URN_NBN_SI_DOC-KJVLJ4FZ

DR. FRAN KOVACIC IN STU D IJSK A K N JIŽN IC A V M ARIBORU (Zapisek ob obletnici rojstva) Janko Glazer Od vseh ustanov, ki so se razvile iz Zgodovinskega d ru štv a v M ariboru (knjižnica, arhiv, m uzej), je p re la tu dr. F ra n u Kovačiču, id ejnem u u te m e ljitelju in prvem u o rg a n iz ato rju vseh teh ustanov, n ajb ližja bila knjižnica. V n jej je videl tem elj za znanstveno delo v M ariboru, k a r je od vsega začetka bil glavni cilj njegovih p ri­ zadevanj, predvsem iz n je naj bi rastel Časopis za zgodovino in narodopisje, k ak o r je svojo zam isel sporočil ob svoji sedem deset­ letnici k o t oporoko svojim m lajšim sodelavcem . Bil je s knjižnico tu d i osebno najbolj povezan. V nobeno d rugo ustanovo* ni vložil toliko dela in tru d a, z nobeno ni sodeloval tak o ves čas in zdržem a. Po im enu je funkcijo k n jižn ičarja im el v o dboru Zgodovinskega d ru štv a sicer sam o m im ogrede (1917— 1921), a v resnici je bil d ru štv en i k n jižn iča r od začetka p a v se do leta 1923, ko je m estna občin a nam estila p rv eg a plačanega knjižničarja. O n je dal iniciativo za ustan o v itev knjižnice (že n a p rvi seji Zgodovinskega dru štv a 28. m a ja 1903), on je tu d i poskrbel, da se je zam isel takoj začela uresničevati: s prošnjam i in pozivi v časopisju (prvič že 18. ju n ija 1903 v Slovenskem gospodarju), z besedo m ed znanci in p rija telji je m obiliziral širok k rog ljudi, da so postali sodelavci p ri zb iran ju knjig, bodisi z darovi bodisi z opozoritvam i, in je tako pripom ogel, da se je m arsikaj še pravočasno rešilo, k a r se h ra n i d an es v S tu d ij­ sk i knjižnici k o t redk ost in dragocenost, zlasti sta re jše serije časo­ p isja in rokopisi sta rih šta je rsk ih piscev. D a omogoči dotok nove stro k o v n e lite ra tu re in stik z njo, je org an iziral zam ene s Časopi­ som, m ed n jim i že pred prvo svetovno vojno tu d i s Srbsko akade­ m ijo v B eogradu, česar je bil posebno vesel. K o je zaradi težav s p ro sto ri (predvsem v zvezi z društv en o knjižnico) postalo delo Zgodovinskega d ru štv a ogroženo, je sam najel stan o v an je in ga delom a tu d i sam plačeval. Ob p o v ratk u 1918 je, sklicujoč se na do ta k r a t zbrani knjižni fond in na važnost znanstv ene knjižnice za M aribor, dosegel, da je ta k ra tn a N arodna vlada v L ju b ljan i z naredbo 16. decem bra 1918 p riznala Z godovinskem u d ru štv u p ra ­ vico do obveznih prim erk o v vsega, k a r se tisk a na ozem lju Slove­ nije. S tem je bil knjižnici prizn an značaj javnosti — n jen o prvo obdobje, obdobje p rip rav ljaln eg a dela, ki ga je opravljal Kovačič k o t pobudnik in zbiratelj, je bilo končano. N ad aljn je delo K ovačiča k o t o rg an izato rja knjižnice je v eljalo širšem u konceptu: knjižnico Zgodovinskega dru štv a, do ta k ra t in- 145