VESTNIK
Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Ktagenfurt izhaja vCeiovcu Erscheinungsort Kiagenturt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov 5
P. b. b.
LETNiK XXXiX.
CELOVEC, PETEK, 10. FEBRUAR 1984
ŠTEV. 6 (2161)
PREDSEONiK ZSO NA SVEČANOST) V SVEČAH:
Svarimo pred zaostritvijo
političnega ozračja na Koroškem
„Matija Verdnik-Tomaž in njegovi soborci so po nemškem napadu na Jugosiavijo apriia 1941 spoznati, da nacizem ogroža Siovence na obeh straneh bivše državne meje in da nam grozi popoino narodno uničenje, izhod in rešitev iz ponižujočega suženjstva ter ohranitev siovenskega naroda so videti v sodeio-
vanju vseh resnično antifašističnih sii ter v organiziranem odporu in nepopustijivi borbi proti zatiraicem. Zgodovinski razvoj je neizbrisno potrdi), da so imeii prav, kajti narodnoosvobodiina borba je tisto dejanje v zgodovini siovenskega naroda, ki nam je daio največ samozavesti in perspektiv v našem nadaijnjem razvoju."
Tako je dejal predsednik Zveze narodnega heroja Matije Verdnika-slovenskih organizacij dipl. inž. Fe- Tomaža v Svečah (o prireditvi poro-Mks Wieser minulo nedeljo na spo- čarno tudi na 2. strani — op. ured.). minski svečanosti ob 40-letnici smrti Kot rezultat našega prispevka k zrna-
Predsednik postancev SPO
sprejel predstavnike koroških Slovencev
Očitke, da koroški Slovenci svojih vprašanj ne rešujejo znotraj Avstrije, marveč v inozemstvu blatimo svojo domovino, smo že ponovno razkrinkali kot zlobno podtikanje, ko smo bili vedno pripravljeni na enakopraven dialog s pristojnimi dejavniki v državi in deželi.
V nadaljevanju takih stikov z vlado in strankami sta osrednji organizaciji zaprosili za pogovore tudi predsednike poslanskih klubov treh v avstrijskem partamentu zastopanih strank. Minuli petek je skupno delegacijo koroških Slovencev, ki sta jo vodila podpredsednik ZSO Ludvik Ogris in član predsedstva NSKS Karel Smolle, sprejel na Dunaju predsednik kluba socialističnih poslancev Sepp Wi!!e. Predstavniki slovenskih organizacij so ga seznanili s trenutnim položajem, posebej v zvezi z zadnjimi zaostritvami v šolskem vprašanju, ter mu tolmačili potrebe in predloge slovenske manjšine.
Wille se je zavzel za ukrepe, ki bi utrdili medsebojno zaupanje. Med drugim je bil mnenja, da bi morala dobiti manjšina možnost, da bi svoja stališča in predloge tolmačila v pristojnih forumih stranke in parlamenta.
gi nad fašizmom v Avstriji je govornik nalgasil člen 7 državne pogodbe. Opozoril je, da neizpolnjevanje teh določil, pogosto izredno aroganten odnos koroških in avstrijskih politikov do naših upravičenih zahtev ter odbijanje stalnega enakopravnega dialoga med manjšino in vlado lahko vodi v nevarno politično eskalacijo na Koroškem. Reakcionarna zahteva koroške FPO po ločenih šolah pa ob oportunističnem stališču obeh velikih koroških strank utegne povzročiti hudo zaostritev, ki bi lahko imela mednarodne posledice za Avstrijo.
„Zato koroške deželnozborske stranke svarimo pred tem, da bi volilni boj vodile na hrbtu slovenske narodne skupnosti — kajti tudi koroški Slovenci se bomo, če bo treba, znali upreti in braniti." je poudaril predsednik ZSO. Dejal je, da je bil ob nedavnem obisku avstrijskega kanclerja v Jugoslaviji potrjen interes obeh držav na dobrih sosedskih odnosih, za katere se prav koroški Slovenci še posebej zavzemamo. Srečanje naj višjih avstrijskih in jugoslovanskih politikov pa je ponovno potrdilo tudi mednarodni in bilateralni aspekt manjšinskega vprašanja ter je prišlo do izraza dejstvo, da v zvezi s tem vprašanjem ne gre le za atmosferične zadeve, marveč za izpolnjevanje člena 7 avstrijske državne pogodbe.
„Vsi arogantni napadi na slovensko narodno skupnost v minulih tednih tega dejstva ne morejo in ne bodo spremenili," je ob koncu ugotovil tovariš Wiese,r. „Zveza slovenskih organizacij in celotna slovenska narodna skupnost zato na podlagi izjav avstrijskega kanclerja v Beogradu upravičeno pričakuje, da bo kmalu prišlo do konkretnih in konstruktivnih razgovorov med vlado in manjšino."
Wagner napoveduje spremembe v dvojezičnem šolstvu
stran 8

Oddolžitev Urbanu Jarniku
Proslava SPZ ob slovenskem kulturnem prazniku
..Znova skušajmo postati enakopravni sooblikovalci slovenske kulture na jezikovnem, literarnem in zgodovinskem področju in obenem enakopravni oblikovalci koroške kulture v novi dialektični povezanosti regionalne in nacionalne zavesti — to je pot, ki nam jo kaže delo Urbana Jarnika. " Tako je v sredo zvečer dr. Erik Prunč zaključil slavnostni govor na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku.
Prešernova proslava Slovenske prosvetne zveze je bila letos v znamenju Urbana Jarnika, tega pesnika, prevajalca, jezikoslovca, na-rodopisca in zgodovinarja, ki se je pred 200 leti rodil pri Zilji in je pred 140 leti umrl v Možberku. Jarniko-vo odlično mesto v slovenski kulturni in narodni zgodovini v začetku 19. stoletja, ko je bila Koroška po oceni univ. docenta Prunča najbolj razvita v vsej svoji zgodovini, je slavnostni govornik opredelil z impresivnim prikazom njegovega lika in dela, pri tem pa je še posebej podčrtal njegovo pesniško delo in njegovo zavzetost proti vojni, npr. ko poziva narode: ..Raztrgajte keti-ne gnusne hlapčije."
Poseben pečat je dal proslavi v javnem studiu celovškega radia tudi nastop osemdesetčlanskega bivšega zbora APZ „Tone Tomšič", ki se je po desetih letih pod taktirko Marka Muniha in z novim imenom
„Lipa zelenela je" ponovno posvetil petju. Kvaliteto zbora, ki je nastopil s programom slovenskih narodnih pesmi, je še posebej podčrtala napeta tišina pri pasažah skrajnega piana in pianissima. Z recitacijami iz Jarnikovega dela sta proslavo zaokrožila Marica Hribernik in Mirko Polcer.
Prešernove
nagrade
Tudi letos je bila vrhunec proslav ob slovenskem kulturnem prazniku v matični Sloveniji, v zamejstvu in zdomstvu osrednja proslava v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer so v torek zvečer po slavnostnem govoru gledališkega igralca Poldeta Bibiča podelili letošnje Prešernove nagrade.
Prešernovi nagrajenci so trije: arhitekt Oton Juaovec za dosežke v arhitekturi, pesnik Tone Pavček za pesniško zbirko Dediščina in pisatelj Vitomil Zupan za svoje literarno delo. Med desetimi nagrajenci Prešernovega sklada je tudi slikar Klavdij Palčič iz Trsta, ki je nagrado prejel za likovne dosežke in scenografijo. Palčiča poznamo pri nas po ilustracijah za najnovejši nemški prevod Levstikovega Martina Krpana.
PREBERITE
na
strani
2	Izzivalno odtikovanje bivšega nacista
3	V „Auli slovenici" razstavlja Franc Mihelič
4	Dogajanja v Pliberku in okolici
5	Letošnji izlet — v dežele zahodne Evrope
6	Ob petdesetletnici napada
na „rdeči Dunaj"
7	Ugoden nakup knjig v Naši knjigi
8	Smučanje v Lepeni in sankanje v Lobniku
8 Sarajevo:
Olimpijska zaprisega v slovenščini
PredpetdesetZmZ /eh — 72. je-kraarja 7934 — je kZ/a krvavo zatrta Zn pokopana m/ada avstr/jska demokracija. Konservativne, krščansko-so-c/a/ne h/e, k/ so že /ero poprej Zzk/ja-čZ/e par/ament Zn aved/e strogo avtoritarno v/ado, so dokončno seg/e po samov/ad/ Zn aved/e režim, znan kot %vsrro/giZzen:. č/n/čZ/e so organizirano de/avstvo Zn ga oropa/e njegooZ/? organizacij, soc/dL/emo^rars^e Zn koma-nZst/čne partije; vodstvo tek strank se je mora/o nnia^n/tZ v Z/ega/o a/Z v emigracijo. Štiri /era awrrojašZz?na so pomenl/a razorožZreo de/avstva, de-?Mora/;zacZjo /jadsk/k množic, reslgna-eZjo po/ZrZčno zavednlk kadrov, se kajšo po/arZzacZjo med de/avsk/m Zn kmečkim prektva/stvom — samo nekaj /zmed vzrokov, Zn so omogočl/Z /VZr/erjevZm četam neovirano pot Zn „mZrno" o/:apafijo /losrrZje. Štirim /etonr avstro/as/zma pa je s/edl/o seč/en: /er nacZ/ašlzma.
Že od nekdaj so Zme/e avstrijske konservativne sZ/e /noten o (/nos (/o demokracije. Po razpada monarklje so tarna/e po starlk časlk, predvsem pa so Me po/ne sovraštva do (/e/avstva. /fvstrljsko (/e/avstvo je Zn/o prav takrat po/no samozavest/ Zn ves svet je z okčadovanjem g/eda/ na „rdečl Da-naj", ve/emesto, Z:Z je sred/ katastrofalnega gospodarskega po/ožaja k/e-ste/o s svoj/mZ soc/a/n/mZ reformam/;
znan/ „Kar/-A/arx-č/of" je M vzor rešZtve vprašanja de/avsklk stanovanj, takrat avedeno soeZa/no varstvo je še danes pod/aga vsek socZa/n/k reform v zlvstrZjZ. K/jak tema.- po/ZtZčna moč je kZ/a v rokak meščanstva, „avstro-
zZvna organZzacZja socZa/nZk demokratov, k/ naj kZ ščZtZ/a demokratZčno re-pak/Zko Zn po/ZtZčne svokoščZne ter dosežke de/avstva, na drag/ stran/ pa ..k/eZmtvekr", okorožena, po/jaširhčna napada/na organZzacZja krščansk/k so-
12. februar 1934
črn in obenem svetel datum avstrijske zgodovine
marks/zem" Otta Paaerja je zaapa/ v prepr/čeva/no moč soc/a/ne demo-krac/je Zn streme/ po ok/ast/ po m/rnZ pot/. KomanZstZčnZ part/jZ n/ aspe/ vdor v de/avske množ/ce, k/ so naprej zaapa/e tradZcZona/n/ soc/a/nZ demo-krac/jZ. Kmečko prek/va/stvo pa je kZ-/o pod vp/Zvom krščansk/k soc/a/cev Zn ve/enemcev, ker so se de/avske stranke prema/o oz/ra/e na kmečka vprašanja.
zlvstr/ja, skoraj povsem okko/jena od fašZstZčnlk a/Z po/jaš/stZčnZk držav / A/asso/ZnZjeva Zta/Zja, k/Zt/erjeva /VemčZja, P/ortkyjeva A/adžarska, kra/jeva /agos/av/ja), se je čeda/je ko/j de/Z/a na dva nasprotajoča s/ takora.* na en/ stran/ repak/Zkanrk/ „Šckatz-kand", s/cer okorožena, vendar defen-
c/a/cev, k/ je pod Do//faf?om pr/pra-vZ/a pot za avstrofašZstlčnZ adar.
Do//faf?ov vzor je kZ/ A/asso/ZnZ Zn že Zzk/jačZtev par/amenta 7933 je jasno kaza/a smer kodočega po/Zt/čnega razvoja. Že takrat je de/avstvo od soc/a/demokratskega vodstva zakteva-/o okjavo sp/oŠne stavke, toda Otto Zšaaer je od/aša/, češ, to k/ pomenZ/o držav/jansko vojno. Verjetno je Zme/ prav, vendar držav/janske vojne k/jak tema n/ preprečZ/. Ko so 9. /ekraarja 7934 varnostne ok/ast/ napad/e de/av-sk/ dom v TZnza, k/ je kZ/ kkrat/ zkZ-ra/Zšče „šckatzkanda", so se de/avc/ kranZ/Z.
Ta pr/prav/jena provokac/ja dr-žavn/k ok/ast/ je kZ/a začetek fašZstlč-nega adara v /Ivstr/fZ, k/ je s/cer Zz-
zva/ odpor de/avstva — vendar pre-pozno,- sp/ošna stavka, k/ so jo pro-g/asZ/Z soc/a/demokrat/, n/ aspe/a. Cen-trZ spopadov so kZ/Z TZnz, ZndastrZjska sred/šča na štajerskem Zn z/ast/ Danaj. 7*rZje dnev/ neenakega koja med orožja nevajen/m de/avstvom Zn fašZstlč-n/mZ, dokro okorožen/mZ skap/namZ „74eZmwekr", kater/m je prZklte/a na pomoč tad/ avstrijska vojska, so se konča/Z s porazom avstr/jskega de/avstva Zn z zmago jaš/zma. Topov/ pred „Kar/-A7arx-k/ofom" so pokaza/Z značaj avstr/jske držaye Zn vojske.
To je kZ/ črn dan za avstrijsko de-mokrac/jo. /n vendar so kZ/Z to ok-enem tad/ svet/Z dnev/ za avstr/jsko demokracijo; de/avstvo se je pogamno apr/o /aš/sf/čnema adara ter je požrtvovalno kranZ/o demokrac/jo Zn tako sveta pokaza/o, da n/ prostovo/jno s/edZ/o krZv/m prerokom. Švet/Z dnev/, čeprav po/nZ krv/ Zn čeprav so se konča/Z s porazom zarad/ stratešk/k Zn takt/čn/k napak tedanjega soc/a/demo-
Wa///tck Zn Georg WeZsse/, dvek vod/te/jev de/avskega apora, k/ sta kZ/a po poraza okešena, ostaneta prav tako z z/at/mZ črkam/ zap/sana v knj/gZ avstr/jske zgodov/ne kot /men/ naš/k narodn/k kerojev franca Pasterka-Tenarta Zn A/atZje VerdnZka-T omaža.
Dr. Franti ZwiMer mi.
kratskega vodstva, /men/ Konrad

Odlikovanje bivšega nacista Huberja
pomeni izzivanje vseh antifašističnih sil na Koroškem in v Avstriji
Deželni glavar VVagner je pred nedavnim podelil eno najvišjih koroških odlikovanj Reinholdu Huber-ju, kar je v demokratični in protifašistični javnosti izzvaio veliko ogorčenje. Reinhold Huber spada namreč v krog najbolj znanih bivših nacistov na Koroškem. Že od I. 1934 je bil ilegalni nacist ter je po nemški zasedbi Avstrije zavzemal visoke položaje tako na Koroškem kot tudi v okupirani Sloveniji. Po vojni pa je bil dolga leta predsednik koroške FPO.
O podelitvi odlikovanja bivšemu nacistu je na nedeljski svečanosti ob 40-letnici smrti narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža v Svečah spregovoril tudi predsednik ZSO Feliks VVieser, ki je dejal:
„Ko stojimo ob grobu borcev proti fašizmu in ko v teh dneh obhajamo petdesetletnico tragičnih februarskih dogodkov leta 1934, ki so pahnili Avstrijo v objem nemškega nacizma, smo ogorčeni nad dejstvom, da je deželni glavar VVagner prav v teh dneh odlikoval z visokim koroškim odlikovanjem Rein-holda Huberja, enega najbolj uglednih bivših koroških nacionalsocialistov. Reinhold Huber je znan predvojni nacist, ki je že leta 1934 s puško v roki kopal grob republiki Avstriji; je nosilec najvišjih odlikovanj NSDAP, med drugim tudi zloglasnega „reda krvi" (Blutorden).
Za časa nacizma je opravljal visoke funkcije na Koroškem in po napadu na Jugoslavijo vršil odgovorne naloge tudi na Gorenjskem, kjer se je pri svojem delu izredno izkazal."
Vse to lahko preberemo v tedniku Landesbauernschaft Sudmark od 9. 5. 1942, je opozoril predsednik ZSO ter naglasil: „V kolikor to odgovarja resnici, je to velik politični škandal in hkrati izzivanje vseh
Dcže/nf g/dVRr PcopoM W%gner je 27.	79#4	čcstnemK
ForošFe FPO
HKFerjK 7M w;egovew	v 5fr-
MzfZM „vc/fFf MrtTM zwaF r/eže/e Fo-rošFc". „Dfže/n( g/<w%r je opozori M4 <jojgo/etne <jejaw?ost: FfrrFerj^ na TMMOgzF rfrMŽFeMopo/P/eMiF porfročjfF H<2 ForošFcw", je rečeno f tozadevnem čato/nsnem poročda.
Fa^tne to F/aFerjeve „do/go/etne Jejavnottt"?
„Od tvoje TnFrt/cutf te je ajvarja/ t po/ftfFo v tmft/a HfwšFofMcfoH%/7!e-ga taFora." FaFo prtejo Farntner NacFrfcFten 79. janaarja 79<?4. Od attanovdve je Ff/ prt tvoFodnja^/F :'n je danet njrFov čattnf predtedn;F.
Faj ^a prejr
Fog/ejmo v nac;ona/tofiajatično g/atdo „Farntner Grenzraj". Fam prte 7-/2. maja 7942 oF rmenovanja FFa-Ferja za „FandetFaaernjaFrerja".' „F7aFer ftt tcFon /raFzedrg zar na-trona/tozfadttrtcFen Fervegang getto-
antifašističnih sil na Koroškem in v Avstriji, kajti s Huberjem je bil odlikovan grobokop Avstrije, ki si je z vsemi močmi prizadevat za to, da je nacizem prišel na oblast. Brez dvoma je to ena izmed umazanih predvolilnih potez, ki naj bi nem-škonacionalnemu taboru na Koroškem signalizirala, da imajo v koroški socialistični stranki še vedno svoje mesto tudi stari nacisti."
j?en %nd F%t tcFon /%nge vor dem Ver-Fot der Parter dre Fzt fn ^rrnrtz ge-grrrndet. J7r't tefnem ^zf-Ftrrrm Tmt Pg. TFrrFer Fer der nrrtronrt/tozrd/rttf-tcFen FrFeFrrng rm /rrd 7934 nrtcF der Fetetzrrng von Ffrnftz rrnd DerrttcF-grrj/en rm GrrrFtrr/c gegen gro^e ge^dmpjt, rvrrrde tpdter zrr 74 /rrFren tcFtveren Fer^er verrrr-tedt. Fr ftt Frdger der FocFtten Zlrrt-zefcFnrrngen der A.SDzl P, det Pdrt-ordent, rrnd FeFjefdet Ferrte fn der Pnrtef den Frrng efnet OFergemefn-tcFrrjttfeftert rrnd Grrrrrednert."
7z tpomfnov do/go/etnegrr predted-nfFr! OVP FFermrrnnn GrrrFerjrr pa zvemo, da je do zadnjega trenrrf^a rrpa/ na vedFf preobrat, doFfer mrr nr' končno 7. maja 7943, podoFno Fot Fafner fn N%t77?fJ?Mfg gfede pofftfčne oFfattf, preda/ potfe na FmetfjtFf zFornfcf.
zid mrr je za te „Jo/go/ft7!f dejav-nottf na w7!ogfF drrrždenopodtrčnfd področjfd" zdaj V/agner poded/ vfto-Fo dežefno prfznanječ
Častni znak za nosilca „Biutordena"
Dostojna počastitev borcev
ki so padli v borbi proti fašizmu
Tradicionalna vsakoletna spominska svečanost ob partizanskem grobišču v Svečah je bila letos v znamenju 40-letnice smrti narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža. Tako se je vabilu Zveze koroških partizanov minulo nedeljo odzvalo izredno veliko število ljudi, med njimi mnogi bivši soborci in prijatelji Tomaža z obeh strani meje. Pa tudi spored je bil skrbno pripravljen ter je dajal svečan poudarek prireditvi, s katero smo dostojno počastili borce, ki so padli v borbi proti fašizmu.
Za uvod v spominsko svečanost je
javljamo na posebnem mestu — op. ured.). V kratkih besedah pa se je tedanjega skupnega boja in današnjih skupnih prizadevanj za dobrososedske odnose spomnil tudi predstavnik jeseniških borcev Jože Ulčar. Dejal je, da so etnične meje našega življa na Koroškem zaznamovane s krvjo naših bojnih tovarišev, ter naglasil: „Danes, ko se spominjamo smrti heroja Verdnika in več sto borcev, ki so padli v teh krajih, ponujamo preko njihovih grobov prijateljsko roko vsem poštenim in demokratičnim ljudem, ki si
tako kot mi želijo dobrososedskih odnosov in ki spoštujejo naš boj in njegove pridobitve. Zato upam, da je vsakomur razumljivo, da smo in bomo prav zaradi našega boja in grobov naših tovarišev v mejah republike Avstrije z vso močjo podpirali prizadevanja naših rojakov tu na Koroškem, da končno pridejo do svojih pravic, ki so jim sicer že zdavnaj formalno zajamčene s podpisom avstrijske državne pogodbe. To so bili končno tudi cilji našega boja in to je neizpolnjena obveznost republike Avstrije."
ALO obsoja gonjo
proti dvojezičnemu šolstvu na Koroškem
Trenutna gonja proti manjKnskemu Šolstvu, s katero hočejo doseči ..odločilni udarec" na Slovence in njihove pravice ter likvidirati še zadnje ostanke skupne vzgoje otrok v obeh deželnih jezikih, se vidno zaostruje. Predsednika obeh velikih deželnozborskih strank sicer še delata videz, kakor da bi bili SPO in <3VP proti samohodu FPO, toda Haider se gotovo ni brez vzroka pohvalil, da vlada med tremi strankami daljnosežna enotnost, tn v tem mnenju ga je potrdila tudi torkova seja deželne vlade, ker je prav tako prevladovalo enotno mnenje, da bo treba doseči skupen dogovor o ,potrebnih spremembah" sedanje manjšinskošolske ureditve.
O ..potrebi" spremembe so si stranke torej že edine — gre le še za način in obliko, kako in kaj naj bo ..spremenjeno". Z drugimi besedami: v imenu trostrankarskega pakta bo uradna Koroška spet — kakor že večkrat v preteklosti — kapitulirala pred Heimatdienstom, ki je v sredo na tiskovni konferenci tolmačil, kako si zamišlja omenjene spremembe oziroma kako namerava s posebnim referendumom svojim zahtevam obleči plašč navidezne demokratičnosti.
Da pa bi bila vsa ta proti Slovencem in njihovim pravicam usmerjena igra prepričljiva in sprejemljiva za širšo javnost, se Slovencem naprti tudi še krivda za sedanjo zaostritev. Arogantni izpadi in podla podtikanja so sredstva, ki se jih pri tem poslužujejo — s tem pa le sami dokazujejo, da so njihovi argumenti zgrajeni na šibkih nogah.
Zato se tudi v demokratičnih krogih večinskega naroda veča število tistih, ki takšni politiki nočejo več slediti. Tudi na sobotnem zasedanju vseavstrij-skega koordinacijskega odbora Alternativnih list Avstrije v Gradcu so to jasno poudarili. V posebni izjavi so z vso odločnostjo obsodili težnje nemško-nacionalnih krogov na Koroškem, zlasti Heimatdiensta in FPO, po ureditvi ločenih šol na južnem Koroškem. Ločene šole za slovensko in nemško govoreče otroke bi ne pomenite nič drugega kot getoizacijo slovenske narodne skupnosti, s tem pa tudi ustvarjanje Korošcev dveh vrst, poudarja ALO. Obenem pa bi bile geto-šole za koroške Slovence tudi hud udarec za vse nemško in slovensko govoreče Korošce, ki si v in izven dežele prizadevajo za pošten narodnostni mir ob dejanski enakopravnosti slovenske narodne skupnosti." Zato poziva ALO vse vodilne zvezne in deželne politike obeh velikih strank, da vztrajajo pri sedaj veljavni manjšinskošolski ureditvi. Obenem pa zagotavlja slovenskim osrednjim organizacijam vso podporo v njihovem boju za dosledno izpolnitev člena 7 državne pogodbe ter poziva odločilne politične dejavnike v Celovcu in na Dunaju, naj končno sprejmejo ukrepe za obstoj in razvoj koroških Slovencev in vseh drugih narodnih manjšin v Avstriji.
Magnago sedemdesetletnik
Južnotirolski deželni glavar in predsednik južnotirolske SVP Silvius Magnago je v nedeljo obhajal svojo sedemdesetletnico. Počastitve, ki jih je bil deležen ob svojem življenjskem jubileju, so potrdile, da ga upravičeno imenujejo živ spomenik južnih Tirolcev in njihovega boja za dosledno izpolnitev vseh točk „paketa", se pravi sporazuma o avtonomiji Južne Tirolske.
Ta svoj sloves pa je podkrepil Magnago tudi sam, ko je italijansko vlado ponovno zelo ostro kritiziral ter menil, da iz Rima piha leden veter. V krogu svojih prijateljev pa je napovedal, da bo tudi svojo petinsedemdesetletnico praznoval še kot de-
želni glavar, kar naj bi veljalo kot opozorilo na dejstvo, da okoli sebe trenutno nima nikogar, ki bi ga mogel naslediti.
V izjavah, ki jih je imel ob svoji sedemdesetletnici, se je Magnago dotaknil tudi manjšinskega vprašanja v Avstriji: dejal je, da bi Avstrija lahko še marsikaj naredila za zaščito slovenske manjšine na Koroškem. 2e v tej posplošeni in neobvezni izjavi pa so določeni krogi na Koroškem videli napad na svojo ljubosumno čuvano dogmo o izpolnjenem členu 7 in vzorno rešenem manjšinskem vprašanju. Kajti KTZ je komentirala: Magnagu vsa čast; toda primerjati južnotirolske razmere s koroškimi pomeni ali nevednost ali zavestno potvarjanje ...
Haider stremi še više
Steger preveč liberalen za FPO?
Sedanji predsednik koroške FPO Jorg Haider res zelo dosledno stremi za uresničitvijo ciija, ki si ga je postavil na začetku svoje politične kariere: zasesti vodilni položaj na samem vrhu svobodnjakov. Njegova opozicija proti Stegerju ima pri tem dva namena — razkrivati ..slabosti" in ..napake" svojega rivala, obenem pa izpostavljati svoje lastne ..odlike".
V tem prizadevanju je Haider sedaj dobil zaveznika v osebi bivšega svobodnjaškega posianca Scrin-zija, ki očitno še vedno ni prebolel dejstva, da je vedno stal le v senci drugih voditeljev svoje stranke.
Scrinzi je zaostril napad na sedanjega predsednika Stegerja, kateremu očita, da je preveč Jibera-len" in premalo ..nacionalen" in da se je preveč oddaljil od „tradi-cionalne usmeritve" svobodnjaške stranke. Vse te za FPO torej potrebne lastnosti pa menda združuje Haider, v katerem Scrinzi zato vidi možnega Stegerjevega naslednika.
Scrinzi se je izrekel za reformo stranke, kar po njegovem pogojuje tudi spremembe na vrhu. Sicer pa se ..politični upokojenec" bavi celo z mislijo na ustanovitev nove stranke.
pihalna godba jeseniških železarjev pod taktirko dirigenta Jožeta Knifli-ca že na vaškem trgu zaigrala venček partizanskih pesmi, ki so jim sledile žalostinke na pokopališču. Med pesmijo Koroškega partizanskega pevskega zbora, ki ga je vodil Branko Čepin, so predstavniki Zveze slovenskih organizacij, Zveze koroških partizanov in borčevskih organizacij iz Jesenic položili vence ob spomenik. Jeseniška mladinca Mojca Strgar in Sandi Jakopin sta med izbrane recitacije vpletla drobce iz življenja in boja Matije Verdnika-Tomaža, medtem ko je Tonči Schlapper prispeval Gregorčičevo pesnitev ..Hajdukova oporoka", katere vsebina ima za nas pomen in veljavo tudi danes, če jo razumemo v smislu borbe proti fašizmu in današnjega boja za uresničitev narodnih pravic, kakor je zapel tudi pesnik: „Prost mora biti, prost moj rod, na svoji zemlji svoj gospod!"
O našem prispevku v boju proti fašizmu ter o pomenu in pridobitvah tega boja za današnji čas je spregovoril predsednik ZSO Feliks Wieser, ki je zavzel stališče tudi k aktualnim vprašanjem (njegova izvajanja ob-
Slovenija
Prejšnji teden so se na Dunaju vrstile številne prireditve, s katerimi se je Slovenija predstavila pod skupnim naslovom ..Slovenija na obisku v Avstriji". Glavni namen tega ..obiska" je bil, da v glavnem mestu Avstrije širšo avstrijsko javnost seznanijo z najrazličnejšimi dosežki in ponudbami, ki jih ima Slovenija tako v gospodarstvu in kulturi kot še posebej v tujskem prometu.
V tem okviru so bile na Dunaju kulturno-umetniške prireditve, na katerih so sodelovali znani slovenski ansambli in solisti — od simfoničnega orkestra RTV Ljubljana do folklorne skupine France Marolt in Koroškega okteta ter od Acija Bertonclja, Cirila Škerjanca, Eve Nov-šak-Hovškove in Dubravke Tomšič-Srebotnja-kove do Ota Pestnerja in mnogih drugih.
Posebno mesto je v tem okviru zavzemalo predavanje slovenskega kulturnega ministra Matjaža Kmecla, ki je številnemu občinstvu tolmačil prisotnost Slovencev v dunajskem kulturnem, znanstvenem in ustvarjalnem življenju
se je predstavila na Dunaju
skozi stoletja. V dolgi vrsti je predavatelj nanizat imena in dosežke slovenskih univerzitetnih profesorjev, književnikov, arhitektov in tehnikov, ki so vse od začetkov dunajske univerze sredi 15. stoletja pa do ustanovitve ljubljanske univerze po razpadu monarhije odtočilno sooblikovali umetniško in znanstveno podobo nekdanje cesarske prestolnice. Prav tako pa je predstavil kulturo današnje Slovenije in njenega glavnega mesta in pri tem opozoril na značilno povezavo: na Dunaju podeljujejo Stefanovo medaljo, v Ljubljani pa imajo inštitut Jožefa Stefana (v obeh primerih dostojna počastitev našega koroškega rojaka - op. ured ). In svoja izvajanja je zaključil s poudarkom: Slovenci so se skozi stoletja sicer naučili potrpežljivosti, vendar nikakor ne drži teza, ki jo je nedavno zapisaia Die Presse, češ da so Slovenci iz nostalgičnih razlogov še vedno navezani na Dunaj. ..Obdobje habsburške monarhije namreč v naši zgodovini ni bilo ravno najsrečnejše. Tisto, kar Slovence vleče na Du-
naj, je dejstvo, da je v to mesto vgrajeno toliko njihovega intelektualnega potenciala."
Glavni poudarek dunajskih prireditev pa je bil seveda na gospodarstvu in turizmu ter so poleg raznih razstav in prikazov ter kuiinarič-nih ponudb potekali tudi delovni razgovori med vodilnimi predstavniki Slovenije in pristojnimi funkcionarji avstrijskih ustanov. Pri tem so vedno znova ugotovili potrebe in možnosti nadaljnjega utrjevanja in razširjanja vsestranskega sodelovanja ter se dogovorili tudi za konkretne projekte, katerih uresničevanje bo gotovo prispevalo k obogatitvi dobrososedskih odnosov med obema državama.
Za slovenski obisk v Avstriji je vladalo na Dunaju veliko zanimanje in tudi tamkajšnji tisk je posameznim prireditvam posvetil dokajšnjo pozornost. Tako je že zdaj možno oceniti, da je bila ta manifestacija posrečena in tudi uspešna. Pri tem nam je posebno v zadoščenje, da je bito v pogovorih med avstrijskimi in slovenskimi predstavniki prisotno tudi vprašanje naše narodne skupnosti.
Akademik France Mihelič
ponovno razstavlja v Celovcu
Tudi torkova otvoritev razstave nostnem koledarju „Aule sloveni-
oij in pasteiov akademika prof. ce".
Franceta Miheiiča v ceiovški „Auii Sicer pa je o umetniku in njego-
Utretnik Fronte Mthetič v pogovoru z Bratkom Kreftom in Mirtom Zwittrom.
siovenici" je potekaia v okviru prireditev ob ietošnjem siovenskem kuiturnem prazniku. Navzoči podpredsednik Siovenske akademije znanosti in umetnosti akademik dr. Bratko Kreft je to vkijučitev v vsenarodno praznovanje orisa) s kratkimi besedami. Dejai je, da je prav umetnost tista, ki je združevaia in ki združuje ijudi preko vseh meja. ..S to razstavo ob obietnici Prešernove smrti se pridružujemo prosia-vam siovenskega kuiturnega praznika, ker se čutimo enotni in združeni v duhu Prešernove Zdravijice, v kateri je kot prvi tako edinstveno izpovedat mise) enakopravnega sožitja in dobrega sosedstva. "
vem ustvarjanju spregovorila priznana strokovnjakinja Melita Stele-Možina, ki je Miheiiča predstavila
kot enega najpomembnejših in najbolj samosvojih umetnikov v sodobni slovenski likovni umetosti. Kot glavna gibala njegovega umetniškega sporočila pa je navedla: globoko doživeta resničnost življenja, človeška osamljenost, podzavestna in zavestna groza, vprašanja življenja in smrti, borba med rastjo in umiranjem, fantazijsko zasnovani prehodi in metamorfoze.
Med častnimi gosti pri otvoritvi razstave, ki jih je uvodoma pozdravil predsednik društva,.Aulaslove-nica" dr. Mirt Zvvitter, so bili tudi umetnik z ženo pisateljico Miro Mihelič, generalni konzul SFRJ v Celovcu Marko Kržišnik z ženo, novi nadzornik za dvojezično šolstvo Franc VViegele, častni senator celovške univerze in slikar Hans Ro-mauch, slikarka Dora Plestenjak in zastopniki slovenskih organizacij.
Razstava, katere ogled je res pravo doživetje, bo odprta še do 24. februarja, in sicer od ponedeljka do petka v času od 13. do 16.30 ure.
Spet A ton iti Benetik
Benetik in Aton :pef raistavijata, tokrat v Miadin:kem domu SŠD. Gre za nekoiiko spremenjeno razstavo s Koroških kuiturnih dni. Hkrati je izšei tudi ka-taiog, ki bi mora) iziti že za kutturne dni. Ponedeijkovi otvoritvi razstave, ki bo odprta še danes in jutri in ki se je Aton spet ni udeiežit, so dati poseben akcent trije giasbeniki skupine Kundaiini, Emii Krištof, Aii Gaggi in Pauti Tatschi z dvema jazzovskima improvizacijama, ki sta izzveneti kot pravcati komorni jazz. „Morda se nam zdijo razstavijena deia maice robata in kaotična ", je rekei Emii Krištof, ko je otvarjai razstavo. Joda prepričan sem, da bodo nekatera več kot enodnevno pričevanje o času, ki jih je porodit. " Rudi Benetik in Aton — Vaientin Potanšek mt., oba študenta tikovne akademije v Ljubtjani, torej kot ..divjaka" kršita tabuje in skušata s svojimi deti izzvati predvsem emocije in refteksije. — Ha stiki:
Miheliča v Celovcu ni treba več posebej predstavljati: spoznali smo ga že na raznih deželnih razstavah, pa tudi v „Auli siovenici" je že bi! gost, ko je leta 1976 predstavil izbor svoje bogate grafike. Tokrat razstavlja olja in pastele ter obsega izbor časovno obdobje sedemdesetih let pa vse do najnovejših stvaritev iz leta 1984. Motivno se srečamo spet s ..starimi znanci" - s kurenti, z muzikanti, z maskami in veščami, v katerih bogato variiranem upodabljanju je Mihelič priznan mojster. Lok razstavljenih del sega od novejših pastelov iz serij apokalipse, metamorfoz in vešč tja do njegovega znamenitega ..Mrtvega kurenta" - torej motivi, ki so upodobljeni tudi v letošnjem umet-
„Vas m nas kulturni praznik
Pevke Obirskega ženskega okteta in pevci okteta DPD Svoboda France Prešeren so skupno s prebivaici desetih vasi krajevne skupnosti Žirovnica 28. januarja praznovali slovenski kulturni praznik. V dvorani na Breznici so dostojno počastili spomin na velikega rojaka dr. Franceta Prešerna. Ženski sekstet (dve pevki sta zboleli) je pod vodstvom Valentina Polanška doživeto zapel slovenske narodne pesmi, pevovodja Valentin Polanšek pa je kot pesnik občuteno prebral nekaj pesmi iz treh svojih pesniških zbirk. Domači oktet je mojstrsko predvajal slovenske pesmi. Prisrčni odnos med obiskovalci in pevci je združeval, kot smo Slovenci na obeh straneh Karavank povezani ne samo ob slovenskem kulturnem prazniku.
Hrvatski bali
Na prvi ..Hrvatski bal" je konec januarja vabilo „Hrvatsko kulturno društvo Jug" v Veliki Fetarštof. Par sto Hrvatov iz južnega Gradiščanskega se je zbralo in zaplesalo ob melodijah mlcdega ansambla ,Pax" in občudovalo plese folklorne skupine iz Sfinjakov. Tudi mnogo hrvaške mladine je bilo na „balu". Uspela družabna prireditev je organizatorje vzpodbudila, tako da se bodo v prihodnje še večkrat s podobnimi prireditvami oglasili v javnosti.
Na Dunaju se gradiščanski Hrvati v pustnem času zbirajo vsako leto na tradicionalnem Hrvatskem balu, ki ga prireja „Hrvatsko gradiščansko kulturno društvo u Beču". Jutri, v soboto 11. februarja, se bodo spet zbrali pod častnim pokroviteljstvom ministra za pouk, dr. Helmuta Zilka, ob 20. uri v Park-hotelu Schonbrunn.
Svoj ples organizirajo tudi Hrvati na Madžarskem. V soboto 18. februarja bodo zaplesali v Sambotelu (restavracija Pannonia) na svojem .Hrvatskem balu".
OBJAVA
ZVEZNE GtMNAZtJE ZA SLOVENCE V CELOVCU Zvezna gimnazija za Siovence v Ceiovcu sporoča:
1.	Po posebnem odioku Zveznega ministrstva za pouk in umetnost naj prijavijo starši svoje otroke, ki jih žetijo dati v šoiskem ietu 1984/85 na gimnazijo, takoj po končanem prvem semestru tega šoiskega teta, v času od 13. do 29. 2. 1984, ravnatetjstvu Zvezne gimnazije za Siovence v Cetovcu. Ob prijavi za sprejem je treba prediožiti ravnateijstvu spričevaio prvega semestra 4. razreda ijudske šoie, rojstni iist in dokaz avstrijskega držav-tjanstva.
2.	Pravočasno prijavtjeni učenci, ki bodo ob koncu šoiskega teta 1983/84 po oceni tjudskošotske konference sposobni za vstop v prvo vrsto giavne šote (ERSTER KLASSENZUG), bodo sprejeti na gimnazijo brez sprejemnega izpita.
3.	Prijavtjeni učenci, ki ne bi dosegti tako dobre ocene, bi morati deiati sprejemni izpit. Za sprejemni izpit, pri katerem bo izpitna komisija gimnazije presodita sposobnost učenca, bo treba otroka prijaviti v prvi potovici junija 1984. Sprejemni izpiti bodo v sredo 4. jutija 1984.
4.	Konec maja 1984 bo vodstvo tjudske šoie javito gimnaziji učni uspeh učencev, ki so se prijaviti za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateijstvo gimnazije pravočasno obvestiio starše o sprejemu učenca oz. o potrebi prijave k sprejemnemu izpitu.
5.	Zakasneie prijave bodo v izjemnih primerih še možne s posebnim dovotjenjem Dežeinega šoiskega sveta.
6.	Za vstop v višje razrede je potreben poseben razgovor z rav-natetjem.
Prijave za sprejem v gimnazijo tahko opravite osebno v šotski pisarni aii pa se obrnete pismeno na nasiov: Zvezna gimnazija za
Siovence, Prof.-Janežič-Piatz 1, 9020 Kiagenfurt/Ceiovec.
RAVNATEU:
dr. Reginaid Vospernik i. r.



7
Ze zgodnji Prežih je presenečal bralce z opisovanjem svojega okolja „živijenja v hievu" in njegovi hlapci so potisnjeni „v zadohie in smrdijive hieve". Takole slika svoj razgled, da „stoji živina visoko na gnoju, kakor bi pridigata" in kmečka hči, ki seda k molži pod kravo Ima zaradi hlapčeve zanikrnosti polne cokle kravjega blata.
Tudi VVinkter vidi, kako obidejo vrste živine trgovci z živino kakor škofje vrste kiopi v cerkvi in tudi sam stoji na kupu gnoja.
Očitno oba pisatelja, starejši in mlajši izbirata iz podobnega okolja In to označujeta s podobnimi primerjavami. Četudi je med pisateljema čez šestdeset let in je Prežih sin kmečkega najemnika in bajtarja v Mežiški dolini, mladi Gornje-korošec pa sin premočnega kmeta, se pri njunih opisih izpričujejo ob omenjenih slogovnih prvinah še mnoge druge sorodnosti.
Oba opisujeta na primer kmetovo molitev ob času toče, vendar seveda vsak po svoje (Prežih v noveli Borba). Oba se srečata s kmečkim izkoriščanjem družine, predvsem otrok kot delovne sile. Le da Prežih opravičuje svojega z delom Preobloženega očeta, sam pa je bil v družini tisti najstarejši otrok, ki le moral prvi poprijeti za delo pa-j^irca, gonjača in tako naprej. Win-'sr priznava, kako se je izogibal
kmečkemu delu in očetu, a piše, da je postal njegov mlajši brat pač spet poceni hlapec.
Razliki pri sporočilih, seveda leposlovnih, sta posebej zanimivi v naslednjem opisu.
Prežih takole avtobiografsko piše o očetovi in svoji hoji v mlin: On je nosit natoženo vrečo moke na svojih orjaških ptečih, jaz pa sem korakat za njim. Bit je čisto kriv in
njegovo dihanje je biio podobno hropenju. Počasi se je pomikat v ktanec, čut sem, kako škriptjejo njegove kosti, in videt, kako mu drgetajo noge. Bat sem se, da mu bodo skočite v bokih iz sktepov in da se bo razsui pod živim tovorom ... Debeie žiie na njegovih močnih rokah so nabrekte in skozi se je natanko videta vaiujoča kri..." (Borba)
VVinkler: Ko si ti pred nekaj meseci nosit na svojem ukrivtjenem hrbtu z žitom preobtoženo vrečo iz žaktjevine k miinu in ko sem videt, kako je breme pogtobito brazde na tvojem obrazu, nabrekte žite, so mi pritekte sotze in zamegtite pogied: Ats du vor einigen Monaten auf deinem gekrummten Rucken einen getreideschvveren Jutesack zur tVtuhte trugst und ich sah, wie sich unter Last die Furchen in deinem Gesicht vertiefen, Adern anschvvoi-
ten, traten mir Tranen in die Au-gen und verschieierten den Biick.
(Der Ackermann aus Karnten).
Podobnosti, ki jih navajam in izbiram, izhajajo pač iz narave proizvodnega odnosa kmetstva, ki sta ga doživela in doživljala oba, starejši in mlajši pisatelj. Dalje je tu še krajinska določenost in tudi še kopica drugih določil, na primer širno in staro ideološko območje rim-
skokatolištva, ki je obvladovalo v znatni meri vaškega človeka. Razumljivo pa je, da je precej tudi razlik, na katere nameravamo še opozoriti.
Še en primer se mi zdi zaradi svoje podobnosti in obenem različne uporabe zelo pojasnilen. Prežih uporabi na koncu svoje reportaže Če Žita noj Drava nazaj potačo (1930) kot otožen refren dogajanja na avstrijskem Koroškem po obiskih ob robovih s turizmom preplavljenih krajev in z mislijo na ponemčevanje Slovencev s stihom po-nemčenca Košata: ..Zapuščen, zapuščen sem jaz." Mladi VVinkler pa začustvuje ob ruski narodni božični pesmi, ki jo zapoje kot žival na Koroško po nacistični soldateski prignana, a zdaj že naturalizirana Rusinja Barbara Vasiljevna: „Va-tosn, vaiosn, wia Stan auf StroBn, so vatosn, vaiosn bin i." (Mutter-
sprache)
Josef VVinkler obseže v svojih pripovedih praznike in običaje: vse svete; miklavževanje celo s tem, kako svari babica pred vaško surovostjo preoblečenih parkljev; predbožič in božič z jaslicami, polnočnico in po kadilu dišečem prazničnem hlevu.
Kot dolgoletni ministrant je vsestransko spoznal Cerkveno in ver-
sko nadvlado. Vas sama je sezidana urbanistično v znamenju križa, povsod so križpotja s križanim znamenjem, Križani visi v božjih kotičkih v izbah in spalnicah, ponuja ga popotni kramar, v rokah ga ima umirajoča babica.
Vaško življenje obvladata babica-porodničarka, ki pomeni utelešeno življenje in župnik, polbog z avtoriteto Kristusovega trpljenja (Der Ackermann aus Karnten, 113-114).
Med romani je drugega po vrst-pem redu izida posvetil očetu, kmetu iz Koroške. Očetu, ki vsak šiling trikrat obrne, preden ga izda — ki se usede visoko na svojega traktorskega konja. Ima poseben bližen odnos do živine in dopusti da stari konj lahko umre v hlevu, medtem ko proda konjiča, pol žrebe, potem ko kupi traktor (Der Ackermann aus Karnten, 99).
Sestavin o odnosu kmečkega člo-
veka do živine in sploh do domačih živali najdemo še drugod v besedilu. Prav tako pristno je opisoval ta odnos tudi Prežih.
V znatnem obsegu so navzoči tudi opisi dela, predvsem očetovega, ki pač enosmerno koraka s svojim plugom po svoji poti.
Temu očetu se njegov sin čedalje bolj upira in izmika kmečki poti in življenju, izročilu — na primer očetovi pripovedi o vojni. Zoprne so mu celo očetove brčice pristrižene po zgledu Hitlerja. V vsej očetovi pojavi vidi sin tiranijo. O tem očetovem idolu se spet in spet oblikuje sinov odpor, tudi ob dejstvu, da sta oba ujca padla na ruski fronti. Redkokdaj je videl, tako piše, svojo mater tako presunjeno in obenem jezno, ko je oče še zagovarjal voditelja, ki naj bi vladal tudi v sedanjem svetu. Obregnil se je ob mladini in njenih dolgih laseh, češ da pod Hitlerjem kaj podobnega ne bi bilo mogoče in da ne bi bilo ne dolgolascev ne njihovega pohajkovanja. Sam pisatelj je s svojimi sovrstniki ob dolgih laseh iz mesta prinesel še novo nošnjo na vas, jeans. Ob klasični glasbi, ki se je glasila iz radia, se je bojeval za delež beat-glasbe, Beatlov, Rolling Stonesov, L. Cohena in drugih, medtem ko sta se starša morala bojevati za svojo koroško ljudsko glasbo (Muttersprache, 103).
ROK ARIH
Pripovedi o odstranjujočih in odmirajočih vaseh
Iz Pliberka iti okolice
Čeprav je še globoka zima, čas, ki po svoji naravi deluje pomirujoče na ljudi in naravo, pa se pri nas le giblje in je polno dogodkov. Zima nas nikakor ni „zavrla" pri našem delu, posebno ne na kulturnem področju. Tako smo imeli v zadnjem času vrsto prireditev in drugih dejavnosti, ki so nam delale dosti preglavic, kako bomo vse te lahko tudi pokrili.
Slovensko prosvetno drštvo „Edi-nost" v Pliberku j<e vabilo na predvajanje filma Bitka na Neretvi v Posojilnico. Ta film je pokazal z vso krutostjo zadnjo vojno posebno še tistim, ki smo vojno občutili na svoji lastni koži in oživel tiste strašne čase izpred 40 lieit. Pa itudi tistim mlajšim, ki niso občutili vojne je dal veliko misliti o neizmernem trpljenju, pomanjkanju in kako herojsko so se narodi in narodnosti Jugoslavije bojevali za svojo svobodo in za uničenje okupatorja in njegovih hlapcev. Vsebina filma bi nam morala biti vzor, kako se je treba boriti za svoje pravice in svobodo. Če bi le delček tega storili v našem dnevnem življenju tudi mi, bi za naše pravice ne izgledalo tako revno, če bi bili koroški Slovenci tako prizadeto pni svojih akcijah za naše pravice, kot to kaže film, bi sigurno imeli več, kot imamo sedaj. Skoda je le, da je bil film močno skrajšan, da nam ni posredoval vse njegove veličine. Kljub temu pa smo bili zadovoljni in si želimo še več slovenskih filmov. Vanču Haninu pa se zahvaljujemo za predvajanje filma. Škoda, da nas ni bilo več.
*
Farna mladina je v nedeljo povabila igralsko skupino iz Dobrle vasi v župnišče, da se predstavi z igro
..Čevljar baron". Zbralo se je veliko ljubiteljev zabavne igre, za katero lahko rečemo, da so jo Dobrolčani prav dobro podali. Škoda je le, da ni mogoče obiskati vseh prireditev. Vsekakor je za vsakega nekaj na razpolago, pa še za dušo je vedno dovolj, samo posluževati bi se je morali več.
W
Te dni praznuje svojo 85-letnico Matilda Skuk, pd. Zmavčeva mati iz Potoč pri Labotu. Kljub obilnemu delu in skrbi za kmetijo je dočakala visoko starost še vsa zdrava in z zanimanjem za dogodke doma in po svetu, številnim čestitkam se pridružujemo tudi mi z željo, da bi ostala še dolgo zdrava in srečna.
*
V Pliberku smo položili k večnemu počitku Antonijo Truppe, ki je kljub rahlemu zdravju dočakala visoko starost. Pokojna gospa Truppe pa kljub visoki starosti ni mirovala. Delala je že vrsto let pri Schwarzlu v kuhinji in bila desna roka gospodinje. Gospa Truppe je bila vdova. Njen mož je bil med vojno komandant žandarmerije v Pliberku, ki pa je bil kljub temu, da je bil organiziran v nacistični stranki, povezan z osvobodilnim gibanjem. Mnogim je pomagal, da jih niso spravili v zapore in taborišča. Zato se je reklo, ko so ga kmalu
po koncu vojne poslali v pokoj, da ga niso dali v pokoj zaradi tega, ker je bil član nacistične stranke NSDAP, marveč zaradi tega, ker je podpiral partizane in antifašiste. Vsekakor je bil oseba, ki je vedela kaj mora storiti, če jie človek v stiski.
Pokojno gospo Truppe bomo pogrešali kot dobro, srčno, nasmejano in original odhajajočega Pliberka.
*
2e vse leto so bili na pobočjih Pece na delu žičničarji z namenom, da povečajo zmogljivost sedežnice. Koncem minulega meseca je bilo tako daleč, da so predali sedežnico z dvojno zmogljivostjo v promet. Do sedaj jte zmogla na uro prepeljati 187 oseb, prenovljena pa 373. To je vsekakor lepa pridobitev za tiste, ki se ne morejo peš napotiti na našo goro Peco. Verjetno, da ob gotovih prilikah ne bo treba pri Najheržu čakati dve uri na to, da te po plačani voznini popeljejo na Peco. Mnogokrat nisi vedel, ali bi še čakal ali pa bi se vrnil domov in Peco gledal od spodaj. Vsekakor so obnovitvena dela sedežnice stala 13 milijonov šilingov, kar ni od muh. Seveda zmore takšne izdatke samo žičničarska družba, ki črpa denar iz skupnih turističnih področij. Vsekakor je podvig povišanja zmogljivosti sedežnice lepa obogatitev za tujski promet. Pionirji prvotne sedežnice dr. Mori in drugi, te razširitve prav gotovo ne bi zmogli, vendar dali so idejo in napravili prve korake, da se tudi Peca vključi v verigo turizma.
K otvoritvenim ceremonijam je prišel tudi sam deželni glavar Wag-ner, da prisostvuje tej slovesnosti.
Vabljeni so bili tudi navadni zemljani, da pridejo k Najberžu (sedaj bolj moderno „Petzenkonlg") in se na ta dan zastonj popeljejo na Peco. Deželni glavar pa se je bridko zmotil, ko je mislil, da bo tudi Peci lahko tako oholo in gospodovalno ukazoval kot nam Korošcem, ki smo slovenskega porekla. Tudi Peca se je uprla z vso svojo naravno močjo. Žičnica jie stala in ob vznožju Pece je stal prav majhen tudi „mogočni" Wagner. Speči kralj Matjaž v Peci pa se je obrnil in zabrundal: „tu sem jaz gospodar in ne razumem te". Zbrano publiko na tej slovesnosti so namreč pozdravili samo v nemškem jeziku, nihče pa se ni spomnil tistih, ki tukaj živimo in smo slovenskega rodu in tistih, ki pridejo čez mejo in teh tudi ta dan ni bilo. Prepričan sem, da so merodajni krogi računali s tem, da bodo spet prišli iz sosednje Slovenije turisti v vedno večjem številu na Peco in zaradi tega tudi povečali zmogljivost sedežnice. Kdaj bo ta uradna zabitost prišla do spoznanja, da živita tukaj od nekdaj dva naroda in da jte tisti čas, ko so bili oni gospodje, drugi pa hlapci, mimo. Novi čas zahteva enakopravnost in spoštovanje tudi tistih, ki niso izšli iz ..večvredne" rase.
Tudi ni res, kar je rekel deželni glavar, da vsak kdor pride na Peco dobi tisto, kar je plačal. Stoletja plačujemo davke kot drugi in se borimo za našo besedo in pravico in vendar ne dobimo tistega, za kar plačujemo — prijazne domače besede in enakopravnost.
ikej
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
VABILO
na
seminar za zborovodje, pevce in voditelje mladinskih in otroških pevskih skupin
V KULTURNEM DOMU NA RADIŠAH
v soboto 18. februarja ob 17. uri in v nedeljo 19. februarja ob 9. uri.
SPORED:
Sobota 18. 2. ob 17. uri:
Roman Verdel (študent, zborovodja moškega zbora v Borovljah): ..PROBLEMI, MOŽNOSTI IN NALOGE ZBOROVSKEGA PETJA" Janko Jezovšek (glasbeni pedagog, skladatelj in zborovodja v Nemčiji):
KONKRETNI POSKUSI OB NEKATERIH KOMPOZICIJSKIH TEKSTIH IN PREDLOGI ZA NOVE KOMPOZICIJE
Nedeija 19. 2. ob 9.00 uri (po prvi sv. maši)
Janko Jezovšek:
praktične vaje z radiškim in kotmirškim pevskim zborom. Zaželeno je, da bi se poleg omenjenih zborov tudi nedeljskega programa udeležilo čim več zborovodij in pevcev. Praktične vaje naj bi tudi tistim, ki ne bodo direktno sodelovali, dale nove impulze in pokazale možnosti, kako bi zboljšali naše zborovsko petje. Nedelja 19. 2. obl4.30 uri
Koncertna predstava moškega zbora tiz Radiš in mešanega pevskega zbora iz Kotmare vasi s praktičnimi izsledki iz dopoldanskega seminarja.
PRIREDITVE
BELA PRI ZEL. KAPLI Slovenski športni klub „Obir" v Železni Kapli prireja od 12. 2. do 15. 2. 1984 pri Sejinu v Beli
SMUČARSKI TEČAJ za začetnike (otroke in odrasle)
Prijave sprejema Jožko Malovrešnik, Železna Kapla 321, tel. 255 (Konsum) Prispevek za udeležence do 14 let znaša 500 in nad 14 let 600 šilingov. V prispevku sta vključena kosilo in dnevna karta za vlečnico. Udeležba na tečaju je na lastno odgovornost.
REBERCA
ORFF SEMINAR ZA DRUŽINE
od sobote 18. do nedelje 19. 2. 1984 v mladinskem centru na Reberci. Prireditelj Krščanska kulturna zveza.
ŽELEZNA KAPLA
Ob slovenskem kulturnem prazniku
KULTURNI VEČER
v petek 10. 2. 1984 ob 19.30 uri v farni dvorani v Zel. Kapli.
Sodelujejo: Kvartet graških študentov — Oder mladje s predstavo „Mali strah Bav bav" — MePZ „Zarja" in člani dramske skupine.
Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Zarja" v Železni Kapli.
SENTPRIMOZ
12. PLES . DANICE
v soboto 11. februarja 1984 ob 19.30 uri v kulturnem domu Danice v Sentprimožu.
Igra Planinski sekstet, na programu pa je še vrsta presenečenj. Prisrčno vabljeni! Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Danica" v Šentvidu v Podjuni
PREŽIHOVA SOLA
Klub Prežihov Voranc vabi na prvo predavanje v okviru ..Prežihove šole": 12. februar 1934 in njegov odziv v takratni slovenski politiki na Koroškem
v petek 10. 2. 1984 ob 20. uri v Klubu Prežihov Voranc, Celovec, Benediktinski trg 5.
Predavatelj: dr. Mirko Messner
NASTOP UČENČEV GLASBENE SOLE
W v soboto 11.2. 1984 ob 17. uri v avli ljudske šole v Bilčovsu Prireditelj: Glasbena šola na Koroškem - podružnica SPD ,,Bilka" v Bilčovsu
# v četrtek 9. 2. 1984 ob 16. uri v društveni sobi nad Posojilnico v Sent-jakobuvRožu
Prireditelj: Glasbena šola na Koroškem - podružnica SPD „Rož" v ŠentakobuvRožu
TINJE
Od ponedeljka 6. 2. od 9. ure do petka 10. 2. do 17. ure
Tečaj za tajnice in tajnike v slovenskih pisarnah
Voditelj: dv. svet. dr. Pavel Apovnik in drugi predavatelji. Prireditelj: So-dalitas — Katoliški dom prosvete
OPOZORiLO
V času zimskih olimpijskih iger v Sarajevu so možne nenadne spremembe programa zaradi sprememb v urniku olimpijskih tekmovanj.
CELOVEC
Razstava slik gradiščanskega Hrvata ERICHA NOVOSZELA v Mohorjevi knjigarni je odprta še do 10. 2. 1984 v času od 7.30 do 12.30 ure.
DUNAJSKI KROŽEK
v petek 17. februarja 1984 ob 19.0 uri v gostilni Weidinger Wien/Dunaj IV, Danhausergasse 3
Predavatelj: prof. dr. Janko Zerzer -Aktualna vprašanja kulturne politike na Koroškem
TINJE
Dnevi petja in igre za otroke
od ned. 12. 2. ob 18. uri do tor. 14. 2. do 17. ure v Domu v Tinjah. Prijave: do čet. 9. 2. pri kat. otroški mladini; Celovev, Viktringer R 26 ^ 51 11 66
Peca jim je prirasta na srce
Kot smo že poročali je bivala pri naših ljudeh na območju Pliberka skupina mladincev iz celjske občine, ki se je smučala na Peci in spoznavala zanimivosti Pliberškega območja. Ena udeleženk teh zimskih počitnic pa nam je poslala sledeče vrstice:
P/ZM?*^, P/ZM7*M	srno. /M-
M smo se vMf/Z/Z, že trZ tcMe TMZdj, M /707720 sTMMČd/; 7M Pec;. 7*o je p%č ize/ZM MžZrzetje.
.SereM 7M$ je Mo p?M p7*Z/7oM777 v /ep; M%j strM, če ?Ms /*o Mo č%M/, če MM prZš/; /jMjr po ?MS. ^ereM s??!0 tMoj, M smo se pr;pe-/74/; preč/ p/ZMzžM Poso;;7;;;'co že zcg/eM/Z tovMšg P/M/% Zn fMZ M;z-
Uspešno kulturno sodelovanje
V soboto 4. februarja se je „Oder 73" SPD ..Edinost" iz Pliberka predstavil dijakom Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu z delom Alda Nicolaja STARA GARDA. Omenjena predstava je potekala v sklopu kulturnega sodelovanja, ki sta ga v letošnjem šolskem letu začrtala SPD ..Edinost" iz Pliberka in Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu. Pliberško igralsko skupino in zastopnike društva je pozdravil ravnatelj gimnazije dr. Reginald Vospernik, ki je poudaril, da se začrtano kulturno sodelovanje uspešno razvija. Za njim je povzel besedo podpredsednik pliberškega društva tov. Lipej Kolenik in ob tem predal ravnatelju dr. Vosperniku ploščo moškega pevskega zbora ..Edinost" Pliberk, ki je pred kratkim izšla. V zameno pa je ravnatelj dr. Vospernik podaril skupini in zastopnikom društva plošče in kasete glasbenih produktov slovenske gimnazije.
Mladi gledalci pa, ki so spremljali to odrsko delo, so dokazali, da se znajo poglobiti tudi v resne probleme starejše generacije, saj so sledili vsebini zavzeto in koncentrirano, da pa so bili zadovoljni tudi z igralci je dokazal močan in spontan aplavz ob koncu predstave.
CELOVEC
Razstava olj in pastelov
akademika prof. FRANCETA MIHELIČA
je odprta do 24. feb. 1984, od ponedeljka do petka, od 13.00 do 16.30 ure v AULI SLOVE-NICI, Paulitschgasse 5-7
Prisrčno vabljeni!
Krščanska kulturna zveza in Mohorjeva založba vabita na
PRIREDITEV OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
v petek 10. februarja 1984 ob 19. uri v Slomškovem domu, lO.-Oktober-Strahe 25 v Celovcu.
Spored: Knjiga — spremljevalec skozi življenje — predsednik KKZ dr. Janko Zerzer predstavitev knjige „Po starih koroških cerkvah" — dr. Marjan Zadnikar. Podelitev literarnih nagrad iz natečaja Mohorjeve družbe — Honst Ogris. Spored bo popestril MoPZ „Kraj Matjaž" iz Libuč pod vodstvom H. Košutnika.
KONCERT
moškega okteta s Suhe in ansambla Korenika iz Šmihela # v nedeljo 26. 2. 1984 ob 14.30 uri v farni dvorani v Kotmari vasi Prireditelj: Katoliška prosveta v Kotmari vasi
W v nedeljo 26. 2. 1984 ob 19.30 uri v dvorani pod cerkvijo v Šentilju Prireditelj: Katoliška prosveta v Šentilju
V pozdrav bo zapel MePZ „Moj-cej" — Miro Kemjak
DUNAJ - 7. OKRAJ
Predstavitev antologije
AUFZEICHNUNGEN AUS KARNTEN
(sodobna slovenska proza iz Koroške v nemškem prevodu) v četrtek 16. 2. 1984 ob 20. uri v Ga-lenie-Cafe, DerchenfeldstraBe 9-11 Brala bosta: Janko Messner in Kristijan Močilnik
ge. KMiM z% tem ^wo se že pre</std-
c:7; HOTiTM enotecfeMsA;??? „sh3r-
sem". Vs/ swo se že Mr prvZ Mn MMo Z77%Š/Z /M M HM; č%M/Z 7Ms/e</-njegd Me, M STMO š/Z na prvo s%H-MšM „pre;zMsH;o". MuM/; s7710 se po cest; 7M /To777e/;. Z?;7o je zares ČK-</ov;'to. V TMs/eM;;'/; Me/7 pa se je zače/o — t/sto pravo. Zače/; s7770 se STHHČah. Peca je zares čMov;ta /77 prav gotovo S77!0 z r:je „oMes/Z" 77;ar-s;'Mj /epega. Za/ pa Tzar/z 77/ s/o prav vse č/sto Mt po TTMs/a. č/agaja/o rzaTzz je vre777e. Pa Mj zato, to rzašega vzMsja vseet!o tz; trzog/o poMar/t/. 5eMj pa o^/zajatrzo. /MM tzatrz je ža/ — osta/Z /?Z Mr še MMetz tez/erz, to-M ?za ža/ost, to Tte gre. O/7 ta ve/Z-častTM Peca/ /te Mr zrzova ;7Z ztmva se ozZratTzo po rzjej. 7*oz/a apatrzo Z 72 sMraj trMo ST7!o preprZčatzZ, M je rze vi^iTTZozaz/TzjZč.
Klara Pavšer Prekorje 51, Škofja vas
STROKOVNO PREDAVANJE O SADJARSTVU
#	v soboto 10. 3. 1984 ob 13. uri v društveni sobi nad Posojilnico v Šentjakobu v Rožu Prireditelji: Slovenska kmečka zveza v Celovcu, Kmečko gospodarska zadruga in Slovensko prosvetno društvo „Rož" oba iz Šentjakoba vRožu
#	v soboto 10. 3. 1984 ob 9. uri v sejni sobi Posojilnice v Škofičah Prireditelj a: Slovenska kmečka zveza v Celovcu in Kmečko gospodarska zadruga v Škofičah
Predavatelj: inž. Franc Lombergar (Kmetijski zavod Maribor)
V slučaju slabega vremena bo predavanje preloženo na soboto 17. 3. ob istem času in na istem kraju.
ZMOTICE
ZAŠČITNA SREDSTVA ZA ŽITO IN KORUZO — GNOJENJE
četrtek 1. 3. 1984 ob 9.30 uri v gostilni Pranger v Zmotičah.
Predavatelj: inž. Aleksander Kassl Prireditelja: Slovenska kmečka zveza v Celovcu in Kmečko gospodarska zadruga na Brnci.
Slovensko prosvetno društvo Obir na Obirskem in Krajevno združenje Zveze slovenskih žena vabita na ZDRAVNIŠKO PREDAVANJE v soboto 11. 2. 1984 ob 20. uri pri Ko-vačunaObirskem.
Predavatelj: dr. Tomo Hribernik iz Kranja
Disco „Happy night" — Žitara vas vabi na
PLES
v petek 10. 2. 1984 ob 21. uri.
Igra pop-skupina JADAGANI
Ob 90-letnici rojstva Prežihovega Voranca
PUNT
Koncert in recitativ ItPPZ
*v nedeljo 12. februarja 1934 ob 19.30 uri pri Miklavžu v Bilčovsu.
Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Bilka" v Bilčovsu
10. februar 1984
VESTNIK
Štev.6(2161)-3
S sončnih Radiš
Zelo zanimivo predavanje je bilo v ponedeljek, dne 30. 1. 1984 v klubski sobi kulturnega doma na Radišah. Dvorni svetnik dr. Pavle Zablatnik, ki se znanstveno bavi z narodopisjem že od študentskih let naprej, je na sproščen način govoril na temo: „Šege in običaji od zime do vigredi."
Predavatelja je v imenu društva pozdravi) Hanzi Tolmajer — refe-
rent za klubsko dejavnost in na kratko predstavil tudi zadnjo publikacijo dr. Pavla Zabiatnika „Od zibelke do groba", v kateri se bavi z ijudskimi verovanji, šegami ter navadami koroških Slovencev.
Ljudje so z zanimanjem sledili predavateljevim besedam. Na prikupen način je razjasnjeval in komentiral stare južnokoroške običaje zimskega in vigrednega letnega ča-
Dr. Josef Kteindienst
60-!etnik
DZrebtor ce/ovšbege tejme r/r. /ose/ N/eZnt/Zentf je 30. jeneerje obbeje/ wo; 60. ž/v/jenjtbZ jebZ/ej. Za ta prez-n/b je M r/e/ežen šfevr/n/b četf/fb, wer/ nj/mZ or/ nejv/šj/b prer/tfevn/bov borošbege gotpor/ertfve. Ob rej prZ-
CELOVEC
RAZSTAVA
Benetika in Atona
je odprta še jutri 11. feb. 1984 od 10. do 17. ure.
Na razstavi bodo tudi na razpolago katalogi, ki jih lahko naročite pri pripravljalnem odboru Koroških kulturnih dni ali pri Slovenskem znanstvenem inštitutu, BahnhofstraBe 38/II, poštni predal 409, 9021 Celovec.
/ožnotfZ me je prez/r/enf trgovk? zborn/ce bom. svet. /(ar/ Feerecbf prer/e/ „trebrno častno bo/ejno trgovske zborn/ce" kot priznanje za njegovo nspešno r/e/o na gospodarskem por/ročje.
/ebZ/enf je pred /7 /et/ posta/ direktor ce/ovšbege sejma, kot tak je mnogo prispeva/ v r/obrob/f koroškega gospodarstva, kar je na jebZ/ejnZ s/ovesnosti še posekno poer/erZ/ prezi-dent ce/ovškega sejma in podžupan Wa/ter Dermefb. V okvira jaki/ejne s/ovesnosti je sode/ova/ tadi oktet ,,/aventas masica" pod vodstvom direktorja Rado/ja Scberzerje.
Naj še omenimo, da je direktor ce-/ovškega sejma dr. N/eZnr/Zentf tadi pos/ovodja A/ZnZmenr/ete — A/a/ega sveta ok Vrkskem jezera, podjetja ZlvtfrZjtbe dražke „Nettet das /čind".
Direktorja ce/ovškega sejma dr. /o-seja N/emr/rentfe ok njegovem praznika že/Zmo mnogo osekne sreče in nada/jnjik aspekov.
OBJAVA
Po odtoku Deželnega žoltkega :vefo je na dvojezični Strokovni žoli za ienzke poktite zavoda žotttrih sester v St. Petru pri St. Jakobu v Rožu
vpisovanje v
1. razred 3-letne strokovne šote za ženske poklice in v 1-ietno gospodinjsko žolo
od 13. do 29. februarja 1984.
Formularje za vpis iahko dobite že sedaj v žoltki pisarni, tzpoinjene tiskovine je treba na žoli oddati najkasneje do 29. februarja 1984. Pritožiti morate poiietno žoisko obvestiio v originaiu aii od žotskega ravna-teija potrjen prepis.
Prijave so možne osebno v žoiski pisarni aii po teietonu žtev. 0 42 53 - 343.
Pogoj za sprejem v oba tipa žoie je uspežno opravijena 8. žoiska stopnja in deino znanje siovenfčine.
Za sprejem v 3-ietno strokovno žolo pa je poieg tega že potreben pozitivno opravijen pedagožko-psihoiožki test, ki bo na žoii 6. juiija. Za obisk 1-letne gospodinjske žoie ta test ni potreben.
Vodstvo žoie
sa, saj najdemo prav tedaj mnogo navad, ki izvirajo še iz predkrščanskih časov in jih je krščanstvo prevzelo — deloma v spremenjeni obliki. Danes ti običaji povsod izumirajo in se z njimi bavijo skorajda le še narodopisci. Radišani še skušajo ohranjevati nekatere stare šege in običaje, tako npr. društvo prireja letno Ciril in Metodovo kresovanje, novoletno petje in miklavževa-nje po domovih ter velikonočno bakljado.
*
Preteklo soboto je bil v radiškem kulturnem domu 8. Radiški ples, ki je privabil mnogo obiskovalcev — domačinov in gostov iz sosednjih krajev. Do jutranjih ur so plesno družbo zabavali ..Fantje iz Podjune". Predsednik Ludvig Ogris je v svojem pozdravnem govoru pozdravil tudi nekaj častnih gostov, med njimi župana občine Žrelec dipl. inž. Ernsta Doberniga ter predstavnika ZSO dipl. inž. Feliksa VVieser-ja in dr. Marjana Sturma. Do jutranjih ur so obiskovalci tega plesa uživali prijetno vzdušje ter dobro kapljico, saj ni skrivnost, da vsebujeta pijača in glasba čudežne moči -zlasti pa zrahljata usta ter jezik, da se ljudje lažje pomenijo.
F. W.
Šentjakob v Rožu
V nedeljo smo tudi v Rožu, to je pri nas v Šentjakobu, stišaii peti Koroški partizanski pevski zbor, ki je dal koncert in recitativ pod imenom Punt. Prireditev se je odvijala v Kulturnem domu in je bila posvečena 90-letnici rojstva Prežihovega Voranca in dogodkom 12. februarja. Zastopnik Slovenskega prosvetnega društva „Rož" Marjan Sticker, ki je pozdravil nastopajoče in občinstvo, je med drugim povedal, da so prišli na prireditev z neko skepso, češ bomo videli, kaj bodo gostje pokazali. Kot se je po koncertu pokazalo, je bila ta skepsa neupravičena, kajti vsi so bili navdušeni in tu govorim tudi za ostale, ki niso prišli na to prireditev, da jim je lahko žal, da so zamudili lepo priložnost. Ubrano petje povezano z recitacijami iz Prežihovih del je bila res harmonična povezava, polna viškov, tako na pevskem kot tudi na recitacij-skem področju. Med recitatorji naj posebej omenim prikupno Marico Hribernik. Vse priznanje pa seveda velja dirigentu Koroškega partizanskega pevskega zbora simpatičnemu prof. Branku Čepinu, ki ima zbor čudovito v rokah. Da je moral zbor na zaključku koncerta dodati še dve pesmi, je prepričljiv dokaz, o kvaliteti zbora in navdušenju občinstva.
Imam vtis, da so si ljudje ta zbor predstavljali drugače. Vsem, ki bi radi prisluhnili lepemu petju, priporočam, da obiščejo koncerte KPPZ in ne bo jim žal.
Udeleženec
100-letnica rojstva ravnatelja Franca Aichholzerja
Pred /00 /et/ se je /2. jebreerje c Dobe b/Zze Zr/Z/Zčnege Fešbege jezera rod// ve/Zb/ ror/o/jeb Zn borec ze neror/ne prev/ce Frcne v4ZcFFo/zer. Ze svojo ž/v/jenjtbo ne/ogo s/ je Zzbre/ pob/Zc eč/fe/je. Fej r/ejevnotf/ je posvet// vse svoje od/Zčne per/egošbe sposobnost/. Njegove ž/v/jenjtbe pot je bZ/e pot borce Zn trp/ne. Po Zzgeb/jenent p/eb/tcZfe je bZ/ eden rer/b/b borošb/b Znfe/Zgenfov, bZ n/ em/grZre/ v /egot/ev/jo Zn osie/ ne Norošbent. Sever/e je ZzgebZ/ t/ežbo eč/te/je. Po treb /et/b brezpose/nost/ so me bončno de/Z ečZ-te/jsbo mesto v zgornjeborošbem breje FZsentretten, m/r/eč, de te t/ežbe Zteb ne bo spreje/, ber je v nemšbem breje. Vender FrencZ zl/cbbo/zer jo je spreje/ Zn bZ/ ce/o ze/o prZ/jeb/jen med tembejšnj/m preb/ve/stvom. V prv/ repeb/Zb/ je Frenc ZZcbbo/zer etenovZ/ tedn/b „/(orošbZ S/ovenec", bZ ge pe v Ce/ovce n/so bote/Z t/sbetZ, žeto ge je t/sbe/e nebe češbe t/sberne ne Deneje. Fe /Zst je mnogo pr/speve/ b obren/tv/ nerodne zevest/ med boro-šb/mZ S/ovencZ. Frcncc rl/cbbo/zerjc pe nejdemo ted/ med estenov/te/j/ bo-rošbe s/ovensbe zer/režne centre/e Zn v borošb/ prosvet/, bjer je zestope/ neče/o, de je preve Zzobrezbe množ/c teme/jno sredstvo nerodnostne obrembe.
No je pr/š/o nec/stZčno nesZ/je, n/ bZ/o n/č čednege, de so revnete/je zl/cb-bo/zerje eret/re/Z. FZ/ je med prv/mZ borošb/mZ po/ZtZčnZm/ žrtvem/. V/ečZ/Z so ge po gestepovsb/b zepor/b Zn ge bončno odved/Z v z/og/esno boncen-trec/jsbo tebor/šče Pecbentve/d. Verove/ je v zmego Zn žeto ted/ prež/ve/ pebe/, bZ ge je more/ preštet/ v tem tebor/šče smrt/.
Po voješbem rezte/e ješZstZčne NemčZje se je vrnZ/ v domov/no Zn bZ/ šo/sb/ revnete/j v Fočeb ob Fešbem jezere. Feboj se je vb/ječZ/ v obnov/tev po nec/stZb povzročene šbode ne be/fernem Zn gospodersbem področje ter v boj ze eneboprevnost Zn eve/jev/jenje č/ene 7 drževne pogodbe, zl/cbbo/zer-jeve ve/Zbe zes/ege ne pedegošbem področje je ted/ m/ed/nsbZ /Zst Af/cdZ rod, bZ je zeče/ ZzbejetZ pred 33 /et/.
N/jeb trnjev/ ž/v/jenjsb/ pot/ je Frenc AZcbbo/zer dočebe/ /epo sterost 93 /et. Od/Zbove/Z so ge zg/eden znečej, sbromnost Zn ve/Zč/ne, žeto je bZ/ ted/ spoštoven Zn ze/o prZ/jeb/jen pr/ vseb NorošcZb brez oz/re ne nerodnost.
F svoj/mZ de/Z v bor/st neš/ nerodn/ sbepnost/ nem bo oste/ v čestnem Zn trejnem spom/ne. Njegov /Zb je vreden posnemenje.
Potovanje po zahodni Evropi
Zveza koroških partizanov v Celovcu vabi na tradicionalno vsakoletno potovanje, tokrat na 15-dnevno potovanje po južnozahodni Evropi, preko Italije, Francije, Španije in Portugalske. Spored je sledeči :
1.	dan 24. 4.: Ob 6.00 uri zjutraj odhod iz Celovca — Videm — Pa-
dova — Verona (arena, letne igre) — Milano — Turin (polpenzion)
2.	dan 25. 4.: Turin (ogled) — Montegeneve — Grenobie — Valen-
ce — Avignon (polpenzion)
3.	dan 26. 4.: Avignon (ogled) — Pont du Gard (Rimski vodovod) —
Nimes (amphiteater) — Montpellier — Narbone — Carca-sonne (celo mesto en grad) — Toulouse — Tarues — Lurd (cel penzion)
4.	dan 27. 4.: Lurd (dopoldne obisk romarskega kraja, kosilo) —
Pau — Biarritz — San Sebastian — Bilbao — Burgos (polpenzion)
5.	dan 28. 4.: Burgos — Valladolid (ogled) — San Lorenco del Es-
corial (grad in samostan) — Madrid (polpenzion)
6.	dan 29. 4.: Madrid (ogled mesta) — Toledo (dobro ohranjeno zgo-
dovinsko špansko mesto) — Truillo — Merida (polpenzion)
7.	dan 30. 4.: Merida — Badajoz — Lizbona (ogled mesta, pol-
penzion)
8.	dan 1. 5.: Lizbona (ponoven ogled mesta) — Sevilla (polpenzion)
9.	dan 2. 5.: Sevilla (ogled) — Antequera — Malaga — Torremolinos
(znana plaža) — popoldne prosto (polpenzion)
10.	dan 3. 5.: Malaga — Motril — skozi Siero Nevado — Granada
(slavno mesto, razvaline arabskega gradu, razne palače) — Murcita — Blche (ntajvečji park palm v Evropi, polpenzion)
11.	dan 4. 5.: Elche — Alicante — Valencia (ogled mesta) — Tarra-
gona (znano vino) — Barcelona (polpenzion)
12.	dan 5. 5.: Barcelona (ogled mesta) — izlet na Montserrat — Bar-
celona (polpenzion)
13.	dan 6. 5.: Barcelona — Perpignan — Arl-es — Marseille (ogled
mesta, polpenzion)
14.	dan 7. 5.: Marseille — Nizza — Monaco (Casino) — San Remo —
Savona — Genova (polpenzion)
15.	dan 8. 5.: Genova — Tortona — Milano (dom, Skala) — Padova
— Celovec.
Potujemo z udobnim Sienčnikovim avtobusom, šofer Hanzej Wutte. Cena je zelo ugodna, 15-dnevno potovanje z vso oskrbo šil. 7.700.— Prosimo za pismene prijave na Zvezo koroških partizanov 9020 Celovec, Gasometergasse 10 ali po telefonu dopoldne 0 42 22 51 37 52, popoldne 59 37 74.
P'SMO BRALKE
Se pri nas spet cenzurira?
Zg/er/e, t/g čet tpef oprev/je tvoje </e/o.
No to te vrtfZ/Z v NF Zn r/regje ne-F<fr/Z ne FZ^KŠevo „Or/tfrenZfev moje y<2t;", h ret pr/čebove/e, e/e te bo br/o Zzmee/ neš/b be/lern/b voe/Zte-/)ev Zn MČZfe/jev v š/ršem pomene be-3e</e og/etZ/ b tem po/emZbcm, e/Z pe *^cj FZpKŠc v prevo /eč potfevZ/.
N/č te n/ zgo</Z/o. Fo te prev/, ne-bej te je. /h/e tfe potbete eret/nZbe Zn ?n/c</ege pZtcte/jc, b/ tfe govorZ/e o FrotfotfZ, e bbref/ eJr/be/e po bnj/g/. ^n bZ/e je tevet/e „gotpe /eč/Zf", b/ je Fotfeno zrcčZ/c nešo zefob/o t/oven-^bo bemro. Nej te je ret zgo</Z/o.
F/orjcnc FZpeše jem/je v etfe (*pre</-Tscm ot/ber tfe ge preveJ/c F/ent/be ^n Mrečn/bcrjeve) precejšnje šfevZ/o yocentb;b Zzobrežencev, m/t/ecev,
/KnbcZoncrjev, be/fernjbov Zn tevet/e
^ftfopmbov cerbcen/b Zntfenc. Fem ^ zg/e</c, FZpeš frn v pef/. Fo bnj/g/ to teg/Z, Ztbe/Z provobcc/je
Zn j/b fej; neš/Z. NnjZgo to preb/re/Z t preJtoe/b/, če že ne t tovrešfvom Zn jo teveJc fe</Z enotfrentbo rezeme/Z. Fo to moje Jomneve. Ner tborejč/e noben/b JregZb n/, morejo ve/jet/ febšne, bebršne peč to, ne/zpZ/jene, m/e</e . . . /Fo vtej nebej potmebc več v vrtfeb nebefer/b prevzv/šen/b toJnZ-bov Zn verebov neše be/fere.j Če ne-befer/ br/tfjen/ Zzgeb/jejo tvojo vero zeret/Z FZpeševege rezbrejenje cere-mon/j Zn tferotvefnotf/, pofem je fe vere ret ze/o p/Zfve, evroptbo poze-nenjene Zn Zzgebe vret/ne. SZcer pe je ret bo/jše, </e bnj/go vtebt/o še en-bref tpošf/j/vo prebere. Sej ret govor/ teme zete.
Fe tmo pe že pr/ c/regem prob/e-me. S/oventbZ nero^/, e/Z pe vtej neb/ zetfopn/b neroJove more/e, t/ jem-/je prev/co, </e ZzbZre f/tfe, b/ to nerode vre^/n/ /NF 29. /2. /9F3). F/or-jene FZpeše men^/e neroe/ ne bo tpre-je/ Zn fe te prenebc vte, ber tem </ot/ej
t/Zše/e o t/ebobrvnotf/ Zn p/eŠ/j/votf/ S/ovencev. Neroe/ je zep/enben Zn egret/ven, če tebe Zn tvoj/b pr/pcJnZ-bov cen/fZ ne zne. Ne morem t/ Jre-geče rez/egef/ mo/be nee/ omenjen/mZ ZzjevemZ, ne prez/renje evtonomn/b, MtfvcrjcjočZb otebnotf/. /SZcer pe je febtf č/of/čnege p/tme ber precej zc-tfere/. FZferernZ zgoJov/nerj/ boc/o že vef/e/Z, o^/boJ je, Zn zebej te znove pojev/je v zvez/ z FZpešem.j
Fo, ber te je pZte/o v rez/Zčn/b pZ-tm/b bre/cev, n/ Zme/o nobenege oprevbe z /Zfererno br/f/bo. Fo je bZ-/o jevno tež/genje bnj/ge, fo je bZ/ orgen/z/ren boj prof/ č/ovebe, b/ ne-p/še, ber Zme ze nep/tef/ Zn bZ te nobenemu ne vtZ/jeje.
Fe jevne cenzere pe n/ eJZntfvene v zfvtfr/jZ. V zet/njem čete te v neš/ e/ržev/, bZ Zme v etfevZ zejemčeno tvoboc/o emefnotf/ Zn f/tbe, vrš/jo ze-p/embe. Free/ net/cvnZm to zep/enZ/Z /Z/m Zn bnj/go F/erberfe zfebfernbe-tebe „Det Getpentf".
Nej Zme fe jZ/m ne teb/, e/Z ret fe-bo ogrože vertbe četfve /jec/Z, bebšne to pere/e/e z FZpešem?
Setfre pre^/n/ce pr/vebZ /ezete t br/že Zn t fem te pr/čne njegove o</Z-tejcč/c tboz/ mejben bevertb/ tvef.
Fjec/je ž/v/jo t tvoj/mZ t/ebotfm/ Zn grobotfmZ, on pe vtege fege ne reze-me Zn Zme tvoje m/t/Z, e/Z pe fet/Z ne. Net n/ bogve bebo nev^/ešen nc</ tvo-j/m ž/v/jenjem. F</Zne potebnotf, bZ me je še otfe/e, je, </e te /ebbo tpre-menZ v bečo. NomZčne, grofetbne tečne neJomeščejo mefejor/čne Zn obref-no. zlcbfernbetcb je enerb/čen, c/ogZ-čen, n/ ge mogoče befe/og/zZref/, bot fe^/Z n/ mogoče </ejZnZrefZ njegovege boge. Fo pe je vte.
Ze toJn/be je bZ/ fo povoj, c/e jZ/m Zn bnj/go zep/en/jo. /SZcer pe to te že b/tfvenejšZ jZ/mZ ebverje/Z z vertbo prob/emet/bo.j
OčZtno gre ze nebej </regege. Neše tvoboc/e je t/ovo/jene tvobo^/e Zn o njej Oč//očejo f/tfZ, bZ j/ or/ zgorej po-tfev/jejo meje. Febšen /Z/m nej bZ ogrože/ teme/je r/rževe, fo je popo/n ebterr// Fo je z/orebe nepečne more-/ZčnotfZ Zn m/te/ne /enobe /jer/Z ze cZ-/je, bof to to: etfrebovenje, bonfro/e, nn/jormZrenotf m/t/Z, nezeepenje, to-vrešfvo. De o tvobor/Z emefnotfZ tp/ob ne govor/m. Dejtfvo je, r/e te f/tfZ, bZ febo or/Zočejo o nj/, nejmenj pog/eb/jejo v njo. O jZ/me temem te v jevnotf/ ne govor/, z nj/m te temo bejtbe. Cenzere pe t/ ne fe neč/n
tpef otveje tvojo /zr/eje/tbo poz/cZjo v r/režb/.
Nemetfo, r/e bZ potprevZ/Z :zror/be oboroževe/ne febme, pr/čnejo č/tf/fZ Zn eb/jefZ č/ovešb/ r/eb, njegovo nenetZ/-no etfverjenje ... /n ber te več/nZ /je-r/Z zr/Z febo vte v nejbo/jšem rer/e, te „tor/n/bZ" po oprev/jenem r/e/e /ebbo m/rne r/eše eter/ejo prer/ te/ev/zZjo Zn Zgrejo ne v/r/eo tvoje berr/ pomot. Zebej fer/Z ne, tej t/ n/to prepove-c/enZ/
FS: Če febo pom/t/Zm, morete ZmetZ obe MmetnZbe ret nebej ne teb/. SZ ze-per/ne Evrope /p. n. r4bent//enr/j bo-če ne fe neč/n, t cenzero, obren/tZ metto v nebet/b, ber je v nevernotfZ, r/e ge ZzgebZf
Frer/en zeb/ječrmo t befetfro/o, t/ že/Zm še več febšn/b EZpešev Zn zicb-fernbetebov. Nočem, r/e bZ nem ne-t/er/nj/ zeme/jtb/ preb/ve/e/ oč/fe/Z, r/e to v EvropZ ž/ve/Z prer/ ve/Zbo temo tem/ potrrbnjencZ Zn t/eb/čZ, bZ to te rezmerome b/fro never/Z/Z ne cerbvene Zn po/Zf/čne zeb/or/e, ne efomtbe bombe Zn rebete, ne temomorne mebe-n/zme febo Zmenovene „tvobor/nege tvefe". Fege pe ret ne/
Mojca
Ob petdesetletnici Februarske vstaje:
Napad na „rdeči Dunaj"
Februarske dogodke teta 1934 na Dunaju je sodoživljal tudt znani slovenski pisatelj in revolucionar Lovro Kuhar-Prežihov Voranc. Svoja osebna doživetja je opisal v črtici „Dunaj ", iz katere za petdesetletnico teh dogodkov ponatiskujemo naslednji odlomek.
Uredništvo
Socialdemokratska stranka, ki je imeia naiogo, da po svetovni vojni drži v šahu dunajsko delavstvo, je bila v psihološkem študiju množic prava umetnica. Preštudirala je vsako razpoloženje množic, vsak odtenek njihovih strasti. Svoje skušnje je sijajno izkoristila za vodstvo teh množic, toda vse z enim samim, edinim namenom, da bi držala množice v oj-nicah mirnega sožitja z gospodujočo plastjo. In to se ji je domala lepo posrečilo. Tako je znala lepo voziti z dvesto petdeset tisoči brezposelnimi, ne da bi enkrat samkrat prišlo do takih pomembnih sprememb.
Tako je tudi dunajski nedeljski šport služil cilju, kako odtegniti množice od perečih vprašanj dnevnih potreb in dnevne politike. Šport je bil samemu sebi namen. Ljudje so se sprehajali po gozdovih in se kopali v valovih Donave zato, da so pozabljali na vsakdanje težave. Te težave so bile za Dunajčane nekje daleč, nekaka posledica višje sile, ki je nadnaravna.
Kdor je po tem izletu še imel denar, da je lahko šel v kinematograf, je zvečer videl na platnu kako sladkobno ljubezensko zadevo, ki je raztajala srce še huje, kakor je to mogla storiti narava sama. Tako je rasla množica v topo, brezupno gmoto, ki je živela od danes na jutri,, podobna lenemu oblaku, ki se potaplja za obzorje in se iz njega le kdaj pa kdaj oglasi za-molkel grom. ___________
Tak grom je leta štirintridesetega bila februarska vstaja dunajskega proletariata. Bil sem očividec te vstaje in zato mi bo ostala večno v spominu. Ta ogromna, otopela dunajska množica se je vsaj odlično poslovila od dobe „rdečega Dunaja". Desetletja je romala ta množica k volilnim žaram in zmagovala šestdeset, sedemdeset, osemdesetodstotno in še več, a nikdar se stanje ni izboljšalo, še poslabšalo se je. To je res. Ali medtem je delavstvo izgubilo oblast v državi, tisto navidezno oblast, za katero si je domišljalo, da jo ima. Vendar je Dunaj še ostal trdnjava, v občinski hiši so socialdemokrati ostali še absolutni gospodarji. To je tudi nekaj pomenilo, nekaj tudi gospodarsko, še več pa čustveno, psihološko. „Rdeči Dunaj" je zidal, zidal zelo veliko, kakor nobeno drugo velemesto v Evropi do takrat. Zgradil je cele četrti, sto tisoče lepih, zdravih stanovanj; in kar je bilo glavno, cenenih stanovanj. Nikjer v Evropi stanovanja niso bila tako poceni kakor na Dunaju. To se je sicer pozneje izkazalo kot posredna pomoč obstoječemu redu nazadnjaštva, takrat pa je bil videz, kakor da skrbe za blagostanje delovnih množic. Tako je množica to ravnanje tudi razumela.
Februarja omenjenega leta pa je množica zavrela. Dolfuss je napravil najprej državni udar, potem je udaril po „rdečem Dunaju". Februarja meseca je zasedel sedež „Schutzbunda", Rathaus, palačo „Arbeiterzeitung", poslopje socialdemokratskega vodstva in vse delavske domove po okrajih. Najbolj boleča je bila zadeva „Schutz-bunda". „Schutzbund" je bil strankina vojaška organizacija. Z njeno pomočjo so socialdemokrati v letih 1918/ 1919 na Dunaju preprečili, da bi prišlo na oblast delovno ljudstvo, pozneje pa so imeli „Schutzbund" za parado pri svojih prireditvah in obenem tudi za strašilo desničarskim reakcionarnim organizacijam. Vendar je imelo dunajsko delovno ljudstvo „Schutz-bund" za svojo organizacijo, ki jo je ljubilo. Zdaj je Dolfuss po nalogu mednarodne reakcije, po nalogu Mussolinija, hotel najprej razbiti to organizacijo.
Sicer je že vsak slepec davno prej
lahko videl, kaj Dolfuss namerava, zakaj že dolgo pred udarom so njegovi organi preganjali „Schutzbund", delali preiskave, plenili orožje. Vodstvo socialdemokratske stranke je „Schutzbund" celo razpustilo in izročilo orožje oblastem, da pokaže svojo dobro voljo. Toda delavstvo je orožje navzlic temu prikrivalo. Ljudstvo je mrmralo.
V začetku meseca februarja je bila mera polna. Signal za odpor delovnega ljudstva je dal sam Dolfuss tisti dan, ko je zasedel poslopje „Arbeiter-zeitung" in zaplenil orožje, ki ga je imel „Schutzbund" tam skritega. Člani „Schutzbunda" niso hoteli izročiti orožja in so se postavili po robu. To so storiti tudi v delavskih domovih po raznih okrajih. Čisto spontano je delavstvo začelo tudi stavko, ki je bila prvi dan popolna v vseh večjih podjetjih. Tekla je kri. Volkswehr, to je vojaštvo, ki ga je Dolfuss pognal proti delovnemu ljudstvu, je streljal. Delavstvo je odgovorilo in upor je zagorel po celem mestu, potem se je hitro razširil tudi po deželi.
Vodstvo strokovnih organizacij je boreče se delavstvo pustilo na cedilu in ga sramotno izdalo. Razmerje sil, ki so si stale nasproti, je bilo na dan vstaje absolutno ugodno za delovno ljudstvo. Dolfuss je imel za seboj
. Dolfuss je pripeljal topove ..."
majhno kliko, ki je imela v rokah državni aparat, toda ne celega, ampak le vrhove. Policija na Dunaju je bila 60-odstotno organizirana pri strokovnih organizacijah socialdemokratske stranke, državno uradništvo prav tako, armada nameščencev dunajskega mesta pa skoraj v celoti. Na dan, ko je Dolfuss napovedal boj „rdečemu Dunaju", je bilo samo v tem mestu okrog 600.000 ljudi organiziranih pri socialdemokratski stranki, torej ena tretjina prebivalstva. Če računamo, da so bili organizirani večinoma le družinski poglavarji, si lahko predstavljamo moč organizacij te stranke. Dolfuss je imel proti njej le peščico ljudi.
Toda vodstvo strokovnih organizacij ni proglasilo niti generalne stavke. Delavstvo je stavkalo brez organiziranega vodstva. Voditelji so ga v odločilnem trenutku pustili na cedilu. Če bi ta dan šli na ulico vsi, kakor koli organizirani pristaši socialdemokratske stranke, bi že ta pojav sam zadušil vsakršno gibanje Dolfussove peščice s Volkswehrom vred, ki tudi ni bil stoodstotno na strani Dolfussove reakcije. Toda nobenih takih navodil, ulice so bile prazne, izumrle.
Dopoldne tistega dne, ko je izbruhnila vstaja „Schutzbunda", sem delal doma. Urejal sem list, ki ga je nameravala izdati skupina koroških slovenskih dijakov — visokošolcev na Dunaju. Imenoval naj bi se „Punt". Pripravljena je bila prva številka. Napi-
Slike iz publikacije:
Josef Hindels,
Der Weg zum 12. Februar 1934
šali so jo dijaki sami. List naj bi prikazal stanje slovenske narodne manjšine na Koroškem v dobi, ko so se na obzorju že grmadili črni oblaki fašizma. „Punt" je bil torej zadnji blisk pred nevihto.
Proti poldnevu sem urejevanje za tisk končal in rokopise je bilo treba odnesti v tiskarno. Moja ulica se je stekala v MariahilferstraSe, ki je ena izmed poglavitnih prometnih žil Dunaja. Mislil sem skočiti na tramvaj, ki naj bi me pripeljal do mesta, kjer me je čakal tiskarnar.. Toda tramvaja ni bilo od nikoder. Šele tedaj sem postal pozoren. Nekaj se je moralo zgoditi. Na progi, nedaleč stran, sta bila dva tramvajska voza — prazna. Na bližnjem križišču sem opazil dvojno stražo z nasajenimi bajoneti. Poleg policaja je stal volkswehrovec, vojak. Policija ni bila zanesljiva, zato je Dolfuss poskrbel za pomoč, ki je bila nekoliko zanesljivejša.
Strme sem se oziral, kaj neki se je zgodilo. Nad mestom je ležalo neko čudno ozračje. Zdelo se mi je, da odmevajo od nekod nenavadni glasovi, toda nisem si mogel razložiti, kaj naj bi to pomenilo. Vse je bilo nekako skrivnostno. Tedaj šele sem opazil, da na ulicah skoraj ni ljudi. Kar jih je bilo, so naglo in sklonjenih glav hiteli dalje. K meni je pristopil postaven Dunajčan. Bil je brezposelni delavec. To se je videlo na prvi pogled, po obleki in po obrazu.
„Zaman čakate na tramvaj. Danes ga ne bo in jutri tudi še ne," mi je rekel skrivnostno in hotel dalje.
- „Kaj pa je?" sem vprašal in stopil za njim.
„Tramvajci stavkajo. Dolfuss je zasedel delavske domove. Ali nič ne slišite, kako streljajo?" mi je odgovoril in se namenil dalje.
Meni še ni bilo dovolj in sem pohitel za njim. Tedaj mi je delavec nalil čistega vina.
„Preki sod je, pojdite sami svojo pot. Ljudje se na ulicah ne smejo zbirati in pogovarjati."
Po ždah mi je švignila slastna vročina. Torej je le prišlo, česar ni nihče pričakoval.
Ker ni bilo tramvaja, sem peš stopal dalje. Sprva se še domislil nisem, da imam v žepu „Punt". Pravočasno ga moram spraviti v roke tiskarnarju, ki me čaka. Ravno v teh časih je „Punt" potreben in mora iziti. Gotovo odmeva dunajska vstaja tudi na Koroškem.
Tiskarnar me je čakal na drugem koncu mesta nekje v 17. okraju. Krenil sem po bližnjici skozi Ottakring in tako prišel v bližino delavskega doma tega okraja, ki je bil najmočnejše središče dunajskega delavstva in v času vstaje tudi najtrša trdnjava. Niti zapazil nisem, da sem zašel v bojno območje. Nenadoma me je ustavil volkswehrovec in mi ukazal, naj ležem na cesto. Šele tedaj sem dognal, da okrog mene poka. Iz bližnjega delavskega doma so švigale krogle na trg, kjer sem ležal. Volkswehr je na-
Ulice to zasedle oborožene patrulje
padal delavski dom, kjer so se delavci zabarikadirali. Nehote sem se torej znašel med napadalci. Kaka ironija je bila to! Toda pomagati se ni dalo nič. Še dobro, da mi Volkswehr ni pretresel žepov. Toda niso imeli časa za to. Iz razvoja borbe sem takoj spoznal, da napadalci nimajo za boj ni-kakega veselja. Edino volkstvehrovski oficir, ki je napad vodil, je bil vnet in je ves nervozen poveljeval vojakom. Opazil sem, da še več civilistov, ki so Čisto po naključju prišli na bojišče, leži na trgu za cestnimi robniki. Med njimi so bile tudi ženske.
Ogenj iz delavskega doma je bil hud in nekaj vojakov je bilo že ranjenih. Branilci delavskega doma so dobro obvladali trg. Kmalu sem ugotovil, da delavci ne streljajo na civiliste. Nekaj se jih je namreč že umaknilo čez cesto v stransko ulico. Volks-tvehrovci so jih celo spodbujali k temu. Tedaj sem se tudi jaz začel umikati in sem se po trebuhu preplazil čez cesto. Kmalu sem bil toliko v zavetju, da sem jo lahko pobrisal v stransko ulico in dalje proti cilju, kamor sem prišel s precejšnjo zamudo . . .
Tiskarnar me je že ves nestrpen čakal.
Bil je dunajski debeluh, kakršni so pač v tem mestu obrtniki. To so mali tipografi, ki so izšli iz delavskega strokovnega gibanja in se sčasoma osamosvojili. Mnogi izmed njih so se svoji stvari izneverili in postali nasprotniki napredka, nekateri pa so ostali prijatelji delovnega ljudstva in tiskali še nadalje njegove stvari. Tis-karnarja pobliže nisem poznal, le to sem vedel, da njegova tiskarna tiska napredne stvari za drag denar. Toda tiskarnarjeve zunanjosti sem se ustrašil. Njegov obraz ni kazal nobenih bojevitih potez. Bil je ravnodušen, tolst mož z dvema podbradkoma.
„Ali ste prinesli?" me je vprašal z vnetim glasom. Tedaj mi je odleglo.
„Imam s seboj," sem dejal.
„Kako ste hodili? Jaz sem peš iz 19. okraja. Najmanj desetkrat so me ti hudiki ustavili in pretresli."
„Hudirja, imel sem srečo. Mene niso pretresli, čeravno sem hodil peš." Potem sva se menila o tisku; seveda v naglici.
„Pri nas je stavka, mi stavkamo vsi, kajti to je navadna svinjarija. Ali motijo se, če mislijo da nas bodo pohodili. Delovno ljudstvo se povsod bori. Vaše stvari bomo tiskali, smo se že zmenili." Njegove oči so se ta-
krat bojevito zabliskale: bil je le borec.
Potem sva se zmenila, da bo že prihodnji dan prinesel korekture čisto* na drug konec mesta. Določila sva čas sestanka in se razšla.
Odšel sem k brezposelni družini, kr me je prva vzela pod streho. Mislil sem, da bom pri njej kaj poizvedel in mogoče tudi kaj pomagal. Nujno bi bilo, da bi se človek vključil, ko gre za tako veliko stvar. Našel sem moža doma. Odpravljal se je ravno, da gre žigosat svojo karto v Floridsdorf. Odšel sem z njim. Mož ni vedel drugega, kakor to, da se nekje tolčejo, dasirav-no je bil organiziran.
Ko sva šla po mestu, se nama je nudila povsod ista slika: prazne ulice in tihe postave, ki so hitele po njih . . * Srečavala sva patrulje, ustavljale so-naju in legitimirale. Toda čez most v Floridsdorf, čisto delavski okraj, naju že niso več pustili. Morala sva se vrniti. Nazaj grede sva stopila na postajo za žigosanje v devetem okraju. Bila je zaprta in pred njo je valovila tisočglava množica brezposelnih delavcev, ki so jo skušali razgnati policaji in vojaki. Množica je bila razburjena, očitno pod vplivom dogodkov, ki jih je slutila. Čuti so se vzkliki tudi proti lastnemu vodstvu. Žalostno je bilo poslušati prepire z vojaki.
„Ali vas ni sram, kar delate? Organizirani ste pri nas, pa ste orodje reakcije!" so vpili delavci.
„Kaj se boste puntali, kje pa so vaši voditelji? Potuhnili so se kakor zajci, Ali ima vse skupaj kak smisel?" so-odgovarjali vojaki.
Počasi je množica splahnela.
„Izzvali so nas, zamudili smo vse skupaj," so govorili brezposelni in odhajali. Moj tovariš je šel pobit domov in jaz z njim.
In to se je dogajalo takrat, ko so imeli socialisti organiziranega pol Dunaja, ko bi lahko z golimi rokami podušili vsak poskus reakcije. Množica je bila vzgojena tako, da je le „Schutzbund" zato tukaj, da se tolče. In vodstvo je pustilo, da se je tolkel sam „Schutzbund", dokler ni tudi ta izkrvavel. Mala peščica ljudi z Dol-fussom na čelu je obvladala položaj, ker je v odločilnem trenutku vedela, kaj hoče.
„Schutzbund" se je potem tolkel še tri dni. Delavci so utrdili bunkerje po stanovanjskih blokih in se bili samt dalje. Dolfuss je pripeljal topove in začel obstreljevati stanovanjske bloke. Razrušil je cele trakte in bile so žrtve med ženami in otroki. Šele čez pet, šest dni so se vdali zadnji ostanki delavske brambe po periferiji. Mesto jim ni pomagalo, dežela jim ni pomagala, ker je bilo na deželi seveda tudi tako kakor na Dunaju, vodstvo delavskih organizacij je odpovedalo. Dolfuss je dal ustreliti nekaj malib voditeljev, ki so ostali zvesti svoji stvari, na stotine borcev je pometal v ječe, in dunajske februarske vstaje je bilo konec.
Poraz februarske vstaje je pomenil rojstvo fašizma na Dunaju, ki je že v juliju istega leta dvignil glavo, dokler ni leta 1938 zagospodoval nad „rde-čim Dunajem".
Prežihov Voranc
(Odlomek iz črtice „Dunaj")*
R A D ! O
TELEV!Z!JA
		A V S T R t J A 1
n		PETEK, 10. !.; 8.45 Poročila — 8.50 OZI 1984 iz Sarajeva
— 17.00 Za predšotske otroke
17.25 Super miš Oskar — 17.50 Don Kihot
17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Pan-optikum — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.50 čas v stiki — 20.15 ZO! 1984 iz Sarajeva — 23.30 Poročita.
SOBOTA, 11. 2.: 8.45 Poročita — 8.50 ZOt 1984 iz Sarajeva — 16.00 tz partamenta — 17.00 Kdo rokodetči z nami? — 17.30 Pepino
17.55	Otrokom za tahko noč — 18.00 Dva 3<rat sedem — 18.25 Dober večer v soboto 3eti Heinz Conrads — 19.00 Stike iz Avstrije
Južne Tirotske — 19.30 Čas v stiki in šport — ZOt 1984 iz Sarajeva — 21.00 Der-Tick — 22.05 ZOt 1984 iz Sarajeva — hokej Švedska : ZRN in Avstrija : ČSSR — 23.30 Poročita.
NEDEUA, 12. 2.: 8.50 ZOt 1984 iz Sarajeva
16.00	Eskimov) prvi tov — 16.30 Ena, dva isti tri — 17.15 Začarani vrt — 17.25 Risanka
17.40 Hetmi — 17.45 Ktub seniorjev — 18.30 Avstrijska tjudska gtasba — 19.00 Sti-3<e iz Avstrije — 19.30 čas v stiki — Šport ^ ZOt iz Sarajeva — 23.30 Poročita.
PONEDEUEK, 15. 2.: 8.45 Poročita — 8.50 20! 1984 iz Sarajeva — 13.30 Uredništvo —-
17.00	Za predšotske otroke — 17.25 Spoznavajmo nevarnosti — preprečujmo nesreče
17.30 Stari htapon — 17.55 Otrokom za 3ahko noč — 18.00 Fauna tberica — 18.30 Mi
19.00	Stike iz Avstrije — 19.50 Čas v stiki
19.55	ZOt 1984 iz Sarajeva — 23.30 Porodita.
TOREK, 14. 2.: 8.45 Poročita — 8.50 ZOt 1984 iz Sarajeva — 13.30 Uredništvo — 17.00 2a predšotske otroke — 17.25 Oddaja z ?niško — 17.55 Otrokom za tahko noč —
18.00	Peanuti — 18.50 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki — 20.15 ZO! 1984 iz Sarajeva — 23.30 Poročita.
SREDA, 15. 2.: 8.45 Poročita — 8.50 ZOt 1984 iz Sarajeva — 17.00 Pustni princ — 17.30 ^ebetica Maja — 17.55 Otrokom za tahko Moč __ -]g QQ Robinovo gnezdo — 18.30 Mi
19.00 Stike iz Avstrije in lužne Tirotske — 19.50 čas v stiki — 20.15 ZOt 1984 iz Sarajeva — hokej ČSSR ; Kanada — 23.30 Pomočita.
ČETRTEK, 16. 2.: s.45 Poročilo — 8.50 ZOI 1984 iz Sarajeva — H.50 Uredništvo — 17.00 Za predšoiske otroke — 17.25 Spoznavajmo nevarnosti — preprečujmo nesreče — 17.30 Mandara — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 TV kuhinja — 18.30 Mi — 19.00 Slike 'z Avstrije — 19.30 čas v siiki — 20.15 ZOI 1984 iz Sarajeva — 23.30 Poročila.
A V S T R ! j A
PETEK, 10. 2.: 17.00 Naša š la — 17.30 1934—1984 Avstri takrat in danes — 18.30 B nanza — 19.15 Kdo da več? — 19.30 čas sliki — 20.15 Kranjske z gorčico — 21 Politika v petek - Deset pred deseto 22.20 Poti k slavi — 23.45 Poročila.
SOBOTA, 11. 2.: 14.15 6000 metrov doka;
15.15 Tujec v deževnem gozdu — 17.00 3-juba družina — 17.45 Kdo me hoče? —
18.00 Dva krat sedem — 18.25 Tom & Jerry
—	19.00 Traiter — 19.30 čas v stiki — 19.50 Primer za tjudskega odvetnika? — 20.15 Čaranje Davida Copperfietda — 21.00 O fitmu
—	21.45 Sto mojstrovin — 22.00 Gtoria — 23.55 Poročita.
NEDEUA, 1k. 2.: 13.30 Ktub 2 — 15.40 Najdenček — 17.00 Ljubite ktasiko? — 17.45 Rocktine — 18.30 Okay — 19.30 Čas v stiki
—	19.50 Tedenski pregted — 20.15 Fahrenheit 451 — 22.05 Dinastija — Denverski ktan
—	22.50 Mata nočna gtasba — 23.45 Sto mojstrovin — 23.55 Poročita.
PONEDEUEK, H. 2.: 18.00 Perspektive — 18.30 Bonanza — 19.15 Kdo da več? — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Družina Merian — 21.05 Dunaj — februar 1934 — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Dva vojščaka prideta te redko sama — 23.45 Poročita.
TOREK, 14. 2.: 17.30 šotski poskusi in šot-ski razvoj — 18.00 Orientacija — 18.30 Bonanza — 19.15 Kdo da več? — 19.30 Čas v stiki — 20.15 TV križanka — 21.05 Dattas — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Ktub 2 in poročita.
SREDA, 15. 2.: 16.55 ZOt 1984 iz Sarajeva
—	hokej SZ : švedska — 19.30 Čas v stiki
—	20.15 Ktic divjih gosi — 21.50 Deset pred
23.20 Stikar Max Beckmann: Odiseja — 0.05 Poročita.
ČETRTEK, 16. 2.: 17.45 Tehnike tikovne umetnosti: keramika — 18.00 Po Avstriji — 18.30 Bonanza — 19.30 čas v stiki — 20.15 Dražba za „Luč v temi" — 21.45 „Stamnati vdovec" — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Ktub 2 in poročita.
LJUBLJANA
PETEK, 10. 2.: 8.55 ZOI 84: smučarski teki na 30 km (m) — hitrostno drsanje na 500 m (m in ž) — sankanje (m in ž) — bob dvosed — 17.00 Poročita — 17.05 Po domače: Štirje kovači — 17.35 Modro potetje, španska mtadinska nanizanka — 18.05 Obzornik tjubtjanskega območja — 18.20 Risanka — 18.30 Otimpijski pregted — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Marco Poto, na-datjevanka — 21.05 Ne prezrite — 21.20 Kviz
—	22.30 Dnevnik — 22.45 Otimpijski pregted
—	23.00 Sindbad, madžarski fitm.
SOBOTA, 11. 2.: 8.20 Poročita — 8.25 Gtas-
bena pravtjica — 8.45 Ciciban, dober dan
—	8.55 ZOt 84: sankanje (m in ž) — 10.20 ZOt 84: smuk za ženske, prenos — 12.30 ZOt 84: sankanje (m in ž), posnetek zaktjučka tekmovanja — 13.15 Premor — 13.25 ZOt 84: bob dvosed — 16.00 ZOt 84: biatton 20 km, posnetek zaktjučka tekmovanja — 17.00 Modro potetje, ponovitev mtadinske nanizanke — 17.30 V puščavi in goščavi, nada-tjevanka — 18.20 Risanka — 18.30 Otimpijski pregted — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Črni mtin na veter, ameriški fitm — 21.40 Zrcato tedna — 22.05 Otimpijski pregted — 22.20 Zabava vas Gertruda Munitič — 22.50 Poročita.
NEDEUA, 12. 2.: 8.05 Poročita — 8.10 2iv žav, otroška matineja — 8.55 ZOt 84: smučarski teki na 5 km (ž) — hitrostno drsanje
OPOZARJAMO VSE LJUBtTELJE SLOVENSKE KNJtGE,
DA S! LAHKO
brezplačno izposojajo knjige in revije
V SLOVENSK) ŠTUDUSK! KNJ)ŽN)C)
S PODROČJA SVETOVNE PODUKE:
Servan J., Schreiber J.: SVETOVN) )ZZ)V - 318 str. - (Plava bilioteka)
Čuček J.: MED KUBO )N )ND)JO. - 333 str Vratuša A : NEUVRŠČEN) )N NOV) MEDNARODN) EKONOMSK) RED. — 71 str. — (Družbeno izobraževanje; 61)
Herbig J : V BLODNJAKU TAJNtH SLUŽB: primer Jennifer. -234 str.
Broz J : JUGOSLAVtJA V BOJU ZA NEODVtSNOST )N NEUVRŠČENOST. - 2. izd. — 483 str. — (izbor dei / Josip Broz Tito; 5)
Lipušček U.: SPOPAD NA ŠAT EL ARABU: zakaj je prišio do vojne med irakom in Iranom v jeseni 1980? — 1. natis — 44 str. (Aktualna tema)
Smole J : PROT)SLOVJA DANAŠNJEGA SVETA. - 66 str. - (Mala knjižnica splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite; 1)
Blatnik V ROJSTNA LETA )N PRV) BOJ) DELAVSKEGA RAZREDA. — 3. zv. — (Družbeno izobraževanje)
Stanič J.: RAZPOTJA KOMUNtZMA. - 698 str. - (Misel in čas) Štajner K.: VRNtTEV )Z GULAGA. - 246 str. - (Plava biblioteka)
SŠK ima svoje prostore v Tarviser StraBe 16, te). 51 15 34 Knjižnica dobiva od ieta 1974-75 ves obvezni izvod SR Stovenije. Poieg tega zbiramo tudi tako imenovano avstrijsko siovenico. Knjige so zeio raziične vsebine in so namenjene vsem starostnim stopnjam in pokiicnim skupinam. Prav gotovo bodo tudi VAS nekatere zanimate.
VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA
na 50C0 m (m) — 12.30 625, oddaja za stik z gtedatci — 12.50 ZOt 84: smučarski skoki (70 m), prenos — 15.00 ZOt 84: sankanje (m in ž), prenos — 16.00 Stovenci v zamejstvu
—	16.30 Samorastniki, stovenski fitm — 17.55 Zimske otimpijske igre v tnnsbrucku, fitm — 18.20 Risanka — 18.30 Otimpijski pregted —
19.23	TV in radio nocoj — 19.25 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 šoferja, na-datjevanka — 21.00 ZOt 84: umetnostno drsanje — pari, — 23.05 Otimpijski pregted —
23.25	Poročita.
PONEDEUEK, 1$. 2.: 8.55 ZOt 84: smučarski teki na 15 km (m) — hitrostno drsanje na 1000 m (ž) — 11.40 Propagandna oddaja — 11.50 ZOt 84: vetestatom za ženske, prenos
1.	teka — 16.40 Poročita — 16.45 Meseček, otroška serija TV Beograd — 17.15 tdeati in dvomi: Besede in dejanja, izobraževat-na serija — 18.00 Podravski obzornik — 18.15 Risanka — 18.30 Otimpijski pregted —
19.24	TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna —- 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Zapisnik, drama — 21.05 Studio 2 — 22.05 Dnevnik — 22.20 Otimpijski pregted.
TOREK, 14. 2.: 8.55 ZOt 84: biatton 10 km — hitrostno drsanje na 1000 m (m) — 11.40 Propagandna oddaja — 11.50 ZOt 84: vetestatom za ženske, prenos 2. teka — 13.30 ZOt 84: biatton 10 km, posnetek zaktjučnega tekmovanja — 17.10 Poročita — 17.15 Gtasba za cicibane — 17.30 MPF Cetje 83 — Mešani mtadinski zbori — 18.00 Obatno-kraški obzornik — 18.15 Risanka — 18.30 Otimpijski pregted — 19.15 Cik cak — 19.20 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 ZOt 84: umetnost-
—	23.15 Otimpijski pregted.
SREDA, 15. 2.: 8.55 ZOt 84: smučarski teki 4x5 km (ž) — sankanje - dvojice (m) — hitrostno drsanje 3000 m (ž) — 11.35 Propagandna oddaja — 11.45 ZOt 84: vetestatom za moške, prenos 1. teka — 13.30 ZOt 84: sankanje - dvojice (m), posnetek zaktjučnega tekmovanja — 16.55 Poročita — 17.00 Pedenjžep — 17.30 Sava — reka, ki živtje-nje daje — 18.C0 Notranjski obzornik —
18.15	Risanka — 18.30 Otimpijski pregted —
19.15	Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj —
19.26	Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 35 mm - Fitmska detavnica ob stovaškem fitmu Betonski pašniki — 22.05 Dnevnik — 22.20 Otimpijski pregted.
ČETRTEK, 16. 2.: 8.55 ZOt 84: smučarski teki - 4x10 km (m) — hitrostno drsanje 15C0m (m) — 11.35 Propagandna oddaja — 11.45 ZOt 84: vetestatom za moške, prenos
2.	teka — 13.30 ZOt 84: hitrostno drsanje 1500 m (m), posnetek zaktjučka tekmovanja
—	17.05 Poročita — 17.10 Odprava zetenega zmaja — Avto, mtadinska nadatjevanka — 17.40 Koroški obzornik — 17.55 Gtasbena oddaja — 18.15 Risanka — 18.30 Otimpijski pregted — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme
—	20.00 Tednik — 21.00 ZOt 84: umetnostno drsanje — moški prosto — 23.00 Dnevnik —
23.15	Otimpijski pregted.
ORF - KOROŠK! RAD!0 SLOVENSKE ODDAJE
PETEK, 10. 2.: 14.10 Obzornik — M. Hartman — H. Artač.
SOBOTA, 11. 2.: 9.00 Voščita.
NEDEUA, 12. 2.: 7.05 Duhovni nagovor — Voščita.
PONEDEUEK, 1$. 2.: 14.10 Obzornik — t. Dekteva:	Poputarna siovenska ktavirska
gtasba.
TOREK, 14. 2.: 9.30 Zborovske sktadbe Luke Kramotca — 14.10 Obzornik — L. Kupper: Enkrat je bit en škrat.
SREDA, 15. 2.: 14.10 Obzornik — Ljudske pesmi in viže — Cerkev in svet.
ČETRTEK, 16. 2.: 14.10 Obzornik — Mtadinska oddaja: Jadagani — Mateja in duo Kora (Koncert iz javnega studia Koroškega
R A D ! O LJUBLJANA
PETEK, 10. 2.: 4.30 Poročita — 5.50 Rekreacija — 6.50 Dobro jutro, otroci — 8.05 Radijska šota za nižjo stopnjo — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.50 čtovek in zdravje — 14.25 Voščita — 15.30 Dogodki in odmevi — 18.00 Vsa zemtja bo z nami zapeta — 19.00 Radijski dnevnik — 19.35 Lahko noč, otroci
—	20.00 Zakaj imamo radi — 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.00 Poročita
—	Našim rojakom po svetu.
SOBOTA, 11. 2.: 4.30 Poročita — 6.20 Rekreacija — 7.25 Dobro jutro, otroci — 8.05 Pionirski tednik — 10.05 Svetovna repor-
VESTNIK
!xda]ate!J in zaioinik: Zveza stovenskih organizacij na Koroškem,
9020 Cetovec, Gasometergasse 10.
Uredništvo: 9020 Cetovec, St.-Ruprechter-StraBe 19/tV, tet. (0 42 22) 54 0 42, teteks 42086 sindok a.
Uprava: 9020 Cetovec, Gasometerg. 10, tet. (0 42 22) 32 5 50.
Tisk: Zatožniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Cetovec - Borovtje.
taža — 11.30 Srečanja repubtik in pokrajin
—	12.10 Voščita — 14.05 Kutturna panorama
—	15.30 Dogodki in odmevi — 19.C0 Radijski dnevnik — 19.35 Za naše najmtajše — 20.00 Oddaja za Stovence po svetu — 23.00 Poročita — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Od tod do potnoči — 0.05 Nočni program.
NEDEUA, 12. 2.: 5.00 Poročita — 7.08 Radijska igra za otroke — 9.05 Še pomnite, tovariši — 10.05 Nedeijska matineja — 11.00 Voščita — 13.20 Za naše kmetovatce — 14.20 Humoreska tega tedna — 15.30 Nedetjska reportaža — 15.55 Amaterski zbori pred mikrofonom — 16.20 Pogovor s postušatci —
17.50	Radijska igra (zabavna) — 19.00 Radijski dnevnik — 19.35 Lahko noč otroci — 20.00 V nedetjo zvečer — 24.00 Poročita.
PONEDEUEK, 15. 2.: 4.30 Poročita — 6.50 Dobro jutro, otroci — 8.05 Aktuatni probte-mi marksizma — 12.30 Kmetijski nasveti —
13.50	Ponedetjkov križemkraž — 14.25 Voščita — 15.30 Dogodki in odmevi — 19.35 Lahko noč, otroci — 20.00 Kutturni gtobus — 20.10 Pop detavnica — 22.30 Ob domačem ognjišču — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zimzetene metodije — 24.00 Poročita — 0.05 Nočni program — gtasba — vmes poročita.
TOREK, 14. 2.: 4.30 Poročita — 6.50 Dobro
12.30 Kmetijski nasveti — 14.05 Odrasti tako, kako pa mi — 14.35 Mtadinski pevski festi-va! — Cetje 83 — 18.00 Sotočja — 19.00 Radijski dnevnik — 19.35 Lahko noč, otroci — 19.45 Z ansambtom Jožeta Privška — 20.00 Stovenska zemtja v pesmi in besedi — 21.05 Radijska igra — 23.05 Literarni nokturno — 0.05 Nočni program.
SREDA, 15. 2.: 4.30 Poročita — 5.50 Rekreacija — 6.50 Dobro jutro, otroci — 8.05 Pisan svet pravtjic in zgodb — 12.30 Kmetijski nasveti — 14.25 Voščita — 15.30 Dogodki in odmevi — 18.30 S knjižnega trga — 19.00 Radijski dnevnik — 19.35 Lahko noč, otroci
—	19.45 Z ansambtom Veseti ptanšarji — 20.00 Zborovska gtasba po žetji postušat-cev — 22.30 Zimzetene metodije — 0.05 Nočni program — gtasba — vmes poročita.
ČETRTEK, 16. 2.: 4.30 Poročita — 6.50 Dobro jutro, otroci — 8.05 Radijska šota za višjo stopnjo — 8.35 igraj kotce — 12.30 Kmetijski nasveti — 14.05 Za mtade radovedneže
—	14.45 Naš gost — 18.00 Z ansambtom Bratov Avsenik — 19.35 Lahko noč, otroci — 20.00 četrtkov večer — 21.05 Literarni večer
—	22.00 Poročita — Našim rojakom po svetu — 22.30 Večerna podoknica — 0.05 Nočni program — gtasba — vmes poročita.
MESEC KNJIGE
V KNJtGARNt
,,Naša knjiga"
CELOVEC, PAULtTSCHGASSE 5-7
Zagrabi pri)ožnost in si izberi knjigo. Po dva- ati trikrat, ceio štirikrat ceneje jo boš dobi).
Vese) boš, ker si dobi) knjigo tako poceni, in veseiiii se bomo mi, ker smo pridobiti na prostoru.
Pohiti, dokier imaš še izbiro.
VSAKA KNJtGA POŠiL.
O ALADiNOVA ČUDEŽNA SVETtLKA
O Leopold Suhodolčan, PR NAS )N OKOL) NAS O Raymond Oueneau, ZGODBA PO VAš) )ZB)R)
O Ciril Kosmač, TANTADRUJ - STOSTOLLA
O Maks Furijan, MASKA
O Avgust Šuligoj, MLADtNSKO ZBOROVSKO PETJE O MLADtNAPOJE
O Venceslav Winkter, PETEDNJE PERO O DiE SLOWEN)SCHE BERGTRANSVERSALE O Peter Ficko, PO GORAH SEVEROVZHODNE SLOVENtJE O S)E )N JUGOSLAW)EN O JUGOSLAW)SCHE KOSTE O Hening Helms, TEHNiKA )N REŽtJA )GRE O NOVE SMER) V OBUKOVANJU KRAJtNE NA SLOVENSKEM O KAMNtŠKE ALPE, PLEZALN) VZPON)
O Janez Kopač, ČLOVEKOVA EDtNSTVENA VEL)Č)NA O Nace Šumi, PSENOVA LJUBLJANA O HEtMSCHACHCOMPUTER
O VODNtK PO FONDtH ZGODOVtNSKEGA ARHtVA
VSAKA KNJtGA POŠtL.
*	Jože Sivec, 200 LET SLOVENSKE OPERE
*	Dr. B. Tekavčič, KAJ MORA ŽENSKA VEDET) O SEB)
*	J. F. Perkonig, UGRABLJENA STRD
*	SIC - SAMTDCH SLOWENEN
*	Jurij Kurilto, S FOTOAPARATOM V NARAV)
*	Jelka Pirkovič, tZGRADNJA SODOBNEGA MAR)BORA
*	ŠARABANKA
VSAKA KNJtGA POŠtL. 15."
O Matjaž Kmecl, S PRtJATELJ) POD MACESN)
O Gitica Jakopin, VERONtKA O UREDtMO S) STANOVANJE O DOMAČ) PEK O VSE O LEPOT)
VSAKA KNJtGA POŠtL. 20."
*	Rosemarie Hume, KUHAR)CE ZA SLADOKUSCE
*	PLANtCA
*	Milisav Savič, UJEC NAŠEGA MESTA
*	Miško Kranjec, MLADOST V MOČVtRJU
*	Philip van den Berg, NOFRETETE
*	MOJ OTROK
KNJtGE MED
tN
ŠtL.
O Anton Slodnjak, POGtNE NAJ PES )/))	50.-
O Beno Zupančič, NOČ )N DAN	25.—
O ADUT) DOBRE KUHtNJE	30 -
Wagner o dvojezičnem šolstvu:
„Tako ne bo ostalo"
Ce bodo stranke priznale „štetje posebne vrste" iz ieta 1976 kot ugotavljanje manjšine, kakor ga zahteva manjšinski šolski zakon iz ieta 1959, potem bo ta zakon dokončno začei veljati. To je v posebnem pogovoru z našim listom rekel deželni glavar Vtagner. V torek po vladni seji je bil izjavil, da bi po pogajanjih med predsedniki strank na zvezni ravni lahko prišlo do sprememb v manjšinskem šolstvu.
O spremembah, o možnih modetih za naprej se Wagner ni hotel izjasniti, vendar je rekel, da bodo stranke skušale za novo ureditev dobiti tudi soglasje Slovencev. Vsekakor tako ne bo ostalo, kakor je, pa tudi ghetto-šol ne bo.
Doslej je sistem dvojezičnega šolstva na južnem Koroškem toliko provizoričen, kolikor šolski zakon iz leta 1959 predvideva posebno preštevanje manjšine, ki naj bi bilo osnova za teritorialno opredelitev dvojezičnih šol. Glede teritorialne veljavnosti — doslej so dvojezične šole v tistih ob-
Ljudje okoli dr. Feldnerja, združeni v KHD, pripravljajo referendum „za pravično ureditev koroških šolskih vprašanj". Za tako ureditev, ki bi z drugimi besedami pomenila demonta-žo obstoječega dvojezičnega šolstva, hočejo najprej v uvedbenem postopku zbrati tritisoč podpisov, seveda po vsej koroški zemlji, nato pa še dodatnih petnajsttisoč za sam referendum.
Predmet referenduma je zakonski osnutek za novo ureditev dvojezičnega šolstva, ki se vsebinsko skorajda pokriva z zakonskim predlogom FPU, saj prav tako zahteva ločitev šolarjev na ..slovenske" in „nemške" razrede. Modificirane, to pomeni poostrene so le nekatere določbe: pri svobodnjakih naj bi teritorialno veljavnost določili po odredbi z zakonom o narodnih skupinah, pri Feldnerju pa po prijavah v šolskem letu 1983/84; medtem ko svobodnjaki predvidevajo, da bi potrebno število šolarjev za razred določili mimo minimalnega števila desetih učencev, pa Feldner kot pravilo predvideva to minimalno število. Na šolah, kjer tega števila za sestavo lo-
činah, v katerih je bil pouk ob začetku šolskega leta 1958/59 dvojezičen — torej po vsem videzu pripravljajo spremembe.
Po Wagnerjevem mnenju obstajajo možnosti za tako ureditev, da nihče ne bo mogel biti užaljen. Gre mu za skupno rešitev, na katero bi pristali tudi Slovenci. Sicer za njega leto volitev ni najprimernejši čas za urejevanje takih vprašanj, toda če vse strani začnejo razpravljati o njih („Svobod-njaki in Slovenci, mi o tem nismo hoteli govoriti"), potem politika ni zmožna ohraniti status quo.
čenih razredov ne bi dosegli, pa naj bi zagotovili jezikovni pouk oziroma bi učence vozili v sosednje šole. Po sedanjih podatkih bi tako izpadlo 45 od 81 dvojezičnih šol, kjer je letos prijavljenih manj kot deset učencev, od teh pa bi na 14 šolah, kjer že nekaj let ni prijav, možnost dvojezičnega pouka sploh ukinili.
Mimo znanega zagotavljanja, kako pravična bi bila taka ureditev za Slovence, in demagogije, da je na južnem Koroškem že dovolj slovenskih učiteljev, saj pride že eden na štiri do pet prijavljenih otrok, kaže zabeležiti še novost, da je KHD opustil zahtevo po ghetto-šolah, in Feldnerjevo izjavo, da bi lahko priznal štetje iz leta 1976 kot preštevanje manjšine. Feld-nerjev pristanek torej Wagner ima.
Oddam avto znamke FIAT126, modeli 1978, po ugodni ceni. Interesenti naj se javijo v uredništvu Slovenskega vestnika, tel. 0 42 22 -54 0 42
Po prepričanju deželnega glavarja se bo ta diskusija končala brez zmagovalcev in poražencev. „Zmagati mora zmeraj politika." Zato pa naj bi vse storili, da bi v soglasju in sodelovanju našli rešitve, ki bodo zadovoljile najširše dele prebivalstva. Po njegovem mnenju je to mogoče.
Glede dvojezične osnovne šole v Celovcu pa Wagner ostaja pri svojem stališču: izključena je, kajti že neka odločitev nekega vrhovnega sodišča iz leta 1909 ne dopušča te možnosti. Razen tega bi bil potreben nov zakon, za katerega v trenutnem ozračju ne vidi možnosti. Pa saj zakon take dvojezične osnovne šole v Celovcu ne izključuje, smo dejali deželnemu glavarju. Wagner: „Zakon to izključuje."
P. W.
,,Krizni telefon"
ZA ŠOLARJE IN STARŠE
Spričevalo je za marsikoga veiik problem. Zato je Koroški dežeini šolski svet letos prvič uvedei tako-zvani „krizni telefon". Starši in šolarji preko njega takoj dosežejo šolskega psihologa.
V soboto 11. februarja (razdelitev spričeval), in v ponedeljek, 13. februarja (1. dan počitnic) bo „krizni telefon" deloval med 8. in 20. uro v teh krajih:
CELOVEC: tel. 56 6 59 (dr. Lach, dr. Kampfer-Loberbauer)
BELJAK: tel. 26 5 43 (dr. Genser, dr. Amlacher)
WOLFSBERG: tel. 34 72 (dr. Zernig) Pogovor je možen dosedaj le v nemškem jeziku.
Domače podjetje s sedežem v Celovcu išče
SAMOSTOJNEGA VODJO PISARNE
Pogoji: odlično obvladanje slovenščine in nemščine v pisani in ustmeni obliki ter obvladanje celotnega pisarniškega dela (tipkanje, korespondenca, telefon). Javijo se lahko moški kot ženske. Služba se lahko nastopi takoj. Plača po dogovoru.
Interesenti naj se javijo na uredništvu Slovenskega vestnika (telefon 54 0 42 ali pismeno).
Feldnerjev referendum proti dvojezični šoli
Deset let uspešnega dela Društva za slovenske študije v New Yorku
Pred zaključkom lanskega leta smo člani zgoraj omenjenega akademskega združenja prejeli obsežen zbornik, ki nas je opozoril na to, da je soc/cty /or /i/offHe	(SSS — s sedežem v
New Yorku) med nami že celo desetletje. Odborniki so raztreseni po vsem severnoameriškem kontinentu, člani in sodelavci so vsepovsod po svetu, tudi v Jugoslaviji.
V jubilejnem zborniku so objavljeni seznami dosedanjih društvenih konferenc (prva je bila aprila 1973 v New Yorku), publikacij, izbrana bibliografija tiskov posameznih članov in še marsikaj takega. SSS redno izdaja revijo z naslovom ,,/oMrn^/ o/ So-c;'ety /or Slovene StK^/es", njen sedanji urednik je Henry R. Cooper jr. z univerze za Indiano.
Kot vidimo, v društvu niso samo Slovenci oz. potomci Slovencev. Seznam članov in sodelavcev izkazuje imena najrazličnejših narodnosti — vsi so združeni samo zato, ker se ukvarjajo s študijem slovenistike. Sicer pa pozna društvo vsaj tri dobre razloge za svoj obstoj in za svojo uspešno dejavnost, kot je to uvodno znova poudaril dolgoletni predsednik SSS prof. Rado L. Lenček s Kolumbijske univerze v New Yorku: društvo širi zanimanje za slovensko kulturo onstran domačih meja, razvija znanstveno raziskovanje te iste kulture, navsezadnje pa še integrira rezultate slovenističnih preiskav v širše znanstvene sinteze in panorame . . .
Že bežen pregled posameznih delovnih naslovov nam pove, da se razpravljanje članov dotika prav vseh aspektov slovenske biti, tako onih iz preteklosti kot tistih iz naše sedanjosti.
Slovenski bralci v Avstriji bodo prav gotovo pozdravili dejstvo, da so konference in publikacije Društva za slovenske študije polne naslovov, ki se vežejo na slovensko Koroško, na njeno zgodovino, njeno kulturo, njeno jezikovno življenje. Med posameznimi naslovi je najti že tanjše in debelejše knjige, napisane na koroške teme. Povečini so vse tiskane v angleščini, izšle so pri ameriških univerzah oz. njihovih založniških hišah, pozna-;o pa jih vse akademske knjižnice širom po svetu. Med temi knjigami sta med nami najbolj znani Thomasa M. Barkerja „7/ic .S7ot-cwi o/ Ccr/MtZ?/g,' z) Naf/oTM/	(Koroški Slo-
venci; Narodnostna manjšina), izšla je v New Yorku in v Washingtonu
pri založbi Studia Slovcnica 1. 1960, in Andreasa Moritscha (s sodelovanjem T. M. Barkerja) ,,5/ovenT^fZ MMMjšIrM 7M Ao;*oš^fw (The Slovene Mtnority of Carinthia), izšla je šele lani v New Yorku pri založbi Columbia University Press.
Poleg omenjenih se pogosteje oglašajo v tisku s slovenskimi koroškimi temarm še Jakov Bačič (univerza Oregon), Gerhard Neweklowsky (z univerze v Celovcu), Erich Prunč (Gradec), Tom M. S. Prist!y (iz Alberte v Kanadi), David F. Stermoie (tudi iz Kanade), in drugi.
Zbornik, iz katerega sem tukaj povzel nekaj malega „za pokušnjo", so uredili: lan Kelly, William W. Der-byshire, Toussaint Hočevar in Rado L. Lenček. Na nekaj več kot sto petdesetih straneh pripoveduje o vedno večjem zanimanju tako domačih kot tujih znanstvenikov za slovensko kulturo in za slovenske ljudi. Društvo za slovenske študije se je v prvem desetletju svojega delovanja resno uveljavilo v severni Ameriki in drugje kot največje središče slovenistike izvert meja naše matične domovine.
Ivan Dolenc (Kanada)
Dolga pot kratke pesmi
Slovenska mfadina v Ameriki prebira tudi pesmi sfovenskih koroških avtorjev. Pesmico Valentina Polanska z naslovom „Kot zadnji takti" so mladi slovenski bralci spoznali v zadnji izdaji mesečnika „The Voice ob Youth" (Glas mladine). V dalj-njem mestu Buss Ridge v srednjeameriški zvezni državi Illionis izdaja Slovensko narodno podporno društvo (Slovene National Benefit So-ciety) ta mladinski mesečnik, ki mladini približa slovensko kulturo. V zadnji izdaji lanskega leta najdemo v rubriki ..Govorimo slovensko" Po-lanškovo pesnitev, ki opeva „bežne trenutke minevajočega leta". Veseli nas, da seže beseda koroškega slovenskega avtorja tako daleč.
Menjava denarja
Stanje v četrtek 9. februarja 1984
Za 100 din dobite Za 100 din plačate Za 100 tir dobite Za 100 iir plačate Za 100 mark dobite Za 100 mark plačate
12.50	šil.
15.50	šil. 1.11 šit. 1.20 šii.
695.00 šil. 711.30 šii.
Sarajevo: Slovenska olimpijska zaprisega
Bojan Križaj j,e minulo sredo z olimpijsko zaprisego v slovenskem jeziku otvorit v imenu športnikov iz 49 držav 14. zimske olimpijske igre v Sarajevu. Tudi pri nas je čutiti olimpijski utrip, čeprav je Sarajevo oddaljen 700 km; slovsnska olimpijska zaprisega pa nas je še bolj povezala s športnimi igrami v Sarajevu.
Nad 100 ur televizijskega programa nas čaka še v avstrijski (nekatere pa tudi v jugoslovanski) televiziji. Nekateri so sede'; pred televizorji, ko je v torek bilo avstrijsko hokej-
sko moštvo poraženo od Finske le s 4:3. Našo pozornost pa bosta seveda pritegnili tudi skakalni tekmi v nedeljo 12. ,in v soboto 18. februarja, kjer sodeluje naš rojak Zahomčan Hanzi Wallner. Sploh je omembe vredno, da se bodo športniki nordijskih disciplin pomerili med drugim tudi na Velikem polju Igmana, kjer so med drugo svetovno vojno potekali hudi boji med okupatorji in partizani. Sedaj se bo na istih tleh pomerila mladina iz vsega sveta v plemenitem boju za olimpijske siave.
Smučarska tekma v Lepeni
Letošnja zima je tudi športni sekciji SPD „Zarja" v Železni Kapli precej ponagajala. Ni biio dosti, da smo 14. društveno smučarsko tekmo v smuku morali preložiti s 6. na 29. januar, vremenske neprilike bi tudi zadnjo nedeijo domala preprečile izvedbo te priijubljene prireditve. Povrhu pa se je zaradi terminskih stisk ta dan itak nakopičilo zimskošportnih prireditev v občini.
Čeprav so se prijatelji društva — v prvi vrsti mladina iz Lepene — pošteno trudili, da pripravijo progo, je šele nekoliko pred 13. uro nehalo deževati in snežiti ter se je pretrgala gosta megla. Končno je bilo le možno startati.
Vreme je zadržalo gotovo nekaj tekmovalcev, pa se je po nekoliko mehki progi kljub temu spustilo preko 60 smučarjev. Dejstvo, da ni bilo najmanjše nezgode odlikuje prav vse tekmovalce, gotovo pa najbolj razveseljuje organizatorje SPD Zarja.
Za ogromen trud pri pripravah in izvedbi se je pri razdelitvi nagrad zahvalil predsednik Zarje vsem fantom v Lepeni kakor tudi Mozgano-vim. Pravtako tudi darovalcem pokalov; številni darovalci, pomagači in prijatelji pa naj ne zamerijo, če ne morejo biti vsi imenoma navedeni.
Pokale, nagrade in diplome so razdelili vodja športne sekcije Franc Štern, Ciril Oraže in predsednik SŠZ Danilo Prušnik.
REZULTAT)
). šoiarji: 1. Rado Lipuš 1.09.57, 2. Emil Pa-sterk 1.10.54, 5. Martin Smrtnik 1.10.75, 4. Herbert Sadovnik 1.12.85, 5. Erhard Ošina 1.17.54, 6 Christian Ošina 1.54.96, 7. Paul Ošina 1 22.85. H. Mtadinke: 1. Silvia Dreier 1.05.72, 2 Rosvvitha Dreier 1.17.01, 5. A!exan-dra Zepitz 1.17.10, 4. Sabine Smrtnik 1.55.92. ))). Ženske: 1. Andrea Knafl 1.00.95, 2. Fran-ziska Paul 1.02.41, 5. Brigitte Tomaschitz 1.05.59, 4 Elisabeth Knez 1.07.11, 5. Edeltraud Vejnik 1.07.28 iV. Miadinci, gostje: 1 Johann VVutte 55.52, 2. VValter Luschnig 55.56. V. Seniorji: 1. Hans Fuhrendorfler 59.57, 2 Michae! Ošina 1 00.91, 5. Emi! Kordesch 1.01.01, 4 Josef Urch 1.02.81. Vi. Miadinci: 1. Franc Oraže 55.50, 2. Rainer Lopar 55.55, 5. Josef Sporn 54.25, 4 Franci Woicher 55.71, 5. Marjan Oraže 56.91, 6. Ernst Blajs 57.19, 7. Douglas Thurn 57.55, 8. Helmut Lamprecht 58.21, 9. Franc Ošina 58.60, 10. Helmut Matle 59.52, 11. Anton Blajs 1.01.59, 12. Karl Hader-lap 1.14.25. V)i. Moški, gostje: 1. Erich Plie-schounig 51.75, 2. Kar) Miklau 52.57, 5. Herbert Golaučnik 55 58, 4. Johann Miklau 55.05, 5. Anton Breijak 1.00.18, Kari Vejnik izpadei, Peter Schlieber izpadel Viit. Moški, spioš-na: 1. Franz Lach 50.14, 2. Albin Knaf! 50.25, 5. Norbert Kucher 51.08, 4. Haller Emil 51.86, 5. Franz Schmacher 52.18, 6. Hannes Oraže 52.45, 7 Manfred Maioveršnik 55.22, 8. Emil Smolnig 55.58, 9. Albert Rozman 55.44, 10. Michael Ošina 55.86, 11. Zdravko Haderlap 54.65, 12. Josef Oraže 54.88, 15. Willi Ošina 55.09, 14 Peter Kuchar 55.99, 15. Gerhard Welz 56 55, 16. Josef Ošina 56.91, 17. Leopold Demschar 59.95, Ciril Oraže izpadel.
M. T.
Regina Smrtnik presenetila
Regina Smrtnik iz Obirskega je bila zadnjo soboto v Krastalu med tistimi, ki so presenetili vse. Že v prvem teku je bila za 5 sekund hlttrejša od doslej najboljše Korošice Anite Bitimi, ki bo sodelovala tudi na evropskem prvenstvu. Smrtnikova pa se je v drugem teku še stopnjevala. Najbliže ji je prišla mladinka Sabine Schelk iz Bistrice v Rožu ter Fiori Miklau.
REZULTAT)
Zenske: 1. Regino Smrtnik SŠK Obir) 5 41.68, 2. Gudrun Halgarter (ATZS Ferndorf) 5.54.65 Miadinke: 1. Sabine Scheik (REC Suet schach/Sveče) 5.42.54. 2. Andrea VVieiisch (ASKO Finkenstein/Bektšanj) 5.57.07. Moški, spiošno: 1. Gerhard Mavrin (Landskron). S športnimi sankami sta v svojih skupinah zmagala Johan Smrtnik (SŠK Obir) in Flo-rian Hribernig (TVN Sele).
Slovenski artlatski klub vabi vse svoje navijače in prijatelje na
SAK ples
v soboto 18. 2. 1984 ob 20. uri pri Soštarju v Globasnici. Pridite v čim večjem številu. Čakajo vas lepe nagrade, med drugim kar 6 parov smuči in večdnevno potovanje.
Za ples igra: Planinski sekstet.
Šentjakob zmaga) -Sejani drugi
Nogometno moštvo DSG Sele je v nedeljski finalni igri podleglo SV St. Jakob (Šentjakob) s 3:6 in si tako osvojilo odlično drugo mesto v borbi za naslov Rožanskega nogometnega prvaka v hali. Prvak so postali Sent-jakobčani, razvrstitev od 3. do 10. mesta pa se glasi tako: ATUS Fer-lach (Borovlje), KoMmannsdorf (Kot-mara vas), Maria Rain (Žihpoije), Ludmannsdorf (Bilčovs), Srt. Marga-rethen (Smarjeta), ATUS Feistritz i. R. (Bistrica v R ), DSG Ferlach (Borovlje), St. Egyden (Šentilj).
Sankarska tekma SŠK Obir v Lobniku
Sankarske tekme za pokal Obirja so se zadnjo nedeljo nadaljevale pri Mikeju v Lobniku. Prvič je bii prireditelj SŠK Obir. Rekordno števiio 106 tekmovalcev se je spustilo po izvrstno pripravljeni progi, in se bori-io za zmago v 43 skupinah. Najboljši dneva pa je postai čian SŠK Obir Hanzi Smrtnik.
Predsednik SSK Obir mag. Mirko Onaže se je ob podelitvi nagrad v
REZULTAT)
šoiarke i: 1. Ani Kogoj (SPD Zarja), 2. Doris 2ura (TVN šmarjeta), 5. Marta Travnik (SPD Zarja) šotarke ii: 1. Klaudija Mikiau (SŠK Obir), 2. Diana Ofip (SPD Zarja), 5. Krista Oraže (SPD Zarja), šoiarji i: 1 Marko Smrtnik (SPD Obir), 2. Emil Potočnik (šentlipš), 5. Peter Brucknig (SPD Obir), šoiarji ti: 1 Rudi Karničar, 2. Jakob Haderlap (oba SPD Obir), 5. Paul Ošina (SPD Zarla). Maldinci: 1. Izidor Karničar, 2. Milan Hribar (oba SšK Obir), 5. Mirko Cuderman (SPD Obir). Splošna ionske: 1. Inge Karničar (AK Obir), 2. Elisabeth Olip (SPD Zarja), 5. Sonja Noč (Jesenice) Spiošno moški: 1. Hanzi Smrtnik (SŠK Obir), 2. Joži Karničar (AK Obir), 5
hotelu Obir zahvalil vsem, ki so pomagali pri organiziranju tekme, prav posebno še Mlkejevi družini, ki j-e-dala na razpolago tudi progo. Poseben pozdrav je veljal tekmovalcem iz Jesenic skupno s predsednikom sankaške zveze Slovenije za naravne proge Danijelom Burnikom. Mag, Oraže in sekcij ski vodja zia sankanje Fridi Osojnik sta najboijšim podelila pokale in priznanja.
Ernst Novotny (TVN šmarjeta) Starostna moški t: 1. Flori Mikiau (SŠK Obir), 2. Fridi Untervveger (ASKO Finkenstein/Bekštanj), 5. Josef Jung (TVN Sele) Starostna moški it:
1.	Josef Stane (SPD Zarja), 2. Thomas Wutte, 5. Engelbert Živkovič (oba TVN Smarjeta) Dvojice: 1. Johi in Joži Ošina, 2. Hanzi in Marko Smrtnik, 5. Erich in Ernst Novotny. športne sanke t: 1. Milan Hribar (SŠK Obir),
2.	Franc Ošina (SŠK Obir), 5. Boštjan Cesar (Jesenice) športne sanke ii: 1 Hanzi Smrtnik (SŠK Obir), 2. Josef Jung (TVN Sele) 5. Joži Karničar (AK Obir). Tekmovatne sanke: 1. VViiii Uršič, 2. Hanzi Smrtnik (oba SšK Obir), 5. Toni Wvtte (TVN šmarjeta)
Cjo
Slovenska športna zveza, Slovensko planinsko društvo Celovec, Slovensko prosvetno društvo .Rož* v Šentjakobu v Rožu vabijo na	„ . ^
VI. zimski pohod „Arihova peč"
V SPOMIN NA PADLE BORCE POD ARtHOVO PEČJO FEBRUARJA 194S
ki bo v nedeljo 4. marca 4984, s pričetkom ob 10. uri pri Polancu na Cemernicl (Hodnina) nad Šentjakobom v Rožu.
La) Smučarski lek — 3,5 km (1 krog) W otroci do 10 let (letniki 1974 in mlajši) * dekleta do 16 let (1968—1973) W ženske do 30 let (1954—1967) * ženske nad 30 let (letniki 1953 in starejše)
b) Smučarski lek — 7 km (2 kroga) * fantje do 16 let (1973—1968) W moški dt> 30 let (1967—1954) # moški nad 30 le) (1953 in starejši) W tekmovalna ženska in moška skupina
2. Pohod za pešce od Polanca preko bivšega partizanskega bunkerja do planinske postojanke .Koče nad Arihovo pečjo" (1084 m) in po drugi smeri nazaj mimo Resmanove lovske koče do Polanca.
ZIMSKI POHOD .ARIHOVA PEČ bo izveden ob vsakem vremenu, v slučaju pomanjkanja snega bo samo pohod.