Glasnik SED 5 1|1,2 201 1 11 9 Sončnega 11. maja 2011 smo se etnologinje, etnologi in ljubite- lji etnologije zbrali ob častnem članu Slovenskega etnološkega društva, etnologu in zgodovinarju, prof. dr. Slavku Kremenšku, ki je pred kratkim dopolnil 80 let. S svojim plodnim znanstve- noraziskovalnim in pedagoškim delom je pustil sledi v številnih generacijah študentk in študentov. Z njim smo se v zadnjih letih večkrat srečali tudi v njegovem rodnem Kozjem, kjer je priza- devno sodeloval pri obnovi Kroflnovega mlina in drugih projek- tih. Tokrat smo želeli njegov jubilej sproščeno in hkrati poučno počastiti v Ljubljani, ob spominu na njegovo pomembno delo, doktorsko disertacijo Ljubljansko naselje Zelena jama kot etno- loški problem. Prof. Kremenšek se je odzval društvenemu vabilu in nas je bil s pomočjo nekaterih Zelenojamčanov pripravljen popeljati po današnji Zeleni jami in obuditi spomin na Zeleno jamo pred sko- rajda 50. leti, ko je bilo to ljubljansko naselje predmet njego- vega raziskovalnega dela. Z obravnavami mestnega življenja in drugimi svojimi deli je Kremenšek postavil temelje sprememb v slovenski etnologiji. V uvodu v Ljubljansko naselje Zelena jama kot etnološki problem (disertacija 1964, objavljeno 1970) lahko preberemo: V znanstveni teoriji in praksi najrazličnejših nacionalnih etnologij je v zadnjih desetletjih čutiti precejšnje spre- membe glede nekaterih osnovnih teoretičnih postavk. Med te je še zlasti šteti razširitev doslej običajnega snov- nega področja. Mimo kmečkega življa in nekaterih dru- gih, na agrikulturo vezanih družbenih skupin, so postala predmet etnološkega preučevanja tudi mesta in industrij- ska središča (1970: 5). Ljubljansko naselje Zelena jama, ki jo je v začetku 60. let prej- šnjega stoletja za raziskavo izbral Kremenšek, je imela nekaj naslednjih temeljnih značilnosti: zrasla je kot povsem nova na- selbina brez starejšega kmečkega ali kakega drugega jedra; v posameznih desetletjih so se v Zeleno jamo večinoma doselje- vali ljudje s podeželja. V prvem obdobju je imela izrazit železni- čarski značaj, blizu tri četrtine posestnikov je bilo zaposlenih v raznih železničarskih službah. Zelenojamska okolica je že pred prvo svetovno vojno dobivala vse bolj industrijski značaj, saj so tu že leta 1882/83 zgradili tovarno za klej, nato kemično tovarno (1906) in tovarno hranil Kolinska (1909). Pri raziskovanju je Slavko Kremenšek ob literaturi in arhivskih virih pridobival podatke tudi pri mnogih pričevalcih. Pomembne ustne vire je med drugim zbral pri družini Hawlina. Tako smo se udeleženci ekskurzije z zbornega mesta pri Kuhinji Krušič na- potili do prve točke strokovne ekskurzije: na prijetni vrt ob dru- žinski hiši Hawlina. Najprej smo, z dobrimi željami jubilantu, nanizali nekaj drobnih spominov, ki smo si jih kot študenti delili ob našem univerzitetnem profesorju. Prof. dr. Kremenšek je v uvodnih besedah predstavil Zeleno jamo in podal nekaj izkušenj iz svoje raziskave ter k besedi povabil gospoda Petra Hawlino, ekonomista, informatika, rodoslovca. Peter Hawlina zlasti v zad- njih letih veliko svojih aktivnosti namenja delovanju in vodenju Slovenskega rodoslovnega društva, ki izdaja tudi svojo revijo Drevesa. Na zanimiv, dinamičen in humoren način nam je pred- stavil nekaj drobcev iz življenja družine Hawlina in nam izrazil svoje videnje in doživljanje Zelene jame. Po živahni predstavitvi nas je s pijačo obložena miza vabila še k zdravici, saj so prav ta dan pri Hawlinovih dobili novega družinskega člana. Načrtovani program strokovne ekskurzije nas je popeljal nekaj ulic naprej, k Žagarjevim. Dobrodošlico nam je s slastnim do- mačim pecivom pripravila stanovska kolegica Janja Žagar, sicer muzejska svetovalka v kustodiatu za oblačilno kulturo Sloven- skega etnografskega muzeja. Njen stari oče, Janez Žagar, je bil pomemben pričevalec pri raziskovalnem delu prof. Kremenška. Nam pa se je v razgovoru o Zeleni jami pridružila kolegica Janja skupaj z očetom Janezom Žagarjem. Predstavila sta svoj pogled na življenje v tem ljubljanskem predelu in opozorila na različne * Mag. Marjetka Balkovec Debevec, univ. dipl. etnol. in prof. zgod., muzejska svetovalka, Slovenski šolski muzej. 1000 Ljubljana, Plečnikov trg 1, E-naslov: marjetka.balkovec@ guest.arnes.si Društvene strani Marjetka Balkovec Debevec* STROKOVNA EKSKURZIJA – »RAJŽA« V ZELENI JAMI Prof. dr. Slavko Kremenšek z udeleženci rajže. Foto: Alenka Čas, Ljubljana, 1 1. 5. 201 1 Prof. dr. Slavko Kremenšek, Janez Žagar in Janja Žagar Grgič (SEM). Foto: Alenka Čas, Ljubljana, 1 1. 5. 201 1 Glasnik SED 5 1|1,2 201 1 120 Društvene strani Marjetka Balkovec Debevec spremembe, ki so se zvrstile skozi čas. Gospod Janez Žagar je z nami delil tudi spomine na vrstnika in prijatelja, pisatelja Mar- jana Rožanca, ki je o domačem delavskem predmestju napisal roman Ljubezen. Žagarjeva sta bila skupaj s prof. Kremenškom tudi vodnika po zelenojamskih ulicah, kjer smo poleg sprememb in novosti videli še nekaj ohranjene arhitekturne dediščine. Spom nili pa smo se tudi nekaterih pomembnih osebnosti, ki so živeli v Zeleni jami, poleg Rožanca še znani pedagogi France Ostanek, Leon Žlebnik, France Pediček ter umetnostni zgodo- vinar, akademik France Stele, ki je bil pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti kot urednik vključen v objavo publikacije Kremenškove Zelene jame. Strokovna ekskurzija po Zeleni jami je tako marsikateremu etno- logu, tudi takšnemu, ki je vsakodnevno v stiku z Ljubljano, od- krila veliko novega, nepoznanega, zanimivega. »Rajže« pa s tem še ni bilo konec. Ob petih popoldne smo želeli druženje skleniti v upravni hiši Slovenskega etnografskega muzeja z osrednjim namenom, da bi bilo to prijetno presenečenje za našega jubilan- ta, častnega člana Slovenskega etnološkega društva, zaslužnega prof. dr. Slavka Kremenška. Srečanje je Slovensko etnološko društvo pripravilo skupaj s Slovenskim etnografskim muzejem, z Oddelkom za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani ter Inštitutom za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Ob rojstnodnevni torti in šampanjcu je slavljencu v imenu vseh čestitala predsednica SED, mag. Tita Porenta. Pom- ladno etnološko druženje smo sklenili z željo, da bi bilo prof. Kremenšku v pomoč pri nadaljnjem ohranjanju pronicljivih mi- sli in prožnega koraka tudi praktično darilo. * Ana Beno, dipl. etnol. in kult. antropol. 1230 Domžale, Brejčeva 8, E-naslov: ana.beno@gmail.com; mag. Tita Porenta, prof. zgod. in univ. dipl. etnol., muzejska svetovalka, Muzeji radovljiške občine – Mestni muzej Radovljica. 4240 Radovljica, Linhartov trg 1, E-naslov: titaporenta@gmail.com V okviru etnološko-muzejske delavnice »Srečanje z rudarsko dediščino«, ki jo je organizirala Delovna skupina za ljubitelje etnologije pri SED (DSL SED), smo se v soboto, 12. februarja 2011, odpeljali v Griže na obisk k Etnološkemu društvu Srečno (EDS). Naš gostitelj je bil njegov predsednik, dr. Jože Hribar, ki je na zadnji podelitvi Murkovih nagrad, Murkovih priznanj in Murkovih listin v Ljubljani prevzel Murkovo listino za leto 2010. Izrazil nam je prisrčno dobrodošlico, pred nadaljevanjem programa pa smo udeleženci ob dopoldanski malici drug druge- mu predstavili svoje »etnološko« delo. Ob začetku strokovnega dela srečanja smo si v Kulturnem do- mu Svoboda Griže ogledali Rudarski muzej Zabukovica-Liboje. Dr. Jože Hribar in ga. Breda Veber, članica EDS in vodja šolske knjižnice v OŠ Griže, sta predstavila evropski projekt »Naša de- diščina: Delavke – knapovke«, ki ga EDS izvaja v letu 2011. Mag. Tita Porenta je v imenu SED društvu še enkrat čestitala za Murkovo listino in dr. Hribarju izročila knjižno darilo, ponatis (Agens: Žirovnica 1994) slovenskega prevoda čebelarskega pri- ročnika Antona Janše (1734–1773) Antona Janshaja ... Popol- noma podvuzhenje sa vsse zhębęllarje ... / na mnogo proshnjo is nemshkiga, na kraynsku prestaulenu, inu s'nekaterim pomerkvaj- nam pogmiranu. od Joannesa Golitschnika, ki ga je leta 1792 prevedel Janez Goličnik, župnik v Grižah. Ogledu zbirke je sledila krajša delavnica z izmenjavo pridoblje- nih izkušenj z EU projekti za ohranjanje kulturne dediščine za kulturna društva. Najprej je svoje izkušnje predstavil dr. Jože Hribar, ki je predlagal vsebino delavnico, in povedal, da se je njihovo društvo že večkrat skušalo prijaviti na razpise, vendar s tem nimajo dobrih izkušenj. Za njihovo društvo so zanimivi razpisi strukturnih EU projektov z oznako Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, Evropa investira v podeželje. Poznajo razpis UKREP 323: Ohranjanje in izboljšanje dediščine podeže- lja, Lokalna razvojna strategija 2007–2013 LAS SSD (Spodnje Savinjske doline), Program 2.1. Ohraniti kulturno in naravno dediščino Spodnje Savinjske doline: Ohranjanje snovne in ne- snovne zgodovinske in kulturne dediščine ter vrednot podeže- lja, ki mora biti skladno s uresničevanjem ciljev 3. osi Programa raz voja podeželja R Slovenije za obdobje 2007–2013: Kakovost življenja na podeželju in diverzifikacija podeželskega gospodar- stva: Ohranjanje in izboljšanje dediščine podeželja. Menil je, da razpisni pogoji ponavadi niso jasni, da je treba s sponzorji ali z lastnimi sredstvi zagotoviti preveč denarja, česar pa društvo ne zmore. Problemi se kažejo tudi v tem, da so projek- ti odobreni šele, ko aktivnosti že potekajo. Nekateri udeleženci z razpisi nimajo še nikakršnih izkušenj, ne poznajo npr. utečenih terminov in kratic. Zanje so razpisi kup nepotrebne birokracije. Mojca Tercelj Otorepec iz ZVKDS, OE Kranj, je povedala, da imajo največ izkušenj z razpisom Ukrep 323: Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja, ki bo etnologom konserva- torjem na območnih enotah ZVKDS zagotavljal 85-odstotno sofinanciranje nepovratnih sredstev iz evropskih in državnih vi- rov. Omenjeni razpis je članom DSL SED septembra 2008 prvič predstavila dr. Tadeja Primožič na delavnici SED v Plešcah na Hrvaškem. Primer dobre prakse, kako zagotoviti dovolj lastnih sredstev, so občinska namenska sredstva, ki jih občina kot finančno podporo vsako leto dodeli enemu od občinskih društev. Ga. Tanja Gobec iz Zavoda ETNO-EKO je povedala, da se pri večini razpisov potrebuje tudi znanje in podpora etnologov, in predlaga, da se SED več pojavlja v javnosti, da bi ljudje vedeli, na koga se obrniti za strokovno pomoč. Izvedeli smo, da brezplačno pomoč za izpolnjevanje obrazcev lahko dobite na Zavodu CNVOS (Center za informiranje, so- delovanje in razvoj nevladnih organizacij). Sicer se lahko po Društvene strani Ana Beno, Tita Porenta* SREČANJE Z RUDARSKO DEDIŠČINO ZABUKOVICA-LIBOJE Griže, 12. februar 201 1