Po&toina plaSana v gotovinl ^^^^^Uul^^^^^lQflfl^l ^^^^^^^^^^^^^^^^^F ^^K^^^s ^^^^^^^^^^^^^^^^^L ^^^^^^^^H^^H^^I ^^^^^^^^^^^^^^^^^m ^^^^^^^^K^^^^^m ' J^^^I^^^^^^^^^^^^B. Gena 1.50 din Izhaja vsak petek ob 15. // Naročnina znaša mesečno po pošti 5 din, v Celju z do- stavo na dom po raziiašalcih 550 din, za inozemstvo 10 din // UredniStvo in uprava: Celje, Strossniayerjeva ul. 1, pritličje.desno // Telefon št. 65 // Račun pri pošfnem čekov- nem zavodu v Ljubljani štev. 10.666 // Leto XX. Celje, petek 4. marca 1O3S SKev. 1O. Potreba reorganizacije strokovnega šolstva Celje, 4. marca. Te dni jo bila v Novem Sadu kon- ferenea Zbornice za TOI, ki je obrav- navala pereče vprašanje strokovnega in obrtnega nadaljevalnega šolstva. Namen te konference je bil pred- vsem, da se vsestransko osvetli pro- blem strokovne izobrazbe obrtniške- g>a narašeaja s pos-ebnim ozirom na danes veljavne normo pouka na teh zavodih. Problem jo težaven, oosobno 5rl zato, kor so iz dneva v dan očitneje kaže potreba po zmožnem obrtmS- kem kadru, ki bi ravno glede na svo- je zmožnosti imel v rok«ah vse achi- te uspešne protiakcije napram gro- zeči demon taži. Prvenstveno nalogo, da s© vzgoji /averJno, vseip pojavljajočim se pro- blemom doraslo obrtništvo, imajo strokovne in obrtne nad-aljevalne šolo. Delavnica, kjer se vežba in prl- pravlja sodanji ])oilmladek za živ- Ijenjsko borbo, ne nudi dovolj. Kajti obrtnik naj no bo samo praktičen in dob-er delavec, temveč tudi dušovno doi"ascl vsem sodobnirn problemom, ki post-ajajo iz dnova v dan zamota- nejši in zai'adi toga marsikoga ne puste na zasluženem nivoju. Vzrok, tiči predvsem y preniajbni priprav- Ijenosti in vse preozkom duševirem obzorju, kar izhaja še iz dobe, ko Je zadostovalo za življenjo zgolj m-arlji- vo delo, rnalo vztrajnosti in skoroda nič več. Danes temu ni več tako. Nov čas prinaša nove naloge, zahteva ce- lcgri človek-a in bes-oda kruh postaja ž> težko doscgljiv ideal. Iz scdanje kaotične dobe je treba poiskati pot in jo pokazati onim, ki bodo za nami dolžni dajati pečat svojstvenosti roC- nerau ustvarjanju, dvigniti veselje do ustv-arjanja z lastno tvorno silo, priboriti delu spoštovanje in ga nc pustiti v izkoriščanje kapitalu. Kdo bi se danes eudil, da vsakdo, ki s-e čuti sposobnejšega, beži od roč- nega ustvarjanja k lažjemu mčinn preživlj.anja, da vse, kar leto za letom izbruhajo naše srednje sole, sili v tako zvane inteligenčne po- klice? Da je posfcati obrtnik nekak bav - bav za slabega študenta, je porazno dejstvo. Poroj-eno pa je iz st»are mi- selnosti, da jo za tako in tako delo vsakdo sposoben, češ za nabijanje podplatov so potrebna zdraya kolena in nie ne de, Co je v gl-avi — slama. Ta praksa se niaščuje v današnji dobi najocitneje. Tcmu jo treba od- puuioCi — toda kako? Država bi se moral a zavedati važ- riosti obrtne izobrazbe in to izobraz- bo pospeSiti s smotrno obrtno Solsko politiko. Tako pa vidimo, da je šol- stvo tako rekoč prepuščeno samo sebi in da je neenotno ininesmotrno. Govoriti hočem predvsem o obrt- nem nadaljevalnem Solstvu, ki je za vzgojo naraščaja v sedanjih razmo- rali najvažnejše. Dejstvo je, da je v osnovi zgrešeno. Današnja obrtna nadaljevalna so- la šc d-aleč ne dosega svoj-ega na- mena. Je nekako skrpucalo Sole, ka- t/ere uCni načrt j-e prenatrpan in vsc- buje tudi predmete, ki ne spadajo vanj. Snov jo proobširna, a se poleg tega takorekoC izogiba specialnemu pouku. Učni načrt je sestavljen pri zeleni mizi in to brez sodelovania zainteresir-anega obrtništva, ki seda- nji soli res ni naklonjeno. sola ne sme biti sama sebi namen, marv-eč naj služi interesom občestva, kajti samo v tem primeru ima legitimacl- jo za obstoj. Da mora delati vsaka strokovna Sola z obrtništvom roko v roki, je predpogoj. Nobcnega smisla nima ustvarjati prepad med njo in obrt- nißtvom. Pouk mora biti strokoven, nekaka izpopolnitev delavnice v pra- vem pomenu besede. Zato obrtnistvo brezpogojno zahte-vct,«,da pristojni či- nitelji poskrbe, da se na obrtnih na- daljevalnih šol ah namestijo tudi sposobni strokovnjaki iz obrtniških vrst, katci'ih naloga je, dati iz sobo najboljše in omogočiti nanažčaju, da si tudi v šoli čim bolj razširi svoje strokovno obzorje. Brez uresničenja to zahteve bo' Sola slej ko prej polo- vičarska in svojih nalog nikakor nc ho mogla v polni nicri izpolnjevati v interesu colokupnega obrtništva. Nalog-a državc pa je, da preskrbi pri- merna denai'na sredstva in da prov- zame tudi obrtniško prosveto v svojo ložijo, tako kakor ostalo šolstvo. j Nastavitev učiteljev strokovnjakov \ je ena najv«ažnejših nalog, ki se je pri rei'ormi strokovnega šolstva ne 1)0 smelo prezreti. Z nastavitvijo profesorjev odnosno fakultetno na- obražonih učnih lnoči problem obrt- nega nadaljevaln-oga šolstva So ni rešen, ker je pouk od zgoraj navzdol nepravilen in premalo uspešen. Druga važna zadeva so učni načrti za specialno strokovni pouk. Te na- črte bi morali sestavljati strokovnja- ki. Sest-ava zadevnih osnutkov naj se poveri sposobnim ljudem, a skup- ni banovinski odbori naj bi iz njih izbrali najboljše, da bi se tako do- segla ona prepotrebna smotrnost in kontinuiteta med obrtništvom in šolo, ki je dancs žal pogrešamo in ki je tudi vzrok stainim pritožb-ani. Nič lnanj va.žno ni vprašanje stro- kovne književnosti. Treba bo resnega in vztrajnoga dehi, da so končno li- st vari vsaj domača terminologijti. Podpreti je treba v tem. primeru pri- vatno iniciativo tor omogočiti izdajo cenenih knjig in drugib učnih pripo- močkov, brez katerih je sleherni po- uk otežkočen in samo && bolj komj)li- cira že itak težki položaj. Danes je učitoljstvo v tem pogledu povsem prepuSCeno samo sebi in ne more nu- diti onegct, kar bi moglo ob prinrerni strokovni literaturi. Tu Je remedura nujna in neodlozljiva potreba. Država naj bi poleg tega s primer- no uredbo uredila ustanavljanje za- (iostnega številct strokovnih srednjih šol in to po vzgledu zapadnih držav, kjer so dovolj zgodaj spoznali potre- bo vsestransko izobraz.be obrtnika in kjer je obrtno strokovno šolstvo na višku. Naj bi se poklicani činitelji zavedali, da je obrtništvo važen činl- telj narodnega gospodarstva in da besede: »Temelj narodnoga blagosta- nja — krepak obrtniški stan« niso niso prazne rečenice, temveč dejstvo, ki jo dokazano. Financiranje teh sol naj bi prevzela država in votirala. zncske, ki bi garantirali nemoten obstoj. Žrtve, doprinešene v ta na- men, bi se bog-ato izplačale. Število strokovnih šol jc danes iz- redno majhno in čujejo se celo gla- sovi, da se bo to število še zmanjšalo, >:k'er ni proračunske možnosti«. To stanje je nevzdržno in nastala škoda bo nepopravljiva. Zastaviti bo treba vse sile, da obdržimo vsaj to, kar imamo, poleg tega pa bo treba ne- popustljivo zahtevati ustanavljanje novih strokovnih šol. Imamo ste- vilne obrtne panoge, ki se morajo danes žal specializirati v inozem- stvu. Sredstva s katerimi bi se osno- valo dovolj strokovnih zavodov, se morajo najtL Poleg navedenoga n-aj bi se s pri- m^rno propagando poskrbelo, da se inteligencni proletariat pritegne v obrt. To bi se dalo doseči tudi na ta način, da bi se mladini že v nižji srednji soli vcepljalo veselje do dela v ohrti in bi srednja sola, vsaj v ek- sponiranili krajih, dobila znaCaj go- spodarske Sole. Pouk na teh golah bi se moral seveda približctti strokovni Soli, kar bi bilo splošnosti samo v korist. Nesmiselno je leto za letom produ- cirati približno 130.000 inteligenčne- ga proletariata, ki predstavlja la- tentno silo in pribaja zaradi prenatr- panosti malokje v poštev. Ce pomi- slimo, da je kandidatov na strokov- nih srednjih solan komaj okroglo Ki.OOO, nam bo jasno, da je to raz- merje nezdravo. Dolžnost države je, da ustvari obrtništvu ugodnejše živ- ljenjske pogoje, da no bo pred tem poklicem treba bežati v razne »viSje« položaje, ki ustvarjajo kader neza- dovoljnežev in lačnih ljudi. Trdim, da jo v obrti dovolj prostora in de- lovnega področja tudi za take ljudi, kljub razvpiti brezposelnosti. Z lalikoto bi so dali urediti odno- si šolstva napram obrti in obratno, kajti lo takrat, ko bo podmladek s .svojo intcligenčno predizobrazbo do- volj podkovan pristopil k obrti, bo tudi obrtno nadaljevalno in splošno strokovno šolstvo nehalo biti pro- blem. Delo v teh šolah bo lahko smo- trno in specialno strokovno. Kolike važnosti je baš zadostna predizobraz- ba obrtniškega narašoaja, vidimo tu- di v tem, da je sosedna Bolgarija z zakonom določila nižjo srednjo Solo kot priurerno kvalifikacijo za vstop T obrt. Na prisilna združenja odpade - vsaj dotlej. dokler z zakonom ne bo dru- gače odrejeno — levji delež, da sa- ma iz lastne potrebe perlustrirajo svoj naraščaj. Jasno je, da ne gre zidati ograj in se postavljati na oz- kosrčno stališče, toda v čim večji meri bo treba gledati na to, da bo tudi šolsko spričevalo pri sprejemu vajenca merodajno, ne pa samo lako- ničn-a konsta.tacija na predpisanem zdravniškem spričevalu: »zdrav in sposoben«. Čim inteligentnejši bo obrtnik, tem samostojnejši in odpor- ncjši bo v svoj em delo van ju. Nov Čas zaht-ev«. ljudi novega kova, cehovske idile ni in je tudi nikoli ne bo več\ Življenje je postalo realnejše, tempo hitrejši. Hiteti je treba, da ne z-akas- nimo, in pričeti moramo tarn, kjer je uspeh zagotovljen. Zato novega duha v obrtne sole, več življenja in smotrnosti, toda ne brez obrtništva! Tone Uršič predsednik Združenja krojaCev in krojačic v Celju Zborovanje celjskih trgovcev Celje, 4. marca. Združenjo trgovcev za mesto Celje je iinelo v četrtek zvečer redno skup- ščino v mali dvorani Narodnega do- ma. Predsednik g. Stermecki je ob otvoritvi skupščine pozdravil vse navzoče in se spomnil lani umrlih članov gg. Maksa Oswatitscha In Viktorja Zanyja ter gdč. Marije Skei-binskove. V svojem poročilu Je predsednik g. Sterrn-ecki podčrtal, da se gospodarske prilikc polagoma iz- boljšujejo, tako da promet ne naza- dujo. Skvbeti je treba še d-alje, da se bodo brem-ena, ki zlasti težijo' trgov- stvo, olajšala. Razmere pri denarnih zavodih, ki so bili doslej nelikvidnl, so se popravile, tako da bodo mogli ti zavodi polagoma z»aceti zopet red- no poslovati. Vzrok, da se gospodar- ske razmere v dravski banovini niso ioliko izboljšale, kakor v drugih ba- novinah, je v slabih letinah zadnjih dvoh let in v vremenskih nezgodah. Predsednik je podCrtal potrebo jav- nih del in njih pomen za poživitev gospodarstva. V dravski banovini, ki je v veliki meri navezana na tujski promet, je gr-adnja dobrih cest nuj- no potrebna. Gospodarski položaj v Sloveniji, zlasti v Gelju, se lahko iz- boljša samo s tujskim prometom. Tu jo treba predvsem dobrih cest, do- brih kopališč in dobrih hotelov ter povsod čistoč-e in reda. Mestna obči- na celjska ne sme celjskega trgov- stva preveč obdavčiti s trošarino, da bo trgovstvo ostalo zmožno konku- rence. Industriji naj se nudijo v za- četku vse ugodnosti, pozneje pa jo je tro-Ni. krepko pritegniti k plačevanju davkov in doklad; zlasti velja to za ' tujo industrijo. V naši državi je nuj- I no potrebna decentralizacija, kajti j le tako bi se moglo z našimi veliki- mi dajatvami izvesti, kar je v naši banovini najbolj potrebno. Sloven- sko trgovstvo zahteva, da se vrne pupilarni denar mladoletnikov zopet | n-ašim hranilnicam, ki so najmanj j tako sigurne, kakor one v Beogradu. Potrebna je tudi decentralizacija bolniških blagajn. Celje s svojo veli- ko industrijo in trgovino upixiviCeno zahteva gradnjo poslopja bolniške blag-ajne v Celju. Industrijci, ki so tuji državljani, naj se pri nas obdav- čujejo višje nego domačini. Nadalje je predsednik razpmvljal o^ krosnjar- stvu, poudaril nujno potrebo uredit- ve avtom-atske telefonske centrale v Celju in ponovne ustanovitve carinar- nice v Celju kot močnem gospodar- skom središču z velikim zaledjem, nastopil proti mono]K)lizaciji šolskih potrebščin in se ob zaključku svoje- ga poročila zahvalil Zbornici za TOI in časopisju z-a naklonjenost. Svetnik Zbornice za TOI g. Faza- rinc je pozdravil skupšeino v imenu zbornice, orisal delovanje Zbornice in izrekol coljskemu združenju tr- govcev priznanje za vzorno udejstvo- vanje. Gosp. Mislej je priporoeal, naj se akcija za ustanovitev carinarnice v Celju nadaljuje z vso energijo, in omenil, da so bile tudi že v nekate- rih drugih mestih zopet ustanovlje- n>e carinarnice, ki so bile prav tako pred leti ukinjenc. Tajnik g. Blazon je poročal, da je imelo združenje ob koncu preteklega leta 223 Clanov in 124 članic. Vseh trgovskih nameščencev je bilo 739 nasproti 731 ob koncu leta 1936. Na trgovski nadaljevalni soli, ki je ime- la v zacetku pretekleg-a šolskega leta 95 vajencev in vajenk, je dovršilo letnik samo 5G vajencev in vajenk. Pisarna združenja je tudi lani op-rav- Ijala vse posle bolniške blagajne in višjega zavarovanja Trgovskega bol- niškega in podpornega društva v Ljubljani. Združenje je imelo lani 172.252.40 din dohodkov in 97.317.96 din izdat- kov. Prebit-ek je zn-ašal torej 74.934.45 din; od tega odpade na prebitek hiše združenja 20.763.50 din, na prebitek združenja brez hiše pa 54.170.95 din. Bilanca izkazuje 909.763 din Cistega premoženja. Premoženje se je lani zvišalo za 67.024 din. Proi'acun hiSc za 1. 1938. predvideva 18.900 din pre- bitka, proračun združenja brez hiše pa 27.732 din primanjkljaja, ki ga bo združenje krilo s članarino. Na pred- log pregledovalca računov g. J. Kra- marja je prejel ves odbor razrešnico. Po' nekaterih izjjEremembah pravil je prejela uprava. ^'ooblastilo, da zni- ža odnosno popolnoma popusti Čla- narino onim cLanom, ki zaradi obu- božanja, onemoglosti ali zaradi dru- gih izrednih slučajev ne more jo pla- čati ölanarine. Zdi-uženjc bo podelilo trgovski nadaljevalni šoli v Celju tudi za sedanje šolsko leto podporo v znesku 4.500 din. Nadalje je zdru- /enj-e tudi letos votiralo 1.050 din za nagrade najboljšim uCencem trgov- ske sole. Nagrade bodo razdeljene ob koncu šolskega leta in znašajo 200, 100 in 150 din za vsak razred. Zdru- ženje pristopi k Zvezi trgovskih združenj za dravsko banovino v Ljubljani pod pogojem, da Zveza trpi stroške za potovanja k njenim sejam. Za delegate za skupščino Zveze so bili izvoljeni gg. Dobovic'- nik, Jagodič, Lukas in Mislej, za na- mestniko pa. gg. Hladin, Kramar, Oblišar in Plavc. Stran 2. »NOVA DOBA« Šter. 10. Lovsko zborovanje v Celju Lovsko društvo v Celju je imelo v nedeljo 27. februarja v Celjskem. do- mu ob dobri udeležbi članstva svoj redni letni občni zbor. Predsednik g. direktor Fran Mravljok je sporočil pozdrave Zveze, podal kratek pre- gled društvenega delovanja in se spomnil vseh v pretekl-em poslovnem letu umrlih članov, zlasti dolgoletne- ga člana g. Hofbauerja iz Vitanja. Iz poročil fuiikcionarjev posne: mamo: Društvo jo lani izvedlo v vsem svo- jem obmoöju preko občin akcijo za zastrupljanje vran z. jajci, zastruplje- nimi s fosfoginom. Uspeh je bil nad vse pričakovanje dober. Posamezne občine so poročale, da je bila vranja zalega docela zatrta. Pokončanih je bilo najmanj 12.000 do 15.000 vran. Ta akcija jo .stala društvo nad 2.000 din. Druga lokalna akcija v lovogojne svrhe je bilo nagradno tekmovanje za pokončevanje ptic roparic. Tega tekmovanja se je udeležilo 17 lovskih paznikov, ki so pokončali 83 kragu- Ijev, 80 skobcev, 2024 vran, 488 srak in 299 šoj. Kdor se bo poglobil v to ätevilkc, bo vedol oeniti koristi, ki so jih imeli od tega kmetje in tudi lov- ci. Ta akcija je stala društvo nad 3.000 din. Društvo je učinkovito sodelovalo pri izbirni lovski razstavi v Ljublja- ni in je tudi priredilo lani od 2. do 8. maja prav lepo lokalno lovsko razstavo v mali dvorani Celjskega doma. V razveseljivem številu je obiskala to razstavo zlasti žolska mladina. »Sadjar in vrtnar«, glasilo Sadjar- skega in vrtnarskega društva, sko- raj v vsaki številki napada love-in lovski zakon zaradi zajca, ki dela škodo na sadnem drevju. Lovsko društvo je poslalo uredništvu »Satl- jarja in vrtnarja« lepo opozorilo, naj opusti napade, sicer bo priporo- čilo svoj im članoin, ki so v velikem številu tudi člani Sadjarskega in vrtnarskega društva, da izstopijo iz tega društva. Lovsko društvo je tudi svetovalo omenjenemu uredništvu, naj rajši priporo&a članom Sadjar- skega in vrtnarskega društva, da mažejo sadno drevje v jeseni z mažo, ki jo je preizkusil g. Levstik v Ce- lju. Ta maž>a absolutno varuje sadno drevje prod zajcem, obenem pa uni- čuje tudi vse sadne škodljivcc, ki se zarijejo pod lubje dreves. Uredniš- tvo »Sadjarja in vrtnarja« pa je na. to odgovorilo, da odklanja lope na- svete, ki so združeni s stroški za za- varovanje sadnih dreves na lastnih posestvih v zabvo in korist drugih. Izgloda, kakor da bi druge maze za uničevanje sadnih škodljivcev, ki jih v svojem glasilu priporočajo sa- mi in pa razne tvornice, dobili sad- jarji zastonj. Iz. tega se vidi, da jim je boj proti zajcu le sredstvo za do- sego namena. Blagajniku je bila na predlog re- vizorjev soglasno izglasovana z>aup- nica. Vsi izžrebani odborniki so bili zopet izvoljeni. V odbor Zveze so bili izvoljeni gg. direktor Mravljak (namestnik inž. Ciril Rihtar), ravnatelj Drago Kr-alj (namestnik dr. Josip Bavdek), dr. Stane Vrhovec (namostnik s. o. **. Mirko Detiček) in ravn. Anton Zorko (namestnik ravn. Fran Cilenšek). Trgovska samopomoc Trgovska samopomoC v Mariboru je imela 23. februarja svoj 11. občni zbor v hotelu »Novi svet« (Povodnik) v Mariboru. Občni zbor je otvoril in vodil dol- goletni in zaslužni predsednik g. Vilko Weixl. Poslovno poročilo, bla- gajniško poročilo z bilanco, statisti- ko in proraCun za leto 1938. je podal agilni tajnik g. Fran jo Žnidaršič. Iz teh poročil posnemamo, da po- slujc Trgovska samopomoc' v splos- no zarlovoljstvo svojega članstva, kar dokazuj-o predvsem dejstvo, da je bilo izplačanih na podporah od pri- četka poslovanja pa do konca lan- skega leta 1,418.325 din. V letu 1937. j je bilo izplačanih na posmrtninah 342.000 din. Vsi ti zneski dovolj na- zorno dokazujejo, da izvrSujc instl- tucija Trgovska samopomoc pred- vsem humano in karitativno delo in da posluje točno po predpisih pravil, katerih namen je, da se pomaga svojeem umrlih članov. Glede Clanstva omenjamo, da jo ostalo v I. kategoriji skoraj isto §t9- vilo članstva kakor prejšnja leta in sicer 544 ob koncu 1. 1937. V II. ka- tegoriji pa se je število članstva za nekaj Clanov dvignilo in je naraslo do konca lanskega leta na 506. V obeh kategorijah je torej imela Tr- govska samopomoc ob koncu lanske- ga leta 1.050 članov. Kot Clani lahko pristopijo trgovci, obrtniki, gostilni- čarji, industrijei in njihovi svojei. Premoženjsko stanje Trgovske sa- mopomoči so je znatno zvišalo, zla- sti rezervni sklad je prav lepo nara- sel. Po bilanci z dne 31. deeembra 1937 znašajo namreč aktiva 299.379 din. To se nanaša na oba podporna sklada, predvsem na rezervni sklad, in nekaj na inventor. Iz blagajniškega poroCila je raz- vidno, da je imel podporni sklad obeh kategorij skupno 440.202 din dohodkov in 342.000 din izdatkov na izplačilu podpor. Rezervni skkul iz- kazuje saldo v znesku 216.463 din. Upravni sklad pti je imel 33.664 din dohodkov in ravno toliko izdatkov. Izvoljena je bila v celoti dosedanja uprava. Odbornik za Celje in okoliš" je, kakor dosl'cj, trgovec g. Fran jo .Tost, ki daje na željo vsa potrebna. pojasnila. Politični pregled X Klerik^lna morala. Dr. Janez Ev. Krek je uCil, da se mora vlagati denar, ki ga zbirajo kmeCkc posojil- nice, v Zadružno zvezo, od koder gre na/'MJ na kmete. Tod a denar ni šel — kakor je mislil dr. Krck — veČ nazaj na kmete, ampak se je porabil za industrijo in trgovino. Zaman so trkali kii'etje na župnijska vrat-a in prosili za posojila. Disciplina in zvestoba sta veleli, da je treba z de- nar j em zalagati Z-adružno zvezo, kmotu ni treba denarja. Zfito so kc obračali kmetje za posojilo na »mo- ščanske« posojilnice, kakor jih na- 'ziv-a g. dr. Schaubach. Značilno je, da so dale največ posojil v letih 1928. do 1932. »meščanskc« posojilnice kmetom, ki so bili politično v taJ)oru, ki ga danes z vso vnemo zagovarja ör. Schaubach. Banovinsko sanacij- sko posojilo se bo piačalo s trošarino na alkoholne pijafie. Zato svetuje »Domoljub« liberalcem, naj postane- jo abstinent!, če nočejo z dohodki Jz troSarine na alkohol plačevati izgub Zadružne zveze pri Zadružni gospo- darski banki. Najbrž se zaveda »Do- moljub«, da plača večino te trogari- ne mežčanski sloj, ki ni v »Domolju- bovem« taboru. To se pravi, da bo plačal liberalec »ceho« za klerikalca! Ali so tudi izgube pri Slavenski ban- ki, kjer je šel v nič liberalni d'enar, po isti logiki plaCali klerikalci? Ko- likor vemo, no! Temu se pravi po narodnem pregovoru: »Mieka Kova- čeva, pila nič plačala«, politično pa se imenuje to — boljševizem. X Novi zakonL Notranji minister dr. Anton Korošec je sporočil v sredo na seji Narodne skupščine, da izde- luje notranje ministrstvo sedaj ured- bo o gasilstvu, o cenzuri filmov, do- polnilni pravilnik o uradniški služ- beni obleki in pravilnik o pregledo- vanju motornih vozil tor da priprav- Ija zakon o splošni državni statistiki, zakon o občinah, zakon o volitvi na- I'odnih poslancev in zakon ozastavah X Narodna skupščina je pričela prejšnji petek podrobno razpravo o ciržavnem proračunu za 1. 1938-39. V petok je sprejela proračun vrhovne državne uprave in proračun za po- kojnine in invalidnine, v soboto pro- mčun pravosodnega ministrstva, v ponedeljek proračun prosvetnega mi- nistrstva, y torek proračun finančnc- ga ministrstva, v četrtek pa prora- čun notranjega ministrstva. X Nov »veleizdajniški« proces v MoskvL V sredo se je začel v Moskvi peti »voleizdajniški« proces in sicer proti Buharinu, Rikovu In §e 19 dru- gim obtožencem. Obtožnica trdi, da so obtoženci pripravljall ustanovitev trockističnega bloka v Rusiji, da so biii v zvezi z raznimi organizacijamt v tujini in da so vohunili za sovraz- nike Sovjetske Rusije. Obtoženci so docela apatični, kakor da j-e njiho^^l volja pod nekim močnim tujim vpli- voni. Ta proces znova dokazuje, da Stalinova častihlepnost in krvoloč- nost ne pozna meja, saj se stalno množi število voditeljev boljševizma, ki inorajo po Stalinovom nalogu pred ])u.ške. X V Avstriji sta kljukasti križ in liitlerjevski pozdrav zopet dovoljena. Voditelj avstrijskih narodnih socia- listov major Klausner je izdal nalog, naj se do 21. t. m., ko velja prepoved javnih zborovanj in obhodov, usta- vijo vse narodno socialistično mani- festacije. Medtom naj nai'odni soci- al isti izvedejo podrobno organizacijo in pripravijo posaniezne edinice za nadaljnje izvajanje narodno socialis- tičnega progi-ama v Avstriji. X Stalni svet Balkanske zveze so je sestttl 25., 26. in 27. februarja v Ankari ter se je mod drugim izjavil za priznanje italijanske aneksije, za lojalno sodclovanj'C v Društvu naro- oko- pališCu k zadnjemu poCitku. — Samomor na Gomilskem. V sre- do okrog dveh zjutraj si je 26-letni gostilničarjov sin Ludvik Fonda na Gomilskem v hipni duševni zmede- nosti zaaadil velik kuhinjski nož v sree in kmalu nato izdihnil. V obup gn je gnala nesrečna ljubezen. — Tujskoprometna propaganda za 1938. Tujskoprometna zvoza za bivšo mariborsko oblast »Putnik« v Mari- horu (teleson 21-22, mestni grad) opozarja vs-o lastnike hotelov in pen- zionov kakor tudi olepševalna in planinska društva, n-aj zahtevajo pred scstavo novih prospektov za letoSnjo sezono toCno podatke glede novik žolozniskih olajšav za letovi- gčarje. Kakor že javljeno, so vsi kra- ji izenačeni in im-ajo inozomski go- stje že po 5-dnevnem, domači gostje po 10-dnevnem bivanju v kateremko- li kraju naže države pravico do po- lovične vožnje. S to spremembo § 11. železniške potniške tarifc je naša Že- lezniška uprava gotovo veliko prl- spevala k nadaljnjemu razvoju, po- fe'ebno onih krajev, ki zaradi neza- dostne viäinc (700 m) doslej niso mogli nuditi obiskovalcem poloviCne voznino. — Dunajska vremenSka napoved za soboto 5. t. m.: Pretežno jasno, podnevi milo, na hribih zjutraj mraz Danes 4. marca Kino pflDonn smrti Največji vojaški film vseh časov, B ki 2 vojnimi scenami prekaša film II n i n n >Krik sveta<< Fredric March Warner Baxter 5., 6., 7., 8. marc a CAFE METROPOL Revija razkošja in elegance v luk- suznem restavrantu. Napete scene v elegantni igralnici. V nemškem jeziku! Loretta Young Tyrone Power Vsako nedeljo ob 10. in 14. tnatineja Kino Metropol ill p r i n a š a: igo Sym 4., 5., 6. in 7. marca premiera najnovejše Willy CorDnafla For8tove umetnine JCI Cllulld Bajno lepa, globoka in pretres- ljiva vsebina iz življenja umet- nikov je prepletena z očarljivo glasbo slavn. komponista Petra Kreu lerja. Nosilci glavmh vlog: Hilda Kralj, naša rojakinja, znana iz filmov »Lumpacij-vagabund« in »Princesa Dagmar« Walter Jansen 8., 9. in 10. marca MOOERNI ROMEO Originalni humor, mladost, sport ljubezen in glasba Vas razve- seli in navdušt. Tragikomedija zavarovalnega agenta. Jeanne Loury Milly Naxls V nedeljo matineja ob 10. in 14.: LOV NÄ LJUDI Stov. 10. »NOVA DOBA« Stran 3. Celje in okolica Celjani! V Sredo 9. L m. ob 20.30 bo v dvo- rani kina »Uniona« v Celju predava- nje z zvoönim in nemim filmom o Češkoslovaški v vojni in miru. Naša dolžnost je, da napolnimo dvorano do zadnjega kotička in po- kažemo s tem bratski češkoslovaški republiki, da smo ob njeni strani v vsakem trenntku. Vstopnina je prosta, razen za ona mesta, ki si jih občinstvo lahko re- zervira vsak dan pri blagajni kina proti zmernl odškodnini. JČ liga v Celju. c Najnovejša vest z Jožefovcga hriba v Celju. Celjski konzumenti, pridobitniki vseh vrst in tudi ysi tisti, ki spadajo v vsrečno kategorijo ljudi, ki rabijo denar, so te clni izve- deli, kdo je tisti mogočni činitelj, ki odloča, k«ako se niora v našom mestu denar rabiti. Mislili bi normalno, da o tem, kako rabi kdo denar v našem mestu, odloča dotični sam, ki je nje- gov lastnik, in to po svoji preudar- nosti. A ni tako! V nedeljskem »Slovencu« nam je nave in premisljuje- mo, kako bi vporabili svoj denar. Priti je res moral Cenek z Jožesovc- ga hriba, da nas je rassvetlil in nam pokazal pravo smer. Pa vest je ob- javljena v nori predpustni dobi in takrat je marsikaj razumljivo in — oprostljivo! c Gotova je cesta okoli cerkve sv. Jožefa na Jožefovem hribu in se bodo sedaj na njej lahko nemoteno ¦vršile procesije. Izvedba te ceste je bila res nujno potrebna. Cuj-emo, da nameravajo baje napraviti tudi cesto ckoli cerkve sv. MikLavža, ki je go- lovo tudi iz istega razloga zelo po- trebna. <• O proračunu so razpravljali v ( eljskem mcstnom svetu dne 21. fe- bruarja. O tem je objavil »Slovenski dorn« poročilo, v katerem je bila tiskana neka zahvala predsedniku občine in drugim zato, ker se s tem proračunom niso zvišale občinsk*» rtavščine. Ta zahvala je z-aradi tega upravic'ena, ker bi bili mestni očetje lahko obc'inske davščine Se bolj zvi- šali, a bi jih bili lahko tudi — znižali. e Ljudsko vseučilišče. V ponede- Ijek 7. t. m. ob 20. bo predavala v ri- salnici meščanske Sole ga. Anica Čornejeva, profesorica na uciteljski šoli v Ljubljani, o »Vprašanju žen- ske vzgoje«. Problem pravilnc so- dobne ženske vzgoje povzroča vzgo- jiteljem in posebej še staršem mnogo skrbi, zato bodo izvajanja ge. preda- vateljice, ki se mnogo bavi z vpra- šanjem vzgoje naäe ženske mladine, prizadetim zelo dobro došLa. Vabimo starše in vzgojitelje, da se udeležijo predavanja v čim večjem številu. c Predavanje z zvočnim filmom o Češkoslovaški v vojni in miru bo priredila Jugoslovenska-češkoslovaš- ka liga v sredo 9. t. m. ob 20.30 v dvorani kina »Uniona« v Celju. Go- voril bo konzul CSR v Ljubljani g. c Občni zbor Slovenske gahovske zveze bo v nedeljo 6. t. m. ob 10. do- poldn-e v Celjskem domu v Celju. Celjski šaliovski klub obvešča svoje članstvo, da šahovskega turnirja ne bo. c Redni letni občni zbor SK Celja bo v četrtek 10. t. m. ob 19.30 v Celj- skem domu. Članstvo je yabljeno, da se udeleži občnega zbora v čim veC- jem Številu. NAZNANJAMO da je žc prejela ogromne množine pomladan- skega in letncga bls- ga ter ga prodaja v povečanih prostorih največja domača trgovska hiša v Jugoslaviji — Stermecki, Cel)e. Prodaja ga po tako nizkih cenah, da se vsakemu kupcu od blizu in daleč iz- plača priti v Celje. Minovsky. Vstop je prost. Pred dnevi je bila v Ljubljani taka prireditev, ki se je spremenila v veličastno mani- festtacijo bratstva s češkoslovaško re- j)ubliko. Isti uspeh prireditve priča- kujemo tudi v Celju. c Celjsko pevsko društvo bo prire- dilo 28. t. m. v proslavo 70-letnice našega rojaka g. dr. Antona Schwa- ba koncert, na katerem bo izvajalo izključno njegove skladbe. Ni danes uaš namen, da bi govorili na široko o skladateljevem pomenu za našo glasbejio kulturo in zborovsko petje. Njegovo ime zavzema odlično mesto med našimi glasbenimi delavci in je znano skoraj vsakemu slovenskemu P'evcu. Skladbo dr. Schwaba pa so zaslovele tudi ž-c onkraj mej naše domovine, s katerimi so želi naši pevski zbori odlične uspehe in pri- '/..nanje glasbenih strokovnjakov. Za- to je dolžnost vseli Celjanov in oko- ličanov, da počastijo slavljenca in njegovo delo s tem, da posetijo ome- njoni koncert, celjsko javnost pa prosimo, da ive odkloni koncertnih ¦vstopnic, ki jih bodo v bližnjih dneh prodajale članice CPD. c Razstava slik »Naše morje«, delo akademskega slikarja, je odprta tri dni v mali dvorani Celjskega doma. c Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in okolico bo v torek dne 8. t. m. od 8. do 12. dopoldne v posveto- valnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulici. c Gabrski gasilci bodo zopet igralL Kulturno-prosvetni odsek prostovolj- ne gasilske čete v Gaberju bo vpri- zoril v nedeljo 0. t. m- v veliki dvo- rani Narodnega doma v Gelju Silver- jevo igro s petjem v 3 dejanjih »Svo- jeglavček« ob sodelovanju orkestra. Obiščite to predstavo! c Deca je rajala. V nedeljo popold- ne je priredilo Sokolsko društvo Ce- Ije-matica v veliki dvorani Narodne- ga doma krasno uspel telovadni na- .'¦''top dece v maskah. Dvorana in ga- Icrija st-a bili nabito polni dece, star- Sev in sokolstvu naklonjenega občin- stva, tako da je primanjkovalo pro- stora. Bilo je nad lbO mask same de- ce, ki se je prijetno zabaval-a. Vadi- ieljice so ves č,as skrbcle za pestre točkc, ki jih je izvajala deca. Otvo- ritveni polonezi so sledila razna ko- la, Češka beseda, i\azni ritmitčni ple- si s petjem, nastopali so pajaci itd. Prireditev je bil,a izredno animirana. Ves nastop je bil nadvse posreCen za to stopnjo najmlajših sokolskih pripadnikov. Vaditeljice, ki so pod vodstvom s. Zofke Debelakove nastop aranžirale in poskrbele, da je bila deca na koncu tudi pogoš&ena, za- služijo vso pohvalo. Pestrost prire- ditve sta poživila dva mala harmo nikarja. c Princ Karneval je slavil svoje slavje na pustno soboto zvečer v Narodnem domu na prireditvi Kola jugosl. sester. V okusno okrašenih prostorih je zavladalo pravo pustno rajanje in vrvenje. Prireditev je bila dobro obiskana, prišlo je tudi mnogo lepih in učinkovitih mask. S solo- plesi sta želi splošno odobravanj© gdč. Eza in Vlasta SerneCeva. Pri konkurenci mask je prejela prvo na- grado gdč. Anica Karbova s 501 gla- som, drugo nagrado gdC. Anica Cvik- lov-a s 392, tretjo nagrado ga. Modi- čeva s 373, četrto nagrado gdč. Anica Tuluirtova s 325, peto nagrado gdC. Vlasta SerneCova z 279, šesto nagra- do ga. Justi Dečm-anova z 200 in sedmo nagrado gdč. Štefica Oražmo- va z 78 glasovi. c Maškarada, ki jo je priredilo Olepševalno in tujskoprometno dru- stvo v Celju na pustni torek zvečer v lepo okraž-enih gornjih prostorih Narodnega doma, je privabila zelo mnogo obiskovalcev, med njimi ve- liko število lepih mask. Prijetno In nepresiljeno razpoloženje je trajalo do jutranjih ur. Nagrade za najlep- še maske so prej-ele: prvo nagrado (garni turo kuhinjske posode) gdč. Anic>a Frajletova s 541 glasovi, dru- go nagrado gdC. Zinka CervinkQva s M5, tretjo nagrado gdč. Štefka Po- gorovCeva s 400, Cetrto nagrado gdC. Anica Juhartova s 365, peto nagrado gdč. Valerija Proseičeva s 348, Sesto gdč. Anica Cviklova s 307, sed- mo nagrado ga. Ana. Modičeva z241, osmo nagrado gdč. Pepca Karbova z 226, deveto nagrado ga. Heli Šumro- va z 202, deseto nagrado gdč. Zofka Požunova s 179, enajsto nagrado gdč. Tomaži6eva z 89, dvanajsto na- grado ga. Just-a Deßmanova s 66 in trinajsto nagrado gdc. Zinka Seuni- kova s 53 glasovi. Prvo nagrado za najoriginaln-ejšo masko je prejela ga. Mira Gradišerjeva, drugo nagra- do gdč. Anica TurnSkova, tretjo na- grado ga. Naratova in četrto nagra- do Majda Xerinova. Posebno nagrado za uspešno prodajo glasovnic je pre- jela ga. Putanova s 735 glasovi. * c Nakup stavbišč. Stavbna zadru- ga drž. uslužbencev v Celju nudi dr- žavnim in samoupravnim uslužben- cem ter upokojencem nakup več stavbišč v mestnem okolišu. Reflek- tantom daje pojasnila zadružni taj- nik Cvahte, Jenkova ul. 27-1 dnevno med 14. do IG. do vkljuöno 31. marca t. 1. Na poznejše r>rijave se ne bo oziralo. c Srečke drž. razredne loterije za prihodnje kolo se dobijo pri »Put- niku« v Celju. Zabrisanke TAK-LE JURÖEK! Velika j-ö tista trgovin-a, saj je najveeja v trgu. Med tednom pa sta za postrežbo v njej le trgovec in uöe- nec, le za nedeljo si dobita pomoč. Zadnjič pa sem stal v trgovini in sam gospod Sof si je vzel časa, pa je govoril z menoj. Med tem p-a pride v trgovino stara mamica in potrpež- ljivo postoji, tako da gospod Scf po- kliče učenca: »Lojzek, vprašaj ženi- co, kaj bi rada.« Ž-enica je želela eno sveco, kilogram soli in še podob- ne potrebne malenkosti, ki jih je kar učenček lahko postavil na pult in zračunil potroSek. Ženica je pa po- tegnila izza jopice papir in razvila iz papirja jurčka, pravega tisočdi- narskega jurčka. To bi bili videli: kar sredi stavka me je pustil go- spod Sef, planil k ženici in jo naj- sladkeje izpraševal: »Kaj pa gospa, nič drugega? Morda kako blago za obleko, ali kave, sladkorja? Sedaj, gospa, ko ste tu, bi lahko vse dobilt, k>ar naenkrat.« Pa ženica, ki je po- stala tako naenkrat imenitna gospa, jo ostala stanovitna v svojem name- nu, spravila svečo in sol v svoj ce- kar, preostanek od jurčka pa zave- zala v robec in ga potlaCila za jopi- co. Sam gospod ž-ef ji je odprl vrata, se poklonil in še glodal za njo terse kar nekako zamišljen vrnil k meni, d-a sva se razgovarjala naprej. ZACETNIK Pravijo, da je Demosten h-odil ob morju in imcl tarn svoje govorne va- jo. Zato ni nič čudnega, če imajo take vaje tudi' Domostenčiči dana§- njih dni, le da niso peripatctiki in ne liodijo k morju. Zadnjič je baje neki tak gliasnik naroda zbral svojo familijo, svojo gospodinjsko pomočnico in še druge domačino v kuhinji, si obesil ogle- dalo sebi nasproti in pričel glavno vajo za svoj deviški govor. Visoko je zaoril njegov glas, ko je zahteval svete pravice za tlačeni narod in razširjene kmečke zaščite in od- pis vseh dolgov tudi za drugo dolžnike, pri čemer je padla težka roka po kuhinjski mizi... Kar vse je gromko odmevalo po širnem dvorigßu, k-ajti okno je bilo odprto in dvorišče zidano v četverokotu za- radi lepše skupnosti stanovalcev. .loj meni, da sem pri&el prepozno in sem o tej generalni vaji čul le govo- riti ncpovabljene poslušalce tega no- vega narodnega zastopnika! PRVA ALI ZADNJA Na kralja Petra cesti ima velika rnanufakturna trgovina v oknu na- pis: Zadnje pomladanske novosti. Takoj zraven ima druga, tudi velika manufakturna trgovin-a tudi v oknu napis: Prve pomladanske novosti. — Jaz, revež, pa se ne vem odločiti: mi- kajo me zadnje in prve ... Pst. OPOZORILO NAR0ČNIKOM! D^našnji številki smo priložili poštne položnice vsem cenj. naroč- nikom, ki prejemajo list po pošti in so z naročnino v zaostanku. Prosimo jih, da nam do 15. t. m. zanesljivo na- kažejo zaostalo naročnino in obenem tudi naročnino vs^j za mesec marec. Uprava »Nove Dobe« KINO DOM CELJE Dne ¦'{. t. m.: »Pater Vojteh« Od 5. do 7. t. m.: »Princesa korald« Dne 6. t. m. ob 10. matineja Od 8. do 10. t. m.: »Mr. Dolar na Dunaju« Jutri vsi na planinski seim v Narodni dorn! Redna sMlca OfiUi refl. S Br. 31410 dot 24. XII. 1935. Strari 4. »NOVA D O B A< štev. 10. ( Jabilejna spominska knjiga Di- jaške kuhinje v Celju. Dijaška kuhi- nja je izdala ob svojein polstoletnem jubileju spoininsko knjigo, ki jo je razposlala na znanc naslove. Kdor še želi knjigo, zlasti pa bivši podpi- ranci, naj pišejo društvu, da jim po- šlje knjigo. Knjiga se ne prodaja, društvo se le priporoča za prostovolj- ne prispevke po položniei, ki je pri- ložena knjigi. c Potovanje na Oplenac. Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljub- ljjani namerava, če se bo priglasilo dbvolj udeležencev, prirediti 30. aprl- la potovanje na Oplenac in to z že clovoljenim večjim popustom pri voz- nini. Kdor se namerava udeležiti tega potovanja, naj se prijavi do vštetega 18. inarca pri tajniku po- družnice GMD g. Kukovcu ml., Celje- Lava 7, tele son štev. 242, c Tujski promet, umrljivost in brezpOSelnost. V februai'ju jo obiska- lo Celje 1042 tujcev (881 Jugoslove- nov in 161 inozemcev) nasproti 1009 v letosnjem januarju in 860 v lan- skem februarju. V preteklem mesecu je umrlo v Celju 33 oseb in sicer 11 v mestu in 22 v javni bolnici. Pi*i celjski borzi dela je bilo 1. t. m. v evidenci 1296 brezposelnih (1149 moŠkib in 147 žensk) nasproti 1345 (1203 moškim in 142 ženskam) dne 20. februarja. Delo dobi 11 hlapcev, po 2 krojača in raznašalea blaga, 6 kuharie, 5 kmečkih rtekel, 3 nataka- rice in 1 služkinja. c Upokojeno učiteljstvo iz Celja in okolice bo imelo svoj redni sestanek v soboto 5. t. Tn. ob 16. v pos-ebni so- bi uradnifike zadruge v Celju. Na dnevnem redu je humoristieno pre- davanjc iz pretekle šolske dobe. Pre- daval bo p. Blaž Jurko. c Filatelistično društvo »Celeja« v Celju je imelo pred dnevi svoj redni obCni zbor, ki ga ie vodil predsednik dentist g. Hoppe. Nj. Vel. kralju Pe- tru II. je bila poslana vdanostna br- zojavka. Iz poročila. tajnika g. Fr. Lapornika je bilo razvidno živahno in uspešno druStveno deTo v pretek- lem posloviwvm letu. Blagajniško po- ročilo je podal g. Očko, ki je prav tako kakor g. Lapornik, vzorno vodil svoje posle. Na predlog nadzornega odbora je prejel blaga jnik razrešni- eo. Tudi predsednik menjalnega od- seka g. Javnik je opravljal svojo od- govorno funkcijo z vso požrtvovai- nostjo. Namesto odstopivšega pod- predsednika g. Fr. Krajnoa je bil iz- voljen za podpredsednika g. Janko Fili. V nadzorni odbor so bili na no- vo izvoljeni ga. Josekova ter gg. Pe- pernik in Njivič. Članarina je bila zvišana za 12 din letno. Ob zaključ- ku se je predsednik zahvalil odbor- nikom za marljivo sodelovanje in izrazi] željo, da bi posvetili filateli- sti društvu še več zanimanja in dela. Trgovske knjige, rednike, brzoveze, razne mape, raster in vse ostale pisar- niškc potrebščine tudi v letu 1938. pri tvrdki Karl Goričar vdova, Celje, Kra- lja Petra cesta 7 — 9. c DodaUü pregled motornih vozil za leto 1038. za Celje in celjski srez. Ob zadnjem rcdnem pregledu motor- nih vozil v Celju je vee vozil izosta- lo od proglcda. Zato bo v ponedeljek 14. t. m. pred mestno garažo na Sp. Lanovžu dodatni pregled vseh 1-etos Se nepregledanih motornih vozil in sicer od 10. do 11. za mesto Celje in od 11. do 13. za celjski srez. Ker je to edini dodatni pregled v letošnjcm I. polletju, so lastniki motornih vozil ¦vabljeni, da pripcljejo svoja vozila brezpogojno k pregledu, ker bodo si- cer moral i peljati vozila na pregled v Ljubljano. K pregledu naj vsakdo prinose s seboj predpisane dokumon- te in kolek za 100 din. c Avtobusni izlet iz Celja v Gradec bo priredil »Putnik« v Celju. Odhod iz Colja v soboto 19. t. m. ob 6.30 zjutraj, povratek v nedeljo 20. t. m. ob 20. Prijave sprejema »Putnik« v Celju do 15. t. m. in daje tudi infor- macije. c Stavbna zadruga drž. uslužben- oev v Celju sklicuje r-edni obCni zbor, ki bo v torek 22. marca ob 20. v po- sebni sobi Nabavljalne zadrug-a v Celju. Dnevni red: 1. konstituiranje občnega zbora, 2. poročilo upravnega in nadzornegia odbora o poslovanju zadruge v 1. 1937.; 3. poročilo uprav- nega in nadzornega odboi*a o letnem računu in sklepanjc občnega zbora: a) o odobrenju letnega račun-a, b) o razdelitve čistega dobička, c) o l^az- lešnici odborov; 4. sklepnje in po- oblnščanjo upravnega odbora ter do- locitev višine, do katere sc sme za- druga zadolžiti; 5. določanje skupn© vsote branilnih vlog, ki jih sme za- druga sprejeti, kakor tudi dolo&anje najvišjega zneska posojila ali kredi- tu, ki ga sme zadruga dati posamez- nemu zadruŽniku; 6. predlogi in pri- tožbe zadružnikov; 7. volitev članov upravnega in nadzornega odbora na mesto izstopivših; 8. slučajnosti. Ce bi za 20. uro sklicani občni zbor ne bil sklepCen, bo po čl. 35. pravil pol ure nato z istim dnevnim redom drug- zbor, ki bo sklepfen ob vsaki udeležbi. Zadružniki morajo javiti svojo samostojne predloge in pritoŽ- be v smislu 51. 12. t. 2. pravil 8 dni pred občnini zborom. Letni račun bo članom razgrnjen na vpogled 5 dni pred občnim zborom v pisarni Za- rlrugo drž. uslužbencev za nabavo kredita v Celju med uradnimi urami. Odboi". c Žetev smrti. V torek je umrla na Glavnem trgu 12 v Celju v 75. letu starosti vdova po nadučitelju ga. Josipina Öribarjeva, i-oj. Hofbauerje- \^a. Pokojna je bila blaga in odločno narodna žena. ZapuŠ&a hčerko Ange- lo. soprogo drogista g. Vrtovca v Ce- lju, to]- si nova. Maksa v Mariboru in fosipa v Celju. V četrtek jo umrla v Gosposki ulici 19 v starosti 64 let za- sebnica ga. Marija Werdouschegg, v petek pa v Gosposki ulici 30 v visoki starosti 91 let lušna posestnica gdč. Torezija Kodermanova. V Košnici je umrl v torek 74-letni d'elavec Janez Brežnik. V celjski bolnici so umrll: v soboto 110-1 etna, žena upokojenega l'udarskega iiaznika Marija Cilenško- va iz Tevč pri La,škem in dveletna delavSeva h&erka Marta Žlahta iz Celja, v sredo .71-letna žena cestneg-a pometača. Marija Seitlova iz Celja, v petek pa 60-1 etni Alojz Pirš, dni- nar bi-oz stainoga bivališča. N. ]i. v m.! c Na turninrju za reševanje šaliov- skih problemov, ki ga je priredil Ša- hovski klul) Gaberje ]>red dnevi na cast domačemu komponistu proble- mov dr. Antonu Scbvvabu, jo zmagal Anton Go'lja proti 14 igraloem in pro- jel za nagmdo Capablancovo knjigo »Moja šahovska k^iriera«. c Kolo jugoslov. Sester v Celju se najprisrcneje zahvaljuje vsem, ki so darova.li gotovino, dobitke in jest- vine v svrho prireditve, ki je bilana pustno soboto in katere Čisti dobiček je namenj-en letovanju revne dece na morju. Ti naši dobrotniki in pa ne- navadno lep obisk so pripomogli k temu, da prireditev ni s-amo moralno temveč tudi finančno dobro uspela. Prav prisrčna hvala vsem s priporo- čilom za pribodnje leto! — Kolo ju- gosl. sester v Celju. c Poškodbe sluznic gobca pri go- vedih za izvoz. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Ministrstvo za kmetijstvo poroča z dopisom štev. 2304-IV -/. dne 12. januarja 1938, da se pri goveji živini, ki se izvaža v inozemstvo, pogosto opažajo poškod- be na nosnih sluznicah in na gobcu, kar daje povod za sumničenje, da je živina obolela na slinavki in par- kljevki. Na podlagi 51. 38. zakona o odvračanju in zatiranju živalskib kužnili bolezni je prepovedano kup- cem ali drugim neupravičenim ose- bam odpirati gobce goveji živini. Lastnikom se priporoča, da sam^ pazljivo odpirajo gobce svoji živini, kadar smatrajo to za. potrebno, da bi jo kupci pregledali. Odpiranje gob- cev živali po neupra-vifenib tujih osebah je po člcnih 111. in 113. omc- njenega zakona kaznivo z globo do 900 din fili z zaporom do 30 dni. c Mestna občina celjska bo oddala v Cetrtek 17. t. m. na javni dražbi v najem: ob 8. zemljišee pri okoliäkem pokopnliSču. ob 11. pri mestnem po- kopališču, ob 14. na bivšem Rajerje- vom posestvu in ob 16. ostala zemlji- šča na Sp. Lanovžu. Najemnino bo treba pkičati takoj na kraju samem. c Noöno lekarniško službo ima ort 5. do 11. t. m. lekarna »Pri orlu«. Adolf Radio f V soboto 26. februarja zjutraj je umrl na Krekovi cesti 12 v Celju po dolgoletnem trpljenju upokoj-e^ni na- stavjiik celjske di*žavne trgovske so- le g. Adolf Radic. Pokojni se je rodil v Malinski na otoku Krku in je dopolnil letos v ja- nuarju 60. leto. Posvetil se je učitelj- skemii stanu ter dovršil učiteljišCe v Arbauasih pri Zadru, od koder so žo v onih časih odhajali zaradi trenj /. zadrskimi Italijani najbolj nacio- nalni učitelji. Služboval je v raznih krajili Istre, kakor v Marčanu, Lov- ranu in Klani. Toda za navdii&enega Jugoslovena Radica po vojni ni bilo obstanka v lijegovi ožji domovini. L. 1921. je dobil učiteljsko mesto v Celju kot prvi učitelj srbohrvatske- ga jezika na osnovni in meščanski šoli. Dve leti pozneje si je pridobil učno usposobljenost za učiteljižča in je bil še isto leto nameščen kot na- stavnik na drž. trgovski šoli v Celju. Toda že let« 1925. je nenadoma težko obolel in bil 1. 1927. upokojen. Adolf Radic je bil markantna oseb- nost jnod celjskini uCiteljstvom in javnimi delavci. Ni bilo narodne ma- nifestacij'e, pri kateri ne bi bil aktiv- no sodeloval, zlasti pa je znal s svo- jo plamenečo besedo vžigati in nav- duševati šolsko mladino in dijake za nai-odne ideale. Zato ni bil le od- ličon učitelj, ampak kot nacionalen borec tudi vnet vzgojitelj naSe mla- dine, ki ji je posvečal vse svoje moči. Idealnega uöitelja, moža blagega sr- o>a in ki-emenitega značaja so cenili vsi njegovi stanovski tovariši, pri- jatolji jj! znanei. Telesno izmučenega v clolgoti-ajiii bolezni ga je zadela pred petimi leti nenadna smrt blage soprog-e, učite- ljice na celjski moščanski šoli. Osa- melost ga je nato so bolj potrla in pospešila konec njegovega življenja. Pokojni zapušča hčerko Nado, magl- stro farmacije, in sina Branka, dija- ka celjsk-o gimnazije. l)otr])el je plemenit Jugosloven, ki jo z bolestnini sreem hrepcnel po svojih rojakih v kr-Sni Istri. Bodi mu ohranjon med uaini časten sponiin, svojeeni naše iskrono sožalje! Sokolstvo x Župne smučarske tekme. Ob krasnem solnčnem vi-emenu jo bila v nedeljo 27. februarja pri celjsk> koči l-evija sokolskih smučarjev. Ob 10.30 se je pričela tckina v smuš- kill 1 ilvill, ki je bila preeej težavna, kar dokazujojo stevilni odstopi. Na- stopilo je 68 tokmovalcev in sicer 34 članov in 34 naraščajnikov. Rezul- tati: Člani: 1. Drago Zadravec, 2. Stanko Ši]>ek, 3. Stanko KaCiC (vsi iz Laškega), 4. Vinko Praprotnik (Vransko), 5. Saša Ferlcž (Cclje-ma- tica). MoSki naraščaj: 1. Ljubo Knop (Celje-matica), 2. Jože Sovinc (Ce- lje I), 3. Hubert Samobor (Šoštanj), k, .Tože Podpečan (Velenje), 5. Oskar Žohar (Celje I). Tekme v smuku se je udeležilo 72 tekmovalcev. Doseže- ui so bili sledeCi rezultati: Clani 1. Oton Galof, 2. Rudolf Lorbek (oba V-elenje), 3. Stanko Kačič (Lažko), 4. Drago Zadravec (Laško), 5. Ivan Belaj (Celje I). Moški .naraščaj: 1. Viktor Skale (Celje I), 2. Ljubo Knop (Celje-matica), 3. Jože Podpečan (Ve- lenje), 4. Ivo Pretner (Celje), 5. Teo Kus (Trbovljo). x Smučarske tekme sokolske dece» V nedeljo 20. februarja je prirodilo sokolsko društvo Celje-matica za svojo moško deco druStvene tekme, katerih se je udelcžilo 25 pripadni- kov vseh oddelkov od 7. do 14. leta. Tekme so bile na dveh progah. Na krajši, ki je m-ßrila ])ribližno 500 in je tekmovala deca do 12 leta, na 1000 m dolgi progi pa je tekmovala ostala deca. Start za oboje je bil pred cer- kvijo šv. Jožefa, cilj pa pri Skal- ni kleti. Proga je tekla okrog hriba sv. .Tožefa. Vsi tekmovalci so progo presmučali in n\ nihče odstopi 1. Naj- prej so startali stareji^i na daljši progi in dosegli naslednji vrstni red: 1. Avgust Keblič v čnsu 6.29; 2. Milan LonCareviC 7.03; 3. Boris Vršnik 7.08; 4 Milan Kocijan 7.21; 5. Boris Jane- žič; 6. Avgust Karba: 7. Zdenko Lav- rič;: 8. Zoran Jerin; 9. Ladi Štok; 10. Franc Majccn. Nižjo deca je dosegla siedele rezultato: 1. Ljubo Šmid, 3.18; 2. Smiljan Kostevc, 3.22; 3. Srečko Savernik 3.27; 4. DuŠan Janežič 3.34; 5. Zorko iščuka 3.36; 6. Sav;a Kostevc; 7. Boris Žgur; 8. Bojan Plavc; 9. Jo- že Dolžan; 10. Ivan Mirnik; 11. Moj- ček Sepo; 12. Roman Boben; 13. Janko Cetina. Tekme so potekle v najlepšem redu v dobri uri. Sledilo je skupno slikanje, nakar se je deca vesela in razigrana razzia. Ob tej priliki se tudi zahvaljujeino br. Uša- ju,. ki jo nudil deci zakurjeno sobo in čaj, da se je ogrela in okrepčala. Sport * Skakalne tekme v Celja. SmuČar- ski klub Celje je priredil v nedeljo 27. februarja popoldne na svoji ska- kalnici v Liscah medklubsko ska- kalno tekmo za prvenstvo Celja. Startalo je 10 seniorjev, Clanov SPD Celje, Smučarskega kluba Ljubljano, SK Domžal, Dovje-Mojstran-e in Ska- le z Jesenic ter 14 juniorjev. Organf- zacija je bila odlična, sneg dober. Rezultati so bili: Seniorji: 1. Albin Jakopič (Dovje-Mojstrana) 220.55, 2. Faust Križmanič (SPD Celje) 214.60, 3. Jože Nedlogr (Sm. kl. Ljubljana) 193.10, 4. Dekleva (Sm. kl. Ljubljana) 186.10, 5. Zajc (Sm. kl. Ljubljana) 184.95. Juniorji: 1. A natoI GoriČan 2Q7.59, 2. Valter Dvoršak 203.79, 3. Fric Dvoršak 187.09, 4. Stanko Božič 179.36, 5. Fran Hanuš 179.28. Najdalj- ši skok dneva je dosegel Albin Jako- pič s 36.5 m, od juniorjev pa Valter Dvoršak z 24 in. * Medklubska slalom tekma na Šmohorju. Zimskosportna sekcija SK Laškega je prij'edila v nedeljo 20. februarja medklubsko tekmo v sla- lomu na Šmohorju nad Laškini. Pro- ga je inorila 700 in z višinsko razli- ko 180 m. Startalo je 15 tekmovalcev in sicer clani SPD Celje, Smu&arske- ga kluba Celje, SK Olimpa in SK LaSkepa. Doseženi so bili sledeči re- zultati: 1. Fric Jelen (Sm. kl. Celje) 2.39.1; 2. Mirko Mirnik (SPD Geljy) 2.47.aj j-e zn človeka zdravib nazorov vsekakor pamctneje, da se rajši zatoče v lepo naravo, nego da si išče zabave v za- dimljenih prostorib — se je tu in tain vendarle težko odreči priredit- vam, ki jim je predvsem nanren pod- pora obeekoristnih kulturnih in go- spodai skih dobrin. In pray to je, kar mi narekuje te vrstice. Te dni so me namreč ]josetile \>o- žrtvovalne dame z nabiralno polo. Ne vem, če je komn prijetno in (Ira- go, ko mora s sladkokisJiin obrazom odpirati dan z.a dnem denarnico zn lazne zbirke. Da zahteva tak v re- snici odiozen posel zares požrtvoval- nih Ijudi, ne dvomi nihče. Ne čudite se, če torej niseni mogel trenutno preleviti svoje osuple uiaske! Ko pa sta daini mrvedli, da zbi- i-ata za Planinsko društvo, pa nisem prav nič voč pomišljal. Saj je pa tudi to društvo niorda edino, ki nam daje tako vidnih dobrin, kakršnih smo deležni lnladi in stari, ,od pestre po- mladi dalje čez bujno polotje v oča- rujočo zimo v našili vedno lepžih doinovih. Tihi juiuiki skrbe nesebič- no vse leto, da nam nudijo čim udobnejša zatočišča na najlepših toč- kaii rraše lepe domovine:.v Logarski dolini, mi Korošici, v Mozirski — povsod lahko rečemo: To je naše! Mojei Pa bi samemo sebi in svojim otrokom ne želel dobro! — Ce kdaj. se mi zdi na mestu, da tokrat in tako akcijo podpremo z vsemi lnožnostmi! Naj mi društveni odbor ne zameri, če sein posegel v njegov delokrog in nepoz"van spregovoril resno besedo v priporočilo prireditve, ki jo morarno z vsern srcem krepko podpreti in se t'iin lepše odzvati njeri-emu vabilu. F. I. Veselo mesto Celje zasluži ne- d-vomno rekord v pogledu raznih ye- selic in plesov. Nobeno društvo, in teh na nesrečo ni malo, že noče izo- stati, pa še vmes vsako leto nanovo nastajajo prireditve, ki terjajo mate- rialne žrtve za ono posvetno, brez česar ni zabave in veselja, in za viso- ke takse, ki požirajo denar in povzročajo prireditcljem nemale skr- bi, kje in na kak način zbrati sred- »tva, da se pokrijejo stroški in d-a ostane še nekaj za društveno bla- gajno. Preživeli in pretrpeli smo tudi letos ta »sreCni predpustni Cas«, ki ga bo mnogo naših celjskih rod- bin še dolgo grenko občutilo. Kako bo izgledala društvena bilanca, s ka- kimi Cistimi prebitki je zakljuCena, to bomo čuli na občnih zborih. Do- mače bilance po naäih celjskih dru- žinah ne bomo slišali, odražala pa se bo v domačih nevoljah in pomanj- kanju nnjpotrobnejšega za preživ- ljanje in nujno sledečega neinteresi- ranja za kulturno življenje, ter za naše nacionalne in kulturne potre- be. Svet se spreminja.. ¦ N-ekdaj, ge pred vojno, se študenti niso zbirali po trgovinah in pri zasebnikih za svoje plesiie prireditve, pa niso bili študenti nič bogatejši, kot so danes. D>andanes pa v Celju pobiranje za ples ni več privilegij mladine, ki ji ga koncediramo. Skoro že no bomo vec poznali društva v Celju, ki ima še volje in poguma, da zapleše svoj ])l'os in priredi zabavo br-ez pobira- nja. Celjskim pobiralkarn p-a se pri- družujejo še skrbna društva iz sosed- njih bližnjih in daljnih krajev. Taki so pač čnsi, in taka je moda danda- iies ... —o— kepe in snažne ceste so oglednlo dobrega občinskega gospodarstva. Tako smo sligali večkrat govoriti se- danjega celjskega župana g. Mihel- öiCa v bivšem občinskem odboru celjske okolice. Kdor si hoCe ogleda- ti lepe in snažne ceste kot ogledalo dobrega občinskega gospodarstv-a v mestu Celju, naj si ogleda v mestu samem Vodnikovo, Strossmayerjevo in Gosposko ulico, v neposredni oko- liei pa cesto od voglajnskega mostu proti Zagradu, pa si bo takoj ustva- ril sliko o lepih in sn«ažnih cestah, ki so ogledalo dobrega gospodarstva v občini. — Prebivalci, ki morajo dnevno hoditi po slednji cesti, pro- sijo mestno občino, da takoj odredi, da se temeljito ostrga hodnik in tud" i cestižče samo, sicer bodo v blatu « utonili. —n— I Iz naših krajev Store s Sokolsko gledališče v Štorah je ponovilo v uedeljo 27. februaj'ja Schnrekovo »Pesem s ceste«. Obisk je bil takrat nekaj slabši, ker so šli Štoi-ani v nedeljo zaradi lepega vre- mena po veCini na izprebod. š Seja OJNS za Teharje - Store je bila 25. februarja. Po prečitanju do- pisov je govoril tov. predsednik o -važnosti funkcij v politicni organi- zaeiji. Za njim se je oglasil k besedi še tov. tajnik. Po debati, ki je traja- la poldrngo uro, je bila sej-a zaklju- čena. S V sokolski telovadnici delajo na,si vadit-elji s pol no paro. Člani z naöelnikom br. Črešnikom in članice 7, načelnico s. Porajtovo ter nara§5aj in olnoma ponesre-čil. Namen prepre- čiti obisk sokolske vprizoritve Nuš> čeve komedije »Dr« je klavrno pro- padel. V svojem dopisu je »Sloven- Čev« ini'ormator omenil igi>alske aualfabete. Menimo, da jih je dopis- nik vs-ekakor najprej našel v svoji okolici, da jih je lahko potem napr- til društvu, ki se je igralsko udej- stvovalo prej nego je »Pevsko drus- tvo Vojnik« sploh obstojalo. Da si pa bomo na jasnem, kako je z neresnič- nim poročanjoni, nam bo dovolil do- pisnik »Slovenca« še sledečo konsta- taeijo: Gospod, ki je prodajal vstop- nice za opereto »Cevljar in vrag« v predprodctji, je izrabil svoj službeni položaj! Upamo, da zadostuje. Co pa dopisniku »Slovenca« ta ugotovitev ni dovolj jasna, mu radevolje v bodo- Ce postrežemo z imenom in dokaz-i Nas ne bo bolela glava! v Sokolsko društvo Vojnik pri- pravlja v l'eziji in sceneriji br. Zor- ka krasno p-etd'ejanko »Bratje sv. Bernarda«. tlprizorjena bo na cvetno nedeljo. v Nušičev »Dr« na Sokolskem odru. Agilni dramski odsek vojniškega Sokola n-as je na })ustno nedeljo pri- j'etno presenetil z Nušicevo komedi- jo »Dr«, ki je v skrbni režiji br. Go- rečana dosegla odličen uspeh. Vsi igralci so častno rešili svojje vloge. Občinstvo, ki je napolnilo dvorano az- vila neprisiljena lepa zabava. Uspeh je bil v vsakem oziru izredno za4o- voljiv. Nacionalna mladina. se iskre- no zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k tako lepemu uspehu. Najlepäa za- hvala pa gre tistim narodnim da- mam, ki so se žrtvovale za inladino in prevzele organizaeijo zabave. Sokolsko delo v Konjicah Dne 12. februarja je bil v Narod- nem domu v Konjicah občni zbor tukajšnjega Sokolskega društva. Iz poročil stareSine in posameznih funkcionai'jev je razvidno, da jedru- štvo kljub težkim razmeram prav pridno in uspešno delovalo. Več te- lovadcev je doseglo na tekmah prav lepe uspehe in prejelo zaslužene di- plome. Število članstva je sicer pad- lo na 91, druätvu pa za odpadlimi člani ni prav nič žal, ker so to bili po sili Clani iz dobe, ko so mislili, da jim bo članstvu pri Sokolu pri- neslo izvestne koristi. Razveseljivo pa je, da je število dece in naraäcaja, ki telovadi, izredno naraslo. Delegat Sokolske župe Maribor, ki je priso- stvoval občnemn zboiii, je izjavil, da je župa z delo van jem dimätva za- dovoljna, zlasti kor je treba uposte- vati, da deluje Sokolsko dm&tvo Konjice pod takiin pritiskom in v takih razmerah, kakor se ne najdejo ne samo nikjer v dravski banovini, ampak brez dvoma sploh nikjer več v vsej državi. Izvoljena je bila po večini doseda- nja uprava s starešino br. dr. Sbrt- >;ajem na čelu; izvr&enih je bilo malo izprememb, v kolikor so funkcionar- ji sami želeli, da se jih ne izvoli več, in v kolikor je bilo mogoCe tem že- Ijam ustreči. Žalec ž Prostovoljna gasilska četa v Žal- cu priredi v nedeljo 6. t. m. ob 20. v ttoblekovi dvorani v Žalcu burko v 3 dejanjih »Skok v zakonski jarem«, ki jo bodo izvajali žalski igralci pod spretnim vodstvom režiserja g. Rada ytoklja. Šolski mladini vstop ni do- voijen. Ker je čisti dobiček name- njen nabavi potrebnega gasilskega orodja, se pričakuje, da bo občinstvo iz Žalca in okolice podprlo z obilno udeležbo to prireditev, ki bo nudila posetnikom mnogo zabave. Št. Peter v S. d. št »Korajža veljal« na Sokolskem odru. Dramski odsek Sokolskega društva pripravlja izredno zabavno kmečko veseloigro' v treh delajnjih »Korajža velja!« Že iz naslova je razvidno, da je »korajža« hrbtenica igre, vzete iz pi'eproste kmečke duše in prepletene z duhovito komiko, ki je zgoščena v tri dejanja. Igra je veC- jega form ata in bo vprizorjena na Jožefovo. št Koncert, ki ga je priredilo v ne- deljo pevsko društvo »Savinjski zvon« v Sokolskem domu, je iispol moralno, kakor tudi grnotno zelo do- bro. Zbor, ki šteje 25 pevcev, j*e iz- vajal obsirni spored dovrseno, za kar ga je mnogobrojno občinstvo nagra- dilo y. obilnim odobivivanjem. Zbor vodi talentirani mladi p'evovodja g. Ašič. Gotovo je, da se bo zbor pod njegovim vodstvom povzpel na ono višino, ki mu po marljivosti in spo- sobnosti tudi pripada. Graj-ati pa je treba netočnost občinstva. št Predpust. Letošnji predpust Je bil, Coprav brez večjih prireditev, do- kaj živahen. Domača maškarada v ]-cstavi>aciji Šribar v nedeljo zveßer jo bila zelo dobro obiskana. Dobra kapljica, domača godba in pestre maske so mnogn zadržale do ranih ur. V torek so r>azne skupine mask Stran fl. »NOVA D O B A« Štev. 10. vzbujal© mnogo smeha, le žal, da 3e tudi v naši vasi najdejo odrasli ljud- je, ki maske brez povoda kamenjajo. Če bi bili to otroci bi dejali, da je to prešernost, a tako ...? Sv. Jurij ob T. t Poroka. V nedeljo popoldne sta se v tukajšnji župni cerkvi poročila g. Franc JernejčiČ in gdč. Šinkovčeva iz Lok pri Sv. Juriju ob Taboru. Svatje so se pomudili v znani ugled- ni gostilni Jelen, kjt^r vedno skrbi za dobro kapljico vdova Matilda. Med svati smo opazili tudi g. Srebotnja- ka, lesnega trgovca iz St. Petra v Sav. dol., ki mu zvesti uslužbenee ženin Francl služi že nad 10 let. G. Srebotnjak je tudi to pot, kakor ved- no, poka/al, da zna ceniti delo in zvestobo svojih uslužbencev. Mlade- mu paru želimo v zakonu mnogo srefre! VranskO vr Tekmovalno Sobno streljanje Strelske družine, ki je trajalo dober mesec in privabilo mnogo ljubiteljev tega sporta, se je zaključilo v četrtek 24. februarja z razglasitvijo rezulta- tov in izročitvijo lepih nagrad. Prvo mesto je dosegel predsednik naše strelske družine g. Robert Kladnik, ki si je s tem priboril krasen servis. Drugo mesto in srebrna doza sta pri- padla g. Albinu Planincu. Siede gg. Jakob Virjont, Jože Križnik in Janko Križnik, ki so prav tako prejeli pri- merna darila. Clani prično v krat- kem s temeljitim vežbanjem na stre- lišču, da se pripravijo na bližnja tekmovanja. vr Tradicionalna sokolska maška- iada, ki j-e bila na pustno nedeljo, je v vsakem oziru uspela. Številen obisk in pestre meske, ki jih je bilo nad pričakovanje, zlastl z. Gomilske- ga, izvrsten bife, ki so ga oskrbele naže sestre, neumorna domača god- ba, lepa darila in pies z balončki, vse je pripomoglo k veselemu razpolože- nju, ki se ni dalo kaliti niti po »ne- razpoloženju«, ki je bilo tokrat goto- vo prvič ]>ri nas servirano. vr Podružnica CMD Studira trode- jansko Jiraskovo dramo iz kmeč- kega življenja »Oče«, ki jo bo vprizo- rila na svojem odru najbrž še ta mesec. vr V enomesečni smuški tečaj mi- nistrstva za tolcsno vzgojo je bil sprejet flan našega Sokola br. Ka- rol Golob, na&elnik Vranskega sokol- skega okrožja. Slovenjgradec 2e zopet jSlovenski gospodar' Slovengradec, ¦! marca. Zadnje tedne »Slov. gospodarju« kar no da njegova nemirna žilica. miru, zato se neprestano obreguje ob naš list. Mi na vse te izpade m natolcevanja sploh no bi odgovarjali, ako ne bi bili dopisi izpolnjeni z gr- dimi neresnicami, jjreko katerih ne moremo iti molče. V svoji zadnji številki se je zopet spravil nad na.se poročilo o krasno uspeli ustanovni skupščini OJNS v Št. Vidu nad Val- dekom. Radi verjamemo, da je go- spodom klerikalcem jako hudo pri sreu, ko morajo na lastne oči mirno gledati, kako se naš mladinski po- kret iz dneva v dan vse bolj Siri med naše kmetsko prebivalstvo in kako se je že globoko usidral v srea naših kmetskih fantov in mož. V svoji brezmočni jczi paC poizkušajo po svojih starih preizkušenih meto- dah s preobračanjem resnice in s klcvetami oblatiti naš pokret in nje- gove nosilce. V to svrho ta »resnico- ljubni« dopisnik brezvestno trdi, da je skupščini prisostvovalo reci in piši 30 oseb, seveda med njimi pa- stirji in dekle. Mislim, da ima do- pisnik klorikalnega »Slov. gospodar- ja« dovolj dobre zveze z oblastmi in da bi si končno že tarn laliko pre- s'krbel malo bolj točne podatke o na- ši skupščini, če ji ni sam prisostvo- val. Tod a v pomirjenje povemo Se enkrat, da je naši skupščini priso- stvovalo nad 100 mladih kmetskih lantov in mož in da so si mnogi med njimi celo morali poiskati prostor na peči, ker so bili gostilniški prostori pretesni. Tudi dopisnikove trditve, da je bil g. Anton Meh clan JRZ, nas niti malo ne razburjajo, kajti zakaj se n-e bi tudi mlad inteligenten kmet- ski fant smel udejstvovati v politič- nih strankah? In ker ni obstojala pred našo skupščino nobena druga stranka v St. Vidu, je pač našel edi- no v JRZ področje za politično udej- stvovanje. Sicer pa je g. dopisniku gotovo dobro znano, da so celo slo- venjegraške klerikalne glave, kakor f^g. dr. Picej, Kopač, Smolčnik itd. hrabro volil-c podpredsednika naSe stranke g. Jevtida in da je celo eden izmed teh »velikih« glav bil predsed- nik slovenjegraške JNS. Cc so ti go- spodje enkrat »grešili« in zašli na »slaba« pota in se končno kot spo- korjenci zopet vrnili na edino zveli- cavno klerikalno pot, zakaj pač tudi ne bi mlad kmetski fant -enkrat za- Sel? Toda Mehova hiša je bila vedno napredna, oČ€ g. Anton Meh st. je bil celo dolga leta župan, izvoljen na napredni listi, in vrla Mehova hi§a bo tudi sedaj trdno stala v napred- nih vrstah. Radi bi pa tudi vodeli za tiste »debele«, ki jih je po zatrjevanju do- pisnika povedal neki zaveden kmet g. Bogdanu PuSenjaku po končanem shodu, kar je baje spremenilo »na- miSljeno manifestacijo v prazno kla- vorzacijo« (nova, doslej §e nepozna- na tujka »Slov. gospodarja«). Da si bo dopisnik pomiril svoje prenapete živce in ne bo videl ob belem dnevu strahov, mu mi povemo, da je oni zavedni kmet po končanem shodu izjavil neki osebi in ne g. PuSenjaku, da ne verjame več niti SLS, JRZ in tudi nobeni novi stranki, ker pač no- bena ne dela za našega kmeta. Za- radi teh besed pa je bila nato »kla- vorzacija« tako prazna, da so se vsi kmetski fantje in možje še šli skup- no fotografirat in so zato s harmoni- ko na čelu spremili delegate sresko organizacije, Cesar paß še do danes ni bil delcžen noben klerikalni »vo- ditelj« v St. Vidu. Zaenkrat. dovolj. Za drugič pa pri- poročamo rveznanemu dopisniku »Slov. gospodarja«, da se ne sniesi več s svojimi otročje naivnimi dopi- si in ne jemlje s svojimi iz trte zvitimi trditvami Še zadnjega ugleda listu, ki ga celo gg. župniki st-alno priporočajo s prižnic. Z nere- snicami in klevotami si ne boste zo- pot pridobili svojih izgubljonih po- stojank, kajti edino s poštonostjo se da doseči končna zmaga. Na vasa natolcevanja in klevete pa bomo mi odgovorili sa;no s pozitivnim, nese- bičnim delom za našega ubogega iz- niozganega kmeta- in našo edinstve- no Jugoslavijo. s Občinske volitve. Za obCinske vo- litve vlada v samem mestu zelo ma- lo zanimanja, dočim s© skušajo pri- ključeni kmetski kraji Cim bolj za- varovati . pred grozečo diktaturo mestnih gospodov. V to svrho se ra- zen liste JRZ že sestavljata še dvc listi in sicer obe kmetsko-delavski. Za nedeljo je tudi žc napovedanih nekaj shodov. Zlasti za shode opozl- cijske kmetske liste vlada precejšnje zanimanje, ker pač stojita naš me- ftčan \\\ kmet trdno na stališču, da bo nesreCno izvedena priključitev okolice k mestu pogubna za obe str-ani. Vsa borba se bo tor-ej vodila edino v dveh pravcih in sicer zago- varja lista JRZ komasacijo kot za mesto in vasi najkoristnejfii akt, do- čirn smatrata obe opozicijski listi združitev za n-ajvečje zlo. Ves potek volitev lahko tako smatrarno za ple- bescit za komasacijo ali proti. s »Narodni poslanec« v Slovetij- flradcu. Končno se bo izpolnila tlav- n-:i žolja naših Slovenjegradčanov in po skoraj treh dolgih letih nas br> dne 13. t. m. obiskal naš priljub- ljeni »Narodni poslanec«. Vsi, ki vas tarejo katerikoli križi in težave, pri- hitite ta dan v naSe mesto in zne- bili sc boste za nekaj ur vseh skrbi. Točno uro in kraj slavnostnega spre- jema bomo še objavili v naši prihod- nji številki. s Poroka. V nedeljo dopoldne sta se poročila v mariborski frančiškan- ski cerkvi slovenjegraški avtopre- voznik g. Joško Rojc in gdč. Pepca Severjeva iz Slovenjgradca iz ugl-ed- ne Cajnkove hiše. Priči sta bila za nevesto bivši slovenjegraški župan in trgovec g. Franjo Cajnko, za ženl- na pa avtomehanik g. Jakob TiSler. Bilo srečno! s Zborovanje koroških borcev. Ne- deljski občni zbor Legije koroških borccv je znova nudil dokaz solidar- nosti in vzajemnosti hrabrih borcev za našo soyerno mejo. V prostorih Narodnega doma se je zbralo nad 120 bivših borcev, ki so z največjim zanimanjem in navdušenjem sledili izfirpnim izvajanjem g. dr. Mejakaiz Gornjega grada. Občni zbor je vodil predsodnik g. Josip DruSkoviC. Vsa poročila so bila soglasno sprejeta. Z malimi izpremembami je bil izvoljen stari odbor s predsednikom g. Josi- pom DruskoviCem, tajnikom g. Ko- p-ačem in blagajnikom g. Fortunatom Juvanom. s Maškarada. Že dolgo ni bilo v naSem Sokolskem domu toliko raz- položenja in razigranosti, kakor na pustni torek na maškai>adi salonske- ga orkestra. Maske so tokrat preko- sile vsa, pričakovanja in skoraj ni- smo verjeli, da smo v Slovenjgradcu. Posebno pozornost j-e vzbudil s svo- jim prihodom neznani »kutar«, ki je predstavljal tudi najorlginalnejšo masko. Tudi oba domlna, kozak, moi-narja, kmetski fant, Zid itd. so s svojimi maskami zbujali splošno po- zornost. Posebno pa s-e je toki-at izka- zal salonski orkester, ki je neumorno igral do ranega jutra, za kar gre po- sebna zahvala agilnemu dirigentu g. šumeju. OpolnoČi je iz5el tradicio- nalni slovenjegraški Časopis »Ku- rent«, ki je letošnje leto po svoji vsebini in opremi prekosil vseh do- sedanjih 15 letnikov. Laško Pred volitvami v združenih občinah Laško, 4. marca. Poročali snio že, kakšno previra- nje vlada danes v onili vrstah, ki so pri zadnjih občinskih volitvah hrup- no in na videz enotno nastopali pro- ii jireizkuženim možem, čeprav je bilo že takr-at jasno, da njihova skupnost ne bo dolgo trajala, saj so te vrste sestavljali ljudje, ki v jav- nein življenju nikdar niso nič pomo- nili in so se tudi zbrali iz vseh ve- trov in prepričanj. Kljub teniu so se našli naivneži in jiin šli na limanice. Niti pomislili niso na to, da obstoje obljube, ki se dado izpolniti, da pa so tudi takSne, ki jih sploh ni mogo- Ce izpolniti. O primerjavi kandidatov cne s kandidati druge liste takrat ni bilo govora, saj sicer ne bi bilo mo- goče, da zmaga lista, katere kandi- dati danes zopet stoje v ospredju in sicer kot medsebojni nasprotniki v fcorbi drugi proti drugim! Zasledujoč njih komunalni gospodarski pro- gram opažamo danes, da za Laško po' pohli'ugoletnem dolu ni storjene- ga v tem pogledu ničesar pomembne- ga. Vemo, kaj j-e mogoče in kaj ni mogoče storiti s sredstvi, s katerimi obCina razpolagia. Očividno pa je, da se likvidanti niso znašli v dinamiki komunalne politike. Tako n. pr. še d-anes ne vedo ločiti potrebno od nepotrebnega, koristno in nekorist- nega in nujno od nenujnega. Sicer n. pr. ne bi doživeli, da se po kleri-, kalnih časopisih smeši akcija za do- vrsit-ev GostilniCarske pivovarne, ki je za ves okraj ogromncga gospodar- skog-a pomena in da se istocasno in na isti strani že v naprej kalkulirajo občinski dohodki od iste pivovarne, smatrajoč jo že v naprej za svojo inolzno kravo, &c predno je sploh vzpostavljeno njeno obnatovanje in Se predno je postal a tudi aktivna, t j. stalnega obratovanja zmožna. Ko se ob, teh dejstvih poglobimo še v delikatno politiko skupnega go- spodarstva v združenih občinah, v katerih bodo pogledi in pojmi brez dvoma še bolj komplicirani in raz- lični z ozirom na potrebe dežel-e in mesta-letovišča, pridemo do za- ključka, da se jim bo s takšno ropotijo natovorjeni *voz le še globlje zaril v blato. To mnenje prevladuje tako v mestu, kakor tudi na deželi. 99% meščanov je proti združitvi, v oko- liški občini pa najmanj 75 do 80% prebivalsrtva. Odkar pobirajo podpise in sicer skupina okrog liste JRZ, ka- tere nosilec je Hrastnik p. d. Jajčnik, in pa skupina okrog druge liste JRZ, katere nosilec je g. Gerkman, so oko- liški volilci popolnoma zbegani. Po izjavi večine okoliških volilcev so- deč želijo kmet je samo eno: da se jim volitev ne bi bilo treba udeležiti. V taki situaciji gotovo zanima t'lan-e in somišljenike, pa tudi na- sprotnike stališče, ki ga bo do voli- tev zavzela JNS. Atmosfera, v kate- ri dozorevajo dogodki, sicer še ni razčiščena, zaradi Cesar je preura- njeno govoriti o definitivnem. stali- Sču. Kakor zna.no, je bila JNS že od vsega pbčetka proti komasaciji, kaj- ti potreb dežele in nvesta ni mogoče strpati v en koš. Kei1 združitev ni v skladu z zadevnim amandmanom. k fin-anCnemu zakonu za 1. 1937-38, niti z izjavo, ki jo je v tem pogledu dal predsednik vlade g. dr. Stojadinovič,. in ker je bila združitev uveljavljena oziroma razglašena v »Službenih no- vinali« nekaj dni po izt-eku amand- niana, je vložil bivši župan g. dr. Roš zadevno pritožbo na Državni svet, ki pa še ni rešena, o čemer pri- ča razpis volitev. Iz tega sledi, da je JNS, kakor tudi večina prebival- stva proti združitvi in vsled tega lo- gično tudi proti volitvam in skup- nemu gospodarstvu. O tem opozarja- mo preclvsein organizirane pristaše JNS in OJNS, da ne bi nasedli va- bam in s tem kršili strankine disci- pline, dokler stranka ne bo zavzela k volitvam svojega definitivnega sta- lišča. Da bo pot, po kateri hodi in bo hodila JNS, najpravilnejša, bodo po- kazali bližnji dogodki, ki jih bomo imeli cast in veselje opazovati. 1 Zanimiva volilna borba se razvi- ja po Laškern in okolici. Dočim. se nosilec JRZ II vozi na agitacijo z lastnim avtomobilom, se poslužujejo tvgitatorji list-e JRZ I gasilskega av- tomobila, kar povzroča seveda pri nosilcu št. II, ki jo obenem predsed- nik gasilske čete, hudo jezo in ogor- čenje. Brez dvoma se mu bo posre- filo preprečiti nadaljnjo zlorabo dru- žtvcnoga avtomobila. — Lista II je imela preteklo nedeljo shod v gostil- ni Aškerc v Tevčah, ki je bil dobix> obiskan, sa.j je prišlo — okrog 60 vo- lilcev. Program liste II je razvijal g. Gerkman, spremljali pa so ga a;^;. P., D. in di-. So vedno vlada nejas- nost, kako se bodo odločili pristaši JNS. Cista klcrikalna lista seveda np računa z njimi, vabijo jih pa k drug" listi in bi bili pripravljeni vzeti celo nekaj jecnesarjev na listo, ki pa mo- ra navzlic temu nositi firmo JRZ, kajti le v tem primeru sme računati lista II na glasove državnih name- sCencev, ki pravijo, da bodo volili t-ako, kakor jim bo naročeno. 1 JNS in občinske volitve v Laš- kem. Odbor občinske organizacije JNS v LaŠkem je imel 2. t. m. sejo, na kateri je razpravljal tudi o ob- Cinskih volitvah v združeno občino Laško - Marijagradec, ki bodo 27. t. m. Odbor j« soglasno sklenil, da se JNS iz znanih razlogov v znak pro- testa proti komasaciji občin no ude- leži volitev. O tem, kakšno stališče bo zavzela JNS napram drugim li- stam, se bo še sklepalo, venclar orga- nizacija ne dovoljuje, da bi Clani in somiSljeniki JNS podpisali katero- koli listo, bodisi kot predlagatelji bodisi kot kandidati. Tudi ne smejo kakorkoli podpirati katere liste, do- kler ne dobijo navodil od organizaci- je, ki bo po potrebi še sklicala sesta- nek ölnnstva. — Predsednik. 1 Ceste. V zadnjem času Citamo obširne kritike iz raznih krajev o slabem stanju cest. Tudi mi smo o tem že ponovno pisali, vendar se nihče ne zgane. Za vzdrževanje cest ni le važna kvaliteta gramoza, tem,- več je tudi važno, kako se gramoz razgrinj.a, da kljub večjemu prome- tu, še posebno avtomobilskemu, osta- ne površina ceste ravna in poprečni prerez v loku, odnosno na ovinkih v nagibu. Prav bo, da se delavcem- cestarjem n. pr. raztolmaCi, da ne delajo prav, ko suhe jarne zatrpava- Štev. 10. »NOVA DOBA« Stran 7. jo z, najdebelejšim gramozom, ki ga že prvi avto odnese na vse strani. Predsedniku cestnega odbora pa pri- poročamo, naj pri delu okrog občin- skih volitev ne zamenja dolžnosti pri cestnem odboru, sicer bomo ime- 3i vtis, da mu manjk-a sposobnosti za ta položstj. 1 iz krajevne organizacije OJNS. V sredo 23. februarja je bila seja krajevne organizacije OJNS, ki Je bila polnošte-vilno obiskana. Na mesto tajnika, ki je bilo po odhodu tov. Štepica izpraznjeno, sta bila kooptirana v odbor dva člana in sl- cer eden za splošno administrativne posle, drugi pa z Popravila se vrSijo strokovno! Mlklo&ičeva ulioa 2 Nizke cene J&una/ski oelesejem Od 13, do 19, mwrca >938 Znatne vožnc olaj»eve Brez vizuma! S sejmsko legitimacijo in potnim listom prost prehod meje v Avstrijo. Madžarski iranzitni vizutn se bo izdajal proli prcdložitvi seimske lcgitimacije na meji. — Znaine vozne olajSave na jugoslovt-nskih, ma. žarskih in avstrijskih železni- cah, na Dunavu, na Jadr. nskem morju, kakor tudi v zračnem prometu. Pojasnila vseh vrst kakor tudi seimske izkaznice se dobe pri Wiener Messe A. G. Wien VII in pri častnih zastopstvih v Celju : Prva hrvatska štedionica, Celje »Tourist Office Putnik« in njegove podružnice Franjo Dolžan - Celje Za kresijo 4 Telefon 245 kleparstvo, vodoi/ndne instaiacie ilrelovodne naprave Prevzetna via v zgoroj navedene itroke spadaloia dela In popravila — Cene unernc — Pojtrežba lodnn In solldoa Stran 8, *K O V A DOBA Štev. 10. ko-veselimo, saj se sliši, da pride na njegovo mesto gospod, ki bo v krat- kem spravil skupaj denar za plači- lo dolgov, zvonik, zvonove, notranjo •premo, farovž, kaplanijo, posestvo in pokopališče. Oj, zlati vek zdaj du- šam brumnim prid*e ... h Ponovno opozarjamo občinsko upravo, (hi da vkoplačevnlei v dogled- nem 6asu ne bodo vzdrževali, da bi jim navili še n«kaj desetin odstotkov na da-vke za ustanovitev in vzdrže- vanje fare v Hrastniku! Listniča uredništva CENJ. DOPISNIKE prosimo, da bi nam odslej pošiljaii dopise vsak teden že do srede zju- traj, do eetrtlui zjutraj pa samo n»aj- nujnejše dopise, ker nam sicer zara- di preobilioe gradiva ni mogoče spro- ti priobčevati vseh dopisov. Obenem tudi prosimo cenj. dopisnike, da bi nam pošiljali čim bolj zgoščene, kratke in jedrnate dopise. UredniStvo »Nove Dobe« tasopisni papir prodaja uprava „Nove Dobe" Sportniki! Sabljači! Ptodata se dve kompletni garnituri za sa- bljanje. Naslov v upravi lista. Spalnica in soba za gospode ter bela spalnica z 2 posteljama se zaradi odpotovanja poceni prodajo. Naslov v upra- vi lista pod »Pohištvo«. Dve prazni sobi se oddata v sredini mesta, Naslov v upravi lista. Kratek klavii* zelo dober, se proda za 4.500 din. Medved Celje, Slomškov trg 7/1. 3 sobno stanovanje se odda takoj na Polulah 44 pri Celju. Dc- set minut iz mesta. GOSPODIČIVa s srednjeSo'sko izobrazbo išče primerne slu*- be kot vzgojiteljica ali pomočnica v gospo- dinjstvu pri boljši družini v Celju ali J7yen Celja. Ponudbe na upravo lista pod »Celje«. Državna uradnica išče meblovano so« 1>O po možnosti shrano. Predpogoj poseben vhod. Ponudbe na upravo lista pod »Sola«. Lepo solnčno 3 sobno stanovanje s kopalnico In pritiklinami se takoj odda. Istotam se odda takoj soba s kopalnico in pritiklinami. Naslov v upravi lista. ŽelezniSki upokojenec skiadiščnik, sred j h let, isče primetno me- sto. Tudi v pisarni. Inte^esenti naj javijo svoj naslov upravi lista pod »Mala plača«. Sušilnico za hmelj 9 m2 v naboljšem stanju proda, kakor tu- di več voz, Josip Osolm, Laško. Kmettka posojilnica v Celju Kralja Petra cesta St. 9 proda 8 stavbnih parcel v Jzmpri od 370 do 655 m2 ua prostoru bivše »Pyrote« v bližini Wcstnove tovame proti imernimu obročnemu odpla- öevanju. Preskrbi tudi zidanje hiSe. MTesla žarnica4* prva domača, sveti Člsto, je trpežna, porabi malo tcka in je poceni. Dobi se pri tvrdki Karl Loibner Telefon 120 Krals a Petra c. 17 - pri .Zvoncu* TRGOVSKE KNJIGE odjemaine knjižice, papir, potrebščlne za plsalne stroje in celotno opremo za pisarne Kupite ugodno pri tvrdKi Franc LesKovšeK knjigarna In veletrgovlna s papirjem Celte. Glavnl irg t€» TOPLA OBUTEV - NAJBOLJŠI VARUH Najboljšt prijatelj solskih otrok za dc- ževne in inolcre rtnl «so naše g«loS<», ki ne propuSčnjo vode, nt* mokrotc. '/ax majlien Uenar si Uoilvi VaSl inak'-ki obvarovali (lragiireno zslravje. — Oil štev. 31 do 34 din ',ir>.—, od ätt'v. 3j do 38 din ;li).—. Snczni i:i'v!ji za otroke, j^orko podlo/enl >am vaniji'jo otrokn pred mokrolo in prehlado. Od štev. 31 do 35 din 5».— Ženski nizkl fevJJI. vsi iz »untljn, ole- gantnp zunanjoiHti, Vain bodo siiižili holj prakiiriH) in l)ot.)c od kutcrih koli dni^ili tievljev v deževner:! in bintnem viomeuii. N^liorn cena je tako ni/.ka, da jih more kupifi (udi naj.clromi)šnejša ženska. Gorki otniš!ci rcviji. izdelani J/ Hnega «sii.ia, SfArko podloiu'iii in oTi^it* - lin.i hožuhovinu. 3adn.j:i novost! nc^nnljic; žonske talošo. sornji del iz Inlike prožne snovt, zaradi cesar so galore iienavadno iirlobne. Žcn.slio trii'ofte iz gnmija z nnpol visoko peto s pu'tlo/entnii konicami in v. rohom bode varovali Vašo obutcv mokr«te in blata v dcževnih sebriiarskSh duel». Elr^iiüinc in moi'ne moškc galošr s po- sebno ojafcniin podplutom Van» \ijrajcjo čevljo pred mokroto. doni px*cd ülntoii». nn.t^ «»»üalje In «im bolje slu-