87. Številko. v Lindl] mil, v soboto 15. oprfla 19ZZ. LU. ie?o I&hi|a mk du popoldne, lmiail ■•deli« la preselite. In*«rati t do 9 petit vrsta 1 D, od 10—15 petit vrst ä 1 D 50 p, večji ins*rat! petit vrsta 2 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklici netit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe besedi 75 p. Popust ie pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede ineeratov naj se priloži znamka za odgovor бргатаШто „Slov. Naroda" la „iffiredae НзЧагди" Kaillova alica št. 5, pritlično. — Telefon it. 334. Vredalitva t, L madatropH Hov. Herad«** Eaaflava allea AL TalüM «lav. 34. BeplM sprelama le pod-itsaia la sadaata« Ml«vu«> Posamezna Številke: » Jugoslawin navadne dni 7S par, nedalie Л v inozemstvu navadne dni 1 O, nedelje 1*25 PoStnina plahni v gotovini. ,Sl?Teaakl M a rod" valja v L|abl!»nl ki 90 poet.: V Jngoalaiijli celoletno naprej plaian . D 120-— polletni........60*— 3 mesečno.......3',V— 1 io*_ I m t • > • 1 ■ IV V lao.eoaatrtti ctlcrtetr:) , polletn > 3 mesečno 1 . , D Jlfr— a ICfi'-, м-. 1 Pri morebitnem povišanju sc imi daljäj mrnftil«t* tl-Wa'T*. Novi naročniki naj po>! ejo v prvič nir xi^i' 1 vein-» ^ """* ro nnkirn.oL N1 -amo pismeni n.ir .'il.i brcT poslat.'^ de ir 1 s. - r? . «:ra.l. — -- - i-. -:--*----»r ■■ ■—— ■ C Dr. Kremžar: K vprašanju preosnove porote. (K ?\ankn prof. dr, Dolenca o tem vprašanju.) Kjerkoli so uvedli poroto, nikjer se ni obnesla. To priznavajo tudi njeni naj iskren ejši zagovorniki; ali je potem čudo, лко njeni načelni nasprotniki b nie j izrekajo uničujoče sod H?? Kdor stopi pred kazenskega sodnika, pravijo, imi pravico zahtevati sodbo in jo tudi dobiti. Izrek porotnikov pa ni sodba. Sodba je lo tak izrek, ki se opira na razloge. Zato je porotniški izrek, ki nima rrzloirov, le izraz samovoljnosti: sic volo, sic iudico. Cujmo že drugo kritiko! Dne 27. junija 1013 -se je avstrijska gosposka zbornica posvetovala b reformah kazenskega prava. Med temi je bil načrt zakona o porati. Takrat se je bglasil grof Pininski in izvajal nekako takole: >Za poroto nikoli nisem bil nav-diašen. Moaoče ee je obnesla na Angleškem. dasi je to zelo dvomljivo in dasi ee jo tudi ondi v zadnjem času zoper njo dvignila marsikaka kritika. Prenašanje in presajanje vse institucije v drurre dežele se po mojih mislih nikakor ni obneslo, jjovzročtlo j« v pravo-sedstvu hude zmede ... Ne uraev&m. kako se more važna funkcija sodnika v najvažnejših kriminalnih rečth brezpogojno poveriti vsakemu lajiku. ki nima za to nikakršne kvalifikacije, dočim se v vseh drurrih važnih in tudi gospodarskih funkcijah zahteva dokaz usposobljenosti. Marsikateri izmed gospodov je že videl, kaj se godi v teh težkih slučajih ln kako neizmerno se pehajo in trudijo sodniki, posebno predsednik in dr-ž.ivni pravdnik, da bi porotnikom vte-p)i najneobhodnejše pravne nazore in po^me. Večkrat se ti zdi: to ni več sodna razpTava. to je tečaj za juristične analfabete, kjor so obtoženci, priče ln veščaki klinični materiial. In potem pa stališče braniteljstva. Reči moram, da j*» topost, po kateri se odlikujejo nekateri porotniki, nevarna Izkušnjava. ki zagovornike zapelje, da se poslužujejo prav nizkotnih sredstev; ni pretiravar njo, ako se trdi, da to dejstvo naravnost rtemoralizuja ves odvetniški stanx Tako je poroto obhodil grof Pininski. Tn te fevdalni gospod, ki mu je bila institucija ljudskih sodnikov tak trn v peti, kaj pravite, kako je končno gli-«>val? Za odpravo porote? Kaj še. Njegov končni predlog je bil bistveno isti kakor predlog, ki ga je podal naslednji govornik, predsednik Inomoškega višjega deželnega sodišča Call, zagovornik porote. Vredno pa je le, je završil svoja izvajanja, napraviti Še en poskus, uvesti tesnejši stik med sodniki in porotniki po možnosti ublažiti ostro ločitev sodnikov od perotniške klopi. ____^___ -J PirtiK in Kožuhi. Kar vse v nič devajoče zavisti menda res ni kmalu kje toliko kakor pri nas. Ko je pred dvema letoma izšla prva velika publikacija o narodnih vezeninah na Kranjskem ln svetu podala v posnetkih nebroj odbranih uzorcev, sem jo v nekem listu radosten pozdravil hi nie avtorju prof. Albertu Siču do dobrem preudarku napisal Dar tODlih besed. Vedel sem. da imam Dred seboi Drvi del velikega opusa, ki si ga ie raziskovalec slovenske narodne umetnosti Albert Sič določil lahko rečem za Ziv-Ijensko nalogo. in bilo mi je jasno, da bodo Sičevi zborniki za proučevanje naše narodne umetnosti Drav tako važni, kakor so za raziskavanje narodnega Desništva Štrekelj-Glo-narjevi zborniki slovens, пагоа. pesmi. Pa moje zahvalno in bodnlno priznanje temu in onemu ni bilo nič kai všeč. Ustreženo bi bilo. ko bi bil opustil vsako nriznavalno besedo in na nretege zabavljal, čeprav proti bolišenra preDričanju. ter ugotovil, da bi bil ta in ta vso to reč dosti bo-Jie opravil. Cenrav so se zaietiljivci končno pridružili moiemu naziramu In so verdprle priznali. da ie Drof. Sl-čeva publikacija zaslužna in «snela, sem se odločil, da to Dot. ko mi je govoriti o Zbirki narodnih omamen- Po tega zaključka mora priti vsakdo, ki institucijo porota v resnici temeljito pozna. Vir porotniških pregreh ni v nedostajanju usposobljenosti, še manj pa — vsaj pravilom.! _ v samovoljnosti ali zaničevanju zakonov: vsi nedo-statki izvirajo iz ene točke, iz krivega ustrojstva naprave, ki jo preobložena z balastom zastarelih zgodovinskih tradicij. K temu spada ztasti stroga ločitev sodnikov od porotnikov. Teh tradicij poskusim» poroto oprostiti in kdo ve, če je ne spravimo v pravi tir! Odpraviti poroto pa ne kaže. Morda ne bo odveč, ee tu navedem še, kar je v tem pogledu govoril zgoraj omenjeni višji sodni predsednik Call, Dejal je: »Bodisi karkoli, vera ali vraža; ljudstvo zre v poroti zaščito svol>od^. T1 tega razloga bi bilo, tudi. ako bi se porota dala odpraviti, vendar vprašanje umestnosti, ali se naj to stori. Mislim. da sta pomen porote in njena upravičena priljubljenost pravilno označena v Kellertevem izreku: »Nikogar ne smete vzeti izmed nas in mu naTo_ žiti kazen, ako nčen sodnik ne more do-povrdati d vam» jI Gorici prenrostfh mof. da fe tako prav« To je misel porote in to je ideja, po kateri se je prikupila ljudstvu.« In to je resnica. Se danes je porota ljudstvu to. zn kar so krvaveli revolucionarji leta IS 18: priznanje slobode in vidno znamenje demokratizma. Marsikateri naših ljudi godrnja, če mora se=ti na porotno klop, to je res. Vendar če priredimo danes plebiscit — zakai bi ga ne. saj so sliši tudi o plebiscitih glede davka na vojno dobičke in zakona o pobijanju draeinje — in vprašamo ljudstvo, ali mara poroto ali jo odkld-nja,_kaj stavimo, da bi pretežna večina misel na odnrsvo porote ogorčeno zavrnila kot politično eanitis deminn. tio! Pa ne sa mo inteli »entni, am-nak tudi kmet. dasi sb mu norotna za*=oroto na vsak način ohraniti. Toda reforma jo porota, kakor sem že zgoraj povdm il. nnj no potrebna, prav izdatne in korenite reforme. To uvidevajo povsod. Nemčija ima kopo predlogov, ki merijo na to, italijanski kizt*n=ki zastopnik iz leta 1913 je poroto že preosnoval, dasi ne pnsohnn srečno, in tudi Madžarska jo je leta 1911 v bistvenih točkah spremenila, čeprav obstoji t-im гл vse delikte še Ie od 1Иа 1?XX>, Yi=e te reforrr ^ pa stiT'mp za enim tn istim ciljcm. Zbližati hočejo sodnika, ki sodelujejo na porotni razpravi, in porotni ^ k o klop in o ve«*-l. PrhvrT;l i.? iz^cro vzorcev in snretno pora7vr4titev. zlasti na precizno vernost Slčavtti risih Tudi Razšouarl v St. МагШгМ o rnpalisKl NA^A VLADA HOCK POSPEŠITI RAZGOVOR: V R ' II. LMA ZAVLAČUJE. — NOVE INSTRUKCUE VLAD' . stracua pogodbi; vr\ zvezi naroi ov. AMERIKA ŽELI HITRO REŠITEV RESKEGA VP.' > — Bc-o^rad, 14, aprila. (Izvirne.) O včcraj^uii seji izdano uradno puro-čilo nc omenja razprav ministrskega svcia o genovski konforuiiei In o razgovorih v bt. Markhcriii. Ku1.-:m-ic izvedel vaš dopisnik, je ministrski predseumk g. Nikola Pu.sie pregnal vsa tlosia nurueila nase delcgaeijc oz. zunanjega ministra dr. Nmčićn. Ministrski svet je vzel poročilo o ra-pallski pogodbi in o razgovorih glede njene izvršitve na znnnje, stoji pa vstrajno na siališču. da ss določbe — ITA-ULÜ1- JA. i piübnc naSa delegaclia poii. ' 1,: Drlvolicnic iz 1 1. — Santa Morche - l;iprila (Izv.) Splo&no vlact.i v k;i>.r:b nate delegacije prepričanje, s' italijanska vliida raz^r ■> ■ ■*• ■ »i -r-itvi ranallske pocodl a e /nv!v t. da tako nri ti oh i v \ čpv i:* ^ t ' 1' :l : ado na ta na^o c- ' . :prldf>-blti za gotove konce io. Ki i!!i s'-iv-liii ln zahteva Itullwu — Santa Margherltn. I i. aprila. (Izvir.) Razgovori tir. n. . гл z itali- (1 T л !Г. lj"» ui . ; л i iг^ 1 ^ у^ ontarinijem in isti di Valml- rapaliske pogedbe popolnoma in j janskimi politiki s<> so včeraj nad al j«-brez popuščanja izvrše cz. izpolnijo. Ministrski svet Je sklenil, da se takoj odoošlic zunaniemu ministru dr. Ninčiču nova navodila, da čim-preje zakliuči razgovore giede izvršitve ranallske noaodbe in to v prvi vrsti, ker ie stališče naše vlade v reškem vprašanju diametralno nasprotno od oneca italHanske vlade. Zunanii minister dr. Ninčič prejme dalje oohlastilo podati v imenu naše vlade striktno Izjavo, da naša država vztraja ori tem, da se Ima izvršiti pogodba, sklenicna ln oodoisa-na v Ranallu. dalle ima oh-avltl Italijanski vladi to načelno iziavo s rri-Dombo. da stavi naša vlada ori Zvezi narodov predlosr v svrho registracije rapallske mirovne posredhe. Tnk Dredloe za registracijo ie toliko boli utemeljen in umesten, ker ie rok za registracijo dospel dne 11. t. m. — Beograd, 14. aprila. (Izvirno.) Snoči z orientekspresom ie odpotoval v Genovo oz. v St. Margherito poseben vladni kurir, da izroči zunanjemu ministru dr. AL Ninčiču nova navodila vlade. — Santa Marcherlta. 14. aprila. (Izv.) Obseg vprašani, ki so nredmet razgovorom med našo In Italijansko vlado Je tako va/en ln obziren, da je treba računati na dnleotraina pogi-janja. Splošno Italb'a nc kaže noseb-ne naglice, da bi došlo do čim prejšnjih oficijelnih zaključnih razgovorov. — Beograd. 14. aprila (Izvirno.) Kakor javlia posebni poročevalec »Politike« g. Andrih Milosavljević, Je italijanski del^at To«;ti že pripravil đonolnilno točke In določbe k ra-nallskl no^odN v trdni nad?, da Hb vali. Zunanii m nister nainreie korforiral s C nato s podtajnikom I rili t o. — Geiovn. 14. :t'ril(Izvirno.) Ameriški veIeposlan.il v Rimu je prispel v Genovo, da /aslečt j- p tük genovske konferenco - ^ i -"alec. Veleposlanik Zedin.ienih dr^av pa 7. velikim interesom гач!е.1п1с tudi razgovore med našo de'.egncilo in Italijansko vlndo v y ui vvi ra: iMske pogodbe. AmcrišVT vel "^p^lantv Ic lz-ra7il odlično ^е1^ r^ re •* r^zroro-ri Dosoeši o, ' *tro vri . . \tyt-§1 rarallska po'.rod V** AmcrPf? 'e teresirann na ČJmr^o^nH -eŠTtvf re-škera vr~aša tfc*. T- Francih fn AnglMa sc zelo za^I^ate zn razgovore v San'? MargherW. — OoTTova. 14. aprila (T*v1rno.> Od ameriSkefa vch-nosiarika izrn^o-na želja za tak o n ^tev redkega vprašanja k» vzbw'te v Italijanskih krogih ^lnho^ vtis. Vnlivo ttrfT na An^t'in in Francifo. — Genova, 11, april i Hzvl Nekateri tremtvski 1;.-ti 'a ' ■ din /» prl-čujejo rnrne ivi.ivo < r. intorvieTro <ч1 strani Italijanskih r >litikf>v. lt^tf pribbčnleio i тј a ve TV +:4 in CVmtnri-nija. ki po pa r KM- м 7^1 » potočne. Te izjive morab> pi^m P^M !"mnnti-ratl. Tako je neki li Г pn^KT'il poročilb o odnošaiih med Italifo H tvtIo krili^-vino r netočnem o>>sefu. Ommll ni io, da je knnzulta v Pir u -pn'b'bi o poteku гагрог-огкл* tn nii;i r 'zultnta <1.>1-fro poročilo hi dn je pričakovati v nij-kraj^em č.r|-u vladnem ktii-ijnikela R-v nator ln drža\*ni f>o ;tajnik Cie ir» nM^to Zad«*r. Včeraj jo v Santo Margherito iz Iiima on sodi. da utegnejo Sičeve objave postati epohal ne za študij in nadaljnjo usodo slovenske narodne umetnosti. Sai obeta prof. Sie čvrsto nadaljevanje in javlja, da le naslednji zbornik »Narodni okraski na pohištvu. na preslieah in vretencih« jte v tisku. — Pa mi dopušča odmerjeni prostor, bi zapisal še poglavitne misli razgovora, ki se nama je utrnil, ko sva pglednvala list. ki razkazuje v Skofii Loki in okolici pod tujim vplivom iz tamošniega samostana poslikane pirhe. Kolika razlika med samoraslimi, iz prirojenega lepotočutja vzcvelimi okraski na naših narodnih pisanicah pirhih) in izumetničeno šarastimi tuiinskimi noslikamcami! Tu prikupliiva. uprav divna okusnost v preprostoti. tam neprHetno. uprav zadirčno brezokusje. Če se ti dra-žest naše ornamentike še ni raz odela v vsei svoji osvojevalnostl, postavi domači tvor nasproti tujemu, pa izpregledaš! Prijateli, ki nončnite na srednji SoM risanje, ie ob pregledovani hgu-ralnih zakladov Sičevcga albnma farko oveselien tesnil z rokami in izjavil, da vodstvo nieTovcga zavoda mora in mora rabnvitl vsaj en izvod, Vt rač "i kmabi nafp PTi-kl^dTT-išTh rbnrskiJi predlog in bn^a-teišega naMišč* ornamentskih nzor-ctv m barvorisanJ« gaomatričnlb In stilizovanih likov ne^o iili nudijo ti listi. In ko sem Sičev album razkazoval dami — se ni nič treba muzati, je dobra prijateljica moje žene ln bila pri njei v pnsetih —, se г \ moje modrovanje o pirhih In kožuhih na malone žaljiv način šo zmenila ni. ampak Je vsa razvneta ženi čebrnja-la o predivr.ih motivih za okusno, pa ceneno krašenje spomladnilh in poletnih toalet za gosne. mladenke in otroke. Našla ie prikladne vzorce vsepovsodi. v nariskih nirhov kakor v barvitih reprodukcijah kožnšnih našitkov in bi si moi izvrxl »za natančnejši pregled« vzela sebol ^ria posodo . ko ii ne bi bil r, vsem taktom dopovedal, da bo vsekakor bolji\ da si kuni svojega. Sai za današnje razmere ne stane bogvedi koliko: ri"nv< v fineiši l-^ daii s podobami. n.it;«;ptcnimi na karton. ion dinarjev, пл naw Jen papir Pin. 75. v z\'czkih pa po 10 dinarjev za zvezek. Ko bi bil nofcazal še noMicni te-delovalki ženskih in otročkih oblačil in odelnHi leootnin, stavim, da bi bil rarnain še žlvei$c požriirnje po nabavi. VeffVa noč bo Vmalu in že si mučite glavo, kaJ bi podarili tp. nrrhe. ТЛo darlo, s katerim b^^te rotovo ustregli! M. IfttkO&