Štev. 9. Cena edne številke dinar Poštnina v gotovčini plačana. 2. marca 1924. Leto XI. Glasilo Slovenske Krajine Prihaja vsako nedeljo. Cena Novin na celo leto je: doma 20., v Ameriko 80 Din Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 Din., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec Naročniki M. Lista dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno, letos za 5 Din. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekm. „Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“. Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih. Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din, više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom“ tri dinare. Ki naroči ¼, ½ ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača opravništvo „NOVIN“. Govor nar. poslanca, g. Jožefa Klekl, na 32. seji narodne skupščine februara 16. Gospodje narodni poslanci! Interpelacija g. poslanca Dušana Dimitrijeviča mi davle povod, da odgrnem zagrinjalo, za šterim se skriva uprava šum v Sloveniji posebno pa na našoj severnoj meji v Prekmurji. Tretji oddelek naše ustave: „socialno—ekonomske odredbe" predpiše, da se mora državno gospodárstvo u pravi)" ali v splošni hasek državljanov. Ne upravlja se pa tak, če se zanemarjajo interesi maloga človeka, če se malomi človeki godijo krivice, kajti mali človek tvori jedro države, ne samo zato, ar je po števili najmočnejši, nego zato, ar je najbole potreben. Jaz moram konštatirati, da se tomi malomi človeki v Prekmurji večkrat ne da iz šum nikaj drügoga kak samo tema (kmica.) šume v Prekmurji so razvržene etak. Knez Eszterházy ma v D. Lendavi i okolici 6907 katastralni oralov, grof Szapáry v M. Soboti i okolici 1957 oralov, grofica Marija Zichy v Beltincih i okolici 2157 oralov. Ostalih 9 veleposestnikov ma samo ménjše količine. Naše Prebivalstvo posebno ono v D. Prekmurji nema svojih šum i je navezano na državne ali pod državnim nadzorstvom stoječe šume. To je bilo že pred pr ev rahim, zdaj je pa ešče bole, ar smo po razmejitvi zgübili vnogo šum i ar se je pri nas v Dol. Lendavi i v Murskoj Soboti nastanilo vojaštvo, ar se je povnožilo število žandarmerije i uradništva, ki drva samo rabi, ne da bi ministrstvo preskrbel, da bi se za te nabavila drva od inam. Mi, pravim, trpimo na pomenjkanja drv. To je naša odprta, krvaveča rana i ministrstvo, ne da bi to rano celijo, nego jo še povečava i vsikdar globše seka. Slaba centralna šumska uprava ne samo da neprilike dela siromakom, i zapostavlja sirote, nego tüdi pobija državno miseo s tem na našoj severnoj meji i celo ovira Šolstvo i kulturo. Dokeč smo meli pokrajinsko upravo, nam je ona nakazavala drva i so bar šole i uradi dobili pravočasno, i v zadostnoj vnožini drva. N. pr. tvrdka „Hirschler és Ujlaki" je küpila od kneza Eszterházyja drva, ali Pokrajinska uprava nej dala iz-voznoga dovoljenja, dokeč neso bili z drvami preskrbljeni uradi, šole i sirote. A zdaj, ka je vse centralizirano i Pokrajinska uprava nemá več moči, se je ta tvrdka prekrstila z jugoslavanskim krstom, postala je „Proizvodnja drv1' itd. poiskala si je neke zveze i ne .mimo da je dobila dovoljenje za izvtjp že posekanoga lesa iz tistih krajov, kde se šole zapirajo zavolo pomanjkanja küriva, nego je dobila ešče koncesijo, da i v drügih krajih seka les i ga izvaža. Meščanska šola v Dol. Lendavi je bila to zimo dugši čas zaprta zavolo pomanjkanja küriva. Šolska deca v občini Kobilje, na našoj najsevernejšoj meji je morala nositi v šolo drva, da se je moglo vršiti včenje. (Klici na desnici: Čüjmo, čüjmo!) V ednoj roki slovensko knjigo, da postane dober Jugoslovenski državljan, v drügoj je pa držalo dete znak mačehovske ljübezni državne šumske uprave do toga dobroga ljüdstva, poleno, (prekol) ar je nej preskrbel pravočasno, da bi mogle naše šole dobiti zadostno vnožino drv. Ka si je siromak s krčnjom i trebljenjem Spravo vküp za najvekše domače potrebe, to so mogla deca znosili v šole, da se je mogo vršiti šolski pouk. 1 zakaj ? Samo zato, ar se naše šole neso pravočasno preskrbel z drvmi. Naj omenim samo to. Lansko jesen smo prosili, da bi se nam nakazala potrebna drva. Toda nakazala so se nam komaj zdaj v februari. (Klici na desnici: Čüjmo! Čüjmo! Ar šole neso mele drv, se včenje nej moglo vršiti ali pa se je vršilo samo površno, ne farno v omenjenih, nego i v vnogih drügih šolah. Posledica toga je bila, da je vzgoja otrok jako trpela. Drüga posledica toga pa je bila, da je skoro Polovica prebivalstva zbetežala na influènci samo zavolo toga,' ar je nej dobilo pravočasno drv, da bi si moglo segreo svoja stanovanja. Jaz to dobro znam, ar sem sam zbetežao na influènci. Pa ne samo, da se drva ne nakažejo pravočasno, nego se nam ne nakažejo tüdi v zadostnoj vnožini Pri nas je vnogo občin, šterih prebivalcov večina nema svojih šum. Zavolo toga sem stavo lansko leto na gospoda ministra šum i rüdnikov Upit, v šterom sani njemi naznáno, da se je nakazalo pri nas na eno hišo n. pr. v Türnišči komaj 1 m3 i zahtevao naj se ne dovoli izvoz, dokeč neso pokrile domače potrebščine. Pa odgovor je büo nepovolen. Pa pitam, zakaj se tüjoj tvrdki dovoljüje kda nemamo drv. Mi, ki plačüjemo dače, žrtvüjemo krv za državo, moramo zmrzavati, tüjce pa izvaža naša drva. Ali ne bi mogla ta drva ostati doma? Prosim gospoda ministra, da upošteva žele i zahteve našega ljüdstva i prepove vsaki izvoz, dokeč domače ljüdstvo ne je preskrbljeno s potrebnim kürivom. Tüdi te ugovor ne drži, da se izvaža samo tisto, ka mine potrebüjemo, to je stavbeni les. Naj vam povem, da so naši ljüdje küpili po določenoj ceni stavbeni les, ga naklali v logi i ga zvozili do lepe ceste. A tű so ga pa mogli odkladati. Izvozni so ga tak brezplačno veleposestniki i šumskoj upravi do lepe ceste, ali ljüdje itak neso dobili küpljenoga stavbenoga lesa, kak so zahtevali nego tistoga, šteri njim nej bio za prošeni nüc. (Jakob Vrečko To je škandali) Pa to ešče nej zadosta. Naj omenim ešče edno veliko krivico, štera se godi našemi ljüdstvi i prosim gospoda ministra, da v tom pogledi pride na pomoč. Pri nas so šumska tla mokra. Zato ka dobivamo drva nakazana prekesno kak letos komaj mesca februarja, kda se začne Sneg že otaplati i se začne zbirati voda v jemali, 'se vsaki keliko mogoče popašči, da spravi drva kem prle domo. Ali to morejo samo Posestniki, ki majo svojo živino, ne morejo pa to včiniti sirote, štere nemajo svoje živine. Ar se ljüdje tak paščijo i silijo z delom, se tüdi dostakrat zgodi, da živino preženejo, da jim zavolo toga pogina, ali krave zmečejo, ka se je lansko leto zgodilo. Sirote pa, ar neso mogle dobiti voznika, so mogle püstiti drva ležati v šumi. Šumska uprava pa zdaj zahteva od m3 za vsaki den 1 dinar ležarine. Tak so mogle naše sirote najprle plačati za 1 m3 mehkih drv 80 din. i ar so ležala drva tam 3-4 mesec, ešče po 120—150 din, ležarine. Ar Siromaki, to se zna ne morejo plačati, bodo mogli drva püstiti. Tak bi zgübili s tem 80 din. štere so mogli naprej za drva plačati, polèg toga pa ešče drva. Prosim gospoda ministra, da pride tem ljüdem na pomoč, ar se jim zaistino godi velika krivica. Mislim, da glavni vzrok omenjenih krivic leži najprle v tom, da je ne zadostno preskrbljeno za naše kraje z ustanovitvijov slovenskoga oddelka pri ministerstvi za šume i rudnike, šteri oddelek bi meo madzorüvati nakazüvanje drv iz državnih šum v Sloveniji. (Jakob Vrečko: Ministrstvo za šume i rudnike ščiti graščake.) Drügi vzrok- je to, da nemamo nikše kontrole, štera bi nadzorövala to državno gospodárstvo. Pitam gospoda ministra, zakaj so občinski odbori i agrarni odbori, zakaj mamo pokrajinske uprave? Potom teh oblasti bi se gospod minister mogo informirati od potreti i želj ljüdstva, i bi lehko pozvedo, če je izvoz drv za ljüdstvo potreben i hasnoviten ali ne. Merodajni gospodje vsikdar trdijo, da moramo naš izvoz povekšavati. Dobro! Tüdi jaz sem za to, da se povekša naš izvoz i da se s tem zdigne naša Valuta ali izvoz more biti pameten i pravičen. Nikak pa je nej pameten, če se izvaža to, ka doma potrebüjemo; krivičen pa je te, kda morajo Siromaki drago plačüvati uvožeho blago, štero bi lehko doma zdaj küpili. (Dr. Kulovec: Naopak sveti) Pa te slučaj je ravno pri pas. Lehko bi se odpomoglo pomanjkanji drv v Prekmurji tüdi s tem, da preskrbi ministrstvo za svoje uradnike, za vojsko, žandare i za državne nameščence poprek drva iz drügih državnih šum. Prekmurje nema zadosta šum za državne nameščenec i Zednim za lastne potrebe. (Dr. Kulovec: Auersperg i Windischgraetz mata zadosta šum.) Iz državnih gozdov naj bi se nabavilo toliko drv, da bodo zadostüvala za vse državne uslüžbenec, pa jih ljüdstvi potem ne bo nikdar zmenjkalo. Prosim, gospoda ministra, da to upošteva. 2 NOVINE 2. marca 1924. Gospodje, dovolite mi, da Vam tü navedem nekaj podatkov od šumske uprave v Murskoj Soboti, da bote vidili, kak se tam delijo drva i za kakše cene se delijo, kak se zanemarja zasajenje gozdov, kak se davajo vö paše itd. Mam tü dopis od tistoga človeka, ki je sam zvršavao nakazüvanje drv. (Dr. Kulovec: Ka pravi?) V tom dopisi se čte, da je dobo Nemec Franc v Tešanovcih 9 m3 stavbenoga lesa za ednoga pr ašiča, Kühar Josip 6 m3 stavbenoga lesa za ednoga prašiča; Gorčan Mihael 11 m3 za ednoga prašiča; Rituper Ivan 15 m3 za ednoga prašiča; (Dr. Kulovec: Kama so pa tej prašiči šli? Ali so Šli tüdi v blagajno?—Veselost.) Obal Josip 8 m3 drv za ednoga prašiča; Lak Josip iz Bogojine 30 m3 lesa za prašiča i silje. (Dr. Kulovec: Naturalno gospodárstvo I) Mesnica gospodov pri upravi gozdov je dobila 50 m3 drv, siromašno ljudstvo jih pa dobi komaj 1 m3. Nadalje je dobila Vojna vdova Terezija Fürst 4 m3 mehkih drv, kubik meter po 137. 50 Din., bogataši pa trda drva po 125 Din. m3 Imena so navedena v pritožbi, štero bom meo čas izročiti g. ministri, (Jakob Vrečko: To je protekcija. — Dr. Kulovec: To je nej protekcija, nego korupcija 1) Mlinar Kozic v Mlajtincih je n. pr. dobo 24 m3 veja po 10 Din. Terezija Beer v Lükašovec, sirota pa 5 m3 veja po 30 Din. Črevljar gospodov pri šumskoj upravi pa za polovično ceno itd. Takših slučajov je ešče cela vrsta, ki zadosta jasno kažejo, kak gospodari šumska uprava v Murskoj Soboti, ki je odgovorna za te nepravilnosti i krivice. NEDELA. Tretja predpepelnična. Evang. sv. Lukača XVIII. 31—43. Jezuš naznani svojim vučenikom, ka ga v Jeružalemi čaka trpljenje i smrt. Trpo i vmro je za nas, ar nas je ljübo. Življenje je dao za nas, tak nas je ljübo i nam je zapovedao, naj mi tüdi tak delamo, življenje bi dužni bili dati včasi ešče za svojega bližnjega i ne damo njemi kelkokrat niti kupice mrzle vode. O trda človeča srca I Ljübézen do bližnjega.*) 1 glej, kda je zdehno düšo, je ležalo njegovo telo 30 dni nepokopano — kak kakše živali: tisti, ki so herbali kralestvo, so meli telko dela z razdelitve v, da so se ne brigali za mrtvo telo. *) Predga dr. M. Opeke stolnoga kanonika v Ljubljani. Izdala tiskarna Ničman v Ljubljani. Tak je bilo v starij časaj. Dnesden mrtvoga tela ne pozabijo pokopati, ceIo jako hitro ga spravijo pod zemljo; na düšo pa pozabijo včasi 1 kem vekša je herbija, tem hitrej. Trbe vživati, ka se je brez trüda pridobilo . . . Trbe, da deca hitro raznesejo, ka so stariši znabiti z žülavimi rokami vküp spravili . . . Trbe, da žena hitro poišče drügoga moža z blagom, štero je zapüsto prvi siromak — tista žena, štera je bila netolailiva, kda sö nesli moža iz hiše, štera je jezerokrat pravila: Tvoja, samo tvoja do smrti I štera je dala tüdi na venec napisati: Nepbzabnomi moži ... Ah, strašni smo ljüdje. Ve ne pravim nikaj, ve znam, da Cerkev blagoslava tüdi drügi zakon i tretjega i štrtoga, či trbe —. Nego ta ljübezen do prvoga moža eli do prve žene, štera niti ednoga stopaja ne napravi za mrtvim v večnost — o — kakša je to lübezen! . . . Istina, strašni smo ljüdje v vsej časaj 1 Bratje egiptoskoga Jožefa so veselo jeli i pili i se razveselüvall v tistom časi, kda je on ležao zvezani v tistom znanom stüdenci na gori Do-taim, prle kak je bio odani izmaelskim küpcom. Tak mi ljüdje zdaj jemo i pijemo i smo dobre vole tű na zemli, v tom časi, kda düše našij dragij mrtvij ležijo v vicaj. Samo, prijateli, pa je v tistom stüdenci, v šterom je ležao Jožef, ne bilo ognja — v vicaj pa je ogenj, ogenj I O, eli je to ne nesmilenost ? Kde je ostala lübezen naša? Kde je Vmrla? Što jo je vmoro ? Naš grdi, sebični, brezverni materijalizem jo je vmoro 1 Vmoro jo je tam, kde bi mogla prav posebno živeti, vmoro jo je v srcaj prijatelov, zakoncov, starišov celo dece . . Stariši eli mislijo stariši na svojo vmrlo deco z djanskov lübeznijov ? S listov, štera moli za njihove düše, štera svestva prejema 1 je za nje darüje, štera hodi k sv. meši za nje i njim naklada odpüstke i drüga dobra dela? Ne pravim : Vnogi stariši so ešče krščanski i delajo tak. Vnogi pa ne 1 Vnogi ne 1 Nikaj njim je ne, pozabiti iastnivo krv, püstiti jo trpeti, goreti ... On eli menka vera eli lübezen eli pa znabiti celo — oboje ? . . . Glasi. Slovenska Krajina. Bogojina. Zavüpni sestanek so meli preminoli tjeden pristaši kmečke zveze pri nas i na njem se je sklenolo, ka de na sprotoletje drüštveni dom zidala stranka. Potom so se volitve vršile. Novi odbor je odebrani etak: Predsednik: Štefan Horvat, podpredsednik: Jožef Smej, tajnik: Štefan Hajdinjak, blagajnik Jožef Eli jaš. Odborniki: Jožef Kardinar, Jožef Časar, Jožef Horvat Jožef Puhan, Štefan Küzma, Janoš Perša. Jožef Šömen, Štefan Smej. Po volitvaj se je Štefan Horvat, kak predsednik lepo zahvalo za odebiranje ino povdarjao, ka de delao nej samo za drüštveni dom, liki de organizirao našo stranko, kak de najbole mogoči. Radikalna nesramnost. Nešterni naši vuči telje, ki so na Madjarskom zvršili učiteljišča a iz jugoslovenskih jezikov ešče ne napravili izpita i ne prišli zavolotoga do slüžbe, so se obrnoli na radikalno stranko i potom nje zahtevali sprejem. Nepremišljenst teh mladih ljüdi je tak daleč Šla, da so z brzojavkov zahtevali slüžbo i v toj se protili, da se spuntajo, če se ne sprejmejo v slüžbo, kak se je narod spuntao 1. 1920. pri razgraničenji i ka prej ráj merjejo pod mečom kak od glada. Te nesramni nastop je radikalna stranka podpirala. Tak čüjemo, da se proti tem vučitelom bo vršila Preiskava, ka se dožene, što je nahujskao te mlade nepremišljene ljüdi za to protidržavno brzojavko. Da bi se gimnazija v M. Soboti zaprla, kak se trosijo glasi tü i tam, ne odgovarja istini. Poslanec Klekl so na ministerstvi prosvete ravno nasprotno zvedili. Pomožni vučitelje se bodo z slüžbe püstili: na njihovo mesto pridejo vučitelje, ki majo maturo, Čeravno so na Medjarskom zvršili vučiteljišče. Naše domačine, ki so vučiteljišče na Vogrskom zvržili, Opominamo, naj prosijo slüžbo, če je nemajo 1 naj v prošnji navedejo, da so priprávni izpit napraviti iz slovenščine (srbe hörvaščine). Lehko se prosi termin dve leti za te izpit. Uradniškoga zakona 12. Člen pove vse, ka morajo tej vučitelje k svojoj prošnji vložiti. Tej vučitelje bodo tečas, dokeč ne na pravijo izpita iz slovenščine (srbe hörvaščine) samo pogodbam vučitelje, plače bodo meli takše kak vsi drügi. Stalni postanejo samo po nareje nom izpiti. To na znanje vsem onim, ki majo maturo, a iz slovenščine izpita ešče neso položi!. Potni listi na Vogrsko do za kratek čas samo eden vizum potrebüvali na šest mesecov. Odredba leži že pri ministerstvi zvünešnjih zadev. Blagoslavlanje zvonov na Tišini. Dnes tjeden se je vršila velika slavnost na Tišini. Blagoslovili so se trije novi brunčeni zvoni, med šterimi te najvekši vaga deset i pol metrov. Zvonovje so en tjeden pred posvečüvanjom pri pelani z Maribora i v najlepšoj procesiji sprevajao! od broda k cerkvi. Dnes tjeden obširno Popišemo veselje tišinske fare. Rekrutje iz Žižkov. Horvat Matjaš, Koštric Franc, Lonec Matjaš, Hozjan Matjaš, Godina Jánoš se srčno poslavljajo od svojega rojstnoga kraja, od svojih dragih domačih i svojih dühovnikov. Na Martinišče se sme po celoj našoj državi pobirati. Na prošnjo narodnoga poslanca Jožefa Klekl je to dovolilo ministerstvo znotrašnjih del. Gda to naznanimo, se. iz celoga srca žahvalímo dr. Janki Lokari, bivšem!' ravnatelji sobočke glmnazije i zdajinjemi inšpektori pri ministerstvi prosvete, ki nam je poskrbo priporočilo ministerstva prosvete za notrašnje ministerstvo, ka se je dovolilo nabiranje. Na Martinišče so darüvali v dinaraj: Škulj Karol, nar. poslanec, 100; na gostüvanji Sobočan Štefana i Markoja Bare pri Sobočan Štefani v Gomilicah so nabrali starišina, drüžtva i Pozvačin 38; „v Beltincih na gostüvanji Šteiner Štefana pri Štciner Martini nabrala starišina Filip Ivan i drüžban Horvat Janoš 40, na gostüvanji pri Vagner Trezi na Sr. Bistrici nabrala Vučko Ivan i Horvat Ivan 25, na gostüvanji Kelenc Kate (Pržove) v V. Polani se je nabralo 50*50; na gostüvanji pri Kreslin Ani na D. Bistrici nabrala Kreslin Štefan i Lebar Andraš 25, Din. — Bog plati 1 O le naprej 1 Fabijola ali Cerkev v katakombah. II. Boj. „Gotovo bo tüdi tebi bole po voli, če pridem do te vrednošče po poštenoj poti. (Eurota se nasmeje), kak pa da bi ga pbgrabo po ne-poštenom tali.* ,,Ja, dobiš ga kak ga ščeš, samo da ga friško dobiš, i da ga gvüšno dobiš,1“ „Ne veš za najno pogodbo: Tvoja rodbína more priti k vrednošči i k česti ali pa bo konec tebi 1 V sramoti, v siromaštvi več ne smeš živeti!“ „0 znam . . . znam; ne me potrebno spo-minjati vsaki den te strašne pogodbe" pravi Fulvij i po celom teli drgeče od straha. „Le časa mi dáj, pa bo vse dobro prišlo vő." '.Ve ti ga pa davlem, Šče preveč, da bo na konci ti minolo vse vüpanje. Ali zdai je prišeo den, da ti povem, što sem." ,,Ali si ne vören slüžabnik mojega očo, šteromi me je oča dao, da me brani i čuva?" „Jez sem starejši brat tvojega očo, to je gospod, vért drüžine. Edno miseo, edno skrb sem imeo vse svoje dni, da pozdignem našo rodbino do tiste česti, s šterov jo je zavrgeo moj oča pb svojoj zapravlivosti i nemarnosti, mislo sem, da ma tvoj oča, moj brat, več zmožnosti za to, i zato sem njemi prepüsto svoje pravice s tem talom, da sem jaz tvoj čuvar i da te vzgojio! po svoji želi. Ne veš, da sem te vsikdar včio tek, da ne gledaš na šker, pomočke, temveč na to, da se doseže veliki nameni Začüdeno i skrbno je poslüšao Fulvij i skoro se je sramovao, kda je čüo tak odkrito gučati svojega strica. Pa ga pogleda stari stric i njemi pravi ostro: ,,Ve dobro znaš po šteroj poti se je Zdrüžilo razdeljeno verstvo v tvojoj rokil" Fulvija Žuč polijé ob tej reči, obraz si pokrije z rokami i na ves glas prosi: „Henjaj, henjaj, jEvrota. Nikdar me dale ne mantra) z takšimi spomini!” Starec je pa tüdi pri tej reče) Ostao mrzeo i miren, kak ied. ,,Naj ti vendar povem na kratko: Što se ne boji lepe, vesele (bodočnosti) prihodnost!, do štere se da priti samo po krivičnoj potrtoga ne sme strašiti krvična preteklost (minolost), ki je bila podlaga (fundament) bolši prihodnosti, ve bo prihodnost tüdi postala preteklost, (minolost). Le dobro se drži najne pogodbe. Tebi je dala natura velko prekanjenost i sebičnost; mene pa je včinila drznoga, da si vüpam vse činiti — to bo pa že kaj valalo Nama obema je sojen ednaki konec: Oba bova ali na enkrat bogata ali pa mrtva! Fulvij je v svojem srci preklinjao dén, šteri ga je pripelao v Rim, den, kda je skleno zvezo s svojim nesmilenim zapovedalcom, na šteroga je bio s skrivnimi zvezam! navezan i šteri ga je meo popolnoma v svojoj oblasti, kak vuk ovco. Te den se je Fulvij s težkim srcom podao k počitki. Ništerni, ki to štejo, bi že radi znali, ka se je zgodilo z našim Torkvatom. Kda je bežao po sosednij folašaj, se njemi je pripetilo, da je dospeo na stare, spodrejte stube, štere so držale v spodanje katakombo. Posvet je držao pred sebov i brez pameti leto naprej, misleč samo na pogodbo, štera njemi je kazala pot v daljno, — ali v ednom hipi se vdere zemla i se zrüši s Torkvatom vred v strašno globočino tak da se je Torkvat odspodi najšeo ves omamlen; včasi nato se je* vtegne, kak mrtev. Kda pa je malo k sebi prišeo, je niti ne znao, kde leži; vstao i šlatao okoli sebe, na koj se Spomni, kde je. Pri sebi je meo nekaj sveč gobo i kamen; kreše ogenj i si prižge Svečo i ar se je med tem časom, telko oddal-jio stubam, da jij je več ne vido (spominja© se jij je pa tüdi ne), se je škalió naprej v globočino. V začetki si je mislo, do bo prle prišeo do kraja, kak se pride vö na svetlo, kak bodo zgorele vse Sveče i prle kak popolnoma onemore ; hodo je se pa t. vöro za vörov, edna sveča njemi je zgorela za drügo, — i rešilnoga izhoda je šče itak ne mogeo náj!. Zdaj ga je začelo skrbeti posebno, ár je postao jako slab, onemogeo; od jütra'sem, naimre, šče ne jo nikaj. Hodo je od groba do groba i šteo napise, kda ga je pa moč bole i bole zapüščala, skrb i strah pa sta ga boi$ i bole težila i njemi je vgasnolo vsako vüpanje, so ga začeli obdajali resni občütki, kda je šteo na grobaj »Počivaj v miri" ali „spi v Kristuši." Tü pod tem kamenjom ležijo tela, ki jij je sv. Maticerkev položila k večnom! počitki í čakajo na glas angelska trompel, da jij zbüdi 3 NOVINE 17. februara 1924. k večnomi živlenji. V par vöraj sem tüdi jaz lejko mrtev. Ali bodo tüdi mene pobrale i položile pobožne, roke k večnomi počitki? Tü, na toj mrzloj zemli bom obležao, tü v kmici bo razpadalo moje telo na falate i níšče ne bo znao za mene, níšče ne bo žalüvao za menov. Po letaj pa mogoče najdejo moje razmetane čonte i pripovedavali bodo, da so to čonte izdajica i odpadnika sv. kat. vöre ... i vő je bodo vrgli iz toga sv. kraja, vő na njive, da je odnese vöter. I smrt se njemi je bližala, v glavi se njemi je vrtelo, srce njemi je bilo nemirno. Zadnja sréča njemi je zgorela že tak daleč, da je več ne mogeo držati v roki; položijo na kamen poleg sebe, da se šče nikelko minot veseli lübe svetlobe; ali od zgoraj cupne kaplica i .njemi jo vgasne. Kak da bi si s svetlobov podugšao živlenje, si poišče kamen i gobo i jo prižge na novo, da njemi šče za par minot razsveti kmično okolico i da ga ne bo mantiala pekla notranjost. 1 gledao je, gledao v plamenček, šteri se je bole i bole vküp vlekeo ... včasi vgasne samo par niti črnoga dima se je zdignolo navzgor i nato je nastala črna, strašna kmica 1 Ali sem mrtev? Najbrž 1 Večna kmica me obdaja okrog i okrog. Za vsikdar sem ločeu od živij, moja vüsta več ne bodo poslüšala glasov, oči ostanejo na večno slepe, ne bodo Vid le lepe svetlobe. Okrog mene je vse tiho, okrog mene so — mrtveci. Vendar šče je to ne smrt — za smrtjov pride nekaj drügoga 1 DaIe, Vsem na znanje. Nabiralne pole i knigice za nabiranje na Martinišče so se že po ništerni] faraj razdelite, Podrügi] se bodo pa naskori. Pri tom nabiranji pa že zdaj Opominamo vsakoga, da se ne da vkaniti od kakših sieparov. Pri takšem deli se rado pripeti, ka pride kakši možki ali ženska i pravi: Jaz pobrani za Martinišče, dajte mi kaj 1 Či ga ne poznate, ga najprle pítajte, či ma kakšo pravico za to, štero vam more meti naštampano nabiralne pelo, na šteroj je štemplin Martinišča gori. Či toga nema, je slepar. Nikaj njemi ne dajte, nego naznanite ga žandarom. Či je pa človek z vaše občine i poznate, te njemi že lejko bole zavüpate. Zavolo reda i pravice, de pa li tak najbole, ka samo tisti smejo pobirati, šteri so od glavnoga odbora za to v vsakoj občini določeni: Glavni nabirateo v< občini, tisti najmre, ki bo meo knigico i bo jemao nabrane peneze bd vseh drügih nabiratelov v občini, more tüdi na to paziti, da se ne bodo dogajale kakše sleparije. On itak more poznati vse svoje nabiratele v občini. Več naših dragih naročnikov i naročnic se je oženilo te fanjšček. Radi bi je imenoma objavili, a ne moremo, ar bi te mogli plačati po dobroti radikalne stranke takso, zato tem potom poprek vsem želemo blaženi mir i puno božega blagoslova v hižnom zakoni i je zagotovimo, da smo za vse opravili več svetih meš. Bodite pozdravljeni vsi i blaženi vsi. V Dolnjoj Lendavi se je oženo g Dr. Tomšič Rihard sodnik z gpdč. Jolankov Hadrovič. Zdavanje se je vršilo v farnoj cerkvi v navzočnosti velike vnožice ljüdstva 23 februara. Murski Črnci 18. februara je pri nas bio sestanek naše stranke. Nad poldrügo vöro trajajočem govori je orisao tajnik stranke Horvat Jožef program stranke i delovanje naših poslancov za naše ljüdstvo i borbo za autonomijo Slovenije. Ustanovili smo tüdi odbor Kmečke Zveze. Predsednik: Marič Mihal, podpredsednik Serec Štefan, tajnik: Holcman Janoš blagajnik: Fogler Jožef: Odborniki: Vöröš Franc, Tudjan Štefan, Šandor Lajoš, Horvat Janoš. Dva slednjiva sta evangeličanca. (Dobro je tak kmečko ljüdstvo, katoličanci i evangeličanci v vküpdržanji i pa v vašem delovanji je moč op. urednika.) Cankovska fara dobi sv. misijon, od 8 — do 16 marca bodo misijonari gosti lepe fare. Najvekšo zaslugo za to lepo delo majo gosp. plebanoš, Picova gospodična i pa Marijina drüžba, 26 deklet, štere so cele tjedne na deli. Bog vas živi dekle! za vaše delo mo vam vsi hvaležni. Občinska uprava. Dne 8. febr. smo razposlali drügo številko Občinske uprave. To številko smo poslali še vsem občinam i drügim uradom na vpogled kak prvo številko. Novi naročniki so zednim prejeli tüdi prvo številko. Ar zavolo skromnih sredstev nemoremo vzdržati dvojne naklade, smo poslali tiste izvode prve številke, štere so nam bile vrnjene. Vsem prvim števllkam so položene položnice. Što je naročnino že plačao, naj položnice prihrani za prihodnjič. Tretjo številko bomo poslali samo tistim, ki bodo najkesneje do konca t. m. poslali naročnino. Vse drüge pa nujno prosimo, da nam prvi dve številki lista včasi i nepokvarjeni (nepočečkane) vrnejo, da bomo novim naročnikom lehko postregli tüdi s prvimi številkami. Gda naročite list ali če po položnici pošljete naročnino, napišite natančen naslov, posebno pošto. — Upravništvo „Obč. uprave.“ Uradna naznanila. Kazenski zakon (büntető törvény) stare Srbije se je raztégno na celo našo državo, najmre to ga IX. i X. poglavje. Deveto poglavje govori od hddodelstev proti domovini, vladari ustavi, deseto pa od hüdodelstev proti zakoni, oblasti i javnomi redi. Kaštige so grozovite. (Ur. List št. 12. 1924) Politične drobnije. „Szabadság“ i lumparija. Naš list je objavo dopis iz Goričkoga, v šterom prosijo ljübitele naroda glavarstvo, naj omeji plesne zabave, ar se narod jako kvari. Vsaki pameten i poštenoga srca človek prizna, ka gorički rodoljüb majo prav, samo Hartner ne. On piše v 8. št. svojega lista, ka Goričanci naj li pijančivajo, če prej celi tjeden, ar je to bolše, kak pa Čislo moliti i te paziti na žandare i je vmoriti na Bistrici. — Pa ravno te Hartner, ki napelava na lumparijo, se toži keikokrat vu svojem listi, ka nega dela, ka naše ljüdstvo nema dela. Za koj de pa te pilo, Če nekaj ne zaslüži? Vči je tak na lumparijo i na krajo. Lepa morala, g. Hartner. Grda. nesramna laž je pa to, ka bi Bistričanci čakali na žandare z čislom i je potem morili. Ne g Hartner. Nesrečni Bistričanci najmre i nešteri žandarje so g. Hartner, to delali, ka ví prepfačate Goričancom : pili so i zato je prišlo do vmorije. To pa je dognano pri zaslišanja ka vmoriti níšče ne meo namena, nego po nesreči je prišlo do morstva. Nedužnom! dajte mir, g. Hartner. Država. Velka železniška nesreča. Na alomaši Čulinac je terheški vlak iz Koprivnice z vsov silov zavozo med peči na stranski šinaj. 18 naklajenij vagonov se je prevrglo i blago se je prevrglo i je razsipalo. Tüdi peči so jako poškodüvane. Škodo cenijo na 2-3 miljone. Tihinci v Zagrebi. Meseca januara je prišlo v Zagreb vse vküp 2193 tihincov iz vsej evropskih dežel i vsej delov sveta. Največ je prišlo Austrijcov, najmre 811. Večina tihincov je prišlo po trgovskih poslaj. Tele s petimi nogami. V Mrakoraki v Vojvodini je skotila krava kmeta Boianda tele s petimi nogami. Peta noga je med prednjima dvema i se da gibati na vse kraje. Tele je inači močno i Zdravo. Za 20 jezero dinarov küpo lastivno ženo. Po 7 letnom vjetništvi v Rusiji se je povrno v svojo rojstno občino Bezdan trgovec Matjaš Lašič. Njegova žena je že pred leti dosegnola, da so njoj moža oznanili za mrtvoga i se je včasi z nova dala zdati. Kda pa je čüla, da je prišeo prvi mož nazaj, je ne mogla več ostati pri drügom. Dogučala sta si s prvim možom, da bota pa vküp živela. Drügomi je pa to ne bilo povoli, zato je šteo zabraniti. Nazadnje sta se oba moža pogodila i prvi mož Lašič je morao drügomi plačati 20 jezero dinarov, da njemi je prepüsto ženo. Najstarejši dühovnik v Jugoslaviji vmro. V Dalmaciji je vmro kanonik g. Mate Pišta v starosti 95 let. Bio je najstarejši dühovnik i do zadnjega delaven. Pri vsej je bio prilüblen. Brezposelnost v Zagrebi. V Zagrebi je okoli 10 jezero uradnikov i delavcov brez dela. Pred kratkim se pripeto dogodek, šteri svetio kaže siromaštvo i negvišnost, v šteroj živi delavstvo. V ljüdsko kühnjo je vdrlo 35 lačnih delavcov i so tam pojeli vse jestvine, štere so bile pripravlene. Na to so mirno odišli. Vse novice pišejo od toga dogodka i povdarjajo, da urad za zavarovanje delavcov ma 20 miljonov dinarov i minister za socijalno politiko je vseedno ne šteo podpisati potrdila, da se lehko ponüca ta šuma. Človek zbesno. Pred štirami tjedni je vjo besen pes kmeta Kekiča iz vesi Črno Vrelo pri Karlovci. Mož se je za to ne brigao i je po trej tjednaj sam zbesno. Pripelali so ga v špitao v Zagreb. Na njem opazüjejo ravno takša znamenja besnosti kak pri psovi. On na priliko laja kak pes i či vidi vodo, šče vse raztrgati i zgristi. Svet. Zanesliva kritika (sodba). Francuski listi pišejo: Dobro Znani Pariški slikar (malar) je narisao sliko, na šteroj je vpodobo sebe i svojo ženo. Sliko je šteo poslati v razstavo. Prle pa je pozvao v svojo delat meo svojega maloga sineka i ga pitao, kak se 'njemi slika vidi. Mali, bister dečko oglejüje nekaj časa sliko, potom pa pravi: »Jako lepa jel Nego, očka, što pa je gospa na sliki?" — »Ka" — se začüdi malar — ,,a!i svoje matere ne Poznaš ? To je mati 1" — ,,A, mamika?! Toda, očka, potom mi pa povej, zakaj si poleg mamike na risao ti ga popunoma nepoznanoga moža ? Što je te gospod ?" Velka vmrlivost na Nemškom. Kak se vidi v poročili štatističnoga urada, dosta več ljüdi vmerje, kak se ji rodi. V prvom tjedni toga leta se je rodilo v Belimi 698 dece, vmrlo pa je 979 ljüdi. Zadnji tjeden je vmrlo 1159 ljüdi, rodilo se je pa samo 781 dece. Kelko ljüdi je vmrlo v zadnjoj svetovnoj bojni? Po štatistiki prof. Bogarta je spadnolo v zadnjoj svetovnoj bojni 10.004.771 mož. Tomi šče moramo Pridjati polovico od 5.893,600 vojakov, šteri so preminoli i je do 1919. ne prišeo od njih nikši glas. Toje vküp 12,996.571, šteri so spadnoli na bojnom poli. Tomi trbe dodati 6 miljonov ljüdi, šteri so vmrli 1. 1918 v Španskom betegi. Poleg toga so Törki pomorili 4 miljone Armejcov, židovov, S rcov i G-kov. Tüdi po drügh državaj pomrlo na miljone lüdi. Či računamo vse vküp, pridemo na 30 miljonov ljüdi, štere je pobrala bojna. — Največ so zgübili Rusi, za njimi Nemci. Domača politika. Kuluk i naša stranka. Naša stranka, kak je vse moči napnola, ka se kuluk ali gospočina ne zglasa, tak po zglasanji od strani radikalov dela z vsemi močmi na to, da se kem hitrej odpravi. Dosegla je zdaj to, ka je minister dao to le važno izjavo: V Sloveniji nede kuluka i samo tam bo, gde de ga ljüdstvo samo zahtevalo. Pogodbo z Italijov je radikalna vlada sprejela. Zgübili smo tak znova Slovenci i Horvatje svoje pristanišče. Od naše strani je govoro jako lepo dr. Hohnjec. Pravo je Pašiči, da bi mogo žalni venec položiti v Trsti na razdreti slovenski narodni dom, šteroga so Zavezniki fašisti vničili, gda se je tű skoz pelao. Naša stranka je v znamenje žalosti, ka so naši Slovenski i horvacki bratje brez vseh pravic ostali v Italiji, pri toj žalostnoj pogodbi Šla vö z parlamenta. Državni proračun se razpravlja naprej. Radikalna večina ga je pri generalnom glasanji se zna da sprejela, naša stranka je glasala proti, ar za Slovenijo v njem ne preskrbljeno kak je ona želela. Za potrebe našega kraja so meli govor febr. 16, nar. poslanec Klekl, šteroga objavimo. Odobrili so krivice radikali. Proti bivšemi ministri pravde, dr. Laza Markovci so poslanci zdignoli tožbo, ka se je na račun države bogato. To je več govornikov posvedočilo z dokazi. Radikalna vláda i stranka pa osem demokratov je pa li nej izročilo ministra sodniji. Tak so odobrili radikali krajo. Proračun v glavnom so radikali zglasali, zdaj se je prešlo na posebno razpravo. Naša stranka je proti glasala, ar je narod preveč obteršeni z dačami. Svetovna politika. Angleško. Vse drüge krajine, štere so angleškoj državi podvržene, so že dobile svojo autonomijo, samo Indija ne. Zdajšnja angleška vlada pa kaže preci nagnenja, da tüdi Indiji da sloboščine. Zato pa voditelje naroda pritiskavlejo, da naj Angleži z mirnov potjov pripoznajo autonomijo. Autonomija, kakšo majo angleške krajine je tak velka, da so skoro popunoma neodvisne od prave angleške države. Francosko. Tam se že vrši velko kortešeranje. Vse pa kaže, da je stranka, štera je dozdaj mela vlado, ne na najbogšem. Či bi zmagala kakša mirolübnejša stranka, bi si cela Evropa oddehnola. Dozdajšnja francoska politika je bila politika orožja, ki vodi do novih zapletlajov i bojn. Nekaj se čüje praviti da ščeta Francoska pa Taljanska sklenoti zvezo. Oglas. Za rušte tesani les, za čakature, late i kumpe pa stoječe borovje se dobi po najfalejšoj ceni pri BUKOVEC KALMANI, lesnom trgovci v Kobilji št. 42. 4 NOVINE 2. marca 1924. Resolucije V. katoličanskoga shoda. 2. Država je obvezana, da zakonitim potom vpela i zdržavle osnovne, meščanske i strokovne šole vseširom tam, kde želejo stariši, či je zadosten broj šolarov. 3. Za izobrazbo zglednoga katoličanskoga vučitelstva terjamo katoličanski vzgojni zavod, iz šteroga pridejo ne samo Strokovno vučeni, nego tüdi vtrjeni v veri i zvršávanji verskh dužnosti. 4. Obžalüjemö, da je deo slovenskoga vučitelstva zapüsto versko Osvedočenje svojega naroda i na neprijatelsko nastople proti tistim tovarišom, ki javno pokažejo svoje katoličansko mišlenje. Vučitelom iz »Slomškova zveze"* pa izražamo zahvalo i pripoznanje; slovensko katoličansko ljüdstvo je z njimi. III. Srednje** šole. 1. Poleg goripovedanih občnih načel terja katoličanski shod versko srednjo šolo. 2. Dokeč pa takše državne šole nega, naj Srednje šole ne davlejo samo znanosti za razum, nego tüdi vzgojo za živlenje po veri. Zato naj se veronavuk vči na vseh srednjih šolaj — tüdi strokovnih — najmenje dve vöri na tjeden. 3. S pogledom na kulturno dužnost, štero ma Jugoslavija kakti most med vzhodnim! i zahodnjoj državami i s pogledom na to, da ma poznanje grške i rimske zgodovine, njihove znanosti i umetnosti, njihovoga jezika za šolane ljüdi i po nji za ves narod, velki pomen terjamo, da- se -obvarjejő gimnazije z latinskim i grškim jezikom. IV. Od vzgoje srednje šolske mladine odzvüna šole. 1. Katoličanski shod opomína na škodo, štero trpi vzgoja srednješolske mladine Odzvüna šole, tak v živlenji po božih zapovedaj, kak tüdi v napredüvali .znanja, zavolo pomenkanja stanüval. Zatq naj se: a) nastavi za dijake, šteri se vozijo po železnici v šolo, v vsakom varaši dnevno zavetišča, kde lehko dijaki s haskom porabijo čas, kda čakajo na vlak. V ta zavetišča naj se sprimajo tüdi tisti dijaki iz varaša, šteri doma nemajo priličnoga prostora za včenje. b) Pomenkanje stanovanj i vzgojni hasek terjajo, da se naj po vsej varašaj, kde so Srednje šole, nastavijo zavodi, šteri bodo pod pametnim vodstvom skrbeli za napredek v znanji i poštenje} njim zročene mladine. V tom pogledi priporača katoličanski shod podpiranje Drüštva ,,Pripravniški dom," šteri nameravle zozidati takši zavod za vučiteljiščnike. Že obstoječi zavodi se pa naj po mogočnosti razširo. 2. Posebna skrb naj se obrača razširjavati Marijinih drüžb za srednješolsko mladino. 3, Za spopunitev občnoga znanja i vzgoje se priporoča nastavlanje dijaških odsekov pri katoličanskih kulturnih drüžtva], pri šterih je Srednješolski mladini po šojskihpredpisaj dovoljeno delati. V. Za visokošolce. Slovenski narod je osvedočen, da ma za njegov düšeni i tüdi verstveni napredek veliki pomen vseučilišča,*** lastivno kulturno ognjišče. Zna pa tüdi za svojo dužnost, da pomaga pri tom, ka se Vzgoji zadosten broj šolanih ljüdi, Šteri bodo prvovrstne moči v znanji za svoj stan i do živeli kakti vzgledni poštenjaki. Zato priporača katoličanski shod nastavitev drüštva, štero bi moglo kem prle dati zozidati v Ljubljani vseučiliščni dom, kde bi meli Visokošolci priiična stanüvanja i tüdi drüga sredstva, štera so njim potrebna, da se kem bole zevčijo i vzgojijo. VI. Drüštvo „Krščanska šola.“ Katoličanski shod pozavla vse jugoslovanske katoličane, da stopijo v drüštvo „Krščanska šola.“ C Resolucije socialnoga odseka*/1) 1. Od socialnih struj. 1. Čiravno mora človek krotiti poželenje po prevelkih dobrotaj bogástva, vendar ne smemo pozabiti, da je čibveki toti potrebna zadovolnost z malim, potrebno pa tüdi to maló, sčim naj bo zadovolen. * „Slomškova zveza“ je drüštvo vučitelov katoličanskoga mišlenja. ** Srednje šole so gimnazija, realka, vučitelišče itd. *** Vseučilišče je najvišiša šola, kde se včijo za zdravnike, birove, fiškališe, inženere, dühovnike itd. *1) Socialni odsek je meo dužnost določiti načine, kak se naj po krščanskih navukaj stvorijo bogše razmere v človečoj drüžbi, štera je dnesden jako betežna. To ščejo tüdi liberalci i socialni demokratje, samo ka vsaki na svoj poseben način. Privrženci šteroga izmed tej navukov na kelko ščejo te navuke širiti, se zovejo socialne struje. Gospodarstvo. Na koj nam je pri dojenji krav posebno gledati? Glavno pri dojenji je čistoča. Pred dojenjom si moremo roke oprati. Tüdi vümen naj se vsikdar opere z mlačnov vodov 1 do sühoga obriše z mehkov capov; mrzla voda škodi. Pravilno se doji tak, da se vzeme cecek v prgiščo i ga stiska i nikdar za njega ne vleče. Stiska se posebno s palcom i kazalcom pri vümeni i niže pa menje. To stiskale dela kravi prijeten občütek, i je dostakrat zrok, da rada krava püšča mleko. Pravilno je tüdi, da se stiska naédnok desni cecek prvoga dela vümena i levi cecek zadnjega dela i zatém pa na opak. To dojenje je navskriž, pri šterom se oba dela vümena naednok stiskavala i dražita, da mleko hitro doteka. Če postane krava pri dojenji nemirna, se njoj da jako dobra krma, ali se pa postavi močen človek k glavi i jo prav trdno drži. Nešterni denejo kravi, štera nešče püstiti mleka, mokro capo ali vreče na hrbet. To pomiri živce i krava se püsti rada dojiti. Če je pa krava le preveč nemirna, naj se njoj zdigne sprednja noga na onoj strani, na šteroj se doji. Mleko se mora taki odnesti iz štale, ar ma lastnost, da se taki navleče düha po štaoskom gnoji. Glavno pri dojenji pa je, ešče ednok povedano, snaga ino snaga. Cene silja doma. Pšenica 100 kg. K. 1000—1200.— Žito „ „ „ 1000.— Ječmen „ „ „ 900.— Oves „ „ „ 900.— Kukorica „ „ „ 1000.— Cene živine. Govedina 1 kg. K. 100.— Teletina „ „ „ 120.— Svinjsko meso „ „ „ 100.— Mast „ „ „ 180.— Slanina „ „ „ 160.— Zagrebečka borza dne 27. februara 1924 Amerikanski dolar 1 dolar K 300.— Austrijska krona 100 K K —.44 Čeho-Slov. krona 1 K K 9.20 20 kronski zlat K 1200.— Francoski franc 1 frank K 14 40 Madjar. K 100 (nova em.) K —.70 Švic. fran. 1 fr. K 55.50 Talijanske lire 1 lira K 13 40 Zürich: Dinar 100 Din. Šv. frcs 7 20 Pošta. I. Golob. Bogojina. Za Johana i Ano Siks je dovoljeno dopotüvanje v našo državo. Dovoljenje stoji v Beči na generalnom konzulati pod številkov 744 od 22. maj. 1923. Gomboc I. Večeslavci 141. Naznanite glavarstvi z občinskim potrdilom, ka ste rora nikdar prle tüdi ne dali zmetati. To odloči v toj zadevi. Zelko Janoš Pečarovci. Dopošljite nam odgovor oblasti na vaši prošnjo i potrdilo občine. Te mo dale zvedavali. V Beograd pišite. Trplan Štefan Šülinci. Zdaj de oblast pali jemala prošnje za potüvanje v Ameriko. Vložite svojo. Čentibski. Zemlja vam ide, falotom ni krajcara ne dajte, ar nemajo juša pobirati. Preininger. Melinci. Minister da barake, če so ešče državni. To se pozve. Če jih nega, se zna, da vam jih ne more dati. Žilavec I. Tropovci. Pole za „Martinišče“ prosite od vlč. g. Bašša Ivana pleb. ali v Veržeji. Najbolše bo, če se pri Vašem g. pleb. zglasite i potom njih prosite. Kolmanko. Korovci Ognjegasno drüštvo je darüvalo petdeset dinarov na Martinišče. Pomota je v štampariji, mi mamo 50 zabeleženo, i smo teliko tüdi dobili. Bathori Trezika Küpšinci. Prošnja je prekdana na vojno ministerstvo i se bo pravočasno rešila. Pet mesecov mora prle obslüžiti, te se püsti. Luthar I. M. Sobota. Peneze dobili. Hvala. I. Geder. Vančaves. Redno Vam damo vse pošiljati. Pozvedite na pošti, gda prido ta i nas obvestite. Župan Kobilje. Vložili smo prošnjo na ministerstvo za volo senja. Mali Oglasi Oda se: 2 postelji i 2 omara hrastovoga lesa, popolnoma novo še ne rabljeno, po ugodnoj ceni. Pitati: Murska Sobota zvezna ulica, tobačna trafika. V Dolnjem Lakoši, poleg dolnje -: lendavskoga kolodvora je :- k odaji dobra zidana hiša i posestvo. Pojasnila da Horvath Karol v Rogaševci. SLOVENSKA BANKA podružnica Dolnja Lendava plača najbolje dolarje in zlate peneze. Na znanje. Podpisana tvrdka naznanja poštüvanim odjemalcom i potrošačom, ka kak radensko ravnateljstvo, ravno tak tüdi ona zavolo vekših stroškov pri proizvodi vode je mogla té ceno podignoti od 15 februára, mao i to pri vsakom napunjavanji za pet pár. Z velikim poštüvanjom Josip i Ivan Vogler Petajnska Slatina. CEPLENO TRSJE za svaki grünt pripravno i najbolše vrste se dobi po najnišišoj ceni. Zglasite se pri F. DOMANJKO Bučečovci. Trgovinska hiža k odaji na Cankovi na najobračlivejšem mesti pri velikoj cesti, v šterom je že od duga leta mao trgovina z živežom, železom, krátkim blagom, z perotninov i z vertstvenimi pridelki z dobrimi dohodki i z dobrim obračajom stoji. Velka trgovinska hiža, 4 stanovanjske sobe, kühinja, kamra, velika feobana pivnica, zidani verdstveni hram, kakti štala, gümlo, skladišče, svinski hlevi i z pralnov kühinjov, veliki sadovnjak i ogračekom redno zagrajeno je za 400 jezero dinarov gotovi penez k odaji. Priseli se lehko 15. aprila t. l. Küpci se naj zglasijo pri KAROL VOGLER na CANKOVI. Podpirajte Novine! Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava.