Izprememba deželnega volilnega reda v Istri. Dne 21. marea t. 1. je bil za Istro zgodovinsko znamenit dan, ksr ta dan je deželni zbor potrdil novi deželni volilni red, ki so ga sestavili zastopniki obeh strank na Dunaju pod pritiskom vlade. Nam je znano, da imajo takšai kompromisi svojo slabo in svojo dobro stran, zato nočemo presojati volilnega reda vsestraneko; pač pa je naša dolžoost, da si ga ogledamo, kakšen vpliv bo imel glede razvoja šolstva. Nadejamo se, da je našim braleem znan potrjeni volilni red že iz drugih časnikov; da ne tratimo časa in prostora, ne bomo tega ponarljali. Opozarjamo samo na današnji politiški pregled. Poudarjamo pa, da mora biti navzočih 32 poslancev pri vsakern zasedanju, kadar se bo preudarjalo o novih šolskih stroških, in ker bodo imeli Italijani 25 poslancev in Slovani 19, je ožito, da se ne morejo majorizirati eden drugega, četudi bi vlada prignala vse tri škofe t zbornico. Zgodovinsko bo znamenito prvo zasedanje novega deželoega zbora, v katerem se bo preudarjalo o šolskih potrebščinah. Kolikor je nam znano, se vzdržuje za Italijane v Istri na deželne stroške 198 ljudskošolskih učiteljskih oseb, kmetijski zavod v Poreču, ženski licej v Pulju in realni gimnazij v Pazinu. Vzemimo v poštev, da je v Istri Vs italijanskega prebivalstva in •/» slovanskega ia pokaže se nam, da bi dežela morala vzdrževati za Slovane v Istri 396 ljudskošolskih učnih oseb, 2 kmetijska zavoda, 2 liceja in 2 realna gimnazija. Eoliko od tega nam bodo pridobili naši novi deželni poslanci, bo odvisno od prrega zasedanja, ker v tem lahko porečejo: MAko ne dovolite vi nam, gremo proč in tako 8i ne morete dovoliti tudi sami sebi". Ako pa zamudijo ta čas, je zamujeno za vedno, ker, kar je enkrat dovoljeno, je dovoljeno za vedno. Zaradi novega deželnega reda se ne da več odvzeti, kar je enkrat dovoljeno, razen če glasuje za odvzetje 32 poslancev, a teh nima nobena stranka. Iz tega stališča smo na boljem, ako bodo no?i deželni poslanci ediai in previdni. Sedaj si oglejmo nori deželni red še od druge strani! Po istrskem deželnem zakonu z dne 27. julija 1875 imenuje deželni odbor po tri ude v vsak okrajni šolski svet in tri ude v deželni šolski svet. Tudi po norem volilnem redu bodo imeli Italijani večiuo v deželnem odboru, zaraditega bodo vsi po deželnem odboru v šolske korporacije imenorani udje Italijani kakor dosedaj, in slovansko učiteljstvo in šolstvo ba od teh korporacij stiskano in preganjano kakor dosedaj. Ako bi se hotelo to premeoiti, bo potrebna navzočnost 32 poslancev, ki jih mi nikdar ne dobimo po tem novem volilnem redu. Upoštevajmo še dejstvo, da deželni odbor imenuje izmed svojih udov tri v dež. šolski s?et; upoštejmo še dejstro, da ni vlada še nikdar predlagala v najvišje imenovaDJe ljudskošolskega učitelja, akotudi to določa gori navedeni zakon; upoštevaje, da ima pri definitivnem imeuovaDJu ljudskošolskega učiteljstva predlagalno pravico deželni odbor; upoštevaje, da je pri deželnem šolskem svetu v Trstu takšea referent, ki slovauščine ne ume ali je noče umeti: nam je koj razvidno, da bosta deželni odbor in deželni šolski svet tudi nadalje pometala s slovanskim ljudskošolskim učiteljstvom, kakor sta dosedaj. Zaraditega se nikakor ne eudimo, da sta Špinčid ia Mandic kot bivša profesorja in Špinčid kot bivši večletni okrajni ljudskošolski nadzornik glasovala proti temu kompromisnemu deželaemu redu; zakaj oba čutita, da bo narod vedao labko italijanska manjšina izrabljala in zatirala, dokler ni izobražen, dokler nima narod potrebnih šol.