gostom strežem mrzlo juho in toplo pivo in bi me potem vlačili še po televiziji, jih gladko tožim! In iztožim odškodnino za omajan image firme! Kaj pa koga brigajo moje metode, dokler delam po vseh zakonih in redno plačujem davke? In komu in zakaj naj odgovarjam, ker pač nimam denarja za popravilo fasade? In nasprotno: komu in zakaj je moja konkurenca tako pri srcu, da je v teh krutih tržnih pogojih deležna brezplačnih komercialnih agitacij na televiziji? Petkrat ponavljam: akcije so bile dobronamerne in morda tudi stimulativne, a take, kot so, ne sodijo več v današnje neizprosne tržne razmere. Koliko pa je bilo v njih - kljub do-bronamernosti - amaterizma, najbolje pove primer neže, ki sojo prisolili planincem na Vršiču zato, ker niso imeli odprte koče! Javno so ožigosali planince, ki delajo zastonj in ki koče pozimi ne morejo odpreti, ker bi jim zamrznile vse cevi! P. S. Seveda se oproščam, ker govorim o takih nepomembnih zadevščinah, kot je turizem in še bolj nepomembni neži in nageljnu, ne pa o veliki temi, kot je, seveda, odcepitev. A kdor majhnih zadev ne »pošlihta«, do velikih niti ne pride... • D. Sedej v S PrimadOnO V SpanijO Romana Krajncan izdala drugo kaseto Diskoteka Primadona na Trebiji je odprta že štiri leta in je med najbolj obiskanimi diskotekami na Gorenjskem. Obiskovalce preseneča z novostmi v glasbi, obiski estradnih umetnikov, Plesnih skupin, modnimi revijami, erotičnimi plesi in ne nazadnje med take igre sodijo tudi zanimive nagrade. Decembra preseneča obiskovalce s super nagradami. Pet-najst obiskovalcev diskoteke bodo izžrebali za sedemdnevno letovanje v Španiji, Srečneži bodo letovali na prečudoviti španski obali Costa Bravi v hotelih A kategorije.. Zadnjič so izžrebali Martina Dolenca, Delnice 23, Poljane m Dušana Nikoliča, Vošnjakova 5, Ljubljana. Tudi tokrat objavljamo kupon, s katerim imate prost vstop v diskoteko Primadona. KUPON Ime in priimek Naslov............. Smeh je pol zdravja Trema »Leta 1948 sem služil vojaški rok v Vojvodini. Ker sem igral harmoniko, sem bil zadolžen za kulturnika - imel sem jo pač s seboj. Veliko smo hodili po okoliških vaseh in po zadrugah ter prirejali priredbe in igranke,« nam piše Marjan Praprotnik iz Ljubkega. »Znal sem eno malo smešno partizansko pesmico, pa sem jo Povsod zapel ob spremljavi harmonike. Zgodilo pa se je tole. Ko sem bil na vrsti, je nastopila taka trema, da sem bil ves otopel pred občinstvom. Mignil sem z glavo, naj za božjo voljo sprejo zaveso in sem potem spet hotel začeti, pa ni bilo nič. In sem si rekel: zdaj pa takole: ti odpiraj zaveso, jaz bom pa kar Srede prikorakal na oder in začel. Tako sem jo zvozil. Ljudje so Ploskali, ker so mislili, da je tako moralo tudi v resnici biti, jaz Pa sem imel le tako hudo tremo. Vse se je dobro končalo v obojestransko zadovoljstvo.« Slovenske vinske pesmi En starček Po naslovni narodni pesmi En starček, ki ima zgovoren ovitek, je Založba kaset in plošč RTV Slovenija izbrala pod uredni-kovanjem in producentom izdaje Tomažem Tozonom kar trinajst slovenskih vinskih pesmi na samostojni kaseti. Na kaseti en starček izvajajo slovenske pivske pesmi pevci, v slovenski glasbi nekaj pomenijo. Tone Kozlevčar, znani slovenski baritonist, ki je nastopil tudi na promociji v degustacijski •deti Slovenijavina, se predstavlja z ljudsko En starček je živel, z Janezom Lesjakom in Mirom Cenigojem poje solo v tercetu Sezidal sem si vinski hram, ob priredbi Lojzeta Slaka in ob spremljavi njegovega tria. Potem pa kar v štirih skladbah sodeluje vokal-na zaseba Tone Kozlevčar, Jože Keres, Peter Čare ob priredbi narodne En hribček bom kupil in Furman so furali ter Janez, na tvoje zdravje, ki jih spremlja Henček Burkat s triom. V tak sklop sodi tudi pesem Že dolgo nismo pili ga, ki jo pojejo Tone Ko-zjevcar, Peter Ambrož in Peter Čare, na harmoniki pa jih sprem-'Ja Vin Kralj. Sloviti Slovenski oktet pa je zastopan z dvema ljudskima pesmima v priredbi Pavla Kernjaka Ti pubeč ja kne lum-Pej in priredbi Danila Bučarja Pesem o Martinku Kebru. Kvartet Po in ansambel Miška Hočevarja prepeva ljudsko Prva kupica 2relga vinčica, ansambel Borisa Franka s pevci Olgo Jež, Greto £-ožar in Berti Kariž pa se predstavlja z Majolko, ansambel Bene-!p fantje s pevcema Edijem Bukovcem in Ludvikom Urekarjem Pa je zastopa z beneško ljudsko pesmijo Vince rumeno. Ob slovenskih ljudskih pesmih pa sta v izdajo uvrščeni tudi ^ve vinski pesmi, delo sodobnih avtorjev v narodnozabavnem iVenu. Z Zdravico, komponista Vikija Muženiča in besedilom 'Vana Malavašiča se predstavljajo pred leti popularni Dobri Znanci in sestre Potočnik, ki pa v tem sestavu ne delujejo več, s ptladbo Nazdravimo si še enkrat, komponista Franca Miheliča na besedilo Ivana Sivca pa ansambel Franca Miheliča in pev-5*' tercet Bernarda Mihelič. Franc Lovšin in Franc Mihelič... • °rag0 Papier Po »Bolhobandu« še kaseta Jupije Kranj, 13. decembra - Romana Krajncan se je zadnja leta povsem posvetila otroški glasbi in otrokom. Sijajni uspeh prve kasete jo je spodbudil in je posnela še drugo. Otroci so zahtevno občinstvo. Le kdo ne pozna živahne in simpatične Kranjčanke Romane Krajncan? Včasih smo videli to nasmejano pevko pri narodnozabav-nih ansamblih, a kmalu se je Romana poslovila in začela povsem po svoje. Postala ni samo pevka, ampak je s svojim izbranim in prikupnim otroškim programom postala znana in upoštevana po vsej Sloveniji. Najraje jo imajo seveda predvsem otroci, ki ob njenih nastopih začutijo, kako je Romana rada med njimi in kako dobro se počuti, če se razživijo v vsej svoji otroški neposrednosti in spontanosti. »Otroci so zahtevno občinstvo,« pravi Romana. »Tu ni prav nobenega »blefiranja« - če to poskušaš, te pač ne bodo sprejeli. Je pa seveda tudi naporno, kajti niti zamisliti si ne moreš, da bi se otroci dolgočasili. Če se bodo začeli dolgočasiti, je konec« Romana je pravkar izdala svojo drugo kaseto, ki se odlično prodaja. Tudi s prvo kaseto, z Bol ho bandom, je dosegla lep uspeh, srebrno naklado. Druga kaseta pa nosi naslov Jupije in je bila na trgu takoj lepo sprejeta. Romana že ve, kaj je otrokom všeč, zato je za drugo kaseto posnela celo paleto glasbenih žanrov, pesmic s prikupnimi besedili in glasbo. »Na kaseti je več lepih pesmic,« predstavlja Romana svojo kaseto. »Tu je Travniški tango, Stonoga in komar, zabavna pravljica o Rdeči kapici, ki jo ritmično pripovedujem in se večkrat seveda hecno zmotim, tu je kavbojska pesmica pa roker-ska, ki je nadaljevanje s prve kasete, pesmica o bolhi Miči Špici. Pri kaseti je sodelovalo več avtorjev: Jana Kolarič, Šan von Graiger, Jani Kovačič, Jože Petelin, avtor glasbe je moj mož Lojze, razen dveh skladb, ki sta delo Mirka Lazarja, ki je obenem tudi izvajalec. Ne smem pozabiti tudi Primoža Grašiča in Ota Pest nerja, producent kasete je moj mož. Smo pač glasbena družina...« Romana Krajncan s sinom Kristijanom Čvek Skupno življenje Vsakdanje drobnarije, ki »življenje pomenijo«, lahko hudo zagrenijo življenje zakonskemu partnerju. Kaj najbolj nervira moške? Moški postanejo nervozni, če: ženske v avtomobilske pepelnike tlačijo papirne robčke; hranijo ljubezenska pisma svojih nekdanjih fantov; kuhajo jim samo zdravo hrano; berejo časopise, iz katerih potem zaključijo, da je njihovo seksualno življenje pod povprečnimi kriteriji; govorijo z rožami na način, kot se pogovarjajo s svojimi otroki; stalno sprašujejo: ali nisi že dovolj popil; nagovarjajo svoje može, da hodijo z njimi po razprodajah; in naglas sprašujejo: le zakaj moraš v gostilno, ko pa je dovolj piva v hladilniku? Romana Krajncan Romana Krajncan v zadnjem času kar precej nastopa po Sloveniji in seveda po Gorenjskem. 19. decembra bo v kinodvorani v Tržiču, kjer bo prireditev za tržiške otroke, ki jo pripravlja s Pekom, s katerim tudi sicer lepo sodeluje. Pripravlja nastop v Ljubljani, pa na Jesenicah, obiskovalci jo bodo lahko videli v času dedka Mraza na kranjskem sejmu. »Na nastopih v živo predstavljam otrokom in seveda tudi njihovim staršem pesmice, ki so na obeh kasetah. Obvezno na prireditvi otroke eno pesmico tudi naučim, tako da je prav zabavno. Zanje pripravim tudi glasbeni kviz, na katerem morajo izbirati glasbene instrumente. Tako instrumente spoznajo v igri. Pojem pa jim seveda pesmice različnih žanrov, da je za vsa ušesa in za vse okuse. Moram reči, da me zelo lepo sprejemajo, da so dovzetni, mene osebno pa vsak nastop osreči. Čeprav sem po prireditvi kar precej izčrpana, sem obenem srečna, da sem otrokom nekaj dala, da so veseli in zadovoljni. Še posebej Čustveno pa doživljam nastope pred prizadetimi otroki - kar gane me. Moram seveda tudi reči. da je moj prvi kritik štiriletni sin Kristijan, ki takoj pove, ali mu je pesmica všeč ali ne. Sicer pa zdaj že spoznavam, da se moraš v življenju usmeriti tako, da nekaj dobro in s srcem delaš. Sama sem prej nastopala v raznih ansamblih, pa ni bilo tako, kot je danes, ko lahko dobro delam le tisto, kar me zares veseli. Prostega časa imam zares malo. Rada pa sem skupaj z družino, v naravi, rada grem na dober koncert ali v gledališče, rada tudi kuham. V načrtu imam še kar nekaj stvari, tudi musical mogoče. Ko smo decembra v Cankarjevem domu predstavljali mojo kaseto, je bilo zares lepo. Povabila sem tudi pevski zbor iz Predoselj, odličen zborček, ki sodeluje tudi na moji kaseti. Prišla je plesna skupina Miš maš iz Tržiča, ki pleše pod vodstvom koreografinje Alenke Dolenc - Križaj, nastop je izredno uspel. Pri kaseti so mi med drugimi pomagali Peko in Slovenijaturist iz Ljubljane. Najbolj hecno pa je bilo pri snemanju reklame za kaseto, tiste reklame, ki se zdaj vrti tudi po TV Slovenija. Snemali smo na Brdu pri Kranju in se neznansko zabavali, saj sama sploh nikoli še nisem jahala. Zdaj se v reklami vse tako lepo in fletno vidi, v resnici pa ni bilo tako: snemalna ekipa se je do solz nasmejala, ko sem plezala na tistega konja...« • D. Sedej STREICHER brother PFAFF HOBBY LOCK 783 neto ATS 5.817.- NUDIMO VAM VSE ŠIVALNE, PLETILNE IN OWERLOCK STROJE ZNAMKE PFAFF, BROTHER, BABY LOCK, JUKI, ELNA, BERNINA, HUSOVARNA itd... CELOVEC (CENTER) 10. OKTOBERSTR. 22 TEL.: 9943-463-513648 SPORT IN REKREACIJA UREJA: JOŽE KOŠNJEK Paraplegiki uspešni v sedeči košarki Radi bi sli na evropsko prvenstvo Kranj, decembra - Minuli konec ledna so bile v športni dvorani na Planini priprave jugoslovanske reprezentance v sedeči košarki za evropske kvalifikacije v Londonu. Ekipa, v kateri so tudi štirje gorenjski paraplegiki, Marjan Trdina, Marjan Peternelj, Janez Trdina in Peter Robnik, bi se lahko v Londonu dobro izkazala, ko bi le imeli finančne pogoje, da pridejo tja. Peter Robnik, eden od reprezentantov. sicer pa tudi predsednik Društva paraplegikov Gorenjske, nam je zatrdil, da je gorenjska ekipa najboljša v Jugoslaviji. Sodelujejo na raznih turnirjih v -vzhodni Evropi, vendar tam nimajo konkurence, na zahodu pa zaradi finančnih razlogov ne igrajo, čeprav bi le tamkaj lahko potrdili svojo kakovost. »Že samo igranje košarke je drago, saj za to potrebujemo dobre vozičke, ti pa so vredni med 3.500 in 4.000 markami, zraven potrebujemo tudi rezervno kolo in posebne tabularje. Tudi treningi nekaj stanejo, vendar imamo s tem kar srečo, saj nam na Čopovi šoli zastonj odstopijo dvorano, prav tako tudi reprezentanci, ki jo trenira Peter Jakše. omogočajo brezplačno športno dvorano ZTKO na Planini. Največ pa kajpada stane potovanje, zato bomo začeli iskati sponzorja,« je povedal Peter Robnik. O kvaliteti reprezentance govorijo številni mednarodni turnirji: letos so v Budimpešti zmagali, in sicer v finalu z ekipo Prage kar 70 proti 21. Na turnirju v Gorici so premagali nasprotnike iz Genove, v Pragi finalno zmagali z Dunajem. Svetovnega prvenstva avgusta v Belgiji se iz znanih razlogov niso udeležili, radi pa bi se dokazali v tekmi z najboljšimi. Francozi, kar bi pokazalo pravo mesto jugoslovanske sedeče košarke. »Na kvalifikacijah v Angliji bo sodelovalo 10 ekip. če se uvrstimo med štiri najboljše, gremo lahko junija na evropsko prvenstvo v Španijo. Tam pa je za našo ekipo realno pričakovati uvrstitev do 6. mesta, kar nam odpira pot na olimpiado v Barceloni.« je ocenil Peter Robnik. • D. Z. Zle bi r, Foto: G. Šinik Himalajci hvaležni za pomoč Prvo predavanje o odpravi na Everest bo jutri, 15. decembra, ob 19. uri v kranjskem kinu Center. Kranj, 14. decembra - Mednarodna alpinistična odprava Alpe Adria Sagarmatha 90 na Mount Everest, ki jo je organiziralo Slovensko planinsko društvo iz Trsta ob sodelovanju Planinske zveze Slovenije, 7. oktobra pa so na vrh Everesta stopili Marija in Andrej Štremfelj, Janez Jeglič in šerpa Lhakpa Rita, je stala 140.000 ameriških dolarjev. Četrtina tega denarja je bila zbrana v Sloveniji. Pomagalo je 37 podjetij in posameznikov. V lialiji je bila glavni sponzor vlada Furlanije in Julijske Krajine, pomagali pa so še Zavarovalnica Noricum. Tržaška kreditna banka in Delavska zadruga Emilia Romagna Veneto. V Sloveniji so za odpravo največ prispevali Color Medvode. Elektro Gorenjska, Induplati Jarše. Savske elektrarne. Zdravilišče Rogaška Slatina, SCT Ljubljana, Elektroinstitut Milan Vidmar, Merkur Kranj. Smelt Ljubljana, Saša Slavec Kranj, igralnica Casi-nO Portorož, Primorje Ajdovščina, Žito Ljubljana, Kolinska Ljubljana. Emona mesna industrija Zalog. Mercator Ljubljana, Etiketa Žiri, Jože Ciperle Cerklje, Žito Gorenjska Lesce. Planika Kranj. Gorenjski tisk Kranj, Planinski društvi Jesenica in Kranj, Franci Markič Kranj in ZTKO Kranj. • J. Košnjek Tomo Česen v Radovljici Radovljica, 14. decembra - Planinsko društvo Radovljica je povabilo v goste kranjskega alpinista Toma Česna. O svojih vzponih bo prvi alpinist sveta govoril Radovljičanom v ponedeljek, 17. decembra, ob 18. uri v kinu Radovljica. Vstopnice so že naprodaj pri blagajni kina. Konec tedna v Planici Evropski pokal nordijcev V letošnji sezoni je FIS prvič uvedla evropski pokal v nordijski kombinaciji za člane, ki se bo začel v Planici 15. in 16. decembra in končal s finalom v Breitenvvangu (Avstrija) 16. in 17. marca Skupaj bo sedem tekmovanj. Uvodno tekmo bo v Planici organiziral smučarski klub Triglav iz Kranja. V soboto, 15. decembra, ob 10. uri bodo skoki na 90-metrski skakalnici, v nedeljo, 16. decembra, ob 9. uri pa teki. Vse ekipe bodo nastanjene v Hotelu Špik v Martuljku, kjer bodo imeli svoj sedež ludi organizatorji. Nastopile bodo naslednje reprezentance: Norveška, Avstrija, Sovjetska zveza, Švica, ZRN, ČSR. Poljska. Italija in Jugoslavija. Pokrovitelj evropskega pokala (tako kot svetovnega pokala) je TREVIRA - Hoechst. Teden dni kasneje (22. in 23. decembra) bo Triglav organiziral alpski pokal v skokih in nordijski kombinaciji za mladince, ki bo prav takov Planici. Sodelujejo: Španija, Francija, Italija, Švica, Avstrija. ZRN, Poljska, ČSR in Jugoslavija V soboto, 22. decembra, ob 10. uri bodo skoki /a kombinacijo, ob 12. uri pa solo skoki na 90-mcirski skakalnici v Planici. Teki za kombinacijo bodo v nedeljo. 23. decembra, ob 9, uri. • J. Javornik Odprto prvenstvo Republike Slovenije v športnem plezanju T • Vi I I " I * Ligaški izidi Loka 90 V Žireh in na Jesenicah Srečanje športnikov Žiri, Jesenice, 11. decembra - Konec tedna bosta v Žireh in na Jesenicah srečanji s športniki. V Žireh bo prireditev v petek, 14. decembra. Prireditev bo organiziral SSK Alpina, na njej pa bodo podelili /late. srebrne in bronaste Bloudkove značke športnikom in športnim delavcem iz škofjeloške občine. Podelili bodo eno zlato, eno srebrno in štiri bronaste značke. Prvič bodo podelili tudi posebno priznanje Zveze telesnokullurnih organizacij podjetjem, ki največ pomagajo športu v škofjeloški občini. Letos bodo to priznanje podelili Alpini iz ZlfOV. Na Jesenicah pa bo srečanje športnikov v soboto, 15. decembra, ob 19. uri. Prireditev organizira Zveza lelesnokulturnih organizacij jeseniške občine, jeseniški športniki pa se bodo /brali v kavarni hotela Korotan na Jesenicah. • J. K. Škofja Loka, 13. decembra - V škofjeloški športni dvorani Poden bo to nedeljo, 16. decembra, odprto prvenstvo Republike Slovenije v športnem plezanju. Organizator prvenstva je Plezalni klub Škofja Loka, na tekmovanju pa pričakujejo najboljše slovenske športne plezalce ter plezalce iz drugih delov Jugoslavije, Italije in Avstrije. Na tekmovanju bo sodeloval tudi Tomo Česen , ki bo postavljal smeri na eni najlepših umetnih sten, ki so jo spomladi postavili v športni dvorani na Podnu v Škofji Loki, Sicer pa bodo na tekmovanju nastopili tudi številni gorenjski plezalci, med njimi pa bo tudi šest žensk. Tekmovanje se bo začelo v nedeljo ob 9. uri dopoldne s kvalifikacijskimi nastopi, finalni nastop najboljših pa bo popoldne ob 16. uri. Vmes bo ob 14. uri zanimiva tekma najmlajših plezalcev, ki bodo tekmovali za pokal Montana. Montana je novo podjetje, ki ga vodi Srečo Rehberger, eden vodilnih športnih plezalcev pri nas. V nedeljo bo namreč le nekaj sto metrov proč, v Podlubniku, odprl trgovino s športno opremo. V njej bo zlasti dobra izbira plezalne opreme, ki jo je bilo do sedaj pri nas težko dobiti. "Razveseljivo je, da se vedno več mladih zanima za športno plezanje, zato sem se odločil, da bom v okviru plezalnih klubov in alpinističnih odsekov imel šolo plezanja. Odziv mladih na prvih srečanjih je zelo dober," pravi Srečo Rehberger. Ker pa bo športno plezanje že na naslednjih olimpijskih igrah posebna panoga, je zadnji čas, da mladi ta atraktivni šport spoznajo že v pionirskih in mladinskih vrstah. Takšna tekmovanja, kot je tokratno odprto prvenstvo Republike Slovenije LOKA 90, so ena najboljših priložnosti. # V. Stanovnik Tržiški planinci iščejo Kdo bo oskrbnik na Zelenici Tržič - Planinsko društvo Tržič, ki je ves čas izven glavne planinske sezone skušalo zadovoljiti planince z odprtostjo svojih postojank ob sobotah, nedeljah in praznikih, se \t za tak način odprtosti odločilo tudi letos. S takim režimom poslovanja sta odprta Dom na Kofcah in Koča na Dobrči. žal pa bo Dom pod Storžičem zaradi prevelikih stroškov obratovanja in premajhnega obiska ob koncu tedna zaprt. V času smučarske sezone pa bi nujno morali imeti odprt Dom na Zelenici, vendar društvu primanjkuje primernega osebja, zato vabimo kandidate, ki so pripravljeni prevzeti oskrbo, da se nam oglasijo po tel. 52-336 ali 50-116. Za pristop do Kofc priporočamo smer iz Podljubelja in mimo Ma-tizovca, za pristop do Dobrče pa za obiskovalce iz tržiške smeri iz Brezij pri Tržiču po transverzalni poti ali lažje in ob visokem snegu po poti iz Brezij pri Tržiču ter preko Bistriške, Breške in Lešanske planine. Za obiskovalce iz smeri Begunj pa priporočamo markirano pot iz Slatne, lahko pa tudi po gozdni cesti pri Zadnji vasi, ki vas popelje čez Hibje skoraj v podnožje Koče na Dobrči. • 1. Bergant Hokej Danes Olimpija na Jesenicah Jeseniški hokejisti so startali v drugi krog državnega prvenstva. Osvojeno tretje mesto v prvem krogu jim seveda daje še vse možnosti za uspešno nadaljevanje. Že na prvi tekmi v Zagrebu proti Medveščaku so Jeseničani igrali zelo uspešno z neodločenim rezultatom 3 : 3 pa tudi iztržili pomembno točko. V petek, 14. decembra (danes), pa bo spet veliki derbi v dvorani Podmežakljo, kjer bodo Jeseničani gostili vodilno moštvo ljubljanske Olimpije. Tekma bo ob 18. uri. Na tekmi bodo tudi izžrebali lepe nagrade drugega kola igre Hokejski DAJ-DAM. Prva nagrada je 10.000 dinarjev, poleg tega pa je še več praktičnih nagrad. Hokejski DAJ-DAM bodo nadaljevali v naslednjih mesecih, finalno žrebanje s še posebej bogatimi nagradami pa bo marca na tekmi svetovnega prvenstva skupine B med Jugoslavijo in Francijo v dvorani Podmežakljo na Jesenicah. J. Rabič OD TEKME DO TEKME Praznični turnir karateistov - Karate klub Carnium Kranj je na Osnovni šoli Staneta Žagarja v Kranju organiziral peti tradicionalni turnir v počastitev 29. novembra. Pionirke in pionirji so tekmovali v katah posamično in ekipno. Sodelovalo je 28 karateistov i/ treh gorenjskih klubov. V posamični konkurenci so zmagali Zorko (Carnium) med mlajšimi pionirkami. Židanik (Carnium) med mlajšimi pionirji, Perko (Škofja Loka) med starejšimi pionirkami in Džuzdanovič med starejšimi pionirji. Ekipno je med mlajšimi pionirkami zmagala Škofja Loka, med mlajšimi pionirji Kranj, med starejšimi pionirkami Carnium in med starejšimi pionirji Školja Loka • A. Gasser Namiznoteniško tekmovanje v Preddvoru - Krajevna skupnost Preddvor je organizirala 5; tradicionalni turnir v namiznem tenisu. Sodelovalo je 9 ekip Prehodni pokal je tokrat osvojila ekipa Zlatega Polja pred TupaliČami. Britofom, Predosljami, Primskovom, Preddvorom. Hotemažami, Belo in Kamnikom. • J. Marinček Prvo kolo občinske trim lige v vaterpolu - V I. kolu so bili doseženi naslednji izidi: Sava - Carina : Vodovodni stolp 6 : 25, Triglav : Omnia šport 18:7, Diskoteka Gorjanc : Kokra 11 : 7. V nedeljo bodo igrali Kokra : Triglav, Vodovodni stolp : Omnia šport in Sava - Carina : Diskoteka Gorjanc. Sponzorji tekmovanja so gostilna Zlata riba, bar Dare. gostilna Mayr, gostilna Šifrer, gostilna Matjaž, gostilna Praprot, okrepčevalnica Sirena in butik Olja. • J. Marinček Gorenjska kegljaška liga - V 6. kolu gorenjske kegljaške lige so bili doseženi naslednji izidi: Sava : Ljubelj 4814 : 4723. Adergas : Kranjska Gora 4819 : 4790, Simon Jenko : Lubnik 5126 : 4918, Jesenice : Elan 5132 : 4875, Bled : Triglav 4994 : 4867; 7. kolo: Triglav : Sava 4836 : 4882. Kranjska Gora : Simon Jenko 5025 :4903, Lubnik : Jesenice 4968 : 5081, Ljubelj : Adergas 4784 :4578, Elan : Bled 4804 : 4787. Vodita Simon Jenko in Kranjska Gora z 12 točkami. • T. Bol-ka Največ uspeha Merkurju in Jesenicam - Namiznoleniški klub Jesenice je organiziral gorenjsko nami/noteniško prvenstvo za pionirje in pionirke. Največ uspeha so imeli Jeseničani in Merkur i/ Kranja. Pri starejših pionirjih je zmagal Slavko Dolhar (Merkur), kije v finalu premagal klubskega tovariša Bernarda. Tretji je bil Robida (Merkur), četrti pa Vadjunec (Jesenice). Pri mlajših pionirjih je zmagal Oblak (Jesenice), pri starejših pionirkah Lavliž.arjeva (Jesenice), pri mlajših pa sta bili najboljši Petričeva (Merkur) in Koširjeva (Jesenice). V dvojicah so zmagali Dolhar - Bernard (Merkur) med starejšimi pionirji. Maček - Jenko (Merkur) med mlajšimi pionirji, Lav ti/ar -Sladic (Jesenice) med starejšimi pionirkami in Košir - Lipiccr (Jesenice) med mlajšimi pionirkami. • D. Klevišar Košarka - Košarkarji Triglava so v soboto gostovali v Sarajevu pri ekipi Igmana, kjer so zabeležili izredno pomembno zmago v boju za obstanek v 1B ZKL. Rezultat je bil 79 : 89 (43 : 49). Pomembno je, da v ekipi ni bilo slabega in izredno dobrega, temveč je odločila kolektivna igra. • J. Marinček Košarkarice Kranja so doma visoko premagale ekipo Slovana z rezultatom 88 : 45 (36 : 33). Jeseničankee so doma izgubile/ ekipo Ilirije z rezultatom 58 : 70 (24 : 41). Košarkarice Odeje Marmorja so na gostovanju v Sežani visoko premagale ekipo O-mosa z rezultatom 61 : 97 (36 : 46). Tako so Ločanke v ligi še vedno edina neporažena ekipa, ki vodi na lestvici s 16 točkami. Druge so Kranjčanke, Jeseničanke pa so predzadnje. Hokej - Hokejisti Jesenic so v Zagrebu igrali izenačeno z ekipo Medveščak Gortana 3 : 3 (0:1, 1:2, 2:0). Odbojka - Odbojkarice Bleda so doma premagale ekipo Kočevja z rezultatom 3 : 0, odbojkarji Bleda pa so v Polzeli izgubili z ekipo Šempetra z rezultatom 3 : 2. • V. Stanovnik Vabila, obvestila Jutri hokej na Bledu - Hokejisti Bleda, ki so zmagali v I. B zvezni hokejski ligi, igrajo v play outu za uvrstitev od 5. mesta dalje v jugoslovanskem hokejskem prvenstvu. Jutri ob 19-uri bodo na Bledu igrali s Slavijo. • B. T. Brezplačno drsanje na Bledu - Zveza telesnokulturnih organizacij Radovljica bo omogočila med ponedeljkom, 24. decembra, in petkom, 28. decembra, vsak dan med deseto W 12.30 uro brezplačno drsanje za vse šoloobvezne otroke iz radovljiške občine. • J. K. Smučarski sejem v Radovljici - Smučarski klub Radovljica organizira smučarski sejem v telovadnici Športnega društva Radovljica. Sejem bo odprt danes med 15. in 20. uro, jutri med 9. in 20. uro in v nedeljo med 9. in 14. uro. • J. K. Pokal Cockte za mlajše mladince v Planici - Smučarska zveza Slovenije in Smučarski klub Triglav prirejata v nedeljo, 16. decembra, ob 12. uri na skakalnici (K - 50) tekmo za pokal Cockte za mlajše mladince. Uradni trening bo med 10. in 11.30. uro. • J. K. Smučarji tekači konec tedna na Pokljuki - Na Pokljuki je snega dovolj. Ze jutri bodo po proslavi teki za borce in druge rekreativce na 2, 3 in 5 kilometrov. V nedeljo pa bodo množični teki na progah, dolgih 5 in 8 kilometrov. Tekmovanje bo testnega značaja. Starti bodo med 10. in 12. uro. Vsi udeleženci bodo dobili priložnostne značke. • J. Pavčič Rokomet - Rokometašice Kranja to soboto, 15. decembra, ob 15.30 uri doma, v športni dvorani na Planini, gostijo ekipo Borova, ki ima enako število točk kot Kranjčanke in je na lestvici tik za tokratnimi gostiteljicami, ki so v prejšnjem kolu zabeležile pomembno zmago na gostovanju pri ekipi Lokomotive. Zato bo tekma prav gotovo zanimiva za gledalce i" hkrati odločilna za uvrstitev po jesenskem delu tekmovanj3-Rokometaši Šeširja tokrat gostujejo pri ekipi Dobove, roko-metaši Preddvora pa doma gostijo vodilnega na lestvici, STT Rudar iz Trbovelj. • V. Stanovnik Odbojka - Odbojkarice Bleda v drugi zvezni odbojkarski ligi so v minulem kolu na tretjem mestu zaključile jesenski del tekmovanja. Z dvanajstimi točkami so na tretjem mestu v ligi-, prvo tekmo doma pa bodo igrale spet 23. februarja prihodnje leto. Odbojkarji Bledae v prvi slovenski odbojkarski ligi pa to soboto, 15. decembra, gostujejo v Ljutomeru pri ekipi Emonacorn-merca. Tekma šteje za uvrstitev tik pod vrhom, saj imajo Blejc enako število točk kot domača ekipa in so trenutno četrti v ligi W V. Stanovnik Košarka - Košarkarji Triglava v enajstem kolu to soboto, I5> decembra, doma gostijo ekipo Železničarja, ki ima na lestvici enako število točk kot Triglavani in je takoj za Kranjčani na predzadnjem mestu. Tekma je zato pomembna tudi v boju za obstanek v ligi. Košarkarice Kranja to soboto, 15. decembra, doma gostijo ekipo Cometa. Tekma bo v Športni dvorani na Planini ob 17.30 uri, Kranjčanke pa so favoritinje pred zad-njeuvrščeno ekipo v prvi slovenski ligi za košarkarice. Košarkarice Odeje - Marmorja doma, v Športni dvorani na Podnu, gostijo ekipo Slovana. Tudi Jeseničanke tokrat igrajo doma in sicer z ekipo Cimosa. • V. Stanovnik Hokej Hokejisti Jesenic so v torek v Beogradu igrali z ekipo Crvene zvezde in izgubili z rezultatom 4 : 3 (1:0, 3:3, 0:0). že danes, v petek, 14. decembra, doma gostijo ekipo Olimpije-# V. Stanovnik V soboto Pokljuške partizanske smučine Kranj, II. decembra - V spomin na tragedijo III. bataljo11* Prešernove brigade bo v soboto, 15. decembra, ob 11. uri na Pokljuki spominska svečanost, nato pa bo tekmovanje tekačev n* smučeh "Po partizanskih smučinah Pokljuke". Na tekmovanj6 posebej vabljeni borci, ki zaradi sedanjih, ne vedno prijetnih tfe nutkov, smuči ne smejo postaviti v kot, kot pravi predsednik k0' misije za šport in rekreacijo borcev brigade Franceta Prešer" Franc Šmit. V soboto bo poseben tek za borce na 4 in 3 kilome' tre, kdo pa se bo čutil sposobnega, pa bo lahko sodeloval n odprtem rekreativnem teku. Borcem bo kolajne podelila nost borcev VII. SNOUB Franceta Prešerna, prijave pa bod sprejemali v soboto med 10. in II. uro v Šport hotelu na Pok!ju' ki. Redni avtobus za Pokljuko odpelje z Bleda ob 8.20. Sicer pa Franc Šmit opozarja borce še na druge priredij oziroma "partizanske smučine", ki bodo letošnjo zimo. To bo ie ■ v Dražgošah ali na Rudnem polju 12. ali 13. januarja, patrulj tek Staneta Žagarja na Srednji Dobravi pri Kropi 27. janU&JH Smuk karavanških kurirjev v Javorniškem Rovtu 10. februadr' tek in slalom TV - 15 na smučišču Gače - Kočevski Rog februar), in 10. marca na Črnem vrhu Partizanske smučine Cerkno. B°ra so vabljeni tudi k udeležbi na tekih v Dupljah, Cerkljah in " drugih množičnih tekih. • J. K. Petek, 14. decembra 1990 OBVESTLA, OGLASI 25. STRAN (mmmm^JGlLAS DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ razpisuje po sklepu komisije dela s posebnimi pooblastili in odgovornostmi DIREKTORJA DELAVSKE UNIVERZE ni reelekcija Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: - da ima visoko strokovno izobrazbo - najmanj 5 let delovnih izkušenj - da izpolnjuje splošne pogoje določene z zakonom - da ima sposobnost za uspešno gospodarjenje, kar je razvidno iz dosedanje zaposlitve - zaželena je vizija razvoja delavske univerze Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem postopku izbire. Lth LTH - OL družbeno podjetje LTH - orodjarna in livarna, p.o. škofja Loka objavlja LICITACIJO naslednjih osnovnih sredstev: Izklicna cena: L Ostrobrusilni stroj PRVOMAJSKA typ UOZA leto izdelave 1962, komplet s priborom 48.000,00 din 2- Delovna miza 2.500,00 din 3. Strojna pila BREVETATA typ OPUS, leto izdelave 1962 10.000,00 din 4. Tlačna posoda - hidrofor "TOPLOVOD", prostor. 3000 lit., del. tlak 5 bar 8.000,00 din 5. Tlačna posoda - hidrofor "ZOKIL", št. 9929, prostornina 3000 lit., del. tlak 6 bar 8.000,00 din Licitacija bo dne 18. 12. 1990 ob 13. uri v prostorih Vzdrževanja. Ogled osnovnih sredstev 18. 12. 1990 od 11.-13. ure. Licitacija je pisna v zaprtih ovojnicah. Oddaja ponudb 18. 12. 1990 do 13. ure. Ob oddaji ponudbe obvezno plačilo 10 % varščine od izklicne cene. Na izklicno ceno se plačajo davščine po zakonu. Dražba bo opravljena po sistemu "ogledano -kupljeno", zato poznejših reklamacij ne bomo upoštevali. Kupec mora blago plačati in odpeljati v roku 3 dni. Mercator KŽK TOK Radovljica Posestvo Poljče, Poljče 50, 64275 Begunje objavlja po sklepu zadružnega sveta JAVNO LICITACIJO izklicna cena rabljene kmetijske mehanizacije: 1 Traktor IMT-560, 1.1984 z montiranim hidravličnim nakladalnikom in odrivno desko RIKO 2. Dvoosna prikolica, nosilnost 6 ton 3. Dvoosna prikolica z napravo za kipanje, nosilnost 6 ton Licitacija bo v ponedeljek, 17. decembra 1990, ob 9. uri na Posestvu Poljče. Interesenti si lahko navedena osnovna sredstva ogledajo eno uro pred pričetkom licitacije. Varščina, ki jo je treba plačati pred licitacijo, znaša 10 % od izklicne cene. 135.000,00 15.000,00 28.000,00 PFAFF »DARILO ZA MENE?!« POSEBNA IZVEDBA ŠIVALNEGA STROJA »DUALMATIC« Z DVOJNIM POMIKOM BLAGA IN KOVČKOM SEDAJ PO IZREDNI CENI NETO SAMO ATS 8.317.- (OMEJENA KOLIČINA) PRIVARČUJETE ATS 3.000 š% """"""^"BELJAK - CE I *f*U»JflJfi£t Tel 9943 - 4242 - 26039 ČAKA VAS DARILCE! REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE ENOTA KRANJ IN SKUPŠČINA OBČINE KRANJ IZVRŠNI SVET Komisija za zaposlovanje objavljata RAZPIS za zbiranje pisnih ponudb za izvajanje programov samozapo-slovanja ter programov, ki bodo prispevali k razreševanju problematike brezposelnosti v občini Kranj. I. Namen razpisa V občini Kranj bomo morali za aktiviranje priliva kadrov ponuditi letno v naslednjem petletju od 1040 do 1100 delovnih mest (ne glede na to, ali gre za nova ali izpraznjena stara mesta), če bi hoteli vsaj ohraniti sedanjo stopnjo brezposelnosti (okoli 4 %). V nasprotnem primeru bo stopnja kmalu presegla 10 % (brez upoštevanja kadrovskih presežkov oz. stečajev). Za lažje razreševanje navedene problematike iščemo sodelovanje s pravnimi in fizičnimi osebami, ki bi na sistematični osnovi zagotavljale in nudile pravne, informacijsko-podje-tniške, finančne, organizacijske, kadrovske in druge storitve ter različne izobraževalne programe z namenom lažjega razreševanja problematike brezposelnosti v občini Kranj in izvajanja programov samozaposlovanja. Kriteriji za sodelovanje Sodelujejo lahko vse pravne in fizične osebe, ki bodo pravočasno posredovale svoje ponudbe ter izpolnjujejo naslednje pogoje: a) da je eden izmed predmetov njihovega poslovanja: ekonomske, organizacijske, pravnokadrovske storitve, svetovanje ali b) da se ukvarjajo z izobraževalsko dejavnostjo, c) da imajo že najmanj 6 mesecev praktičnih izkušenj na navedenih področjih d) da predložijo stroškovno ovrednotene programe. NAHRBTNIKI P0RENTA NA BOŽIČNEM SEJMU V HALI A PPC GORENJSKI SEJEM V KRANJU od 14. do 21.12.1990 Bogata izbira različnih modelov, modnih ban' in oblik. Ves program dobite tudi v obratovalnici Virmaše 51, Škofja Loka, tel.: 631-685 SE PRIPOROČAMO! SLADKOR 50/1 10,80/kg MOKA TIP 500 4,40 kg OLJE CEKIN in ZVEZDA 17,80 kg LAŠKI RIZLING AVIA 0.75 I 27,60 RUM (Alko) 62,901 LIND - pralni prašek 3 kg 55,90 NOVO! TOVARNIŠKO ZNIŽANJE FRUCTAL0VIH IZDELKOV OSKRBITE SE PRED PRAZNIKI - CENE SO UGODNE! Specite okusno, slastno dišeče praznično pecivo! Specite jo v našem keramičnem modelu za potice! Specite jo tako, kot sojo pekle naše babice! SLPK LONČARSKO POD1ETJE KOMENDA Mlaka 4. 61218 KOMENDA tel: 061/841-015 VOLNA & PLETENINE VELIKA IZBIRA VOLNE IN MOHtRJA ZA PLETENJE NOVO: unikatna kolekcija pletenin za slovesnejše priložnosti! UGODNE CENE! OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE! Blanka Kezmah 64000 Kranj, Cankarjeva 4 tel. 064/35 440 NAGRADNA IGRA, V KATERI SODELUJEJO VSI KUPCI Mm CL KRANJ Koroška c. 16 tel.: 064/22-249 1. Nagrada Barvni TV Sony 51 cm 2. Nagrada Bon v vrednosti 2.000 din 3., 4., 5. Nagrada Bon v vrednosti 500 din ŽREBANJE 29.12.1990 IMENA NAGRAJENCEV BODO OBJAVLJENA V GLASU ŽAMETNE HLAČE 349,00 JEANS HLAČE 279,00 HLAČE-ZIMSKI KEPER 299,00 JEANSJAKNE 399,00 • 549,00 JAKNE-ZIMSKE 699,00 -999,00 MAJICE 219,00 -259,00 TRENIRKE 329,00 -349,00 SRAJCE 299,00 SRAJCE FLANELA 349,00 PRIDITE, MOGOČE VAS ČAKA TUDI SREČA SAMO MULTIPRACTIC JE PRAVI MULTIPRACTIC BflRun Iskra KRANJ Savska loka 21, Kranj Podjetje za trženje in proizvodnjo obutve p. o., Kranj, objavlja po sklepu upravnega odbora JAVNO LICITACIJO ki bo v četrtek, 20. 12. 1990, ob 12. uri v prostorih podjetja in sicer za sekalne, šivalne in ostale stroje za izdelavo obutve ter ostala osnovna sredstva. Podrobnejše informacije o licitiranih osnovnih sredstvih dobite po telefonu 25-861, int. 555, Gregorič. Ogled strojev bo na dan licitacije od 9. do II. ure v prostorih podjetja Kranj, Savska loka 21. Varščino v višini 10 % od izklicne cene bodo interesenti lahko vplačali od 11. do 12. ure pri blagajni podjetja. Nakup bo potekal po sistemu »ogledano - kupljeno«, zato kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Ce kupec odstopi od nakupa, nima pravice do povračila varščine. Davčne obveznosti poravna kupec. Pravico do sodelovanja imajo vse polnoletne fizične osebe, ki so v predpisanem roku vplačale varščino in pravne osebe, ki so predložile pooblastila ter barirane čeke za vplačilo varščine. Kupnino in pripadajoči prometni davek je treba vplačati v 8 (osmih) dneh na žiro račun podjetja. Izdaja kupljenega blaga bo možna samo na podlagi dokazila o vplačilu. @@®IlBSra£EGlAS 26. STRAN OBVESTILA, OGLASI Petek, 14. decembra 1990 LOKA KAVA >t\j >co > Cd E o co O o c= co 3" o co <; CO co< CD okus in aroma vaših želja DOBER NAKUP JE PRI LOKI NAKUP EUROINTER december 90 razatavno-prodajnl Intarlar MODNA HIŠA PRISTAVA BLED Tel,: (064) 77-529. 78-561 (int.232) fax: (064) 78-962 Delovni čas: 10" - 19n; sobota: 10h - 19" V naši prodajalni Vam nudimo: izdelke iz medenine in drugih kvalitetnih materijalov unikatne - ročno izdelane izdelke: primerne za darila: svečnike, vaze, vrčke, pepelnike, okrasne lončke za rože, kanglice, zvonce.... vse vrste svetil (stenske, stropne, stoječe), mize. stole, podstavke za TV sprejemnike, kljuke, kopalniško opremo, postelje,... izdelavo po naročilu kompletno opremljanaje gostinskih lokalov, hotelov, pisarniških prostorov stanovanj, trgovin,... prevzem del po sistemu "na ključ«< . inženiring obnovo starih medeninastih izdelkov RESTIN podieii« tu i/d«l»vo oprtni«... CERKNICA c * man « KO VINARSTVO AI.E8 KUPJhIENIK Vam predstavlja svojo dejavnost: • proizvodnjo vitrage in tiffany polnil iz antik stekel, stekel za vrata, okna, predelne stene in druge ambiente po katalogu ali po naročilu ter različne druge dekorativne izdelke # različne vrste obdelave stekel (preoblikovanje, vtaljevanje barvnih slik in sitotiska, fazetiranje. brušenje in izrezovanje) POSEBNI 10 °/i o NOVOLETNI POPUST dajemo za nekatere regale, jedilnice, sedežne garniture, spalnice in posteljna pregrinjala KOLIČINE SO OMEJENE • IZKORISTITE PRILOŽNOST SLEDITE RUMENI ČRTI • Moderni interieri p.o. Prodajni salon Kranj, Ul. Mirka Vadnova 7, Primsko- vo • PRODAJNI SALON Skladiščna 5, Jesenice PREDNOVOLETNO ZNIŽANJE CEN Od 10 do 30 % smo znižali cene posameznih proizvodov naslednjih proizvajalcev: 30% 25% 15% TIK, Kobarid TOVARNA MERIL, Slovenj Gradec BLACK & DECKER, Grosuplje ISKRA - ERO, Kranj 10 % ELMA, Črnuče EMO, Celje (bio program) Podrobnejše informacije dobite pri prodajalcih v Merkurjevih prodajalnah Darila Vam tudi BREZPLAČNO aranžiramo. Petek, 14. decembra 1990 OGLASI 27. stran tsmmmmmciLAs '/5 KERAMIČNA INDUSTRIJA LIBOJE - CELJE vam po izredno ugodni ceni nudi KERAMIČNE IZDELKE za opremo gospodinjstev in vikendov Pričakujemo vas na Novoletnem se|mu v Kranju, v hali A. OTROŠKA TRGOVINA Marolt Tatjana ,KRANJ Tomšičeva 16 ★ Trgovina MEDO sporoča, da jc poleg stare trgovine z igračami odprla novo trgovino z otroško modo za dojenčke, malčke, otroke in najstnike. Nudimo vam tudi oblačila priznanih italijanskih proizvajalcev, kot so IANA, BRUMMEL, MAULI. Priporočamo se za obisk! Odprlo vsak dan od 9.-19. v soboto od 9-12. ure AuRORA A. LITO POSEBNA PONUDBA! -FIAT UNO CS -DOBAVA TAKOJ V našem predanem salonu imamo na zalogi avtomobile FIAT UNO CS. ki jih lahko prevzamete takoj po vplačilu. 06113:134.900,00 din (vključuje carino, prometni davek in ostale stroške) Avtomobili so bogato opremljeni: 1116 cem, 58 KS, * prestav, gume 165/70, servo zavore,elektronski vtig, pasovi zadaj, temna stekla. Obiščete nas lahko vsak dan od 9. do 18. ure, ali v soboto od 9 do 13 ure v Ljubliani na Slovenčevi 24 ah pokličete po telefoni 061 371-166 int. 245. IgSNOVNA ŠOLA HEROJA GRAJZARJA TRŽIČ Osnovna šota heroja Grajzarja Tržič razpisuje prosta dela in Haloge UČITELJA RAZREDNE STOPNJE Za nedoločen čas za poučevanje v kombiniranem oddelku na podružnični šoli v Lomu. Pogoj za sprejem je vsaj višja izobrazba ustrezne smeri, faćetek dela I. 2. 1991. Nudimo družinsko stanovanje. Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi na naslov šole. INTERNATIONAL DIE TtCHNOLOQY, d.o.O. HELMOLO «, ŽELEZARNA JESENICE '"ternational Die Technologv, d.o.o. P° sklepu Upravnega odbora mešanega podjetja fttternattonal Die Technologv d.o.o. objavljamo prosta dela •n naloge •'OM ov\| SI KRI I ARKl nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom pogoji: " Ustrezna izobrazba " aktivno /nanje angleškega jezika ' znanje osnov računalništva in računovodstva '>lst1e ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: ptrnational [>lt- Technologv d.o.o.. t I. Verdnika 22, 64270 esenice. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 45 dneh ijavij P<> obja\ i. E>> ix ziRi p.o. 'Ujetje /a i/dflavo armatur in drugih kovinskih izdelkov Je*trska ul. 7 ^javlja prosto delovno mesto 'hH\()l ()<;\ KAKOVOSTI I ^pdidat mora izpolnjevali naslednje pogoje: " * • stopnja strokovne izobrazbe mg strojništva . ''■'ta delovnih izkušeni na področju kontroliran|,i Mkovosti / dok.i/ili o i/polnievanju navedenih pogojev _prt-'U'niamo \ roku s dni po objavi na naslov: PO I IX /IRI . Jezerska ul 7, (.4226 ZIRI. Delovno razmerje se sklene .a nedoločen čas s polnim delovnim časom m s poskusnim »lom 3 mesece. r,aH,ida" b(Hio o i/bin obveščeni v roku 30 dni po preteku kil prijavo NOV NOČNI LOKAL V TRŽIČU ROBINSON club TRŽIČ DUTbLJICA (v novem delu prodajnega centra) četrtek, 20. 12. 1990 NASTOP ČAROVNIKOV petek, 21.12.1990 NASTOPA: SIMONA WEIS FRIZERSTVO IVANKA Seljakovo naselje 29 Stražišče • Kranj Odprto vsak dan od 13. do 20. ure, ob sobotah po dogovoru! KAJ PONUJA SEMENARNA »PEHTA« ZA BLIŽAJOČE SE PRAZNIKE: Poleg stalnega programa ie PEHTA poskrbela • za razširjeno ponudbo ptehrane in opreme za male živali • za pestro uvoženo ponudbo božičnih in novoletnih venčkov, okraskov, umetnih smrečic, sveč... • za uvožene umetne svilene rože vseh vrst • za okrasno lončari|0, cvetlične lončke m konta VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE NA TOMŠIČEVI 30 V KRANJU med tednom od 9 do 13 m od 14. do 18 ure. ob sobotah od 8 do 12 ure agrotehnika-gruda KRANJ V MESECU DECEMBRU VAM S POPUSTI IN OBROČNIM ODPLAČEVANJEM OMOGOČA NAKUP STROJEV IZ AGROPROGRAMA OBIŠČITE NAS NA GORENJSKEM SEJMU! (i GOLNIK, TEL. 46-502 je po novem odprta vsak dan od 9. do 22. ure Poleg 18 vrst pizz vam nudimo še ostale jedi in slaščice Prodajna razstava slik razstavlja Vinko Hlebš SREDNJA TEKSTILNA, OBUTVENA IN GUMARSKA ŠOLA KRANJ C. Stanega Žagarja 33, Kranj Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu Srednje tekstilne, obutvene in gumarske šole Kranj razpisuje dela in na-loge POUČEVANJE MATEMATIKE za nedoločen čas. Nastop dela 4. 2. 1991. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh Pridite, čudite se, varčujte! Ugodne ponudbe Rovventa talni sesalec za prah. 1000 W. Brez-stopenjska regulacija. Avtomatsko navijanje kabla. Pokazilo za potrebno menjavo filtra. Še pred božičnimi prazniki - omejena količina 1290. Rovventa grill - plošča. Za hitro pripravo na žaru, za toast in peko. Toplota od zgoraj ali spodaj. Možna višinska prestavitev plošč. Pokazilo. Reguliranje z enim gumbom. Teflon Iriteza. Zmožnost približno 1 kg. Pokrov s filtrom in specialnim vložkom proti vonju. Brez-stopenjsko reguliranje temperature. 2000 W. Teflon rakletni žar. Neoprijemna plošča. Kabel se sname. Držala toplotno izolirana. Žarna plošča za »Crepes«. Stilna komoda. Orehova, antično obarvana. Delno masivna. Stilno fonetično pohištvo. Orehovo, antično obarvano. Delno masivno. 880. 2250.- Univerzalna omara. Bela, mahagonijeva, hrastova P 43, borova, naravna hrastova. 118,5 x 76,4 x 37 cm Š/V/G 1690.- Omara za čevlje z loputicami. Bela, mahagonijeva, hrastova P 43, borova, naravna hrastova. 72,2 x 76 x 37 Š/V/G 698. DLiiO Stilna skrinja. Orehova, antično obarvana. Delno Stilna komoda. Orehova, antično obarvana. Del- ca masivna. 1230.- no masivna. 1270.- Intarzijske stilne mize. Orehove, antično obarvane, Univerzalna omara. Bela, mahagonijeva, hrastova P43, borova, naravna hrastova 80,2 x 76 x 37 cm Š/V/G H Fonetično pohištvo. Rustikalno hrastovo, mahagonijevo, borovo, hrastovo, črno, belo, furnira- 490.- S o o. Philips - ročni sušilec za lase. 1000 W Varovalka proti pregretju. Svetlo zelen. ■ A ^ 129.- Celovec, Volkermarkterstrasse 165, (0463) 34 2 66 - restavracija Beljak, Kartner Bundesstrasse, (04242) 32 1 11 Gradec, Kartner Strasse 287, (0316) 28 25 56 - restavracija" Petek, 14. decembra 1990 MALI OGLASI, OGLASI 29. stran mmmmmsiLAS DISKONT Obiščite nas - se splača! Tel.: 35-137 Odprto: od 6. do 16. ure, sobota od 6, do 12. ure Osnovna šola prof. dr. Josipa Plemlja Bled Osnovna šola prof. dr. Josipa Plemlja Bled, komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas od 1. 1. 1991 do 30. 6. 1991 Pogoj: učitelj razrednega pouka. Stanovanja ni. Prošnje in dokazilo o izobrazbi pošljite komisije za delovna razmerja OŠ Bled v 8 dneh po objavi razpisa. STANOVANJSKA ZADRUGA AZURIANA poslovna enota KRANJ - Partizanska 8, tel.: 064/21-119 RADOVLJICA - Kranjska 13/1, tel 064/75-962 JESENICE - Kidričeva 41, tel 064/81-562 int. 28. Sporočamo žalostno vest, daje nenadoma tragično preminil naš sodelavec EMIL ARNŠEK rojen 11. 11. 1967 Pogreb pokojnika bo v petek, 14. decembra 1990, ob 15.30 izpred mrliške vežice v Šenčurju. Vestnega sodelavca bomo ohranili v lepem spominu. KOLEKTIV GORENJSKEGA TISKA, KRANJ Kranj, dne 13. decembra 1990 MALI OGLASI @ 27-960 Cesta JLA16 APARATI STROJI PRALNI STROJ Candv, HLADIL-NIK Gorenje, GRAFIRCNE STROJE Rotaprint B-3, Rex rotarv, OČE, Lumoprint B-4 in MATRIAL, prodam. « 22-463_17815 Sony VIDEOKAMERO - REKOR-DER, z vso dodatno opremo, prodam « 22-718 ' 17339 Prodam pralni STROJ in SESA-LEC. « 34-676, popoldan po 16 uri_U841 Prodam stoječo REZILKO za železo in litoželezno PEČ za centralno kurjavo z gorilcem za 15000,00 din. Zavrl Pavla, Predoslje 132 Električni oljni RADIATOR Emo, 2 KVV, nov, ugodno prodam. « 82-476 17855 Prodam barvni TV Gorenje z daljinskim upravljanjem, star 5 let. « 33 567 17857 Prodam barvni TV MONTREAL ULTRA, ekran 52 cm. « 631-784 TEKSTILNA TRGOVINA SAŠA Staneta Žagarja 2 Kranj NOVOLETNI NAKUPI DO 20 % ZNIŽANJE ŽE TAKO KONKURENČNIH CEN ZA NAKUP NAD 600,00 din. VABLJENI! Več kot časopis Nujno in poceni prodam MOTOR CTX, 80 kubikov, star 1 leto in TRAKTOR minior (privat izdelan), skoraj nov. Spodnja Besnica 137/a Ugodno prodam SEKULAR in gradbeno DVIGALO. Mikolič, Zg. Brnik 142_17888 Novo traktorsko PRIKOLICO 5 T, balon GUME, traktorski priklop, prodam « 78 621_17892 Prodam TV 67 cm Pariš ITC na daljinsko upravljanje, star eno leto za 4500, 00 din. Đukanovič Miro, De lavska 19, Kranj 17899 NEGA IN OBLIKOVANJE NOHTOV ANDR£JA JAMNIK FRANKOVO NASELJE 53 64220 SKOTJA LOKA TELEFON: (0641633-608 Zelo ugodno in poceni prodamo malo rabljeno ČB VIDEOKAMERO in VIDEOREKORDER s kasetami znamke Philips (sistem VCR) z vsemi priključki. Informacije na «064/74-981 vsak dan razen sobote in nedelje od 7 do 12 ure 17900 Prodam električni TOR. «24-204 oljni RADIA-17902 Prodam skoraj nov KUPPER BUSCH. Tenetiše 5, Golnik 17903 Žitni KOMBAJN Claas tip Merca-tor 75, delovne širine 3 m, 105 konjskih sil, vožen samo 1300 delovnih ur v popolnoma brezhibnem stanju, ohranjen, kot nov, prodam. «49-250 17913 Prodam trobrazdni PLUG obračalnik REGENT tip saturn III. SAR. « 49 250_ 17917 Prodam hladilno OMARO Gorenje 120 I., električno KLADIVO Ham-mer in dvotarifno električno URO. «26-841, po 19 uri 17918 CISTERNO « 73-370 CV 2200, prodam 17922 Prodam mizarsko KOMBINIRKO širine 35 cm, domače izdelave. Cene 20.000,00 din « 73-000 17927 Prodam novo bankijevo TURBINO za malo hidroelektrarno «69-032 _____ 17937 Prodam dva nova zapakirana KUP-PERBUSCHA, belega in rjavega. Cena 5.000,00 din komad «42-872 17943 PfP/T/7 modri crtftjf •■ ; " 0 KRANJ («■! |044) M Za dekleta in žene; ■ silvestrska oblačila ■ unikat ■ tunike, puloverje, bluze - usnjeni brezrokavniki ■ čipkaste rokavice, bizuterija - modne torbice ŠIVAMO TUDI PO NAROČILU ★ KONKURENČNE CENE ★ odprto vsak dan od 13. do 19. ure v soboto od 10. do 12. ure PEČ" za centralno kurjavo, novo, z BOJLERJEM, 40 KW ali 35000 kalorij, prodam za 17.500,00 din. «061/557-603 17953 Prodam ŠTEDILNIK 2 plin 4 elek-trika «25-237 17954 RAČUNALNIK commodore 64 + kasetar + joystic + modul in programe, prodam.« 622-204 17955 Prodam tračno ZAGO za hlodovi no. «622 581 17957 Ugodno prodam nov ŠTEDILNIK kupperbusch. «34-533 17966 TRAČNO ŽAGO za razrez hlodovine prodam. «061/ + 611 222 ____17975 Ugodno prodam novo nerabljeno motormo ročno ŽAGO Tomos 61, cena 7500,00 din. «21-946 17976 Poceni prodam 210 litrsko zmrzo-valno SKRINJO. «46-576 17981 Prodam barvno TV za 500 DEM. «41-393 17993 OJU OVIM O KRANJ, JAKA PLATIŠE 13 TEL. 36-995 Cenjene stranke obveščamo, da je trgovina do konca leta odprta od 8. do 19. ure. Se priporočamo! Prodam malo rabljen pralni STROJ in HLADILNIK, ter novo ogledalo omarica 60x100 - Roje. Pipan. Dragočajna 3. Smlednik __18010 Laserski GRAMOFON 16 bitni, 4 x over campling (2100,00 din) in AV TOZVOČNIKE pioneer TS - 1700 (1600,00 din), prodam. « 11 -087 __18013 Poceni prodam barvni TV El Niš, ekran 63, star 5 let. « 52-115 __18030 Pomivalni STROJ, star 4 leta, prodam za polovično ceno. « 70-195 _18050 Ugodno prodam plinsko PEČ in 4 KVV termoakumulacijsko PEČ «34-435 18062 i^iySJ|S2S4l;i Cankarjeva 4, Kranj, tel. 24-787 TUDI SLIKA JE LEPO DARILO PRODAMO NA GORENJSKEM: 1. Hišo na Bledu (možna adaptacija za penzion. zdraviliški turizem, apartmajski objekt] 2. Atrijsko hišo v Šenčurju 3. Starejšo hišo s poslovnim lokalom v središču Tržiča 4. Atrijsko hišo v škofji Loki (novogradnja) 5. Enonadslropno hišo v Dupljah 6. Apartmaje in sobe v Domu na Krvavcu 7. Hišo s poslovnim lokalom v Kranju 8. Zazidljivo vikend parcelo pri Labinu KUPIMO ALI ZAKUPIMO: 1. Poslovne prostore in lokale v centru Kranja V pričakovanju nižjih davkov od nepremičnin PRODAJA !N KUPUJE ZA VAS: GLOBAL Kranj, d. o. o. C. JLA 4, Kranj tel.:21-320 Prodam sušilni STROJ za perilo. «34-853 18063 Prodam dobro ohranjen TRAKTOR štajer 18. Velesovo 10 18068 IMT 542 prodam z 800 urami s na-kladačem. Vrtna pot 3, Voglje ___18080 Zelo ugodno prodam dva ELEK TROMOTORJA , 5,5 KVV 2900 obratov in 3 KW 950 obratov «27-452_ 18082 Prodam termoakumulacijsko PEČ 4 KVV «35-526 18087 Prodam industrijski STROJ «28-704 ŠIVALNI 18092 Prodam novo centralno PEČ Fero term 25000 Kcal. « 77-610 16093 Prodam barvni TV Starr, nov, v ga ranciji.« 64-071 18110 ČESTITKE Te dni PRAZNUJE naša ljuba ma ma in babica FRANČIŠKA POGA ČAR iz Poženika visoko obletnico Ob njeni 80. letnici ji želimo, da bi bila še dolgo med nami. Babi ostani še naprej tako čila, dobra in ple menita. Voščijo Ti hčere Metka, Francka, Tončka, Milena, sin Matevž, snaha, zeta, vnuki in pravnu-ki!_17845 GRADBENI MATERIAL Prodam OKNA 120x120, 6 komadov, 180x120 1 komad in en komad 80x220. «68-704 17837 Zelo ugodno prodam bakreno PLOČEVINO. «11-416 17942 Prodam rabljen mešalec za beton, škarje za železo, samokolnico. cir-kular «68 389, popoldan 18117 IZOBRAŽEVANJE KLAVIR za nižjo stopnjo POUČUJEM. «25807 17923 Informacije od 16. - 20. ure tel.: 064/622-147 ^©ntagram d.o.o. trgovina * Leibnitzu, Dechant-Thaller-StraBe 34 — Gradec, Schonaugurtel 26 Beljak, Karntner BundesstraBe (KIKA-Haus) — Woifsberg, Spanheimer StraBe Odprto: Od ponedeljka do petka od 8,00—18.30 v soboto 15. in 22. decembra 7.30—18.00 — Neprekinjeno odprto 43 Angleščino za vse stopnje kvalitetno INSTRUIRA profesor. Priprava na izpite, konverzacija, « 633-270 _17958 Študentka instruira angleščino. «23-290_ 17969 INSTRUIRAM matematiko za srednje šole in predmete za strojništvo. « 11-066 17972 RENAULT UURM NADOMESTNI DELI SERVIS IN POPRAVILA DODATNA OPREMA -RADIJI. SONČNE STREHE, SPOJLERJI, PREPROGE... CELOVEC, tel.: 9943-463-544000 St. Veiter Ring 25-27 KUPIM Kupim rabljen PISALNI STROJ A 3 format. «42-118_17866 Kupim zazidljivo PARCELO na relaciji Ljubljana - Škofja Loka -Kranj. «622-090 17935 Kupim STREHO za Lado nivo. «67-109_17988 Kupim suhe bukove PLOHE debeline 5 - 6 cm. Sajovic Franc, Go-renjska 28, Naklo, «48-711 18077 Kupim bikca simentalca za rejo, starega do 10 dni. « 061/50-604 18115 LOKALI Zelo ugodno prodam kompletni drobni inventar za gostinski lokal. Rabljen samo 4 mesece-sezonsko. « 802 535 __17867 Najamemoposlovni PROSTOR na Bledu od 20 do 30 kvad.m., možnost predplačila Šifra: AGENCIJA _18035 Oddam PROSTOR za skladišče v Kranju. Naslov v Oglasnem oddelku. -• 18078 MOTORJI KOLESA Prodam motor APN 6 « 64 258 17882 PEUGEOT motor 49 ccm, nov, primeren za novoletno darilo, ugodno prodam «061/557-603 17965 OBVESTILA Obrtniki! Do 17.12. možnost naba ve nekaj zelo pripravnih praktičnih dani «064/802 581 18008 PRIDELKI Prodam semenski krompir Dizere, prva množitev in igor ter traktorsko škropilnico 400 litrsko. Zalog 49, Cerklje_17856 Prodam jedilni KROMPIR in drob-ni KROMPIR za krmo « 48-383 _ 17886 Prodam krmilni KROMPIR Zabni ca 53_17904 Prodam 14 ton baliranega sladke-ga SENA. «65 703_17926 Ugodno prodam jedilni KROMPIR Rozman, Pol|šica 4, Podnart, «70-164 17949 Prodam jedilni in semenski KROMPIR desiree Luže 6, Šenčur _18029 Prodam krmilno PESO Lahovče 22 18084 'a AVT0KLEPARSTV0 AVTOLIČARSTVO MEDVED - HOČEVAR STARETOVA 32. ČIRČE TEL: 34-602 DELO VAM OPRAVIMO HITRO, KVALITETNO PO UGODNIH CENAH, TUDI TEŽJE POŠKODBE IN KOVINSKA BARVA. Prodam bakren 45 litrski KOTEL za žganjekuho. « 82-572 17964 Prodam 20 komadov 200 litrskih pločevinastih SODOV za kurilno olje Letnar Peter, Zaičeva cesta 31, Komenda 18003 Zdomec, športni maser, pride tudi na dom, možnost meritve krvnega tlaka, naduhe, sladkorne itd , po najnovejši metodi. Sprejem naro-čil do 17.12. «064/802-581 18009 Proda, 8 tedno starega BIKCA fri-zijca, suha mešana DRVA in jedilni KROMPIR desiree. Spodnje Bitnje 21, Žabnica, « 11-964 18057 Ugodno «58-093 prodam BILJARD. 18094 TRŽIČ Partizanska 11 tel.: 52-154 VSE ZA OTROKE PO UGODNIH CENAH (od dudke, oblačil, vozičkov...) POSEBNO BOGATA IZBIRA IGRAČ! Odprto: od 9.-12., 15. -19. ure POSESTI Prodajam pritličje stanovanjske HIŠE s pripadajočim zemljiščem v neposredni bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 17984 Družba mladih fantov in deklet (od 20 - 30 let) na Gorenjskem najame KOČO za sivestrovanje. Plačilo po dogovoru. « 39-652_18015 Stanovanjsko HIŠO v centru Trži-ča, takoj vseljiva, prodam. Velikost 7x8 metrov, v pritličju urejena velika garaža, streha novo krita, cena ugodna Godnov, Podjubelj 78/b, Tržič, «50-771, dopoldan 18023 RAZNO PRODAM Prodam KRZNEN PLAŠČ "Bizarn" št.48, nov, ženske ČEVLJE št.37-38 in torbico iz kačje kože (kobra) in razne ženske ČEVLJE in ŠKOR NJE. Valjavčeva 29. Kranj, «21-882_17879 Ugodno prodam vileda KRPE filc za razne nemene in PARKET cca 80 kvad.m. bukov in hrastov « 78-249 17909 Prodam nov trifazni enotarifm števec, gume Semperit 165 SR 13, nekaj delov za Škodo, rabljen pralni stroj, cene po dogovoru. «631 013_18099 STAN, OPREMA Trajno žarečo peč GORENJE zares ugodno prodam. Možna dostava. «37-840_17860 Ugodno prodam raztegljiv kavč. Naslov v oglasnem oddelku. 17865 Zelo poceni prodam KAVČ in dva FOTELJA. «28-941 17898 Prodam pet let staro SPALNICO. Staretova 32, Kranj - Čirče 17996 Naprodaj je POHIŠTVO za dnevno sobo, primerno tudi za samsko so bo. Gradišar. Kokrškega odreda 9, Križe, « 57-S43 18034 TUDI VAS OTROK NAJ BO LEPO IN MODNO OBLEČEN NOVOLETNI POPUST • 20 % STANOVANJA Zamenjamo družbeno STANOVANJE 50 kvad m., za večje 100 kvad.m. Šifra: ZAMENJAVA 17834 Prodam dvosobno STANOVANJE v Šorlijevem naselju. « 27-871, po 20 uri 17889 Oddam opremljeno GARSONJERO v Kranju. Kikelj, Gradnikova 11 ___17970 V kranju najamem dvosobno STANOVANJE, nudim predplačilo za tri leta. «37-950 18027 Zamenjam podstrešno 4 sobno ;družbeno STANOVANJE za eno-sobno družbeno s centralnim ogrevanjem. « 27-622 18036 Oddam opremljeno GARSONJE-RO v Škofji Loki za več let, potrebno predplačilo.« 68-106 18074 GARSONJERO 33 kvad.m. na Dru-lovki pri Kranju, takoj vseljivo, v novem naselju, na klasično kurjavo, z balkonom, dvema kletema in garažnim boksom ter SAT anteno in priključkom za telefon, takoj prodam za 60.000 DEM. Kličite na parne dni po 17 uri ali v soboto na «061/554-648, Oblak 18076 ORTNER BELJKAK / VILLACH ® TOYOTA ♦ /SUBARU t n ri rt M ZEHENTH0FSTR. 26 TEl 9943-4242-41310 • PICC0STRASSE 42 TCL 9943-4242-28494 Tri in pol sobno komfortno stanovanje 80 kvad. m, telefon in dviga lo, takoj vseljivo na Deteljici pri Tržiču, prodam. « 57-350 18105 Mamica s šoloobvezno hčerko nujno išče sobo s sanitarijami ali garsonjero v najem v okolici Kra nja. Naslov v oglasnem oddelku. 18106 Poceni in kvalitetno vam nudim frizerske storitve na vašem domu. Zorica, tel.: 38-809 Prodam JUGO 55 Skala, letnik 1989. Cena 11.000 DEM « 45-565 LADO SAMARO 1300, letnik 1989, s 3 vrati, registrirana do maja 1991, prodam. Informacije na « 74-229, po 14 uri 17820 126 PGL, letnik 1989/10, lepo ohra-njen, garažiran, ugodno prodam. « 36-831__17821 Prodam MITSUBISHI COLT 1200 EL, letnik 1988. Štalekar, Zlatnerje-va 5, Kranj Stražišče « 11 -067 Prodam razne dele za avto SUN-BEAM, tudi motor. Kovač, Vodo-pivčeva 19, Kranj 17823 Prodam KOMBI Z 850 De lux 7 + 1, prevoženih 50.000 kilometrov, le-tnik 1986. «68-517_17827 Ugodno prodam LADO RIVA 1500. letnik 1986, Kuraltova 7, Šenčur Ugodno prodam Z 750, letnik 1980. Predoslje 147 (proti Suhi) 17829 Prodam PEUGEOT 205 GL, letnik 1985.« 27-911__17830 Prodam JUGO 45 A, kovinske barve, letnik december 1986, prva registracija januar 1987.« 11-172 Prodam JUGO KORAL 55, star dve leti, lepo ohranjen, garažiran, 20.000 km. «45-662 17702 Prodam JUGO koral 45, letnik 1990.« 12 369_17840 Prodam JUGO 45, letnik 1985/6. « 33-704, popoldan__17843 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1984/7. « 064/37-227 17844 Prodam OPEL MANTO, dobro ohranjen, letnik 1971 za 3200 DEM Zaplotnik Ladislav, Mačkovo naselje 7, Šenčur 17847 Prodam FIAT 750, neregistriran. Mohinski Franc, Trg Prešernove brigade 3, Kranj 17848 Prodam OPEL karavan, letnik 1972. « 42-348__17849 Prodam JUGO koral 45, letnik 1988 z dodatno opremo. Jenkole, Cesta 4. julija 55, Tržič 17850 Prodam JUGO 45, star 4 leta, regi striran do oktobra 1991. Grad 14, Cerklje _17851 Prodam Z 750 neregistrirano, vozno, v dobrem stanju in Z 101 po delih. Maček Bojan, Voklo 47, Šenčur 17859 Invalidi pozorl Prodam uvoženo HONDO CIVIC. letnik 1981. «65 703__17863 OPEL REKORD 20S, letnik 1981, prodam. «27-715 17864 Prodam JUGO 45, letnik 1989. «78-881_17872 Prodam kR 4, letnik 1977, registri ran do junija 1991 za 950 DEM in FIAT 125, letnik 1980 za 500 DEM « 36-570_17874 Prodam Z 750, letnik 1974, neregistriran v voznem stanju. Čančar, Golnik 55__17875 Prodam R 4 GTL, garažiran, letnik 1988. Škarja, Lahovče 98, Cerklje 17880 Prodam JUGO skala 55, letnik 1989. z dodatno opremo, registriran do avgusta 1991 Košir Janez, Gradnikova 43, Radovljica, po 16 uri, «77-361 - služba, od 14 do 15 ure_17881 Prodam FIAT 126 P, letnik 1980. Perko, Dežmanova 3, Lesce 17883 Prodam JUGO 45 koral, letnik 1988. garažiran, z dodatno opremo. «82-485 17887 optik debeljak zlatko 64290 tržič trg svobode 18, p.p. 11 tel. (064) 50-896 Cenjenim strankam vesel Božič in srečno Novo leto 1991 Sporočam, da bo optika zaprta od 24. do 29. decembra in od 9. do 11. januarja 1991 OSTALO Uspešno instruiram nemščino za osnovne in srednje šole. « 33 151 _17B58 Prodam hrastove sode 2 x po 250 litrov 1 x 110 litrov «57-328 _17873 Ugodno prodam prednji del AUDI 80, letnik 1973, motor brezhiben Vidmar, Smledniška 31, Kranj * _17877 Unikatne TAPISERIJE (kolekcijo GEOMETRIA TAROT) studia Odpr ti krog, prodam « 10-588 17914 Ugodno prod am HARMONIKO 120 basov, staro eno leto « 25 903. do 9 ure dopoldan 17945 Prodam električni BOJLER 601. in STAJO za dve kozi, dimenzije 150x120 Spodnja Besnica 70/a Nov elektromotor 5,5 KVV, 2 GUMI s platišči 155x13 in AVTOPREVLE-KE za Zastavo 50 odstotkov ceneje prodam «45 548 17968 Ugodno prodam SPALNICO, dobro ohranjeno ter 80 basno HARMONIKO. Klampfer, M. Pijedeja 44, Kranj, «28 516 18042 Prodam skoraj novo sedežno GARNITURO in montažno GARA ŽO. «46 600_18066 Prodam P ŽICO za električno na-peljavo, debeline 1,5 in 2,5 mm, brez davka «26-959 18085 Prodam gradbeno OMARICO ter nov ŠTEDILNIK Gorenje (2 + 2). Jazbec, Savska 4, Lesce 18086 V najem oddam sobo z uporabo kuhinje in kopalnice Gradnikova 91/ 7 Radovljica__18108 Prodam enosobno stanovanje 40 kvad. m. v Škofji Loki v Podlubni-ku Cena cca 2000 DEM kvad m «622 703 18114 VARSTVO V Šenčurju iščem VARSTVO na otrokovem domu. «41-383 17992 VOZILA Prodam R 4. letnik 1978. Zrim, C II grupe odredov 8/a, Cerklje 17817 Prodam ZASTAVO 750, starejši tip, popolnoma obnovljen nere gistriran.«34 219 17709 Prodam karambolirano Z 101, le-tnik 1982 «50-343_17893 Prodam Z jugo skala, staro 17 mesecev Kozina Jane2, Čirče 36, Kranj _17894 Prodam GS citroen letnik 1980. Huje 1, Kranj_17895 Prodam JUGO koral 55, letnik 12/1989, rdeč, garažiran, dobro ohranjen «57 801 17896 Prodam kombinirani KOMBI IMV 1600, letnik 1983, na novo registri ran. «24 315_17897 Prodam Z 750, letnik 1981. Zalog 62, Cerklje, «42-659_17901 ŠKODO 105 L, letnik 1982, pro-dam. Retelj, Kališka 22, Kranj -Drulovka bloki 17907 Prodam izredno ohranjen Z 101. le tnik 1980. «11 648 17908 Ugodno prodam registriran do junija AUDI 50, letnik 1975 in Z 750, letnik 1981 in 1984, Struževo 33, Kranj 17911 Prodam JUGO 45, letnik 1987. Pin-tanč Ivan, Planina 73, Kranj 17916 Prodam JUGO 55, letnik julij 1985, garažiran, dobro ohranjen,d odat-na oprema, cena 5500 DEM. Čop Marko, Spodnje Gorje 90/b, popoldan 17924 Prodam JUGO 45, letnik 1986, re-gistriran do novembra 1991. « 36 038_17925 Prodam GOLF diesel, 4 vrata, september 1986. « 43-002 17930 Prodam Z 101, letnik 1976, registriran do avgusta 1991, v odličnem stanju, garažiran. Purgarjeva 16, Pristava, Tržič 17931 OPEL kadet, letnik 1983, prodam za 9200 DEM ® 70-201 17932 Prodam Z 750, letnik 1983, prvi lastnik. «79-531 17933 Prodam VVV KOMBI 7+1, 1900 ku-bikov, letnik 1980, kot nov in VARTBURG karavan, letnik 1982. «48-518 17934 Prodam GOLFA^ letnik 1982 «27-415_ 17936 Prodam GOLF. letnik 1987, temno modre barve. «83-318 17938 Prodam Z 750, celega ali po delih Zupan Ivo, Cerklje - pri črpalki 17944 Prodam JUGO koral 45, letnik december 1988, registriran do decembra 1991. Jekovec Matevž, Ži ganja vas 68, Duplje 17946 Prodam JUGO koral 45, letnik 1989, rdeč, garažiran, 16000 km. Potoče 5/a, Preddvor 17947 Prodam R 4 GTL, letnik 1986 Ce-sta talcev 14. Kranj 17951 Prodam 3 leta star 126 P. g 39-794 Prodam JUGO KORAL 45, letnik 1989, prevoženih 21.000 km, cena 58.000,00 din. Informacije dopoldne (delavnik) na «50-211, popoldne in v soboto Jan, Partizan >ka 10/c, Kranj 17959 ?rodam BMW 2002, dobro ohra njen, cena 2500 DEM. « 11 -630 ali 43-132 _ 17973 Prodam JUGO koral 45, letnik 8/1989, prevoženih 14.000 km, cena 9300 DEM. « 57-943, po 14 uri 17974 Prodam R 5, letnik 1986 in TAM 60 kiper 2 toni, letnik 1972. « 24 963 _17977 R 4, letnik 1976, registriran do maja 1991, prodam. Cena 5000,00 din. «48-265 _17980 Prodam R 4, letnik 1984. Ogled po 14 uri. Požun, Poljče 34, Begunje 17985 Prodam JUGO 45 E, letnik 1987 Keleman, Kidričeva 32, Kranj, po poldne _17986 Prodam OPEL kadet 1200, letnik 1979. Visoko 5, Šenčur 17989 Ugodno prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986, z dodatno opremo. «33-661_17991 Prodam Z 101 GTL, letnik 1987. Kri-vec. Zalog 51, Cerklje_17994 Prodam JUGO koral 55, letnik 1989. «74 367_17997 Prodam JUGO 45, letnik 1987, re-gistriran do septembra 1991. Mu-lej, « 74-759, popoldan 17998 Prodam VW 1300, letnik 1974. « 79-952_18001 R 4 TLS, konec 1979, 63 000 krr^ prva lastnica, garažirano, registri rano do konca oktobra 1991, pro dam za 2700 DEM.« 48-612 18002 Prodam Z 101, letnik 1980. Lahov-če 31, Cerklje 18005 VISO 11 RE, letnik 1984, prodam. Hrastje 50, Kranj 18006 ProdanirŠAMAROT letnik 1987, barvni TV Gorenje in VIDEO kame ro Amstrad. «44-597 18007 Prodam R 4, letnik 1983, registri -ran do sredine prihodnjega leta, dobro ohranien «40 584 18011 Prodom R 9 diesel, letnik 1984, ka ramboliran. Smledniška 43/b, Kranj 18012 Prodam ALFA ROMEO 33 12, le-tnik 1987. «52 119 18018 Prodam SAMARO, letnik 1987 Ku ratova 48, Kokrica 18020 GOLF JGL. letnik 1980, prevoženih 89000 km, registriran do januarja 1992 in MOPED tori. prevoženih 15 km, zelo ugodno prodam Drago mir Boris, J. Platiše 9, Kranj 18025 Prodam JUGO koral 60, star 17 mesecev Predoslje 1, Kranj 18026 Prodam LADO SAMARO 1300, 3 vrata, letnik 1990 «26 651, od 15 do 20 ure_18028 Prodam JUGO, letnik 1989 in VARTBURG karavan po delih «84 103_18032 Prodam osebni avto NISSAN SUNNY, letnik 1986 Zgoša 61, Be gunje IB037 Prodam PEUGEOT 305, starejši letnik, odlično ohranjen. « 24 540 18038 Prodam dve novi KOLESI za Z 750 z zimskimi gumami. « 36-416 18040 126 P, dva, oba letnik 1980, registrirana, eden odlično ohranjen, prva barva, prodam. Zariška 13. Kranj - Drulovka___18046 GOLF JL 1100 ccm, bencinar. Jetnik 1980, oranžne barve, prevoženih 79.000 km, s prtljažnikom jfl vlečno kljuko, vožen po nesoljenih cestah (koprščina), prodam z3 40.000,00 din. «066/75-896 1_8049 LADO rivo 1300, letnik 1986, dobro ohranjen, radio, kljuka, 2 liti platišči z zimskimi gumami, prodam. «633-018 18052 Trgovina z otroško konfekcijo in kozmetiko v centru Kranja na Cankarjevi 4,1. nadstropje Tel. in fax. 39-714 Odorto 9. -19... sobota 9. -13 PARFUMI CLAODE D'ENRY CITROEN AX 11, letnik 1989. registriran do decembra 1991, 5 vrat, uoodno prodam. «061/611-567 Alenka JB0&5 Prodam JUGO 45, letnik 1984, cena 33 000,00 din «42-399. pop°'' dan _18056 Prodam FIAT 126, letnik 1979- « 632 082_J8°I1 Prodam Z 101 skala, letnik 1967. odlično ohranjena z dodatno opre' mo, prevoženih 27.000 kn?, «621 824____J8064 Prodam 126 P, letnik 1980. Rodič, Jaka Platiše 1, Kranj. «37-537 18066 Prodam JUGO koral 55, lrf"'k 1988, bele barve, cena 9300 DEM Kodeh Nada. Kropa 3/b, « 79-59? 1806' Ugodno prodam 3 leta star dob'''' ohranjen avto Z 101 (Jugo GX l.'f Legat, Cesta v Radovno 7, MoJ. strana. «89 028__J80_/u VVARTBURG karavan, letnik 1967. registriran julij 1991, ugodno pr0' dam. « 27-254_J^H Ugodno prodam MOSKVIČ kara-van, dobro ohranjen, z nekaj zervnimi deli. «64-213, _J&j!S Ugodno prodam JUGO 55 GVL, \ tnik 1989. Novkovič, Prešernova * stanovanje 21, Radovljica Prodam 126 P. letnik 1980 «64-242____18981 Prodam LADO 1200 S, letnik 1985 GOLF diesel, letnik 1979 in dele *a JUGO 55, letnik 1990 (motor, rnr njalnik). Golnik 46, stanovanje W. ali 103__I80il VW hrošč, starejši letnik, prodaj v celoti ali po delih, za minimal" ceno «42-718__IflS Prodam zimska plašča 166 SR in Z 101, letnik 1986. «38-893 8103 Restavracija CENTER Lesce nudi nedeljska kosila in ve- čerje po ceni 70 din na osebo. Odprto imamo vsak dan od 11. do 23. ure. Pokličite nas po MJ 75-507 ,, . VaS\ Vabljeni1 Vse dele za Z 750 pim zimske gume go45. «58 022 , prodam in jjj, s platišči 1*0 Ugodno prodam Z 750. UGODNO prodam Z 1977 «65 320 GOLF 84. S paket, prodam za DEM. «75-534_ 1 ZAPOSLITVE Pizzerija v Desnici zaposli KUr J A. Delo je honorarno. « 832 ——-r"^d*' Iščemo varstvo za 15 mesečno klico na vašem ali našem d°f»d Šifra: VARSTVO__J]!^ Nudim DELO na domu, '^IJjfl niso potrebne. Zaslužek "jfi DEM. Kuverto z naslovo"1 pj znamko »ter kratek življenjepis) naslov.: poštno ležeče 64260 o'^ Petek, 14. decembra 1990 MALI OGLASI, OGLASI 31. STRAN ^IMlKmEEGLAS Trgovsko podjetje, d.o.o. potrebuje honorarno računovodjo. «47-280 (064)_17876 Honprarno ZAPOSLIM dekle za strežbo. Vse informacije na naslov — Pizzerija pod gradom, Tržič ali ZIVJULI « 52-055____17010 Žatopniki AM WAY! Želite nadalje vati s prodajo čistilnih sredstev.. Pismene ponudbe po Šifra: LEGALNO__17915 Znanje tujega jezika, DELO samo dopoldan. «50-702 17940 Sprejmem kakršnokoli honorarno delo v okolici Šk. Loke, delo je lahko tudi na mojem domu. Šifra: ŠKOFJA LOKA 18112 Izgubila se je nemška DOGA tigrasto rumene barve. Sliši na ime Mando. V ušesu ima vtetovirano številko ND60812. Najditelja prosimo, da pokliče « 39-794 ExpIeo G&& Cesta Stanega Žagarja 39 Kranj, tel.: 24-791 Delovni čas: pon., sr., pet. od 10. do 12. ure to., čet. od 17. do 19. ure RAČUNOVODSKI SERVIS Kdor bo odlašal z neurejenimi papirji na drugo leto, ga ne bo bolela glava le od najdaljše noči! Cas polaganja računov cesarju se prehitro bliža! Vse na enem mestu: od kompletne ustanovitve podjetja opravljanja finančno računovodskih storitev za podjetja in obrtnike do opravljanja administravnih del POSREDOVANJE S PREMIČNINAMI IN NEPREMIČNINAMI Prodajate, kupujete, oddajate, najemate, oziroma želite karkoli drugega storiti z vašo nepremičnino ali avtomobilom. Ne delajte tega sami, saj bo neugodna sklenitev posla za vas dražja od naše provizije. Nudimo vam: svetovanje, ocenitev, pripravo prostorov (čiščenje, adaptiranja...). Za vas iščemo, namesto vas ponujamo, namesto vas uredimo dokumentacijo, namesto vas naredimo VSE. Brezplačni vpis v evidenco in najnižja provizija za uspešno sklenjen posel sta le razloga več za pravilno odločitev. In zapomnite si: nizka cena in visoka kvaliteta pri nas niste obratnosorazmerni. Za prodajo ženskih krznenih copatov nudim visoko provizijo. Izplačilo takoj. « 77-609, zvečer 17941 Avtošola STOP zaposli INŠTRUK-TORJA B kategorije Prijave pošljite na naslov Avtošola Stop, Jane-*>čeva 3, Tržič, «51-187, popoldan_17967 Zaposlim resno DEKLE za delo v gostilni v Istri. Hrana in stanovanje v hiši. «38-809, dopoldan 17971 * dobro plačano honorarno delovno razmerje vzamem vač sezon skih fantov ali upokojencev za sezonsko opravljanje del v biljard •dubu v Kranjski gori. S"itra: POHITITE 18024 Prodam telico simentalko, staro 7 tednov. Brezovica 4, Kropa, 79-732 Poceni prodamo črne pudeljne. Turk, Bistrica 2, Bistrica pri Tržiču, od 11. do 15.30_17878 Oddam 8 tednov staro PSIČKO nemškega ovčarja, brez rodovnika. Babni vrt 7, Golnik 17884 Prodam polovico BIKA. «45-622, popoldan 17890 Prodam SVINJO za zakol, težko 200 kg. Moše 11, Smlednik 17891 Prodam en teden starega črno be-lega BIKCA. Žabnica 53 17905 Prodam več PUJSKOV. Rant, Pod-brezje 59, Duplje_17906 Prodam teden dni starega BIKCA. Šter Jakob. Spodnje Duolie 71 KRAVO « 73-370 Ustanovili smo novo zasebno podjetje »POGREBNIK« s sedežem v DVORJAH pri CERKLJAH Nudimo vam kompletne pogrebne storitve, kot so izkopi, zasipi, prevozi, urejanje dokumentov, o/etje; skratka - vse! Naše storitve so vam na voljo NLPREKINJENO NOĆ IN DAN! POGREBNIK POGREBNE STORITVE DVORJE, d. o. o. DVORjE 13, 64207 CERKLJE ®0b4/42-118 'Sčem ZASTOPNIKE za prodajo najnovejšega otroškega progra-^a_« 46-273, popoldan 18033 ^evzamem DELO na dom. Imam ^y kvad.m. površine za skladišče a|i podobno Šifra DRULOVKA __ _18047 podjetje zaposli samostojno POSLOVNO TAJNICO, prva zaposli-igvjifra: SREDNJA SOLA 18060 ^OFER D kategorije, avtomehanik, 'sce zaposlitev. Počoč Ludvik, Bro-ggjvh., Škofja Loka_18075 ^Prejmem kakršnokoli ZAPOSLI-1 EV ali delo na dom « 79 445 ^e|o na domu Ponudbe z življe "iepisom pošljite na Šifra: HONO RARNO 18096 Prodam TELIČKO frizijko, brejo 8 mesecev Breg ob Savi 13, Mavčiče 17852 Prodam več TELET. Bitnje 41 Ropret, Zg 17853 Prodam PRAŠIČA za zakol. Luže 12, Šenčur_17854 Prodam prašiča za zakol, krompir za krmljenje prašičev, puhalnik Tajfun, samonakladalko Mengele 17 kub. m., kombajn za pobiranje krompirja ter Tarup za uničevanje sime. Zadraga 13, Duplje 17861 Prodam prašiča za zakol, domača krma. «66-177, Habjan Rudi, Sel-ca 84, Selca__17862 Prodam prašiča za zakol krmljen z domačo krmo Podbrezie 97 17869 V 73. letu je umrla naša draga mama, babica in teta PEPCA HAFNER roj. Kolman iz StražišČa pri Kranju Od nje se bomo poslovili danes ob 15. uri na kranj •skem pokopališču. VSI NJENI mlekom prodam. 17919 Prodam 8 tednov stare PRAŠIČKE. Pivka 9, Naklo _17816 Prodam KRAVO s teletom. Olše vek 22, Preddvpr 17818 Prodam BIKCA simentalca, starega 7 mesecev. Kokra 18, Jezersko Prodam jalovo TELICO simentalko. Trnje 9, Škofja Loka_17826 Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol. Suha 24, Kranj_17832 Prodam MESO mlade govedi, z doma vzrejeno hrano.« 68-704 _17836 Prodam PRAŠIČA za zakol, krmlje-nega z domačo krmo. Bašelj 7 « 45 371 17838 TELICO simentalko. visoko brejo, 120 kg, BIKCA simentalca ter iver-ne PLOŠČE za izdelavo sončne sušilne prodam. Porenta, Crngrob 5, Žabnica 17920 Prodam mladiše mešanica škotskega in nemškega ovčarja. « 620-920_17939 Prodam 80 litrski AKVARIJ z vso opremo in RIBAMI « 631 -234 Prodam KRAVO simentalko v devetem mesecu brejosti - tretje tele. Šenturška gora 8, Cerklje 17950 Prodam mlade OVCE z jagnjeti. Žmitek, Stara Fužina 10, «723-448 17956 Prodam več TELET. ZG. Brnik 73 Si želite boljši jutri? Izkoristite svoj prosti čas in postanite zastopnik DZS. Zaželjena tudi srednja izobrazba Izplačilo honorarja vsak teden. « 622-343_17961 Prodam več visoko brejih krav in visoko brejih telic. Bajd Miro, Kri- že, «57-959_17962 Prodam 14 dni starega bikca in krompir za krmo. Podbrezje 195, « 70-207_17963 Prodam ŠARPLANINKO, staro 16 mesecev, brez rodovnika, zelo ostro. «85-340_17978 Prodam 25 do 30 kilogramov težke PUJSKE Trboje 30 17982 Prodam PRAŠIČA za zakol. Apno 1, Cerklje 17983 TELICO simentalko, težko 600 kg, brejo 8 mesecev in semenski KROMPIR desiree, prva množitev, prodam. «631-440 17987 Prodam dva BIKCA simentalca, stara 9 tednov «65-026 17990 Prodam eno leto starega BIKA in smrekove in hrastove PLOHE. Rehberger, Zalog 1, Cerklje 17995 Prodam 5 tednov staro TELI ČKO. Mavčiče 102/a_17999 Prodam mlado jalovo KRAVO ali zamenjam za brejo, TELIČKA 6 tednov starega za zakol, dva TELIČKA stara en teden in PRAŠIČA za zakol. Srednje Bitnje 18 18000 Prodam KRAVO brejo 8 mesecev. Olševek 39_18004 Prodam KRAVO, ki bo januarja tretjič telila. Rozman, Dobro pole 2, « 79-833_18014 Prodam BIKCA starega 3 tedne. Kubelj, Zapoge 33, Vodice 18016 Zamenjam 6 mesecev brejo TELI CO za jalovo kravo. Colnarič, Pod brezje41, Duplje_18017 Oddam pasje MLADIČKE mešan ce.«25 246_18019 Prodam PRAŠIČA za zakol. Selo 20, Bled _18021 Prodam PRAŠIČA za zakol. Pra-protna polica 12, «42 513 18022 Prodam 10 dni staro TELIČKO si mentalko in KRAVO sivko. «51-018 18031 Prodam PRAŠIČA za zakol Lahovče 21, Cerklje 17810 Prodam TELICO simentalko, staro 14 mesecev. Dragočajna 11, Smlednik 18039 Prodam PRAŠIČA za zakol. Luže 9, «43-026 18041 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA. Hrastje 55, Kranj 18043 Prodam polovico ali celega TELETA. Justin, Paloviče 3, Tržič, «51-014 18044 Prodam JUNIČKO staro 6 tednov, za rejo ali zakol. Podbrezje 130, « 70-096_18045 Prodam en teden staro TELIČKO simentalko. Soklič Franc, Selo 22, Bled 18048 Prodam PRAŠIČA za zakol, krm-Ijen z domačo krmo. Žabica 21, « 44-679__18051 Prodam PRAŠIČA za zakol. Bašelj 23, Preddvor, « 45-337 18053 Prodam PRAŠIČA, težkega 140 kg. « 65-360_18054 Prodam polovico ali četrt KRAVE, prva telitev. «79-913 18058 Nudimo shujševalno, lepotno in protibolečinsko terapijo z najsodobnejšimi aparati. Kranj - tel. 28-650 KRAVO pred telitvijo, prodam. Kokra 19, Jezersko Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko. Jelovčan, Ljubljanska 25, Škofja Loka, « 633-381 18069 Prodam PRAŠIČA težkega 150 kg., lahko tudi polovico. Visoko 92, Šenčur _18071 Prodam PRAŠIČA za zakol. Glinje 13, Cerklje_18083 TELIČKO simentalko, staro 10 dni, prodam. Spodnja Besnica 180 Prodam 6 tednov starega BIKCA in PRAŠIČA za zakol, krmljen z domačo krmo. Lahovče 43, Cerklje _18090 Rjave JARKICE, prodam. Stanov-nik, Log 9, Škofja Loka 18095 Prodam ali zamenjam 8 mesecev brejo telico za 3 mesece staro teličko z doplačilom. Kozjek Franc, Jeperca 1, Medvode_18098 Delo na dom. Delovne izkušnje niso potrebne. Pošljite kratek življenjepis in kuverte z znamko ter vašim naslovom. Poštnina povrnje-na. Šifra: RESNOST_18101 Prodam 8 mesecev brejo kravo simentalko, 6 mesecev brejo telico in bika težkega 200 kg. Zalog 22, Cerklje na Gor.___18102 Prodam PRAŠIČE za zakol, cena 30,00 din za kq. Luže 19. Šenčur Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 dni in prašiča za zakol. Žab-nica 55, « 44-509_18109 Prodam TELIČKO sjpentalko, sta-ro 10 dni. «68-560** 18118 OPRAVIČILO Zahvala za pokojnim JOŽETOM KEPICEM bi morala biti objavljena že v 94. številki našega časopisa, dne 4. decembra 1990, vendar jo zaradi neljubih zapletov objavljamo šele danes. Prizadetim pokojnikovim svojcem se iskreno opravičujemo. Uredništvo ZAHVALA V 81. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dobri in skrbni ata, stari ata, tast, brat, stric, boter in bratranec JOŽE KEPIC Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Hvala tudi vsem, ki ste darovali za sv. maše in ga v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Lepo se zahvaljujemo dr. Belehar-ju in strežnemu osebju ZD Cerklje, g. župniku za obisk na domu in za lep pogrebni obred. Zahvala velja tudi zvonarjem, Jožetu Sinku in cerkvenemu pevskemu zboru. Še enkrat vsem in vsakemu posebej, iskrena hvala! VSI NJEGOVI Vopovlje, 23. novembra 1990 ZAHVALA V 92. letu nas je zapustil naš nepozabni mož, oče, stari ata in tast MATIJA MEGUŠAR p. d. Blaznikov ata iz Selc Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v času slovesa nudili pomoč, izrekli sožalje, podarili cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Selca, 3. decembra 1990 ZAHVALA V 76. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama in tašča ANA KOŽELJ roj. Ribnikar Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem Iskre tovarne Števcev, Planike Kranj, prijateljem in znancem za vsestransko pomoč, za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Lepa hvala tudi predsedniku Zveza borcev Cerklje za poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala tudi gospodu župniku in pevcem za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI VSI NJENI Velesovo, 7. decembra 1990 ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi našega dragega očeta, dedka, pradedka, tasta in strica FRANCA ŠKRJANCA st. mizarskega mojstra iz Zg. Dupelj se iskreno zahvaljujemo zdravnikom iz Zdravstvenega doma Kranj, dr. Martinčiču za dolgoletno in požrtvovalno zdravljenje, sosedom, sorodnikom in znancem za izkazano pomoč, izražena sožalja in darovano cvetje, pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Še posebej lepo pa se zahvaljujemo družinam Umnik, Jeglič, Tončki Škrjanc in delavcem Mizarstva Škrjanc za vsestransko pomoč v težkih in žalostnih trenutkih. Lepo se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli pisna in ustna sožalja. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Duplje, Naklo, 7. decembra 1990 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage sestre, tete in sestrične FRANČIŠKE KOŽUH iz Voklega se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, izrečena sožalja, g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi zdravniškemu osebju doma slepih v Škofji Loki, za nego v času njene bolezni. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: brat Anton z družino, brat Albin z ženo Rozko, ter ostalo sorodstvo Kranj, 6. decembra 1990 ZAHVALA Ob izgubi naše sestre in tete ANTONIJE TOMAZIN se zahvaljujemo vaščanom, sorodnikom in prijateljem za izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za lepe besede in mašni obred, pevcem Zupan pa za prelepo petje. Hvala tudi dr. Bajžlju za zdravlje-Enako velja tudi sosedom za pomoč. Se nje enkrat vsem iskrena hvala! VSI NJENI V Mesnici, 1. decembra 1990 NOVICE IN DOGODKI 31. Novoletni sejem Tradicija s še pestrejšo ponudbo Kranj, 14. decembra - 31. Novoletni sejem z mednarodno udeležbo in z najdaljšo tradicijo te prireditve v Sloveniji, ki se na prireditvenem prostoru Gorenjskega sejma v Savskem logu v Kranju začenja danes (trajal bo do prihodnjega petka, 21. decembra) letos po napovedi prireditelja na pogovoru z časnikarji v začetku tega tedna ne bo potrdil le tradicije, marveč bo tokrat prireditev glede ponudbe veliko bolj pestra in večja. V hali A bo tokrat okrog 160 razstavljalcev. Prevladujejo seveda domači, vendar pa so med tujimi tudi dva iz Avstrije in eden iz Italije. V primerjavi z dosedanjo bolj ali manj tudi tradicionalno ponudbo te predpraznične prireditve, so jo tokrat, kot so povedali na novinarski konferenci, popestrili nekateri razstavljale« oziroma proizvajalci, ki doslej niso nastopali na njej. Eden takšnih je na primer Peko (poleg vsakoletnega nastopa Planike) s svojim znižanim programom. Z akcijsko prodajo metrskega blaga se vključuje tudi Tekstilindus. Še posebej širok bo nastop Merkurja, ki bo v dvorani B v sejemskih dneh ponovil oziroma nadaljeval z Merkujevo pravljično deželo in programom, kot gaje predstavil že v začetku meseca, in s komercialno-poslovnim programom v hali A. Njihov poudarek bo tokrat na električnem ročnem orodju in beli tehniki. Priložnost, za večino pa najbrž samo paša za oči, pa bo tokrat na sejmu ponudba avtomobilov. Sodeč po napovedih, bo to hkrati tudi kar neke vrste avtomobilski sejem v malem. Seveda pa so na sejmu tudi vsa že znana imena s te prireditve - Astra Ljubljana, Kokra Kranj, Mercator Rožnik Tržič, Zarja Jesenice, Gorenjska predilnica Škofja Loka z običajno ponudbo; z razliko, da so nekateri cene znižali na domala tovarniške cene. Še večja pa je tokrat najrazličnejša obrtniška ponudba praktičnih izdelkov in priložnostnih daril. Kot posebnost tega dela omenimo Lončarsko zadrugo Komenda in Keramično industrijo Libo-je. Za kmetijsko mehanizacijo, brez nje tako ali tako ne mine praktično nobena sejemska prireditev v Kranju, pa sta poskrbela Agrotehnika-Gruda in Agromehanika. A. Ž. Zavarovalnica Triglav odslej delniška družba Ljubljana - V sredo so se na ustanovni skupščini sestali delničarji nove delniške družbe Zavarovalnice Triglav Ljubljana, ki je pravni naslednik prejšnje Zavarovalne skupnosti Triglav. V ustanovitveni sklad je 450 delničarjev vplačalo 3600 ustanovitvenih rednih delnic ter tako v skladu z zakonom preoblikovalo največjo slovensko zavarovalnico v d. d. Zavarovalnica Triglav, d. d., je najmočnejša slovenska zavarovalna hiša, ki obenem ponuja najširšo paleto zavarovanj. To velja tudi za gorenjsko regijo, kajti iz dosedanje Gorenjske območne skupnosti se je oblikovala območna enota Zavarovalnice Triglav s sedežem v Kranju, poslovno enoto na Jesenicah in predstavništvoma v Radovljici ter Škofji Loki. Za zavarovance kapitalsko preoblikovanje Zavarovalnice Triglav ne pomeni nikakršne spremembe, vse zavarovalne pogodbe ostajajo pod enakimi pogoji v veljavi, predvideni cilj nove delniške družbe pa je ponuditi še kvalitetnejše zavarovanje premoženja in oseb. Delniška družba Zavarovalnica Triglav planira letno realno rast premije v višini 5 odstotkov, po besedah podpredsed- nika Izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije dr. Jožeta Mencingerja, ki je v imenu slovenske države sodeloval na ustanovni skupščini, pa bi osrednja slovenska zavarovalnica morala biti odprta, močna ter prodorna tudi v širši prostor, kot je Slovenija. Na ustanovni skupščini Zavarovalnice Triglav, d. d., so delničarji izvolili začasni upravni odbor, ki mu predseduje Mitja Svetel, predsednik poslovodnega odbora Emona Ljubljana. V začasnem upravnem odboru zastopata delničarje iz gorenjske regije Jelka Vidali iz jeseniške Železarne ter Franc Balanč iz kranjske Save. Skupščina je dosedanjo predsednico poslovodnega odbora prejšnje Zavarovalne skupnosti Triglav, Nado Klemenčič, imenovala za vršilko dolžnosti generalnega direk- torja Zavarovalnice Triglav, d. d. Danes popoldne pa Zavarovalnica Triglav, d. d., v ljubljanskem Cankarjevem domu organizira proslavo ob 90-letni-ci zavarovalstva v Sloveniji. Najpomembnejši mejnik slovenskega zavarovalstva je namreč ustanovitev vzajemne zavarovalnice v letu 1990, nedvomno pa je tudi preoblikovanje osrednje ter najmočnejše slovenske Zavarovalnice Triglav v delniško družbo dogodek, ki bo pomembno prispeval k razvoju zavarovalstva v slovenski državi. M. Valjavec VOLNA & PLETENINE <^39 Blanka Kežmah 64000 Kranj, Cankarjeva 4 tel.: 064/35-440 Nagrajena otroška glasila Danes srečanje v Kranju Kranj, 14. decembra - Pil, časopis za mlade, je tudi letos izbral najboljše otroške časopise, ki jih otroci pripravljajo v šoli ali doma. Med nagrajenci so tudi Gorenjci, in sicer za celostno podobo glasilo Stezice iz Osnovne šole heroja Bračiča v Tržiču, za tematske številke Svetle misli iz Osnovne šole Bratstvo in enotnost v Kranju, za posebne nagrade Mala loška medla iz 4. razreda Osnovne šole Petra Kavčiča v Škofji Loki in za posameznika Boby Mateja Purgar iz Radovljice. Srečanje ustvarjalcev nagrajenih otroških glasil bo danes, v petek, ob 10. uri v gradu Kieselstein v Kranju, njihovi časopisi pa bodo razstavljeni v prostorih kranjskega Sveta knjige. • H. J. cocktail bar PROPOS ZAKAJ BI SLIŠALI ZANJ OD PRIJATELJEV -PREPRIČAJTE SE SAMI. Ljubljanska cesta Bled, Telefon: 064/78-S6I Dobrodelni koncert TAKO ŽELELI Od 14. do 21. decembra v dvorani B na Gorenjskem sejmu MERKURJEVA PRAVLJIČNA DEŽELA ZA VAS SMO PRIPRAVILI: # gledališke igrice: 14. decembra: MOJA ŽOGA IN ZLATI ZAJČEK (ob 16.30) 15. decembra: KLJUKČEV ROJSTNI DAN (ob 10. uri in 16.30) 16. decembra: ZAJČJA HIŠICA (ob 10. uri in 16.30) 17. decembra: RASTI, RASTI IN ZDRAVILA ZA ZAJČICO (ob 10. uri in 16.30) 18 decembra: KLJUKEC IN ROBOT (ob 10. uri m 16.30) 19. decembra: KOZLIČEK MEKETAJČEK (ob 16.30) 20. decembra: PRINCESKA NA ZRNU GRAHA (ob 16.30) 21. decembra: ZAJČJE ZGODBE (ob 10. uri in 16.30) it risanke & zabavne igrice if pestro izbiro igrač in PRESENEČENJE za vse obiskovalce. ZA MERKURJEVO PRAVLJIČNO DEŽELO vstopnine ni! Leska šola za poplavljene Luče Lesce, 11. decembra - Kolektiv Osnovne šole F. S. Finžgarja v Lescah je v petek v šolski avli pripravil dobrodelni koncert moškega komornega zbora Mengeški zvon iz Mengša. Izkupiček od prostovoljnih prispevkov so v celoti namenili ljudem iz Luč, ki so jih poplave najboij prizadele. Kot piše šestošolec Primož Vrečko, so pevci zapeli šestnajst pesmi. Zbor poje predvsem renesančne, slovenske ljudske, božične in umetne pesmi. Z dobrodelnim koncertom so prireditelji zbrali 5.755 dinarjev prostovoljnih prispevkov, delavci leske šole so zbrali 7.401,60 dinarjev, učenci 17.598,40 dinarjev, skupaj torej 30.775 dinarjev, ki jih bodo izročili delavcem in učencem šole v Lučah. Razen prostovoljnih prispevkov je leska šola namenila v Luče še naročilnico za obnovo tamkajšnje šolske knjižnice v vrednosti 5.000 dinarjev ter podarila šoli pet izvodov knjige Enci benci na kamenci, katere avtor je leski učitelj Roman Gašperin. • H. J. V ponedeljek loška skupščina Odlagališče v Todražu? Škofja Loka, 13. decembra - V ponedeljek, 17. decembra, se bodo ob 16. uri zadnjič v tem letu na skupni seji sestali odborniki vseh treh zborov škofjeloške skupščine. Govorili bodo o pripravah na plebiscit, o podelitvi občinskih priznanj za leto 1990, o programskih usmeritvah občinske vlade, o občinskem proračunu oziroma javni porabi v prihodnjem letu, o (neprimernosti možnega načrtovanega odlagališča odpadkov na območju Rudnika urana Ži-rovski vrh, o izstopu iz sveta gorenjskih občin ter o nekaterih drugih žgočih vprašanjih, ki žulijo ljudi in so na dnevnem redu uvrščeni pod točko delegatske pobude, vprašanja in odgovori. • H. J. Razstava božičnih jaslic Ljubljana, decembra - Danes, 14. decembra, bo v prostorih Kmečkega glasa v Ljubljani, na Celovški 43, nadškof dr. Alojzij Šuštar odprl razstavo boži; -čnih jaslic, kjer bodo prikazani zanimivi primerki slovenskih izdelovalcev jaslic iz različnih materialov. Razstavo, ki bo na ogled do 23. decembra, spremlja božični sejem z izdelki domače obrti, ves čas bo tu odprta krčma Pod gankom, vsak večer ob 18. uri pa se bodo vrstile kulturne in družabne prireditve. • D. D. Nova slovenska samozavest Kranj - V ponedeljek, 17. <|e' cembra, ob 19. uri bo v sejm dvorani Skupščine občine Kranj okrogla miza, na kater' bodo predstavili novo knjig0 dr. Janka Prunka Nova slovenska samozavest, avtor pa bo tudi odgovarjal na vprašanja. P°" govor organizirajo kranjske pO* litične stranke. Novoletni košarkarski ples Sobota, 15. decembra, ob 20. uri DOM KS Stražišče. Igra ansambel ŠUM, zabavne igre, srečelov. Za hrano in pijačo poskrbljeno. Vabi vas KK Kokra - Lipje. Izvršni svet želi urediti lastniške odnose Proti Bajuku vložene tožbe Kranj, 12. decembra - Kranjski izvršni svet je sprejel poročilo kadrovske komisije, ki pravi, da je postopek razrešitve v.d. direktorja kranjskega Radia Antona Bajuka pravno veljaven in da svojega mnenja glede njegove odpovedi ne spreminja. Na željo izvršnega sveta pa bo podala še ugotovitev, ali je bila dana pod prisilo. Predsednik izvršnega sveta je zaradi Bajukovih izjav priza- Vladimir Mohorič je izrazil det njihov ugled, pomenijo de- prepričanje, da prisile ni bilo, gradacijo za izvršni svet in čla- vendar naj to ugotovi komisija ne predsedstva kranjske obči- in potemtakem zadevo še en- nc. krat preveri, saj ne želi.'da bi Na seji smo slišali, da je zabila čast izvršnega sveta priza- plet z Bajukom samo vrh lede-deta zaradi vtisa, da so sprejeli ne gore, kakor je dejal Drago odpoved, ki je bila dana pod Tomšič, v ozadju je vprašanje prisilo. "Trdno sem prepri- lastnine. Predsednik Mohorič čan," je dejal Mohorič, "da pri- je dejal, da je bil radio sporen sile ni bilo, saj je Bajuk bistro že pred nastopom nove oblasti, in jasno zastopal svoje interese obstajali sta dve skupini, ena ob odpovedi, ker bo stvari ver- se je zavzemala, naj bo Radio jetno obravnavala še skupščina občinska last, druga za lastni-in sodišče, naj jih obravnava njenje, da naj bi torej prešel v tudi kadrovska komisija." Se- last petčlanskega kolektiva Ra-kretar za občo upravo Karel dia. Nova oblast sodi, da je Erjavec je namreč povedal, da premoženje občine, saj je bil so na sodišču vložili tožbe, saj kupljen z denarjem cestno-ko- munalnega sklada, in da mora o tem obstajati tudi evidenca. saj je zdaj vpisano kot premO' ženje RTV Slovenija, ki je dal« Radiu opremo v petletni brezplačni najem. "Nismo se nameravali vtikati v program radia, želimo samo urediti finančne račune, o tem v kratkem pričakujemo tudi poročilo SDK-Ja: Anton Bajuk je pri tem nekaj časa sodeloval, ko pa je priše' dokument, daje bil radio nabavljen s sredstvi cestno-konru1' nalne skupnosti, je dejal, da ne bo več sodeloval," je dejal M°" horič in dodal, "da Bajuk n' neposredni krivec, da je ?° zadnjega sodeloval z izvršnim svetom, ko je dal odpoved. P* je verjetno moral pre strahotne pritiske in jo prekh' cal iz političnih razlogov." • M. Volčjak