glasilo GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE GIP INGRAD CELJE LETO XXIX - ŠT. 7-8 r- 19. AVGUST 1987 Za celjski občinski praznik smo predali namenu podvoz na Kersnikovi ulici, ki so ga delavci TOZD GO Celje zgradili v težkih pogojih ni kratkem roku, v zadovoljstvo Investitorja. Foto Vlil Šuster Tekoče razvojne naloge Kako gospodarimo v zaostrenih razmerah Sektor Priprave procesov deluje v sklopu Delovne skupnosti skupne službe Ingrad v sedanji obliki že dve leti. V sektor so združene službe: Razvoj, Investicije, Tehnologija in Kontrola. V tem zapisu bi predstavil razvojne naloge in njih izvajanje. Uvajanje računalniškega projektiranja In obdelave pri ponudbah In Izvajanju našega montažnega sistema (nosilec naloge je Dušan šti-herl, dipl. gr. ing.). V tretjem nadstropju poslovnega centra Ingrad je bil v aprilu letos instaliran grafični sisitem S 25 firme CAL-COMP iz ZDA. To je samostojni iterativni grafični sistem z dvema delovnima postajama in pripadajočimi perifernimi enotami: ploterjem, matričnim printerjem in alfa-numeničnimi terminali. Poleg strojne opreme smo instalirali tudi programsko opremo, ki ob primerno izdelani banki podatkov omogoča kompletno izdelavo arhitektonskega dela projekta s popisi. Izdelali smo banko podatkov težkega montažnega sistema Ingrad, tako da je možno sedaj izdelati na sistemu arhitektonski del projektne dokumentacije in takoj dobiti tudi specifikacijo vseh montažnih elementov, ki so bili uporabljeni pri pro- jektiranju objekta. Ta specifikacija je direktno uporabna za nadaljnje delo v kal-kulacijskem paketu, ki je že instaliran na Deltinem računalniku v avtomatski obdelavi podatkov. Oba sistema sta (Nadaljevanje na 2. strani) Rezultati polletnega gospodarjenja v delovni organizaciji so pred nami. Odkrito moramo spregovoriti o njih In se še zavzetneje spopasti z razmerami, ki nas vse bolj tlačijo na rob uspešnega gospodarjenja. Res je, da so rezultati zaradi viška gradbene sezone na prvi pogled boljši, kot ob prvem četrtletju, vendar pa je tudi res, da se ne spomnim tako neperspektivnih in kritičnih podatkov ob polletju, kot so letos. Poskušajmo ugotoviti, kateri zunanji In notranji pogoji predvsem negativno ali najpomembneje vplivajo na gospodarjenje v posameznih temeljnih organizacijah In v delovni organizaciji. Podatki takolmenovane majske analize ali uradnega poročila Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije o Izvajanju družbenega plana za obdobje 86—90 govorijo za tekoče leto, da se učinkovitost gospodarjenja v jugoslovanskem merilu ne Izboljšuje, da je nekaj bolje v slovenskem prostoru. Tako stanje vpliva predvsem na skromnejšo perspektivo naložbene dejavnosti, od katere obsega je najbolj odvisna naša uspešnost. Ugotavljamo, da je bilo padanje Investicijske aktivnosti že v letu 1986 In da se predvideva obseg Investicij v tekočem letu v približno enakem deležu v družbenem proizvodu, to je samo 17 odstotkov. Poleg tega je tudi potrjeno dejstvo, da Imamo vse manj velikih investicijskih gradenj, razen nekaj izjem, In da je vse več manjših Investicijskih vlaganj, največ v prenove že obstoječih objektov. To vse težko pritiska na gradbeništvo In zato še naprej beležimo največje padanje akumulacijske sposobnosti, med vsemi panogami gospodarstva. Investitorji se tudi uspešneje prilagajajo funkcioniranju gospodarskega sistema z vse večjim delom vnaprejšnjih plačil za Investicijo, kar pogojujejo s flksnostjo izdelavne cene. Tako rlzlko trlštevilčne Inflacije nosijo Izvajalci In seveda predvsem negativne efekte prepočasnega obračanja sredstev. Vse to se v naši delovni organizaciji čuti pri gospodarjenju, v nekaterih temeljnih organizacijah pa že kar boleče. še bolj pomembno od teh ugotovitev Je, da se bodo slabši rezultati poslovanja odražali direktno na zmanjševanju osebnih dohodkov. Temeljna organizacija ali delovna organizacija, ki je v Izgubi ali pa Ima motnje pri poslovanju, bo lahko Izplačevala 80 odstotkov osebnega dohodka preteklega leta, povečanega za odstotek povečanih življenjskih stroškov ali Inflacije v celotni Jugoslaviji. To pa je bistveno manj, lahko tudi do 50 odstotkov od tekoče Izplačanih osebnih dohodkov. To sta glavna pogoja, ki poleg novega obračunskega zakona oblikujeta razmere, znotraj katerih se delovne organizacije s področja gradbeništva različno uspešno prebijajo Iz meseca v mesec. Kot je razvidno iz Informacije o polletnem poslovanju v DO GIP Ingrad, so tudi pri nas med temeljnimi organizacijami velike razlike. Nedvomno vpliva več dejavnikov hkrati, da so nekatere temeljne organizacije že kronične bolnice. Med gradbenimi temeljnimi organizacijami sta to GO Ljubljana In GO Žalec. Tema dvema temeljnima organizacijama je bila že ob prvih rezultatih, ob trimesečju, posvečna največja kadrovska In poslovna skrb, vendar bistvenega Izboljšanja ni, da bi lahko brezskrbno gledali naprej. Če ne bomo resnično povečali poslovne učinkovitosti, bomo Imeli nedvomno negativne posledice ne samo znotraj temeljnih organizacij z Izgubo, ampak v celotni delovni organizaciji. Franc Berginc Ob praznovanju 40. obletnice SGP Konstruktor Maribor podeljuje PRIZNANJE delovni organizaciji GIP Ingrad Celje za dolgoletno In uspešno poslovno sodelovanje. Ob praznovanju jubileja 50 let obstoja SOUR metalne Industrije »Utva« Pančevo podeljuje PRIZNANJE S PLAKETO delovni organizaciji GIP Ingrad Celje za večletno uspešno poslovno sodelovanje In prispevek k razvoju njihovega kolektavi. —0— »Sigma« Zabukovica ob svoji 30-letnlci podeljuje PRIZNANJE S PLAKETO delovni organizaciji GIP Ingrad Celje za večletno uspešno sodelovanje. Stanovanjski bloki v šiški, Imenovan Zlgurat, so zgradili delavci TOZD GO Ljubljana. Foto Vlil Šuster [Nadaljevanje s 1. strani) med seboj že fizično povezana. V pripravi je programski paket za risanje armaturnih načrtov prefabriciranlh armiranobetonskih elementov, s katerim bo mogoča avtomatska izdelava armaturnih načrtov elementov našega montažnega sistema in izvlečkov armature na računalniku. (Ta paket izvajata kot projektno nalogo mag. Dejan Žlajpah, dipl. gr. ing. in Samo Černelič, dipl. gr. ing. v sodelovanju s FAGG.) Prvi testni rezultati so že vidni. Nadaljnje delo je u-smerjeno v izdelavo pravil armiiranja za vsak tip montažnih elementov posebej. Pričakujemo, da bo v začetku prihodnjega leta program v redni uporabi. Delavci projektive istočasno izdelujejo banko podatkov za ostale »elemente«, ki se uporabljajo v arhitektonskih načrtih (zidovi, okna, vrata, notranja oprema ...). Preko sistema S 25 smo terminalsko povezani tudi z Univerzitetnim računalnikom DEC v Ljubljani, kar nam o-mogoča dostop do programske opreme, ki je instalirana na tem računalniku s strani FAGG in je namenjena za pomoč pri izdelavi statičnega izračuna gradbenih konstrukcij in še posebej hal težkega montažnega sistema Ingrad. Priprava tehnične dokumentacije za adhezijsko prednapenjanje elementov v TOZD IGM Medlog (nosilec naloge je Tomaž Klančnik, dipl. gr. ing.) Za nalogo adhezijsko prednapenjanje je do zdaj zbrana potrebna strokovna literatura in opravljena študija le te. Skupno s predstavniki TOZD IGM smo si ogledali proizvodnjo v obratih ABK Gorica in Stavbar Maribor, kjer je prednapeta proga že zdelana, in opravili razgovore z dobavitelji opreme in kalupov za prednapete elemente. Ing. Klančnik je izdelal statične idejne študije za prednapete strešne nosilce razpetine do 30 m in za prednapete etažne nosilce za večje obremenitve s sodelovanjem tlačne plošče. Predhodna dela so v zaključni fazi, za nadaljnje delo pa js predvidena projektna naloga. Razvoj montažnega sistema za usmerjeno individualno gradnjo (nosilec naloge je Elza Črepinšek, dipl. ing. arh.) Izdelane so bile idejne zasnove za montažne individualne stanovanjske hiše in rešitve montažne konstrukcije. Sistem je bil predstavljen na sejmu gradbeništva v Gornji Radgoni pod nazivom »SOLARNE ENOTE« in je bil nagrajen s srebrno plaketo. Po Bojan Okrogar, dipl. gradb. ing., ki Je avtor tega sestavka, je direktor sektorja Priprave procesov od junija 1986. leta. predstavitvi smo pristopili h konkretni študiji za zazidalni kompleks Ostrožno in Podutik pri Ljubljani, V juniju pa smo v PC Ingrad sistem predstavili tudi predstavnikom občine Celje in projektantom iz Ljubljane. Nadaljnje delo je usmerjeno v pridobitev lokacij za izgradnjo. Uvedba novega LMD (lahki montažno-demontažni) sistema za področje turizma In manjše objekte Infrastruk- V gradnji proizvodna hala z montažnim sistemom Ingrad za Minervo Žalec ture (nosilec naloge je Elza Črepinšek, dipl. ing. arh.) Ta naloga se izvaja kot projektna naloga. V marcu smo večino časa porabili za predstavitev sistema na tržišču z izdelavo nekaj ponudbenih projektov: sanitarni vozel Lučko, bungalovi Pelješac, Budva in za predstavitev na sejmu v Gornji Radgoni. Za ta sejem smo izdelali vse razstavne panoje, načrte za makete, risbe za prospekt LMD sistema za turizem in dokumentacijo za prijavo novega sistema v ocenitev. Sistemu LMD, kot smo že poročali, je bila na razstavi v Gornji Radgoni podeljena zlata plaketa. V aprilu in maju smo intenzivno pripravljali delavni-ške načrte za elemente sistema LMD in projekt sanitarne enote s statičnim izračunom >in armaturnimi načrti. Izdelani so delavniški načrti za bungalove z zaprto šeste-rokotno zasnovo z dvema različnima naklonoma strehe. Sedaj je težišče dela na intenzivnih pripravah za u-vedbo proizvodnje. Prevzeli smo nove kalupe, pregledali armaturo in dimenzije. Izdelani so že tudi prvi prototip- ni elementi, ki se bodo te dni zmontirali na začasni lokaciji v IGM Medlog. Pristopili smo tudi k sistematizaciji in šifraciji sistema, kar nam bo služilo kot osnova pri računalniški bazi po- Spremembe In dopolnitve zakona o celotnem prihodku, ki so začele veljati s 1. Julijem letos določajo, da morajo OZD svoje samoupravne akte s področja razporejanja dohodka In čistega dohodka ter delitve sredstev za OD, uskladiti z družbenim dogovorom In sporazumom dejavnosti najpozneje do 25. septembra letos. Zaradi teh določb zakona je strokovna služba v Delov- datkov in pri projektiranju konstrukcij LMD sistema. Vzporedno s temi novimi nalogami smo izpopolnjevali tudi obstoječi montažni sistem in izvajali tekoče naloge po potrebah. ni skupnosti skupne službe pripravila za Javno razpravo teze osnutkov SaS In pravilnikov po TOZD In za DSSS. Javna razprava se Je praktično že pričela s 27. julijem in naj bi trajala vse tja do 3. septembra 1987, ko naj bi se izdelal dokončni predlog, oziroma upoštevale dopolnitve iz razprave In razpisal referendum. Ta je predviden za 18. september 1987. —mj V teku javna razprava Do 25. septembra moramo uskladiti Interne akte o delitvi s samoupravnimi akti In družbenimi dogovori o dohodku V Celju se novo poslovno središče »Srce« vse bolj nazlra h končni podobi. Dokončali smo nov objekt v tem kompleksu za poslovne prostore Zavarovalne skupnosti Triglav, prikazan na posnetkih z raznih zornih kotov. Izvajalec del: TOZD gradbena operativa Celje. Foto: Vili Šuster INFORMACIJA O POSLOVANJU V DO GIP INGRAD V OBDOBJU JANUAR— JUNIJ 1987 Nič optimizma v rezultatih poslovanja Nestabilnost v pogojih gospodarjenja, ki jo je v letošnjem polletju spremljala visoka inflacija, je v marsičem vplivala na neracionalno odločanje in na kvaliteto gospodarjenja. Znano je, da inflacija sproti razvrednoti rezultate dela in tudi zaslužke delavcev. Ker ima direkten vpliv na gibanje življenjskih stroškov, sama po sebi sprošča uravnilovske težnje. To pa povzroča veliko težav odgovornim delavcem, saj je vedno težje v naših pogojih življenja in dela ustvariti odvisnost osebnih dohodkov od rezultatov poslovanja. V takih gospodarskih raz-razmerah je bil uveljavljen nov obračunski sistem, katerega temeljni namen je ohranitev realne vrednosti družbenih sredstev z revalorizacijo sredstev in njihovih virov do stopnje inflacije v posameznem obračunskem obdobju. V obdobju januar—jun'j 1987 se je položaj v gradbeništvu še poslabšal. Podobno kot v preteklih letih so se ponovno poglabljale razlike med panogami in protislovja znotraj gradbeniške dejavnosti. To pa se je posledično odražalo na slabši akumulativnosti temeljnih organizacij. Pomemben vzrok za neugodno stanje je poleg pomanjkanja dela tudi v samem mehanizmu gospodarskega sistema, ki ne upošteva specifičnosti v gradbeni dejavnosti. Menimo, da bi ta specifika morala biti vgrajena v sistem ekonomske politike. Tako bo na primer nov obračunski sistem z uveljavitvijo drugega dela sprememb po 1. 7. 1987 še dodatno vplival na zmanjšanje stanovanjske izgradnje. Tako bodo dani pogoji za nastanek novih problemov in zastojev v gradbeni proizvodnji, kar bo povzročilo agonijo po preživetju v tistih TOZD, ki so pretežno vezane na to vrsto gradnje. Probleme vidimo v tem, da se bodo sredstva vzajemnosti izločala šele po opravljenem zaključnem računu in ne mesečno v obliki akontacij kot je bilo to do sedaj urejeno. V pogojih visoke inflacije je razumljivo, da bo na razpolago za razreševanje stanovanjskih vprašanj znatno manj sredstev. Če gledamo širše bo s tem usahnil reden vir sredstev, ki je po stari zakonodaji zagotavljal polovico vse stanovanjske akumulacije. Naslednji problem, ki bo zavrl stanovanjsko izgradnjo je v tem, da bo uvajanje realnih obrestnih mer v stanovanjskem gospodarstvu izenačilo stanovanjske kredite s poslovnimi. To pa bo zagotovo vplivalo na velikost izgradnje stanovanj v prihodnjih letih. Nov obračunski sistem je izrazito posegel na področje politike oblikovanja obresti in kreditov. Obračunski sistem izenačuje avanse in o-brestovanje le-teh v gradbe- ništvu z ostalimi predujmi gospodarstvu. Avansi v gradbeništvu pa so bili za razliko od ostalega gospodarstva z izjemo ladjedelništva vedno v funkciji proizvodnje in so se zato dajali strogo namensko. V zadnjih letih smo z njimi nadomeščali izpad pri dohodku zaradi podraži- Franc O rti, dipl. oec. je pomočnik gl. direktorja za finančno področje tev materialov glede na dogovorjene fiksne cene v pogodbah. Nov obračunski sistem pa je gradbenikom še posebej otežil izkazovanje rezultatov z zapleteno administrativno improvizacijo revalorizacije avansov. Večajo se težave tudi na področju kadrovanja. Sproščajo jih neurejeni in včasih protislovni pojavi v naši družbi, ko gre za distribucijo dejanske moči, za probleme odnosov med upravljanjem in vodenjem, za neperspektivnost v gradbeni stroki in seveda za nestimulativne o-sebne dohodke. To pa je slabo za prihodnost delovnega kolektiva, ki mu družba že itak z restriktivno politiko otežuje normalno gospodarjenje. Rezultati poslovanja v obdobju Januar—Junij 1987 Rezultati poslovanja, doseženi na ravni delovne organizacije GIP »Ingrad« Celje v letošnjem prvem polletju, kažejo, da se gibljejo osnovne finančne kategorije kljub spremembam v obračunskem sistemu na zelo visoki nominalni ravni, v primerjavi z enakim obdobjem v lanskem letu. Na to je vplivala inflacija, ki je bila v tem obdobju rekordna in je že kmalu po novem letu postala trište-vilčna. Zaradi kriznega stanja kot posledice inflacijskih razmer je tudi v naši delovni organizaciji prihajalo občasno do napetosti, ki so izhajale predvsem iz občutka neučinkovitosti dela in upravljanja. Končni odraz takega stanja so doseženi poslovni rezultati, ki nikakor niso optimistični. Po uspešnosti poslovanja razvrščamo naše temeljne organizacije v tri skupine. Na prvem mestu so TOZD, ki so uspele začasno razporediti sredstva za vse predpisane sklade. To so: GO Slovenske Konjice, GO Laško, GO Šentjur, Gradbeništvo Roga- vška Slatina in Projektivni biro. Sledijo TOZD, ki so oblikovale sredstva za sklade samo delno, predvsem za rezervni sklad, nekatere izmed njih pa so oblikovale tudi sklad skupne porabe — stanovanjski in splošni del. Take TOZD so: GO Celje, IGM Medlog, Proizvodni obrati, Lesni obrati, Mo biti a, Mehanizacija iin Prevozi. V zadnjo skupino pa razvrščamo TOZD GO Žalec in GO Ljubljana, ki sta v obravnavanem obdobju izkazale izgubo. Celotni prihodek je v obračunskem obdobju januar— junij znašal 29 milijard in 68 milijonov din. Povečanje je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem 113%, letni plan je dosežen z 42 °/o. Po doseženi rasti med posameznimi vrstami stroškov izstopa amortizacija, ki je zaradi uporabe novih predpisov za 148% višja od lanskoletne. Zaradi visokih nominalnih vrednosti posameznih stroškov, pa preseneča ugotovitev, da so porabljena sredstva znižala svojo udeležbo v strukturi celotnega prihodka od doseženih 79 % v lanskem prvem polletju na 76 % v letošnjem enakem obračunskem obdobju. Na velikost materialnih stroškov in sploh na rezultate poslovanja je zelo vplival nov obračunski sistem s svojimi kompliciranimi rešitvami na področju revalorizacije zalog ter porabljenih zalog materiala, drobnega inventarja, prodanega materiala in amortizacije. Skupna obremenitev stroškov iz naslova učinkov revalorizacije znaša na ravni Ingrada 2 milijardi in 736 milijonov din. Vse kaže na to, da na osnovi doseženih razmerij znotraj celotnega prihodka ni mogoče več z gotovostjo presojati ali je bilo doseženo izboljšanje v strukturi porabljenih sredstev odraz gospodarnosti poslovanja s surovinami in materiali, ali so k temu prispevale spremembe v strukturi del v gradbeni ope-rativi in IGM ter nazadnje koliko so k temu pripomogli »defekti« sedanjega obračunskega sistema. Dohodek kot temeljna e-konomska kategorija je bil dosežen v višini 6 milijard in 843 milijonov din. Povečanje je v primerjavi z enakim obdobjem v lanskem letu 103 % in se približuje doseženi stopnji inflacije v tem obdobju. V obračunskem obdobju januar—junij so obveznosti iz dohodka ponovno izkazale višjo nominalno rast kot je bila dosežena pri dohodku (indeks 257). To pomeni, da so vse vrste družbene režije zajemale iz dohodka gospodarstva več kot bi bilo primerno glede na novo ustvarjeno vrednost. V tem obdobju se je izredno povečala nelikvidnost ne samo v Ingradu, ampak tudi v drugih gospodarskih delovnih organizacijah. Kaže se kot posledica ukrepov e-konomske politike, na podlagi katerih se zaostruje finančna disciplina gospodarstva in bank (zaostrili so se zlasti kriteriji, ki določajo likvidnost bank). Letos je tudi spremenjena metodologija določanja realnih obrestnih mer. Tako se usklajuje e-skontna stopnja Narodne banke Jugoslavije z doseženo stopnjo inflacije ob začetku vsakega trimesečja. Na osnovi teh opredelitev so se obrestne mere na začetku drugega trimesečja bistveno povečale in so znašale 98 %. Čisti dohodek je dosežen na ravni delovne organizacije v skupnem znesku 3 milijarde in 989 milijonov din in je v celoti razporejen za bruto osebne dohodke. Ustvarjene akumulacije v znesku 615 milijonov dinarjev je za 110 milijonov premalo, da bi nadomestila izkazano izgubo. OD pa smo izplačevali v povprečju za 217 indeksnih točk več kot v enakem obdobju lani. V Uradnem listu SFRJ, št. 72/86 sta izšla Zakon o ce-letnem prihodku in dohodku ter Zakon o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela, njune spremembe in dopolnitve pa so bile objavljene v uradnem listu SFRJ, št. 42/87. Spremembe Zakona o celotnem prihodku se nanašajo na področje dohodka, obveznosti iz dohodka, osebnih dohodkov in izgube. Spremembe Zakona o sanaciji pa urejajo zlasti možno višino izplačevanja o-sebnih dohodkov v primeru nelikvidnosti, motenj v poslovanju in izgube v poslovanju. Zakon o celotnem prihodku med drugim določa, da je potrebno uskladiti Samoupravne sporazume organizacij združenega dela s področja delitve dohodka in sredstev za osebne dohodke z določili družbenega dogovora in sporazumom dejavnosti. Komisije udeležencev družbenega odbora, ki so u-stanovljene po občinah, dajejo pisna soglgsja (mnenja) o usklajenosti samoupravnih splošnih aktov z družbenim dogovorom. Na ravni delovne organizacije smo že pridobili pozitivno mnenje o usklajenosti planskega akta z družbenim dogovorom. Olga Logar Promet po Kersnikovi ulici v Celju bo odslej s podvozom varnejši. Foto: Vili Šuster Stran 4 Otvoritev dvoetažne blagovne hiše »Savinjka« je bil slavnostni dogodek za mesto Žalec Marjan Dimnik In Adolf Kregar iz TOZD Lesni obrati sta odgovorna za tesarski obrat TOZD GO Žalec Adaptacija in dograditev hotela Trakoščan Zaradi pomanjkanja dela na področju, ki ga pokriva TOZD GO Žalec, smo bili prisiljeni prevzeti adaptacijo hotela v Trakoščanu, skoraj 80 km daleč od sedeža temeljne organizacije. Z delovno organizacijo Corning iz Varaždina smo sklenili pogodbo v septembru lani. Predračunska vrednost pogodbenega dela je znašala okoli 970,000.000 din, dela pa smo se obvezali dokončati v 138 delovnih dneh. Vendar smo ta rok ne- koliko podaljšali, ker so bile zakasnitve ob pričetku dela zaradi povečanega obsega nekaterih del, spremembe projektov v teku gradnje in sočasnega obratovanja dela hotela do novega leta 1987. V veliko zadovoljstvo investitorja nam je kljub temu u-spelo, da je hotel sprejel prve goste že 9. maja letos. Dela smo opravili zelo hitro, čeprav so potekala v izredno neugodnih zimskih razmerah, praktično neprekinjeno po 12 ur dnevno. Na gradbišču je delalo tudi po 60 gradbenih delavcev, v konicah pa je to število preseglo 110. Celotna organizacija je obsegala ojačanje betonske plošče nad obstoječim kegljiščem in nadzidavo novega hotelskega dela z 48. sobami. Ta del je bil tudi kompletno opremljen in funkcionalno povezan z obstoječim objektom. Hotelski objekt »A« je bil kompletno adaptiran, tako da je hotel pridobil 24 dvoposteljnih sob s sanitarijami v vsaki sobi, obnovljeno fasado, pritikline v kleti, kompletno nove instalacije in kanalizacijo ter opremo. ' Restavracijski prostori, kuhinja in kongresna dvorana ter recepcija v >>B« objektu hotela, so obratovali če za novoletne praznike, potem je sledila kompletna prenova vseh prostorov s pripadajočo opremo, istočasno je bila dograjena še nova zajtrkovalnica in prekrita celotna streha z zamenjavo kleparskih izdelkov. Hotel je delno spremenil zunanji videz, medtem ko je njegova notranjost po adaptaciji popolnoma drugačna. Tako smo v zelo kratkem roku opravili veliko zahtevnega dela, ker so se v glavnem vrstile adaptacije, pri katerih ni mogoče vsega vnaprej rešiti s projekti. Z dobro koordinacijo znotraj delovne organizacije in s kooperanti, ki so izvajali nekatera obrtnoiinstalaoijska dela, pa nam je to v celoti uspelo. TOZD GO Žalec je z dokončanjem tega objekta ponovno dokazal, da je usposobljen za izvajanje zahtevnih del v izredno kratkih rokih, tudi zunaj svojega normalnega delovanja. Marjan Kotnik Dograjen spalni trakt hotela Trakoščan Nova hotelska zajtrkovalnica TOZD GO Laško: prenova in dograditev marketa Merx v Laškem. Foto: Vili Šuster Nov market Voglajna za »Center« ob Teharski c. 9. KULTURNO SREČANJE GRADBENIH DELAVCEV 36. ŠPORTNE IGRE GRADBINCEV Kvartet Ingrad je prepeval na otvoritvi PRIJATELJI Počasi vstajajo iz mraka, bližajo se mi korakoma, postopoma trgajo pajčolan z moje duše, in odkrivajo moje srce, poskušam se braniti, a ko končno razprem roke v prijateljski objem, morajo dalje. Dušan Poropat ob svoji sliki. Na likovni razstavi v Titovem Velenju so še sodelovali Branko Hrovat In Franc Klemen s slikami ter Vili Šuster s fotografijo Prepričljiva zmaga naših športnikov 1. Ingrad 2C5, 2. Pionir 169, 3. Gradis 166 točk... V namiznem tenisu moški prvi, ženske druge V šahu prvi... V streljanju tretji... V odbojki tretji... Počasi izginjajo v mraku, korakoma odhajajo, njihovi obrazi bledijo, vračajo mi moje srce, zopet se odenem v pajčolan, prekrižam roke na prsih, in čakam, da se iz megle tiho prikažejo drugi. Ko bodo odšli vsi prijatelji, v temno noč spominov, bom ostala sama, enaka, nespremenjena, na istem mestu ... S to pesmijo je Biža Krivec sodelovala na kulturnem srečanju. V kegljanju moški prvi po nekaj letih ... V malem nogometu Je drugo mesto uspeh Po razglasitvi rezultatov skupni posnetek. Veseli In ponosni so zmagovalci: Foto Vlil Šuster Prehodni kristalni pokal bo še nadalje v Ingradu. Veliko zaslug Imata podpredsednik ŠD Ingrad Anton Aškerc In sekretar Franci Ramšak. Še tako naprej,.. 13. PROIZVODNO TEKMOVANJE GRADBENIKOV Ingradu tretje mesto Naši odrarjl so najboljši v Sloveniji Žerjavovodji sta osvojila drugo mesto Zelezokrivca sta bila letos sedma Zidarja četrta, za las ob bronasto kolajno Tesarja sta bila osma. Foto: Vlil Šuster Ustanovitev aktiva komunistov Smo v krizni situaciji, ko mrzlično iščemo načine in metode dela, da bi presegli to stanje in zopet spodbudili delovne ljudi in občane v kakršnokoli aktivnost. Ker naj bi bila ZK v naši družbi še vedno osnovna idejna sila, leži na njej realizacija večine teh nalog. To pa še zdaleč ni lahko, saj je tudi velik del članstva te družbenopolitične organizacije zapadel v popolno neaktivnost. Iz tega nismo izvzeti niti mladi člani ZK. V gradivu za idejni plenum ZKS je poudarjeno, da večina mladih zaradi svojega specifičnega položaja in vloge v družbi ter številnih eksistenčnih vprašanj, s katerimi se ubada, še težje in bolj dramatično doživlja posledice krize. Zato je delo komunistov med mladimi postalo izredno zahtevno. Mladi konkretnih razmer, pri katerih nismo sodelovali in jih tudi nismo soustvarjali, in v katerih ne vidimo zagotovila za svojo socialno varnost in prepričljivo persepkti-vo, ne moremo sprejeti za svoj ideal, niti ne kot objektivno nujno in možno stanje. Želimo si ga spremeniti v skladu z našimi temeljnimi družbenimi usmeritvami in hkrati s tem dati svoj prispevek k oblikovanju socializma in zanj prevzeti tudi svoj del odgovornosti. Ho kongresih mladinske organizacije v Novem mestu in v Krškem, ki sta s svojo temeljno usmeritvijo vnesla v naše družbenopolitično življenje idejo prenove organiziranih subjektivnih sil, je v zadnjem oodobju v javnosti nastal vtis, kot da bi se ta usmeritev začela zamegljevati. Glavni javni poudarki so bili namenjeni neskončnim in tudi po učinku pretežno brezplodnim razpravam o civilni družbi, o služenju vojaškega roka, o načinu obeleževanja dneva mladosti in štafeti, o verbalnem deliktu in represiji; pri tem pa zaradi osamo-svojenosti mladinskih medijev, ki zaradi dosežene bral-nosti in odmevnosti v glavnem krojijo predstavo o mladi generaciji, ni bilo vedno mogoče opredeliti kaj je politika organizacije in kaj politika redakcij samih. Ob upoštevanju dejstva, da je danes slovenski in jugoslovanski prostor javnega političnega delovanja prepražen tudi s podtikanji, napihovanji, zlonamernostmi in zamolčevanjem konstruktivnega dela, vendarle tudi vodstva mladinske organizacije nosijo svoj del odgovornosti za to, da je subjektivnim silam mlade generacije v Sloveniji pripadla podoba trmoglave in nerazumne mladinske organizacije. Po drugi strani pa komunisti z lastno kritično vlogo prevzemamo odgovornost za argumentirano zavračanje i- dejno nesprejemljivih pobud ali ponujenih rešitev, pa tudi odgovornost za jasno in ne-sprenevedano podporo tistim zamislim in pobudam, ki imajo družbeno interesno legitimnost in napredno vlogo pri našem nadaljnjem socialističnem razvoju. To pa velja tudi za pobude in rešitve, ki jih nakazuje slovenska mladinska organizacija. V ZSMS bi morali ravno člani ZK predstavljati idejno jedro, vendar je skoraj pravi- lo, da le redkokdaj kažejo več pripravljenosti za delo kot ostali mladinci. Tudi v naši delovni organizaciji se srečujemo s temi problemi. Z željo, da bi povezali mlade člane ZK in jih aktivno vključili v delo ZSMS GIP Ingrad, smo se odločili ustanoviti Aktiv mladih komunistov. Njegovo ustanovitev so narekovali še naslednji razlogi: — pogosto so se pojavljale pritožbe, da v določenih 00 ZK zaradi njihovega nezadovoljivega delovanja mladi ne morejo ustvarjalno delovati, — specifičnost reševanja in gledanja določenih problemov v družbi z vidika mladega človeka, — zaradi potrebe po dodatnem znanju in idejnopolitičnem usposabljanju, kot pogoju za naše uspešno in enakopravno vključevanje v reševanje in razumevanje družbenih problemov. Na ustanovnem sestanku, 25. junija letos, smo sprejeli program Aktiva mladih komunistov in izvolili sekretariat v sestavi: Jože Komerički, Darinka Rajh, Davorin Čmak in Janja Romih. Za predsednika smo izvolili Mirana Ro-škariča. Organizirani v aktiv mladi upamo, da se bomo lažje in bolj organizirano vključevali v razprave o vseh aktualnih dogajanjih, kot tudi v pravkar začeto akcijo prenove ZK, v kateri mladi vidimo še posebej veliko možnosti. S pospešeno aktivnostjo, ki se mora kazati tako pri vsakdanjem delu kot tudi v družbenopolitičnem delovanju, pa si želimo vrniti tudi vsaj delček u-gleda, ki smo ga člani ZK i-meli pred leti. Janja Romih IGRE MLADOSTI Prehodni pokal v GO Celje V zadnjem glasilu smo objavili razpis za »Igre mladosti 87«, sedaj pa vam posredujemo rezultate. Po panogah so se uvrstili:: Mali nogomet — IGM Medlog, Mehanizacija, Gradb. Rogaška Slatina, Kegljanje — Prevozi, Mehanizacija, GO Ljubljana. Namizni tenis — DS Skupne službe, Projektiva, GO Šentjur. Odbojka — GO Celje, Lesni obrati, DS Skupne službe. Vleka vrvi — IGM Medlog, Mehanizacija, Prevozi. Streljanje — GO Celje, DS Skupne službe, Proizvodni obrati. šah — GO Celje, Proizvodni obrati, IGM Medlog. V skupni uvrstitvi je prvo mesto osvojila GO Celje, drugo IGM Medlog in tretje mesto Mehanizacija. Tako je prehodni pokal od lanskoletnega zmagovalca — TOZD Mehanizacija prešel v TOZD GO Celje. Interne igre, oziroma srečanje športnikov Ingrada so za nami, mi pa kljub temu nismo in ne smemo biti s tem zadovoljni. Ugotavljamo, da na teh srečanjih ni množičnosti in da bo v prihodnje potrebno uvesti nekaj novosti, ki bodo k sodelovanju pritegnile čimvečje število zaposlenih. Dogaja se tudi, da se ekipe prijavijo, na dan tekmovanja pa iz neopravičenega razloga ne sodelujejo. Zato smo se odločili, da bomo pri K ZSMS imenovali odbor za pripravo naslednjih iger, ki bo skupaj s ŠD preanallziral dosedanje igre in pripravil dopolnitve v tem smislu, da jih naredimo zanimive in privlačne za naše ljudi. Zdenka Šmarčan Gradbeništvo je trdo delo... V izobraževalnem programu, ki ga je z natečajem sprova-jalo Splošno združenje gradbeništva in IGM Slovenije v šolskem letu 1986/87, finalni del pa ob priložnosti sejma v Gornji Radgoni, pod geslom »Gradbeništvo in njegova skrb za kadrovsko reprodukcijo«, objavljamo prvonagrajeni spis učenke 8. razreda COS Ribnica na Pohorju, Darje Urbanc. Moj stari stric, babičin svak, je zidar. Živi v lepem kraju pri Mariboru, kjer stoji hiša ob hiši. Samo pozimi je doma in plete košare, druge letne čase zida od zore do mraka. Hišo zgradi od temeljev do strehe. Kaj vse zna in zmore? Teše tudi les, da napravi »špirovce« in trame za ostrešje. V širokih ramenih in žuljavih rokah ima pravo moč za takšno delo. Bilo mi je 12 let, ko sem nekaj dni bila pri njem in teti. »Darja, jutri greš z menoj! Boš šla?«. »Kam?« »Tja čez travnik. Vidiš tisto staro hišo? Moram jo popraviti ali renovirati, kot rečejo danes.« Drugi dan je stric že zgodaj začel. Ko sem prišla dobri dve uri za njim, je stari hiši že izbil trhla okna, da je bila podobna revnemu slepcu. Stric pa je bil ves prašen, a dobre volje in oči so mu kar žarele, ko je dejal: »To bo pravi cukrček, tale hiša! Veš, jaz imam načrt kar v glavi, nekateri pa brez njega ne znajo delati«. »Kakšen je ta načrt?« »To je pač na listih narisana hiša. Za novo hišo je res potreben, za tole pa i-mam jaz boljšega tu notri«. In se je potrkal po čelu. »Saj ti verjamem, stric. Moja mama je tudi rekla, da si ti pravi mojster. V kakšno šolo si pa hodil?« »Tri leta sem se učil takole med zidarji, vmes pa nekaj mesecev letno še v obrtni šoli v Mariboru. Danes je srednja gradbena šola, pa še visoka. Iz prve pridejo gradbeni tehniki, iz druge pa inženirji. Tisti res veliko vedo. Povem ti, da sem zidal hiše gradbenim (inženirjem. Ja, res je, res! Glej! Vidiš?« In pokazal je široke kot podplat trde dlani. »Saj ne moraš zidati, če nimaš takšnih rok. Jaz sem pač rojen zidar. Poglej! Vzamem opeko, pogledam, če je dobra, če ne jo prelomim na pol«. Takrat je udaril s kladivom po opeki, ki jo je držal v roki, da se je razpolovila, kot bi prerezal sir. Pa še tisti polovici je preklal in jih zatlačil za okenski podboj. Potem je s kelo vrgel zraven še malto, da mu je nekaj pik priletelo na ob- raz in vrat. Menda še čutil ni, ker si je samo kapo malo poravnal in delal dalje. »Si videla? Če nekaj rad delaš, te roke ubogajo.« »Tebi stric, torej ni žal, da nisi gradbeni inženir?« »kje pa! Če bi še enkrat prišel na svet, bi bil zidar. Saj sem res najrajši na zidarskem odru. Ko rečem — malto, se mi zdi, da sem kralj?« Pa ni rekel, ampak zakričal, da se je v prazni sobi odbilo od sten kot grom, medtem pa je že gledal in iskal pravo opeko v samokolnici. Klepetala sva in delala in bil nama je kratek čas. Potem je teta prinesla kosilo. »Joj, kakšna pa si Darja? Umazala si obleko, ker nisi vzela predpasnika!« Pogledala sem sebe, potem strica in še »prima« se mi je zdelo, da sem mu bila vsaj po obleki podobna. Po obilnem kosilu sem strica še bolj občudovala. Še bolj je zdaj delal in govoril. V meni pa je bilo menda nekaj narobe. Rajši bi samo sedela in poslušala. »Pripelji spet malo opeke,« je rekel stric. Tako je šlo za trde teme. Po večerji sem rekla: »Stric, lani si pravil, da boš letos že v pokoju«. »Saj sem. Ampak zidar bom do smrti, ker je to moj hobi. Veš, pozimi že pletem košare, ja, saj jih, ampak zraven pa mislim na zi-darijo in je čisto nekaj drugega«. Globoko in široko se je zasmejal. Moj stari stric je res srečen, ker je zidar. Tudi jaz bi bila, ampak naredila bi čisto drugačno hišo. Tako sem razmišljala v postelji tiste tople poletne noči. To bi bila hiša s sedmimi stolpiči, na vrhu v njih pa spalnice, da bi vsak večer spala v drugi. V globoke kleti bi vodile strme stopnice do prijetno hladnih kokt. Med stolpiči bi bila velika in svetla soba z dolgimi okni od stropa do tal. V njej pa rože in zelenje iz vsega sveta. In hiša bi stala na hribčku, obraščal bi jo bršljan, za družbo pa bi ji bili trije beli lipicanci. »Osedlaj mi konja Orla, ljubi brat! Moram k stricu, ker je bolan«. Sestra mi je pomagala izbrati še prave škornje in bila sem nared. Orel me je lepo vzel na hrbet in ježa k stricu se je končala sredi poti. Ko se je konj pognal, da bi preskočil jarek, sem padla iz njega. »Oh« mi je prišlo iz prsi. »Si imela hude sanje?« je vprašala teta, ko je odprla vrata v sobo. »Ne, nasprotno! Zelo lepo!« Ampak teti in stricu nisem povedala, kako lepo hišo sem naredila v sanjah. Saj bi mogoče stric bil užaljen. Raje sem svojo skrivnost zaupala mami. In ta skrivnost je, da bi postala gradbeni tehnik. Urbanc Darja 8. razred COš Ribnica na Pohorju i' * <* *? * I m ■jjpii fcgajk M 1 ‘jiiF^rr J§fla ■r i Jr#** Izgradnja objekta v Krapinskih toplicah poteka v težkih pogojih, delavci TOZD Gradbeništvo In Iz drugih naših TOZD ne poznajo prostih sobot, Tudi v nedeljah se je gradilo, v mrazu, v vročini, podnevi In često ponoči, kajti rok je kratek. Na spodnjih posnetkih pa sta zgotovljena objekta: poslovno stanovanjski blok v Pregradi In hotel Zagrebški dom v Rogaški Slatini. Foto: Vili Šuster Franc Turnšek upokojen Ingradu je bil zvest do konca. Lani je dobil priznanje za 35 let dela v naši organizaciji. Še bi bil kakšno leto, pa je bil v letošnjem juliju zaradi poškod invalidsko upokojen. Leta 1948. se je začel učiti za tesarja na Gomilskem, dve leti kasneje se je zaposlil, nato napravil delovodsko šolo iim bil inštruktor učencev do poškodbe pred dvema letoma. Najprej je učil vajence, potem učence v gospodarstvu in učence v usmerjenem izobraževanju. Mnogi so »šli« skozi njegove roke, vsem je hotel biti dober učitelj in vzgojitelj. Ti mladi ljudje potrebujejo vzgojitelja. Nekateri nimajo delovnih navad niti pravega odnosa do sodelavcev in nadrejenih, zaradi V juniju je skupna disciplinska komisija GIF Ingrad obravnavala 26 kršiteljev delovne obveznosti. Izrekla je 7 opominov, ostali ukrepi pa so: Javni opomin: VELAGIČ Hasan, neopravičen izostanek z dela 3 delovne dni, TOZD IGM Medlog, TURK Jože, povzročitev materialne škode TO, LESKOVŠEK Bojan, odklonitev dela v podaljšanem delovnem času in s tem povzročitev večje materialne škode, MARKOVIČ Zvone, uporaba vozila brez potnega naloga in povzročitev materialne škode TO, vsi trije TOZD Mehanizacija (vsi trije morajo povrniti tudi povzročeno škodo), TESANO-VIČ Miladin, neopravičen izostanek 2 delovna dneva, VILJAVEC Vinko, neopravičen izostanek z dela 2 delovna dneva, JUHART Peter, neopravičen izostanek z dela 1 delovni dan in v 24 urah ni sporočil, da je v bolniškem staležu, vsi trije TOZD Lesni obrati Gomilsko. Prenehanje delovnega razmerja — pogojno šAJlC Dušan, neopravičen izostanek z dela 5 delovnih dni, GLAVAŠ Duraj, vinjenost na delu in kot posledi- V mesecih maj, junij in julij smo na novo kadrovali 121 delavcev. V istem obdobju jih je odšlo 159. Na delu v Alžiriji ni več delavcev. UPOKOJENI Starostno: Belehar Katarina, roj. 19. 11. 1934, čistilka v DSSS — naselje, delo je združevala od 23. 11. 1951 do 12. 6. 1987, stalno bivališče: Celje, Riharjeva 3/a. Božiček Julijana, roj. 7. 2. 1925, čistilka v DSSS — naselje, delo je združevala od česar hitro pride do konfliktov. Zato je pomembno imeti za učence dobre inštruktorje in to je Franc Turnšek bil. Pogrešali ga bomo. Želimo mu veliko dobrega počutja. Edita Čebela ca grob, neprimeren odnos do sodelavcev in nadrejenih (oba pogojno na 1 leto) — TOZD IGM Medlog, LAVRIN Janez, v vinjenem stanju povzročil materialno škodo (pogojno 1 leto in povračilo škode) TOZD Mehanizacija, TEPlC Boško, neopravičen izostanek z dela 4 delovne dni (pogojno na 10 mesecev) TOZD Lesni obrati. — dokončno prenehanje POTOČNIK Zvonko, neopravičen izostanek z dela nad 30 delovnih dni, KOCA-BER Nedo, neopravičen izostanek z dela 28 delovnih dni, oba TOZD IGM Medlog, TINTAR Stevo, neopravičen izostanek z dela nad 30 de-delovnih drvi, TOZD GO Ljubljana, KOšTOMAJ Rajko in ŠIMENC Mirko, oba TOZD GO Žalec, neopravičen izostanek z dela 9 delovnih dni, RAB Dalibor, neopravičen izostanek z dela 21 delovnih dni, HUDEK Dražen, neopravičen izostanek z dela 8 delovnih dni, MIJlC Rat-ko, neopravičen izostanek z dela 14 delovnih dni, vsi trije TOZD GO Celje (povrniti morajo tudi stroške šolanja), FEKETIJA Božidar, neopravičen izostanek z dela 20 delovnih dni, TOZD Lesni obrati. 20. 9. 1972 do 26. 7. 1987, stalno bivališče: Celje, škvar-čeva 12. Fevžer Marko, roj. 22. 4. 1927, nabavni referent v TOZD IGM Medlog, delo je združeval od 27. 8. 1958 do 26. 6. 1987, stalno bivališče: Celje, Ljubljanska 60. Kličič Ibrahim, roj. 15. 11. 1926, strojnik iz TOZD GO Ljubljana, delo je združeval od 4. 7. 1955 do 19. 6. 1987, stalno bivališče: Ljubljana, Zo-letova 5. Lesjak Anton, roj. 13. 1. 1925, nabavni referent iz TOZD Mehanizacija, delo je združeval od 16. 9. 1969 do 15. 6. 1987, stalno bivališče: Celje, Nazorjeva 15. Mihelj Damjan, roj. 21. 4. 1927, čuvaj iz TOZD GO Ljubljana, delo je združeval od 7. 12. 1953 do 25. 5. 1987, stalno bivališče: Ljubljana, Vlahovičeva 19. Moderc Nežika, roj. 21. 1. 1931, vodja oddelka iz DSSS, delo je združevala od 15. 10. 1947 do 29. 6. 1987, stalno bivališče: Celje, Čopova 6. Novak Karlo, roj. 5. 11.1927, vodja DE iz TOZD PO, delo je združeval od 1. 3. 1954 do 29. 6. 1987, stalno bivališče: Celje, Cesta na Ostrožno. Oberžan Jože, roj. 7. 1. 1926, vodja DE iz TOZD Mehanizacija, delo je združeval od 19. 11. 1952 do 19. 6. 1987, stalno bivališče: Celje, Lopata 8. Obrez Martin, roj. 29. 10. 1924, šofer iz TOZD Mehanizacija, delo je združeval od 9. 2. 1961 do 31. 5. 1987, stalno bivališče: Celje, Teharska 102. Petre Anton, roj. 4. 1. 1927, tesar iz TOZD GO Žalec, delo je združeval od 1. 10. 1952 do 6. 5. 1987, stalno bivališče: Petrovče, Petrovče 68. Poslek Franc, roj. 18. 5. 1927, zidar iz TOZD GO Laško, delo je združeval od 26. 2. 1953 do 19. 6. 1987, stalno bivališče: Celje, PucovaS. Invalidsko: Balek Jože, roj. 7. 10. 1940, delovodja iz TOZD GO Šentjur, delo je združeval od 24. 1. 1964 do 29. 6. 1987, stalno bivališče: Celje, Valvazorjeva 56. Djurič Djuro, roj. 7. 3. 1960, gradbeni delavec iz TOZD GO Šentjur, delo je združeval od 11. 4. 1981 do 15. 6. 1987, stalno bivališče: Buletič, Bule-tič b. b. Došler Edvard, roj. 7. 9. 1937, skladiščnik iz TOZD Gr. Rogaška Slatina, delo je združeval od 15. 3. 1971 do 12. 6. 1987, stalno bivališče: Rogaška Slatina, Gozdna 14. Dukič Branko, roj. 10. 3. 1934, gradbeni delavec iz TOZD GO Ljubljana, delo je združeval od 7. 7. 1973 do 9. 5. 1987, stalno bivališče: Vrbanjci, Staža 73. Galamič Branko, roj. 24. 5. 1928, zidar iz TOZD GO Šentjur, delo je združeval od 17. 2. 1970 do 27. 7. 1987, stalno bivališče: Buletič, Buletič b. b. Gognjevec Franc, roj. 22. 1. 1933, vodja DE iz TOZD Prevozi, delo je združeval od 12. 5. 1950 do 29. 6. 1987, stalno bivališče: Ljubljana, Pod jezom 25. Javornik Emil, roj. 2. 6. 1941, zidar iz TOZD GO Šentjur, delo je združeval od 7. 3. 1962 do 29. 6. 1987, stalno bivališče: Šentjur pri Celju, Na Lipico 6. Juričan Alojzij, roj. 28. 10. 1931, zidar iz TOZD Gr. Rogaška Slatina, delo je združeval od 16. 3. 1965 do 6. 5. 1987, stalno bivališče: De-sinič, Donji Zbilj 84. Kovač Milan, roj. 1. 1. 1934, vodja DE iz TOZD PO, delo je združeval od 12. 9. 1956 do 6. 5. 1987, stalno bivališče: Celje, Ljubljanska 29. Pesjak Anton, roj. 4. 6. 1929, zidar jz TOZD GO Žalec, delo je združeval od 19. 9. 1957 do 25. 5. 1987, stalno bivališče: Polzela, Polzela 24. Pukšič Franc, roj. 1. 10. 1927, tesar iz TOZD GO Celje, delo je združeval od 10. 11. 1953 do 29. 6. 1987, stalno bivališče: Celje, Iršičeva 6. šrimpf Avguštin, roj. 22. 8. 1926, vzdrževalec iz TOZD Mehanizacija, delo je združeval od 18. 5. 1970 do 29. 6. 1987, stalno bivališče: Podplat, Zgornja Kostrivnica. Švab Martin, roj. 11. 11. 1929, tesar iz TOZD GO Celje, delo je združeval od 16. 7. 1958 do 19. 6. 1987, stalno bivališče: Strmec pri Vojniku, Trnovlje pri Socki 10/a. Turnšek Franc, roj. 20. 7. 1933, inštruktor učencev iz DSSS, delo je združeval od 20. 9. 1950 do 15. 6. 1987, stalno bivališče: Gomilsko, Šmatevž 10. Vešligaj Leopold, roj. 23. 9. 1934, skladiščnik iz TOZD IGM Medlog, delo je združeval od 6. 2. 1963 do 24. 6. 1987, stalno bivališče: Celje, Dušana Kvedra 37. Vodovnik Rudolf, roj. 6. 4. 1932, zidar Iz TOZD GO Celje, delo je združeval od 1. 8. 1957 do 29. 6. 1987, stalno bivališče: Polzela, Polzela 180. Vukovič Hranislav, roj. 6. 3. 1927, tesar iz TOZD GO Ljubljana, edlo je združeval od 7. 7. 1981 do 18. 5. 1987, stalno bivališče: Zitoradje, Zitorad-je b. b. Predčasno: Beg Štefan, roj. 26. 12.1931, zidar iz TOZD GO Celje, delo je združeval od 18. 1. 1954 do 2. 6. 1987, stalno bivališče: Celje, Ljubljanska 68. Črešnik Martina, roj. 2. 11. 1933, bilancist iz DSSS, delo je združevala od 1. 1. 1976 do 20. 5. 1987, stalno bivališče: Celje, škvarčeva 12. Gorišek Matija, roj. 9. 2. 1930, zidar iz TOZD GO Celje, delo je združeval od 1. 10. 1952 do 29. 6. 1987, stalno bivališče: Celje, Prvomajska 29. Grušovnik Anton, roj. 15. 1. 1930, vodja DE iz TOZD IGM Medlog, delo je združeval od 21. 5. '1962 do 29. 6. 1987, stalno bivališče: Škofja vas, Začret 42. Jezernik Otrli, roj. 2. 7.1927, tesar iz TOZD GO Slovenske Konjice, delo je združeval od 1. 4. 1954 do 29. 6. 1987, stalno bivališče: Škofja vas, Arclin 8. Klanjšek Peter, roj. 27. 6. 1929, skladiščnik iz TOZD GO Šentjur, delo je združeval od 26. 5. 1952 do 25. 5. 1987, stalno bivališče: Vojnik, Male Dole 43. Kovačevič Ranko, roj. 9. 9. 1930, zdiar iz TOZD GO Ljubljana, delo je združeval od 26. 10. 1971 do 17. 7. 1987, stal- OBVESTILO Obveščamo vse zavarovance, katerih družinski člani (otroci) so dopolnili 15 let In so zdravstveno zavarovani oz. prejemalo otroške dodat-