Kranj, sreda, 3. 4. 1974 Cena: 1 dinar List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarji} 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 196<* kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah ZA GORENJSKO Pozdrav kongresu Po nekajmesečni živahni idejnopolitični aktivnosti v zvezi komunistov je danes napočil trenutek, ki pomeni vrh številnih razprav in začetek obdobja, ki ga je pred nedavnim postavila že ustava: da bo volja in beseda delavcev odločilno vplivala na naše družbene odločitve. Začetek tega obdobja bo danes, jutri in pojutrišnjem prisoten, potrjen in še podkrepljen na največjem političnem zboru v naši republiki — na VII. kongresu zveze komunistov Slovenije. Svečan zunanji videz Ljubljane in še posebej prizorišče kongresa je le odsev pomembnosti trenutka v dvorani Gospodarskega razstavišča. Že predlagani predkongresni dokumenti so nazorno opredelili ugotovitev, da je naša samoupravna družba dosegla pomembne uspehe v materialnem in družbenem razvoju. Seveda pri tem ni šlo brez težav in včasih tudi odporov, ki jih je bilo in jih bo še treba premagovati. In prav o slednjem, o premagovanju težav in odporov v prihodnje, lahko rečemo, bo tekla beseda na kongresu. Gre za to, da je osnovni cilj prizadevanj komuništov materialna, kulturna in družbena enakost ljudi. Ponovno je v tem trenutku treba poudariti zgodovinsko vlogo zveze komunistov in opozoriti na dosledno uresničevanje pravkar sprejetih ustavnih določil. To sta dve izhodišči, ki zagotavljata enakopravnost naših narodov in narodnosti^ ki krepita bratstvo in enotnost ter demokratični razvoj naše skupnosti in ki pomenita orožje in moč v boju proti tehno-kratizmu, nacionalizmu in drugim protisamoupravnim silam. Kongres naj bi torej po eni strani potrdil našo dosedanjo razvojno in družbeno usmeritev, kritično spregovoril o nepravilnostih in razjasnil ter konkretno opredelil probleme in njihovo rešitev. Kot rečeno, zunanji videz tega pomembnega dogodka je svečan, delo, ki se začenja danes in bo trajalo do petka, pa bo pomembno in ne ravno tako lahko kot je videti na pogled. Zato pozdrav kongresu naj ne izzveni zgolj simbolično, marveč tudi kot želja za čimbolje opravljeno delo. A. Žalar Gorenjci so izrazili željo in zavest, ko so v nedeljo glasovali za delegate družbenopolitičnih zborov občin in za delegacije krajevnih skupnosti — V prazničnem razpoloženju je glasovalo 91,67 odstotka volivcev Budnice v okrašenih krajih na Gorenjskem so v nedeljskih zgodnjih jutranjih urah najavile slovesno in praznično razpoloženje. Spodnji del Gorenjske se je predramil v sivkasti megli, .ki pa se je kmalu razkadila, v zgorn jem delu pa so vesele koračnice oznanile lep dan. Ko sem ta dan popoldne v Kran ju srečal Štefana Režima, ki dobršen del leta preživi v Izlakah, mi je povedal:» Težko pridem v Kranj, ker se res najbolje ne počutim in me pot do sem zelo utrudi, toda danes sem prišel. Volitve so pa že takšen trenutek, ki je odra/, najgloblje zavesti slehernega v naši skupnosti. Prišel sem, da sem izpolnil dolžnost.« Številni Gorenjci, ki sicer zaradi službe in podobno niso vedno doma, so tokrat prišli. Povsod so volišča oživela že v zgodnjih jutran jih urah. Zaposleni vojaški starešine pri' Vodovodnem stolpu v Kranju so na primer prišli že precej prej kot je bilo volišče odprto. Niso bili redki kraji na Gorenjskem, ko so z volitvami končali oziroma volišča zaprli že kmalu po dvanajsti uri. V Lajšali nad Selško dolino so zabeležili 100-odstot no udeležbo že ob pol devetih, do opoldne pa v Pod-lonku, Rudnem in v Dražgošah. Na Okroglem in v Žeja h pri Kranju so kmetje glasovali do 10. ure, na Štefan ji gori pa so volitve končali celo že do 8. ure. Podobno je bilo v radovljiški občini, tržiški in jeseniški. Najprej so končali volitve v bohin jskem delu, kjer so med prvimi glasovali volivci Nemškega rovta, Nomenja, Hiten j, Raven in Stare Fužine. Podatek, da je v nedeljo od 110.4(32 vpisanih volivcev v petih gorenjskih občinah glasovalo za delegate družbenopolitičnih zborov občin in za delegacije krajevnih skupnosti (kmetje pa so glasovali še za delegacije za zbore združenega dela) kar 91,(37 odstotka ali 101.2(31 volivcev, govori o izraženi in potrjeni želji in zavesti za demokratično in samoupravno odločanje jutrišnjega razvoja. Lahko rečemo torej, da minula nedelja ni bila slovesna le zaradi zastav, koračnic, priložnostnih manifestacij, med katerimi je bila nedvomno največja v Radovljici, marveč zaradi tisočev in tisočev, ki so ta dan, čeprav je bilo lepo, počitniški vikend preložili na popoldan in v številnih krajih že dopoldne z glasom za boljši jutri izrazili zavest, pravico in dolžnost. Poglejmo nazadnje, kakšna je bila v nedeljo udeležba na voliščih v posameznih gorenjskih občinah. V jeseniški občini je glasovalo 91,88 odstotka vpisanih volivcev, v kranjski 91,4:3 odstotka, v radovljiški 93,47 odstotka, v škofjeloški 91,4(3 odstotka in v tržiški 89,93 odstotka. Ti podatki so neuradni, ker . do 19. leta oziroma do odhoda k vojakom in mladinke med 17. in 27. letom. Vsak mladinski aktiv v občini bo sestavil svojo Čelo, v kateri mora biti najmanj 10 mladincev. Manjši aktivi, ki tega ne morejo storiti, naj se Kranj Jutri, 4. aprila, bo seja občinske organizacije ZM Jesenice. Na njej bodo mladi ocenili delo v preteklem obdobju ter se menili o nalogah v prihodnje, predvsem v obdobju do kongresov ZMS in ZMJ. Poleg tega bodo na tej seji ustanovili konferenco mladih iz krajevnih skupnosti, izvolili predsedstvo konference in sprejeli delovni program. Na praznovanje letošnjega meseca mladosti se pripravljajo tudi mladi železarji. Na nedavni seji predsedstva TK ZMS so se odločili, da v maju organizirajo športno prireditev Peteroboj 74 in majsko srečanje mladih železarjev, združenih v podjetju Slovenske železarne. J. Rabič Kranjska občinska skupščina je v petek na predzadnji seji v tem man- __ datnem obdobju (sredi meseca bo še ena seja) sprejela predlog družbenega plana občine za letos in predlog družbenih dogovorov o skupni in splošni porabi. Dala je tudi soglasje o zvišanju oskrbnin v jaslih in vrtcih in o zvišanju prispevka za varstvo šolarjev, o čemer smo pisali v sobotni številki. Razen tega so bile potrjene nove tarife za kanalščino in za pogrebne storitve. — Glede na obvestilo republiškega sekretarja za notranje zadeve, da namerava razrešiti dolžnosti načelnika Uprave javne varnosti Kranj Miloša Mitiča zaradi prevzema druge dolžnosti, je skupščina sklenila, da na razrešitev nima pripomb. Strinjala pa seje tudi, da bo začasno opravljal to nalogo kot vršilec dolžnosti Alojz Valher. A. Z. Radovljiška občinska skupščina je na zadnji seji sprejela odlok o stalnih sredstvih občine za financiranje dejavnosti občinske konference socialistične zveze. Predlog za takšno sistemsko ureditev, ki ga je dala občinska konferenca SZDL, ni nov. Podobne odloke so sprejele že številne občinske skupščine v Sloveniji. Občinska konferenca SZDL v Radovljici bo poslej dobivala sredstva za redno dejavnost na podlagi družbenega proizvoda (doslej pa je sredstva vsako leto odmerjala občinska skupščina v občinskem proračunu). Letos bodo znašala sredstva 0,05 odstotka od družbenega proizvoda doseženega v občini 1972. leta. Tako bo občinska konferenca dobila nekaj nad 360.000 dinarjev. Zato bodo lahko zaposlili še enega strokovno-političnega delavca, za delo medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko pa bodo prispevali 30.000 dinarjev. A. Ž. Radovljica Škofja Loka V petek in soboto bodo v škofjeloški občini sklicane prve seje na novo ____ _ izvoljenih delegacij zbora krajevnih skupnosti. Na njih bodo člani izvolili vodjo delegacije, delegata za prvo zasedanje občinske skupščine ter obravnavali možne kandidate za zvezni zbor skupščine SFRJ in SRS. * - j g V soboto in v nedeljo je bil v Mladinskem domu v Bohinju seminar za člane predsedstva občinske konference ZMS in predsednike mladinskih aktivov iz tržiške občine. Seminar je organizirala občinska konferenca ZMS, udeležilo pa se ga je 70 mladink in mladincev. V soboto so mladinski aktivisti razpravljali o resoluciji 7. kongresa ZKS in o predlogu statuta ZKS, novem statutu tržiške občine in o dejavnosti Zveze mladine med kongresoma. Razprave o teh temah so vodili sekretar komiteja ZKS Tržič Janez Piškur, predsednik statutarne komisije občine Milan Ogris in član republiške konference ZMS Ivan Nerad. V nedeljo je bil pogovor »za okroglo mizo« o organiziranosti mladine v tržiški občini, kar je nova oblika dela na seminarju, ter razprava o delovnem programu komisij. V razpravi je sodelovalo kar 23 mladink in mladincev. Seminariste je nato Bernard Stritih seznanil z osnovnimi načini vodenja sestankov. Udeleženci so izpolnili posebne vprašalnike o oceni seminarja, ustanovljen pa je bil tudi aktiv Zveze komunistov, ki bo spremljal razvoj udeležencev seminarja in jih usposabljal za sprejem v ZK. -jk Orientacijski pohod Ob krajevnem prazniku Žabnice in Bitnja organizira mladinski aktiv Bitnje orientacijski pohod. Pohod bo združen s tekmovanjem v streljanju z zračno puško. Mladi bodo odšli od Sv. Duha, prek Križne gore na Planico in se vrnili prek Crngroba v Zabn ICO. K sodelovanju vabijo vse mladinske aktive v kranjski občini. Zbor ekip, ki naj bodo tričlanske, bo v nedeljo, 7. aprila, ob 8. uri pred domom kulture pri Sv. Duhu. -lb Mladinski aktiv v Kroju V konfekciji Kroj v Škofji Loki je skoraj dve tretjini delavcev mladincev. Kljub temu pa niso imeli svojega aktiva. Zato je občinska konferenca Skofja Loka dala pobudo in pred kratkim so tudi v tej tovarni ustanovili mladinsko organizacijo. Ze takoj v začetku so sestavili obširen program dela. Najprej nameravajo očistiti okolico tovarne. Pripravili bodo tudi več predavanj o aktualnih dogodkih pri nas, o gospodarjenju v občini in drugih vprašanjih, ki zanimajo mlade ljudi. Posebno pozornost bodo posvetili izobraževanju najbolj aktivnih mladincev in mladih komunistov. Želijo tudi navezati stike z mladinskimi aktivi v drugih delovnih organizacijah ter ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami v podjetju. R. P. Proslava na Planici V soboto, 6. aprila, bo na Planici nad Rovtam tradicionalna proslava v spomin na boje Cankarjevega bataljona, v katerih je padel narodni heroj Stane Žagar. Proslave se bo udeležila tudi kranjska mladina. Na Planico bo odšla mladinska partizanska brigada. Med potjo bo obiskala partizanske spomenike in spominska obeležja. Pred proslavo pa bodo ustanovili partizansko mladinsko četo Bratje Šiškar. Sestavljajo jo mladinci iz Stra-žišča. -lb Uspešen delovni posvet Preteklo sredo je bil v konfekciji Kroj v Škofji Loki delovni posvet predsednikov aktivov mladih delavcev iz vse občine. Najprej so si udeleženci ogledali novo in moderno tovarno. Navdušeni so bili nad sodobno organizacijo proizvodnje in ugodnimi delovnimi pogoji, v katerih delajo njihovi vrstniki, ki so zaposleni v Kroju. Zatem pa so se pod predsedstvom Olge Bandelj pogovarjali o problemih mladih v delovnih organizacijah in o njihovem vključevanju v samoupravljanje. Posveta se je udeležil tudi predstavnik republiške konference ZMS Ernest Mikoletič. R. P. Skupščina sprejela statut tržiške občine Ob 100-letnici rojstva generala Rudolfa Maistra so v nedeljo na Linhartovem trgu v Radovljici odkrili spominsko ploščo alpinski četi — Foto: F. Perdan Mladinska partizanska brigada povežejo s sosednjimi in skupaj z njimi sestavijo nekoliko bolj številno četo. Namen mladinske Prešernove brigade bo obujanje tradicij NOB in pripravljanje na splošni ljudski odpor. V ta namen bo vodstvo brigade in komisija za splošni ljudski odpor pri OK ZMS pripravilo več seminarjev in predavanj ter pohodov. Prvi daljši pohod bo že konec meseca. V petek, 29. marca, je bila v Tržiču zadnja seja občinske skupščine starega sestava. Na seji so sprejeli novi statut tržiške občine. Predlog statuta je obrazložil predsednik statutarne komisije in predsednik občinske konference SZDL Milan Ogris. Dejal je, da sta bili novi ustavi SRS in SFRJ izdelovalcem statuta velika pomoč, k dokončnemu predlogu statuta pa je v precejšnji meri pomagala tudi javna razprava. Milan Ogris je poudaril pomen delegatov in delegacij ter njihovega povezovanja z delovnimi ljudmi. Vsem, ki so pomagali pri pripravljanju statuta, se je najtop-leje zahvalil. Tržiška skupščina je nato sprejela družbeni dogovor o uresničevanju programa dolgoročnega razvoja kmetijstva v SRS od letos do leta 1980. Odborniki so program podprli, vendar so menili, da je predvsem rok odplačevanja kreditov za gradnjo ali preurejevanje hlevov prekratek, saj znaša le 6 let. Sprejet je bil tudi družbeni dogovor o višini splošne porabe v slovenskih občinah tel' potrjen spremenjen odlok o davkih občanov občine Tržič. Odborniki so imenovali profesorja Josipa Rakovca za predstavnika družbene skupnosti v svetu delovne skupnosti Zavoda za spomeniško varstvo Kranj, Petra Belharja pa v svetu zavoda Gorenjske lekarne. Za tržiškega inšpektorja skupščine občine Tržič so na petkovi seji imenovali Ferdinanda Kavarja iz Bistrice pri Tržiču. - jk Sadovi enoinpolletnega dela so že vidni Jedro aktiva tvorijo mladi komunisti — uspešno sodelovanje z drugimi organizacijami zevanje glavna skrb izobra- Mladinski aktiv i/. Stražišča pri Kranju sodi med najbolj delovne v občini. -Ustanovljen je bil pred dobrim letom in pol. Tedaj se je na pobudo občinske konference zbrala peščica navdušencev in začela na ostankih nekdanje mladinske organizacije ustanavljati novo. Aktiv, ki hi ponovno povezal mladino, in to delavce, študente, dijake, učence in mlade kmetovalce. Mladih ljudi je v Stražišču približno 400 in dobra četrtina se jih je že vključila v to ali drugo sekcijo pri aktivu. Ker bi radi nekaj več zvedeli o aktivu mladih v Stražišču, smo v uredništvo povabili predsednika Milana Bajžlja. »Delovno jedro aktiva pravzaprav tvorijo mladi komunisti, ki so povezani v svoj aktiv, hkrati pa so tudi Člani osnovne organizacije ZK Stranišče. Za svoje delo so odgovorni obema organizacijama. Tako lahko veliko pripomorejo k boljšemu sodelovanju med organizacijama in tudi spodbujajo delo v aktivu. Sicer pa je delo razdeljeno med Štiri komisije: komisijo za izobraževanje, kulturno komisijo, komisijo za šport in razvedrilo in komisijo za .splošni ljudski odpor. Delo usklajuje 18-člansko predsedstvo.« »Katere so naloge komisijfe za izobraževanje?« »Komisija za izobraževanje je letos v sodelovanju s centrom za •zobraževan je mladih pri delavski Univerzi že pripravila ciklps seminarjev za člane našega aktiva. Na njih se bodo udeleženci seznanili z razvojem delavskega gibanja, samoupravljanjem, nalogami mladih pred kongresi in drugimi aktualnimi gospodarskimi in političnimi dogajanji. Podob na predavanja je pripravila tudi za mlade komuniste, le z večjim Poudarkom na razpravah o vlogi in nalogah ZK in dejavnosti pred kongresoma ZKS in ZKJ. Tisti, ki jih bolj zanimajo teoretična vprašanja našega razvoja, pa so se pred kratkim povezali v marksistični krožek. Uspešna akcija Konec prejšnjega tedna se je v kranjski občini končala letošnja krvodajalska akcija, ki jf bila po besedah sekretarja občinskega t^dbora rdečega križa Jožeta Cehovina prav tako uspešna kot prejšn ja leta. Po planu, ki ga ima vsaka občina, bi moralo priti na odvzem krvi okoli 2.500 krvodajalcev iz kranjske občine, to število pa je bilo kot že nekajkrat doslej preseženo. Na Zavodu za transfuzijo v Ljubljani je v trinajstih dneh dalo kri 2083 krvodajalcev. Vsi skupaj so dali okoli 780 litrov krvi. »Ob tem razveseljivem Številu krvodajalcev iz naše občine, pa ne moremo tudi mimo dokajšnjega števila odklonjenih. Letos je bilo odklonjenih 359 krvodajalcev ali skoraj 12 odstotkov, vendar pa število ni večje °d lanskega. Prepričan 8em, da je takšen odklon vedno večji v spomladan-. 8kih dneh, saj ga v kasnejših krvodajalskih akcijah, ki jih imamo poleti in včasih tudi jeseni, skoraj ne Poznamo.« V letošnji krvodajalski akciji so se najbolj odrezali krajevni odbori rdečega križa v Vogljah, Cerkljah, Šenčurju, na Kokrici, v Struževem in še ^Ugod. V glavnem so skoraj Povsod presegli število krvodajalcev, ki je določeno za posamezno krajevno organizacijo. Velja pa kot že nekaj časa doslej, da je odziv manjši v testnih organizacijah. »Vsekakor gre za tako velik odziv zasluga prizadevnim organizatorjem in ?eveda občanom samim. V 'menu bolnikov, katerim je nanienjena darovana kri, vsem iskrena hvala,« pravi St'kretar občinskega odbora 'nečega križa Jože Cehovin. L. M. »Za kaj skrbita komisiji za šport in kulturo?« »Njuna naloga je organizacija proslav, športnih tekmovanj in drugih prireditev v kraju. Letos smo v počastitev kulturnega praznika pripravili proslavo v Stražišču in v Zalogu pri Cerkljah. Ob 8. marcu pa smo pripravili proslavo za stražiške žene. Poleg tega smo letos pripravili že več športnih tekmovanj in srečanj. Z mladinci iz drugih aktivov smo se pomerili v malem nogometu, šahu, namiznem tenisu in drugih športih.« »Priprave na splošni ljudski odpor so ena od važnih nalog vsake organizacije. Kako je pri vas?« »Komisija za splošni ljudski odpor dela že vse od ustanovitve aktiva. Letos pa smo ustanovili partizansko mladinsko četo Bratje Siškar. Vanjo se je vključilo 35 mladincev in deluje v sestavu Prešernove mladinske brigade. Njena glavna naloga je obu janje tradicij NOB. Letos bo pripravila več pohodov po poteh revolucije in sodeloyala pri manifestacijah, ki jih organizira krajevna organizacija ZZB NOV.« »Sodelujete z aktivi iz drugih krajev in družbenopolitičnimi organizacijami na terenu?« »Z mladinskimi aktivi sodelujemo predvsem v športu in pri organizaciji raznih prireditev. Najboljše stike imamo z mladimi v Šenčurju, Naklem in Zalogu. V zadnjem času pa navezujemo stike z mladimi v tovarnah in šolah na našem območju. Zlasti se želimo povezati z organizacijo na osnovni šoli in mlade spodbuditi, da se po končani šoli takoj vključijo v delo našega aktiva. Zelo dobro sodelujemo tudi z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Z osnovno organizacijo ZKS imamo največ skupnega pri organizaciji izobraževanja in kadrovski politiki. Komisija za splošni ljudski odpor dela skupaj z organizacijo ZZB NOV. Skupaj s SZDL pa smo »piTpravljali volitve.« L. Bogataj Ljudska knjižnica in Delavska univerza združeni Ker na osnovi zakona o konstituiranju organizacij združenega dela Občinska ljudska knjižnica Tržič in Delavska univerza Tržič ne bi mogli več delovati kot samostojni delovni organizaciji, so* se zaposleni v obeh ustanovah na sestanku, ki je bil v sredo, 20. marca, odločili za združitev. Nova ustanova se imenuje Zavod za kulturo in izobraževanje 'Tržič, redno pa je začela delovati v ponedeljek. Ljudska knjižnica. Delavska univerza in muzej z galerijo bodo organizacijske enote zavoda. S tako združitvijo sta soglašala tudi svet za kulturo in prosveto skupščine občine in občin: '.»a skupščina, ki je združitev potrdila na petkovi seji. Za vršilca dolžnosti zavoda v konstituiranju je imenovala profesorja Eda Hobieka. - jk V petek so začeli asfaltirati novo cesto Bitnje—Lahore v kranjski občini. Denar za izgradnjo in ureditev te ceste je zagotovila republiška skupnost za ceste. Zal pa pri novi tovarni Iskre na Laborah oziroma pri priključku na Ljubljansko cesto še ne bo urejeno križišče. Sicer pa bo na obnovljeni cesti Skofja Loka—Kranj (Labore) ostalo ozko grlo le še v Zabnici (na mostu). Kranjska občinska skupščina pa je v petek sprejela družbeni plan občine za letos in v njem predvidela 1,11 milijona novih dinarjev za rekonstrukcijo tega mostu. Pravijo, da bo rekonstrukcija opravljena letos, čeprav po predračunu manjka še nekaj denarja. Celotna rekonstrukcija bo namreč veljala okrog . 1,40 milijona novih dinarjev. —A. Z. —Foto: F. Perdan Pred kratkim so se socialni delavci iz Kranja, Tržiča in Škofje Loke zbrali na ustanovnem občnem zboru socialnih delavcev. Ze prej je sicer obstajala sekcija republiškega društva, vendar pa kakšne posebne živahnosti v sekciji ni bilo. Socialni delavci pa so že dolgo časa občutili, da prave povezanosti med stanov-.skimi kolegi ni, čeprav so po drugi strani na vseh srečanjih ugotavljali, da je izmenjava misli in izkušenj o socialnem delu tako v gospodarstvu kot v družbenih službah še kako koristna. Zdaj z ustanovitvijo svojega društva mislijo zamujeno popraviti. Sprejeli so tudi svoj program dela in se domenili za redne sestanke enkrat mesečno. Med nalogami, ki si jih je društvo ob ustanovitvi zadalo, so še posebej pomembna prizadevanja za boljšo povezavo s krajevnimi skupnostmi, poudarili pa so tudi pomen analitičnega dela za svoje področje. L. M. Delovni program Radovljica — Minuli četrtek se je sestal občinski odbor zveze rezervnih vojaških starešin in potrdil delovni program ter program izobraževanja za letos. Dogovorili so se, da bodo letos do 20. junija v vseh krajevnih organizacijah ZRVS pripravili organizacijsko-taktične pohode in tako dobili ekipo za republiško tekmovanje. Vzporedno s temi pohodi bodo imeli za vse rezervne vojaške starešine izpite iz taktičnih nalog, streljanja, topografije in vojaške teorije. Pohode bodo krajevne organizacije organizirale same, izpite pa bodo izvedle posebnč strokovne komisije. Na zadnjem občnem zboru ZRVS so pri občfllskem odboru ustanovili komisije za strokovno in idejnopolitično izobraževanje članov, za kadrovska vprašanja, informativno-propagandno komisijo, komisijo za tekmovanja in šport in iniciativni-odbor za organizacijo aktiva komunistov ZRVS. * - C.Rozman Na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) je svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občinske skupščine Kranj po obravnavi osnutka zazidalnega načrta za mestni center Kranj na 73. seji dne 13. marca 1974 in po obravnavi osnutka zazidalnega načrta za Iskro in Savo Kranj na 74. seji dne 20. marca 1974 sprejel sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za mestni center Kranj in osnutka zazidalnega načrta za Iskro in Savo Kranj. i. Osnutka zazidalnih načrtov se javno razgrneta v avli občinske skupščine Kranj, Trg revolucije 1. II. Občani, organizacije združenega dela in druge organizacije morajo v času javne razgrnitve dajati svoje pripombe in predloge k osnutkoma, strokoyna služba pri upravnem organu občinske skupščine Kranj pa daje potrebna pojasnila in razlaga dokumentacijsko gradivo. III. Razgrnitev t raja 30 dni po objavi tega sklepa. Društvo socialnih delavcev Druga seja mladih komunistov Radovljica — Minulo sredo se je v Radovljici sestal aktiv mladih komunistov občinske konference zveze mladine. Kritično so ocenili delo v minulem obdobju. Ugotovili so, da so nekatere komisije domala prenehale delati, pa tudi nekateri člani predsedstva občinske konference zveze mladine so v zadnjem času popustili. Zato so sklenili, da je treba narediti nekatere kadrovske spremembe, o katerih bodo razpravljali na seji predsedstva. Poudarili; so, da je pred obema kongresoma delo treba poživiti, pripraviti pa se je treba tudi na problemsko konferenco o mladinski problematiki v občini. M. Hudovernik Večji proračun Predlog negospodarskih investicij v tržiški občini se po razpravi na zborih volivcev in seji občinske skupščine ni spremenil. Spremembe so nastale pri predlogu občinskega proračuna, ki ga je tržiška skupščina sprejela v petek. Prvotni predlog je predvideval, da se bo v ,»občinski blagajni« nabralo 9,480.233.dinarjev. Novi, ki je bil sprejet, pa računa na dohodke v višini 9,71li.421 dinarjev ali na 236.201 dinar več kot je bilo predvideno. Skupščina je menila, da je treba morebitne presežke proračuna, ki je za 19,3 odstotka Večji od lanskega, nameniti izključno za odplačilo anuitet, ki krepko bremene proračun. - ,jk SCHIEDEL-YU-Kamin dimnik št. 1 v Evropi PGP GRADNJA ŽALEC Industrijski kombinat Planika Kranj objavlja ZA TOZD TOVARNE OBUTVE V KRANJU naslednja delovna mesta korespondenta v prodajni službi Pogoji: srednja strokovna izobrazba, enoletne delovne izkušnje, pasivno znanje tujega jezika. snažilke zunanjega delavca 10 delavk za delo v montaži in šivalnici Pogoji: starost nad 15 let, delo se združuje za nedoločen čas ZA TOZD TRGOVSKO MREŽO prodajalca ' za prodajalno v Kranju Pogoji: dokončana šola za prodajalce, delo za nedoločen čas Kandidati naj posredujejo pismene vloge ali pa se oglasijo osebno v kadrovskem oddelku kombinata v 15 dneh po objavi. V j% o Razprava o usodi stare Bračičeve šole v Tržiču končana Šola naj ostane šola! naj vam zaupam bistvene prednosti Razen tega se bosta v izpraznjeno šolo preselili knjižnica in Posebna osnovna šola — Tovarni TRIO in drugim tržiškim podjetjem je treba preskrbeti prostore za novogradnje — Tudi stavbo, kjer je sedaj Delavska univerza, je treba vzdrževati S |H*tkovo sejo oltčinske skupščine Tržič se je zaključila (uradna) razprava, kaj storiti z izpraznjeno osnovno šolo heroja Bračiča sredi Tržiča. Poslopje je ostalo prazno na začetku letošnjega drugega šolskega polletja, ko se je osnovna šola heroja Bračiča* v celoti preselila v s samo-pris|H>vkom oln-anov zgrajeno šolo v Bistrici! Začela so se ugibanja, kaj storiti s staro šolo. Jo kaže še naprej uporabljati za potrebe vzgoje in izobraževanja, o čemer je bilo govora ob razpisu referenduma lani. -Jo preurejeno nameniti interesnim skupnostim in družbenopolitičnim organi-zacij^m ter društvom, ali pa v poslopju, ki ga je že načel zob časa, razviti industrijsko proizvodnjo? Občinska konferenca SZDL Tržič je organizirala široko javno razpravo o tem. Namembnost stare šole so obravnavali tudi zbori volivcev ter posebna javna tribuna, na kateri do končnega predloga ni prišlo. Še naprej so ostajale tri enakovredne rešitve: da naj se stavba odda industriji, natančneje tovarni TRIO Tržič, da naj dobe v njej prostore družbene dejavnosti ali pa naj dobi eno etažo tovarna TRIO, drugi dve pa družbene dejavnost i! Vendar nobena od teh rešitev, predvsem po zaslugi javnega mnenja in obljube pred razpisom referenduma, ni obveljala. Skupščina občine je v petek sklenila, naj šola ostane še naprej šola! V njej bi organizirali za mestne otroke pouk za nižje razrede, razen tega pa naj bi se v staro Bračičevtj šolo zaradi prostorske stiske v stavbi .občinske skupščine preselila knjižnica in Posebna osnovna šola! Za popravilo stavbe je skupščina v letošnjem proračunu že namenila dobrih 40 milijonov starih dinarjev. Ostala potreb- na sredstva bodo črpali iz samoprispevka za gradnjo šol in vrtcev, in sicer med 250 in .'KM) starimi milijoni. Takšna rešitev je v trenutnih, predvsem finančnih razmerah, najlmlj sprejemljiva. Gradnja za knjižnico, Poselmo šolo, glasbeno šolo in tehnični pouk potrebnih učilnic pri Grajzarjevi šoli na Zalem rovtu v sedanjih razmerah ne bi bila mogoča ((»00 starih milijonov), čeprav so bili prosvetni delavci najbolj navdušeni za to rešitev. Njihovi predstavniki so tudi na skupščini zagovarjali to stališče. Menili so, da je vsako vlaganje v staro zgradbo nesmiselno in s pedagoškega- stališča nesprejemljivo. Vendar je občinska skupščina, upo- števajoč denarne možnosti in obljube, dane občanom, izglasovala drugačen predlog, ki pa ni dolgoročna rešitev. Stavbo, kjer sta sedaj Delavska univerza in Posebna šola, Im» treba s sredstvi amortizacije Temeljne izobraževalne skupnosti vzdrževati in jo zavarovati pred propadanjem. Vanjo naj bi se vselila glasl>ena šola, ki ima že več kot 150 učencev. Tovarna TRIO, ki se je resno potegovala za prostore stare šole in bi jih uporabila za proizvodnjo (po be-sedah direktorja stoje novi stroji sedaj v utesnjenih hodnikih tovarne), je v »interesu družbe« prošnjo umaknila. Skupščina občine je upravnim organom skupščine naložila, da skupaj s tovarno poiščejo primerne prostore za novogradnjo. Hkrati pa bo v Tržiču treba razmišljati o industrijski coni, saj so potrebe po novih obratih velike. V mestu prostora ni več. Razen TRIA imajo take želje še Tovarna kos in srpov, tovarna TIKO itd. ■]. Košn jek Izhod je v povezovanju in programih VA VIATOR PROMETNO HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE LJUBLJANA Izleti v aprilu: 2 dni Salzburg — odhod 13. aprila 2 dni Slovenska Koroška — — odhod 20. aprila 2 dnuKopenhagen — avion — odhod 1. maja Prvomajski izleti: 6 dni Rim—Neapelj—Capri, avtobus — odhod 27. aprila 4 dni Praga—Mtlnchen — odhod 1. maja 2 dni Dunaj — odhod 1. maja Benetke — vsako soboto od 30. marca 1974 dalje Po vaši želji vam rezerviramo počitnice za 1. maj in predsezono v kateremkoli hotelu. Informacije in prijave .v poslovalnicah Viatorja in v prenovljeni poslovalnici v Ljubljani na Titovi cesti 3ščine Ivan Cerkovnik je povedal, da bo občinska skupščina še naprej vztrajala pri tovrstnih ugotovitvah in priporočilih,* odl>ornik Stanko Kajdiž pa je menil, da bi moralo radovljiško gospodarstvo posvetiti večjo skrb planiranju in ne zgolj povečevanju delovnih mest. Treba bi bilo počasi prehajati na kapitalno intenzivno proizvod njo in ovrednotiti turizem kot eno |>omembnih. če ne že najpomembnejših go«|)odarskih panog v občini. Odboruica inž. Ostermanova je opozorila, da v podjetjih sicer raz- Prebivalci Žiganje vasi za samoprispevek V nedeljo ko se na volišču v Se-benjah prebivalci ftiganje vasi. ki spada h krajevni skuim«»sti Sebenje, na referendumu odločali tudi o uvedbi krajevnega samoprispevka za asfaltiranje krajevnih cest v Ziganji vasi. Zigovci so se odločili vgraditi asfaltno prevleko na odseku med Novinami in Sel>enjami in na dveh cestnih povezavah z glavno cesto Tržič—Duplje. Po predračunu Cestnega pmba poslanca Franca lereta. Opozoril je, da bo treba misliti na vzdrževanje sanacijskih naprav v Blejskem jezeru, ki so stare že deset let. Letos pa v občinskem proračunu ni sredstev za amortizacijo le-teh. Sklenili so, da bodo to vprašanje sprožili v širšem merilu, ker Blejsko jezero konec koncev ni pomembno le za radovljiško občino, marveč za ves slovenski gospodarski prostor. Ob koncu bi torej lahko ugotovili, da so se v radovljiški občini letos znašli pred dokaj neprijetnim položajem, saj je poleg omenjenih |K>večanjh potreb in možnosti pred njimi še obveza po dograditvi šol oziroma uresničitvi programa gradnje šol. Sedanji položaj je res takšen, da brez podaljšanja oziroma novega referenduma pred sedmimi leti začrtanega programa ne bo moč uresničiti. Res pa je tudi, da so tako v zvezi komunistov kot v sindikatih v občini in v občinski skupščini že nekaj časa opozarjali, da je treba v radovljiškem gospodarstvu napraviti korak naprej. To pa se ni zgodilo. Zato je zdaj najbrž skrajni čas, da se čimprej lotijo uresničitve dveh glavnih stališč: hitrejšega in ustreznega povezovanja in določene preusmeritve in programiranja. A. Zalar Popust na sejmih Kranjska občinska skupščina je v petek na seji ugodila prošnji Gorenjskega sejma za znižanje stopnje posebnega občinskega prometnega davka. Vsi razstavljavci, ki bodo letos razstavljali na sejmih v Kranju, bodo lahko izdelke prodajali za 2 odstotka ceneje, ker je skupščina posebni občinski prometni davek znižala od 4 na 2 odstotka. Takšni popusti so bili na sejmih v Kran ju že doselj. A. 2. . prijate^ce »_ Idth LAHKO . DOBITE: ZA NASLEDNJE ŠTEVILO NAGRADNIH SLIČIC, KI SE KONCUJBJO S ŠTEVILKO 5, 15, 25, 35 1. Edinstveno majico BAZOOKA JOE v vseh velikostih za 30 sličic 2. Za Solo in dom zanimiv pisalni set (nalivno pero, tehnični svinčnik, kemični svinčnik) za 25 sličic 3. Atraktivno BAZOOKA JOE žogo za 15 sličic 4. Sestavljivi model originalnega Revvell aviona za 14 sličic 5. 10 letečih diskov s pištolo za 5 sličic 6. Dve okrasni nalepki BAZOOKA JOE za 3 sličice 7. BAZOOKA JOE florescenčna značka, nepogrešljivi razpoznavni znak prijateljev BAZOOKA JOE za 2 sličici Nepoškodovane sličice poSljite na naslov: »BAZOOKA JOE« Žito, Ljubljana, Smartin-ska 154, 61000 Ljubljana. Naslov napišite čitljivo in točno s tiskanimi črkami, če pa ste kandidat za prvo nagrado, napišite Se, katero izmed sledečih velikosti majice želite (8,10,12,14,16). Razstava gorenjskih likovnikov v osnovni šoli na Bledu V petek zvečer je tržiški filmski klub Tomo Križnar pripravil v paviljonu NOB večer svojih najnovejših kratkih filmov. Občinstvu so predstavili dva dokumentarna in dva žanrska filma. Na fotografiji Jožeta Perka je prizor iz kratkega dokumentarnega filma Kaplje. Avtor dokumentarca je Janez Mayer. (jk) l £ Profesor iz Toulousea, naši javnosti «,znan predvsem kot sodelavec pri »oblikovanju Zgodovine človeštva, sestavljene pod pokroviteljstvom UNESCO. Osrednja tema posvetovanja je »Socialne strukture in morfologija mest v zgodovinskem razvoju do industrijske revolucije«. Snov so, ustrezno posameznim časovnim obdobjem razkosali v tri dele in jo prepustili v obravnavo zahod-nortemškemu, madžarskemu in švedskemu delegatu. Kasneje, upoštevajoč referate in diskusijo, nameravajo oblikovati skupno poročilo, ki ga bodo spomladi 1975 posredovali udeležencem svetovnega kongresa zgodovinskih ved v San Franciscu (ZDA). Med ostalimi točkami obsežnega programa srečanja velja omeniti zlasti problematiko nastanka in rasti jugtjgtavanskib mest ter ogled Škofje L6k&, Ljubljane in enega severnoistrskega kraja. Predvideno je tudi srečanje z domačimi znanstveniki. Pričakujejo 35 tujih gostov iz skoraj vseh evropskih in iz dveh čez-oceanskih dežel, v glavnem akademikov, univerzitetnih predavateljev in arhivskih direktorjev. Uglednim prišlekom želimo, da bi o Škofji Loki in njenih prebivalcih zbrali čim prijetnejše vtise. Komaj kdaj v preteklosti se je Umetnost na Gorenjskem tako bogato razvila in razrasla kot v zadnjih desetletjih. Kar težko verjamemo, da deluje danes na tem sorazmerno majhnem teritoriju več kot petdeset slikarjev in kiparjev, od katerih so se nekateri uvrstili v sam vrh slovenske likovne umetnosti. Z oživitvijo likovnih prizadevanj na šolah, z vzgojo in prihodom novih kadrov so se že v začetku petdesetih let začele krepiti ustvarjalne težnje na tem področju, hkrati z njimi pa je začelo rasti tudi število likovnih prireditev in galerijskih prostorov (Bled, Jesenice, Kamnik, Kranj, Radovljica, Škoija Loka, Tržič). Razstava akvarelov in olj z motivi gorenjske krajine zaslužnega, žal prezgodaj umrlega slikarja Ljuba Ravnikarja leta 1954 pomeni začetek kontinuirane razstavne dejavnosti na kranjskem področju. V istem obdobju se v portretu, krajini in dekorativnem slikarstvu uveljavi tudi Marjan Belec, medtem ko je na loškem ozemlju v tem času eden najbolj vidnih slikarjev krajinar Pavel Bozovičar in na kamniškem Aladin Lanc in Lojze Perko. S prihodom mlajše generacije slikarjev in kiparjev z ljubljanske akademije in drugih šol se likovna dejavnost na Gorenjskem znova okrepi. V Bohinju srečamo slikarja domačina Albina Polajnarja, na Jesenicah nadarjenega portretista Pavla Piriha, v Kamniku deluje Ferdo Mayer in nekaj časa tudi Karel Zelenko, v Domžalah Danilo Fugger ter Mario in Štefka Petrič, na Bledu Janez Ravnik, v Radovljici krajinar France Boltar, v Kranju slikar-grafik Milan Bati-sta, v Poljanski dolini krajinar in figu ral ik Ive Šubic, v Kranju, Škofji Loki in Tržiču pa se kot kiparji uveljavijo Boris Sajovic, Tone Logonder in Cene Ribnikar. Medtem ko je za prvo, starejšo generacijo povojnih likovnikov, ki ji pripada tudi znani kipar-medaljer Stane Dremelj iz Radovljice, predvsem značilna tradicionalna usmerjenost v figuro in krajino, se nova generacija že predaja sodobnejšim tokovom, ki se pojavljajo pri nas in v svetu. Tako nas Aibin Polajnar seznanja s svojimi fauvistično in kasneje tudi surrealistično zasnovanimi platni, Mayer z ekspresiOni-stično koncipiranim pejsažem in figuro, Boris Sajovic s plastično poudarjeno in Cene Ribnikar z bolj ekspresivno pobarvano kiparsko stvarnostjo, Tone Logonder z obrisno sklenjenimi kubusi plastik, Janez Ravnik in Mario Petrič z barvno in predmetno simboliko oljnih kompozicij, Milan Batista z bogatim opusom \ lirično-ekspresiv-nih in socialno angažiranih grafik ali Danilo Fugger, Miha Pirnat s Homca, pa tudi France Boltar z mehko komponiranim i pejsaži. Kot odlična portretista in krajinarja se v tem času uveljavita Dora Pleste-njak v Škofji Loki in Jaka Torkar na Jesenicah. Sredi šestdesetih let preplavi Gorenjsko nov val mladih ustvarjalcev. Poleg skupine OHO, ki se s kiparjem domačinom Markom Pogačnikom močno izkaže tudi zunaj naših meja in ki zastopa najbolj nova in ekstremna likovna stremljenja, nastopi vrsta ustvarjalcev, katerih Ljubezen in spoštovanje do pesmi, predvsem domače, narodne, je bila vodilo osmim mladim Savčanom, da so pred sedmimi leti ustanovili vokalni oktet Sava. Doslej so nastopali na številnih proslavah v delovni organizaciji, snemali na radiu in se predstavili skupaj s folklorno skupino tudi v tujini (Avstrija, Italija, Francija, Poljska). Povsod so poželi priznanje. V soboto zvečer pa so imeli v Prešernovem gledališču pod vodstvom profesorja Matevža Fabijana svoj prvi celovečerni koncert. Pred polno dvorano so se predstavili s pestrim programom slovenskih umetnih ter narodnih pesmi, ki »o jih poživili z nekaj narodnimi drugih jugoslovanskih narodov. Od Ustanovitve do danes je oktet trikrat zamenjal umetniškega vodjo in petkrat zasedbo. Zdaj ga sestavljajo (na sliki) Štefan Osojnik, Rino Pleteršek, Jože mMohar, Jože Kozjek, Marjan Čeferin, Stane Vidmar, Janez Kozjek in Tone "frfflohar. —A. Ž. — Foto: F. Perdan |S ' ;. V . . Škofja Loka — gostitelj najuglednejših svetovnih zgodovinarjev t^Žkofja Loka bo v prihodnjih "Štirih dneh spet enkrat prizori- pomembnega lculturnb-> znanstvenega dogodka svetovnih i. razsežnosti: Jutri, v četrtek, 4. 4 aprila, se namreč tu začne tradi-i ci opal ni simpozij o zgodovini i mest, ki ga že skoraj dve desetletji zapored prireja Mednarodna kfrnisija za zgodovino mest, pri-^dfužena Mednarodnemu komiteju zgodovinskih ved. V preteklosti so bili podobni simpoziji »v Oxfordu (Velika Britanija), ^Salzburgu (Avstrija), Moskvi *(SZ), Barceloni (Portugalska), Budimpešti (Madžarska) in Ferrari (Italija), Jugoslavija, na katero je po zaporedju držav-čla-Jnic tokrat prišla vrsta, da organizira shod, pa si je, seveda ne naključno, izbrala Loko. Odločila sta bližina Ljubljane in značilno srednjeveško okolje, ki bi ;.»iu pri nas težko našli enakega. * Kakor smo zvedeli, bo zboru navzočih predsedoval francoski akademik Philippe Wolff, univerzitetni 1 Profesor iz Tou Pablo Neruda — recital poezije na Jesenicah Pred kratkim je Glas poročal o recitalu Nerudove poezije, ki ga je za domače občinstvo priredila radovljiška delavska univerza. Zdaj so radovljiški recitatorji nastopili z istim programom tudi na Jesenicah, tokrat na povabilo jeseniške občinske knjižnice, ki je večer namenila svojim bralcem in ljubiteljem poezije. Prireditev je bila 27. marca v pred kratkim dograjeni mali dvorani v poslopju gledališča Tone Ću far. Izkazalo se je, da je dvoranica izredno primerna za tovrstne komorne prireditve; v danih okoliščinah ni mogoče računati s številnim občinstvom, zato pa je v manjšem prostoru toliko intimnejši kontakt med izvajalci in avditorijem. Težko je reči, kaj je bilo tisto, kar je poslušalce — v glavnem mladino — tako potegnilo za sabo: Nerudova pesem, celovitost in tempo »predstave«, intenzivnost in naturnost izvedbe, pieteta do avtorja ... Vsekakor je bil to večer, ko se ti zazdi, da bo treba temeljito spremeniti sodbo o literarnih večerih kot o bolj ali manj dolgočasnih morijah, kjer se škripa s stoli, pokašljuje, na čase pa medlo zaploska iz vljudnosti. Recitacija Nerudovih pesmi, ponekod zadržana, ponekod stopnjevana do zborne recitacije, vezni tekst in spremna glasba, ki sta jo dve najstnici spretno izvabljali iz magnetofona — vsi trije elementi so se harmonično prepletali in tvorili enovit tok, ki si se mu hočeš nočeš moral predati do konca. Ob tem niti ni pomembno, ali je bilo mogoče miselno dojemati mestoma precej zahtevno Nerudovo poezijo. Prav gotovo se je izvajalcem posrečilo prinesti v dvoranico nekaj čustvenega podnebja, iz katerega raste poezija »rapsoda južnoameriških ljudstev«; nekaj je je prišlo tudi z uvpdno pesmijo, ki je bila prebrana v španščini, nekaj je je prinesla, čeprav po posredovanju tehničnega pripomočka, »hripava kovina kitar«. Zdi se, da kljub zmagovitemu pohodu moderne množične kulture tradicionalna kultura ni obsojena na hiter propad ne na počasno umiranje nek je v kotu. Vsekakor pa drži, da prihaja do nove razdelitve vlog, tradicionalna kultura si išče oblike, ki ostajajo žive ob prenasičenosti z informacijami in umetnostnimi doživetji, ki jih omogoča sodobna tehnika. Pri tem ima največjo vlogo morda prav odrska umetnost v vseh svojih pojavnih oblikah. Živa, govorjena beseda je nenadomestljiv medij. Treba je najti potrebe, ki jih ne more potolažiti ne tisk, ne film, ne televizi ja, treba je odkriti prostor, ki ga množična občila ne dosežejo. Zdi se, da se je prirediteljem tega večera posrečilo najti prav tak mrtvi kot. Glavne značilnosti smo pravzaprav že našteli: ožji krog občinstva z neko skupno uglašenostjo (zanimanjem), neponovljivost doživetja tu in zdaj, neposredni kontakt med producenti in prejemniki umetnosti. Amaterizem kot dopolnilo profesionalizmu. Tak večer je morda najbolj smiselno dopolnilo samotnemu bran ju, zato je kar prav, da je prav knjižnica kdaj pobudnik za tako kolektivno doživetje. Vsekakor pa gre največja zahvala izvajalcem. Nerudove pesmi v prevodih Jožeta Udoviča in Alenke Bole-Vrabec so recitirali: Maruša Avguštin, Bernarda Mrak, Slavita Oesnik, prevajalka, Milan Mrovlje, Boštjan Mrak in Miran Kenda. Vezni tekst je priredila naša znana prevajalka iz južnoameriških literatur Alenka Bole-Vrabec, režiser predstave pa je bil Miran Kenda. M. H. »Janko in Metka« na žirovskem odru V soboto zvečer je bila v Žireh že *."rUga premiera v letošnjem letu. Po ^nekaj več kot pol desetletja dolgem •^Premoru so se ponovno predstavili f ani mladinske sekcije dramske *»skupine z znano mladinsko igro j »Janko in Metka «. Z nekoliko nelagodnim občutkom "8e'n sedel nekje v osmo4vrsto skoraj „Prazne dvorane žirovskega kulturnega doma. Vsega štiri ali pet zapoln je-■ nih vrst neposredno pred odrom, še |t() so bili, kajpak, v glavnem so rod- ! 1,1 k i nastopajočih, vsega nekaj deset 8'^dalcev, v ozadju pa zevajoča J)raznina, to je bila slika sobotnega J^'era. Razmišljati o tem, zakaj so ..'Uoi/fj bojkotirali predstavo mladih ^JJ'aUev, bi bilo morda nesmiselno! ')H je rt?s' ('a S() dva meseca prej '"'ovci in okoličani trikrat dobesed- no razgrabili vstopnice za predstavo »Nebesa na zemlji«, ki so jo zaigrali starejši igralci, bi se dalo predvidevati le dvoje! Morda so mladinsko delo kot tako, že nekoliko bolj poznano, vnaprej odpisali kot nezanimivo? Morda pa nekateri celo mislijo, da naša »ljuba« mladina, v tem primeru v glavnem šolarji domače šole, ni sposobna kaj več kot od recitirat i kratko pesmico ob državnem ali kulturnem prazniku na šolski proslavi, da bi pa zaigrali »ta pravo« skoraj dve uri trajajoče delo, ne, to pa ne! O režiserju bi kazalo spregovoriti najprej! Drago Grošelj, dijak žirovskega čevljarskega šolskega izobraževalnega centra, mlad fant pod dvajsetimi leti, se je z režijo prvič spopTijcl na neki proslavi. Brez kakršnekoli »režiserske izobrazbe« se je tokrat pogumno lotil dokaj zahtevnega dela. Prvič z igro! Januarja je zbral okrog sebe igralce in od takrat do sobote so se nekajkrat tedensko zbirali na vajah. Priznati je treba, da režija »Janka in Metke« ni niti malo enostavna stvar. Še manj enostavna pa je, če je treba delati z mladimi, z igralci, ki jim je bil to prvi nastop na odrskih deskah. Ampak brez pretiravanja, mlademu Zirovcu Dragu Grošlju je uspelo vse. Prav tako kot je uspela dobro zamišljena in učinkovita, če pa pomislimo na prihodnja gostovanja, nekoliko komplicirana scena domačih fantov Novaka, Trčka in Jereba. Se o igralcih je treba spregovoriti! Proti pričakovanju so od prvega do korak vodi v smeri novega pojmovanja krajine. Med utemeljitelje te smeri štejemo Franca Novinca i/ Školje Loke in Kamila Legata iz Tržiča. V začetku sedemdesetih let je tako imenovano novo krajinar-stvo v središču likovnega raziskovanja posebno v škofjeloškem prostoru z imeni kot so Pavle Florjančič, Janez Hafner in Ive Šubic, ki prihaja do novih rešitev po logični poti svojega dosedanjega likovnega razvoja. Element krajine kot izrazno sredstvo postane odločilen tudi pri slikarjih Jožetu Trobcu in Alenki Kham-Pičmanovi iz Kranja, Viljemu Jakopinu iz Tržiča ali Francetu Kokalju iz Šentvida, še posebej pa pri loških umetnikih — Hermanu Gvardjančiču in v zadnjem času tudi Borisu Jesihu po preusmeritvi njegovih, na poparti-stični imenovalec vezanih prizadevanj. Ta pa se še vedno plodno in uspešno uveljavljajo v delu blejske rojakinje Melite Vovkove in v zadnjem času tudi v širokih akrilnih kompozicijah slikarja Romana Sa-vinška z -Jesenic. Interierji Franca Feldina iz Kranja imajo po svoji okvirni stilni opredeljenosti su»realističen, vendar močno osebno pobarvan značaj in so obenem zanimiva primerjava motivno sorodnemu, toda kar naturalistično zasnovanemu delu Tomaža Kvasa. Gibanje barvnih likov v konfhkt-nem ozračju omejenega prostorskega ambienta, razgibana igra prepletajočih in nasprotujočih si barvnih gmot, ki spominja na dogajanja v svetu ornamenta, daje karakter tako imenovani »novi ornamentiki« kranjskega slikarja Henrika Mar-chla. Sorodnost tej vrsti oblikovanja, ki pa je bolj zadržano in vezano na izbor določenega osnovnega motiva, kažejo dela Saše Kumpa. Vsebinsko poglobljen in kar študijsko interpretiran je figuralni svet Bonija Čeha z Jesenic Primer komponiranja s kar najbolj poenostavljenimi likovnimi sredstvi predstavlja grafika Štefana Simoniča iz Kranja. V tem mu je močno soroden rojak Stane Žerko. Mobilnost, ki jo je prvi pri nas že leta nazaj uveljavil v plastiki Vinko Tušek, se v zadnjem času pojavlja tudi v njegovih grafičnih delih. Dinamično igro plastično poudarjenih mas, eksplozivnost materije z gibajočo silo njenih jeder kaže kiparsko delo doma in v svetu uveljavljenega Franceta Rotarja iz Medvod. Por-tretna plastika daje osrednji značaj kiparskim prizadevanjem Dore Novšak-Cimermanove in Jožeta Eržena iz Kranja. Opartistično svetlobno igro, barvitost in razgibanost kažejo grafike Marjana Kukca. Kinetiko, fotografijo in druga sodobna grafična izrazila je uvedel v svoje delo Nejc Slapar iz Kranja. Izjemen razvoj likovne kulture na Gorenjskem je vplival tudi na obseg in nivo samorastniškega snovanja v tej pokrajini. Tako smo s slikarji Antonom Plemljem, Janezom Se-dejem, Poldetom Miheličem, Borisom Lavričem, Jožetom ip Konradom Peterneljem ter kipai-jem Petrom Jovanovičem dobili eno najboljših in najbolj cenjenih likovnih skupin naivne smeri v Sloveniji. Oblikovno in vsebinsko zanj-; miva pota išče v varjeni plastilji Tone Svetina z Bleda. Tudi deta < nekaterih krajinarjev, figuralikov in slikarjev tihožitij kot so Tone Ta-mazin, Pavel Lužnik in Jankp Korošec z Jesenic, Vinko Hlebš i Tržiča, Ciril Kraigher iz Zasipi, Milan Merhar iz Domžal in še nd-kateri močno presegajo raven ljubiteljskih prizadevanj in se postopoma drug za drugim vključujejo v krog ostalih razstavljavcev. 7jal zaradi tehničnih* razlogov ni bilo na razstavi mogoče predstaviti močne skupine gorenjskih kiparjev, zato smo jih na kratko omenili med tekstom, prepričani pa smo, da si bomo na Bledu lahko njihova dela ogledali kdaj v prihodnje, morda v za to usposobljenih novih prostorih. Pri organizaciji razstave, ki je epa največjih po osvoboditvi na Gorenjskem, saj na njej sodeluje 45 slikarjev z več kot sto deli, gre vse priznanje Društvu likovnih umetnikov Gorenjske, Gorenjskemu muzeju, se prav posebej pa osnovni šoli na Bledu, ki si ob pomoči svojih likovnih delavcev iskreno in požrtvovalno prizadeva zopet obuditi in razviti v tem našem najpomembnejšem turističnem središču tisto živo likovno dejavnost, ki smo ji bili na Bledu priče še pred nekaj leti. dr. Cene Avguštin m m ^^ r Ji JlL# J^lk -iJP 3 zadnjega od začetka zaigrali brez treme. To pa je bil tudi impulz, da je delo teklo tekoče in brez zastojev. Celo v enakem ritmu od začetka do konca, bi dejal! Kajpada sta ton celotni predstavi dajala živahna Metka Debeljak — Metka ter Igor Šorli — Janko. Nič pa niso zaostajali Bojan Poljanšek — oče, Alenka Demšar — mačeha, Vladimir Novak — stric Jernač, Franci More — Boter Slama, Miro Sporiš — Palček nagajivček, Ljubo Pisanpc — Tonček ter Smiljana Ličer — čarovnica in množica palčkov. Še to naj pripomnim, da mladi igralci že za začetek maja napovedujejo premiero novega dela. Upajmo, da bodo Zirovci vsaj takrat bolj množično pohiteli v dvorano domačega kulturnega doma. J. G Gospodarna zreja plemenskih telic in odbira po zgodnji telitvi (Nadaljevanje) Zreja telic v drugem letu starosti oziroma po obrejitvi ni več tako zahtevna. Oh prav dobri voluminozni krmi ali čredinski paši bodo tudi brez dodatka krmil priraščale 600 gramov na dan. Dodajati pa je treba 50 do 80 gramov na dan dobre rudninske mešanice — bovisal ali kostan forte. Prilaščanje in še posebej kondicijo je treba kontrolirati in na osnovi tega uravnavati krmljenje, da bo čim bolj gospodarno. Tako zrejene telice bodo telile pri starosti 24 mesecev in takrat bodo težke dobrih 500 kg. Pri taki intenzivni zreji res porabimo nekaj več krmil, vendar prihranimo precej osnovne krme. V krajšem času zreje se porabi manj hranilnih snovi za vzdrževanje in se jih lahko več koristno porabi za priraščanje. Vsak si lahko sam izračuna, kakšen je ta prihranek krme, če telica teli pri 24 mesecih, namesto, pri starosti 28 do 30 mesecev, kakor je bilo do zdaj običajno. Nekaj tednov pred telitvijo'je treba pokladati močna krmila, da povečamo koncentracijo hranilnih snovi v obroku. Proti koncu brejosti se plod zelo hitro razvija in povečana maternica pritiska na prebavila, da žival ne more konzumirati dovolj velikih količin voluminozne krme. Hranilne snovi morajo v tem času zadoščati za rast telic, za hiter razvoj plodu in za ustvarjanje rezerve za večjo mlečnost po telitvi. Prevelika zamaščenost telic pred telitvijo ni zaželena, ker to lahko povzroča težave pri telitvi in tudi slabo vpliva na mlečnost. To pomeni, da morajo biti v tem času v obroku krmila, ki vsebujejo dovolj beljakovin. S takim izdatnejšim krmljenjem pred telitvijo omogočimo višjo mlečnost v laktaciji in krava-prvesnica hitreje po telitvi doseže maksimalno dnevno mlečnost. Prvesnice, ki telijo pri dveh letih, dajo navadno nekaj manj mleka, kot tiste, ki prvič telijo starejše. To odstopanje se bolj pokaže pri telicah, ki pred telitvijo niso dobivale dovolj beljakovinskih krmil in rudnin. V življenjski dobi pa vseeno dajo prve večjo proizvodnjo. Tudi po telitvi morajo biti prvesnice bogato krmljene, da hranilne snovi zadoščajo za veliko mleka in rast prvesnic. Ce v tem času niso primerno krmljene, se laktacija skrajša in se po telitvi kasneje ponovno obrejijo. Če vzrejamo na ta način vse teličke, ki šo sposobne za rejo, imamo veliko možnosti, da odbiramo za nadaljnjo rejo prvesnice po lastni proizvodnji v prvih treh mesecih po telitvi. Količina mleka, ki ga mora prvesnica dati, da jo bomo obdržali za nadaljnjo rejo, je lahko različna za vsako kmetijo. Odvisna je od proizvodnje, ki jo dosegamo pri.sedanji čredi krav; od hitrosti napredka, ki ga želimo doseči in od števila prvesnic, ki jih imamo na voljo za odbiro. Telica, ki daje v prvih tr< h mesecih po telitvi po 14 kg mleka na dan, gotovo zadovoljuje večino rejcev, da jo obdržite za pleme. Od nje lahko pričakujete, da bo dala v prvi laktaciji 3000 kg mleka, v nadaljnjih laktacijah pa 4000 kg in več. Na ta način bomo lahko sorazmerno hitro in najbolj zanesljivo zboljšali proizvodnost krav na mnogih kmetijah. Prvesnice, ki po telitvi ne dajo dovolj mleka, damo v zakol brez posebnega dopitanja. Će dosežejo primerno klavnost, jih mesarji dobro plačajo. Poleg tega pa dobimo od njih tudi teleta. Meso mladih prvesnic je po kvaliteti podobno mesu mladih pitanih bikov. Potrebno bi bilo, da bi mlade prvesnice obravnavali kot posebno klavno kategorijo goveda. Anton Trček, inž. agr. NOVO! SAVNA v PA VIL JONU MURKA NA SPOMLADANSKEM SEJMU V KRANJU od 12. do 21. aprila 1974 — različne velikosti — montaža na domu — š vedski agrega t se priporočamo murka 135A LESCE Spalnice, dnevne sobe in kuhinjsko pohištvo po konkurenčnih cenah nudi: ŠIPAD prodajalna Kranj, Cesta JLA 6 (nebotičnik) Kredit do 15.000 din brez porokov odobrimo takoj. Dostava brezplačna. Glasov izlet: Cerkniško jezero. Postojnska jama, Predjamski grad Letošn ji pomladni izlet izžrebanih naročnikov Glasa bomo usmerili v krajy, kjer še nismo potovali, a so zares kar svetovno znani. Del poti se bomo vozili tudi po novi avto cesti (od Vrhnike do Unca), potem bomo pri Rakeku zavili proti Cerknici. Tam si bomo ogledali veliko razstavo najlepšega pohištva, ki ga izdeluje slovita tovarna Brest v Cerknici. Potem, ko se bomo odduškali (tu bomo tudi malicali), bomo nadaljevali pot k bližnjemu Cerkniškemu jezeru, ki je največje slovensko jezero (10-krat večje od Bohinjskega!). Mimo Grahovega in Obrha nas bo vodila pot po bližnjici do Pivke, od tod pa v Postojno. Pomladna notranjska deželica nas bo tako Zamudila — kraji so povsem drugačni kot na Gorenjskem, tudi hišo in kmečke oprave so drugačne. Vse nas bo zanimalo in tako se bo čas prevesil že v poldne. V restavraciji pred Postojnsko jamo bomo imeli skupno kosilo, potem pa bomo vstopili v vagončke jamske železnice in se kako dobro uro posvetili' ogledu slovite podzemske jame, najlepše na svetu. Naš popoldanski program bo ob-' segel še ogled nenavadnega Pred-jamskega gradu. Tu je svoj čas prebival poslednji roparski vitez Kra-zem Lueger. Nazorno bomo zvedeli, kako ga je ubila krogla iz topa tržaškega glavarja Kavbarja. Seveda nas bo zanimal tudi grajski muzej, ki pripoveduje o ničkaj zlatih starih časih. Da pa bodo naši popotniki imeli od izleta tudi kaj več od samega' razgledovanja, hotno v prihodnjih številkah Glasa podrobneje opisali vso pot in vse, kar bomo na njej videli,. zvedeli, spoznali in doživeli. Tako se bomo z izleta vračali na domove z novim znanjem in t ra jnimi vt isi. C. Zoreč SEM TER TJA PO CERKLJANSKEM Nemogoče življenjske razmere v barakah na Trati Le streljaj od šole »Cvetka Golar ia« na Trati pri Škof j i Loki, področju, ki so ga domačini nekdaj imenovali »džungla«, verjetno zaradi goste poraščenosti z grmovjem ter robi-dovjem, je postavljenih pet barak, v katerih stanujejo delavci Jelovice, Gorenjske predilnice,. Gradisa in Horda še katere loške tovarne. Še pred desetletjem skoraj neopazni stanovanjski provizoriji so se danes vključili v traško industrijsko cono. Kn^g in krog so obdani s stanovanjskimi bloki, obratom družbene prehrane, samskim domom ter šolo. No, problem je pravzaprav v tem, da ti prebivalci žive v nemogočih stanovanjskih razmerah! Kritično stanje so občani že večkrat obravnavali na zborih volivcev, sestankih krajevnih družbenopolitičnih organizacij, delovnih organizacij ter drugod, vendar so bila vsa dosedanja prizadevanja brezuspešna. . Na nemogoče življenjske razmere ■I® v začetku marca opozorila vse občinske družbenopolitične organizacije ter podjetja tudi krajevna organizacija zveze komunistov Trata. Komunisti na Trati v pismu pravijo takole: »V Frankovem naselju je murlia Lesce več barak, ki na zunaj močno kažejo problem socialne diferenciacije. V njih stanujejo v glavnem delavci in upokojenci z nizkimi osebnimi prejemki. V barakah številka 61 in 62 ima 50 ljudi na voljo 5 stranišč, 1 pralnico in nobene kopalnice. Nič boljše ni v baraki Gradisa v Frankovem naselju 63, kjer stanuje 6 družin. Ko se ižseli ena, že čakajo na ključe druge. Zato je skrajni čas, da se z medsebojnim sodelovanjem poiščejo primerne rešitve. Tudi v Hainrihar-jevi hiši na Kidričevi cesti stanuje 7 družin, ki imajo na voljo le eno stranišče! O uporabi teh stanovanj naj da svoje mnenje še sanitarni- inšpektor ter zdravstvena služba!« V nadaljevanju pisma je prikazano dejansko stanje, v kakršnem žive posamezne družine. Naj za ilustracijo navedem nekaj primerov. Tričlanska družina stanuje v 9 kvadratnih metrov veliki sobici. Prostor je namenjen za dnevno sobo, spalnico in kuhinjo. Neka druga štiričlanska družina ima na voljo 9,50 kvadratnega metra veliko stanovanje, sedemčlanska pa »kar« 34 kvadratnih metroy. Na poslano pismo so doslej odgovorili le iz pod jet ja Jelovica, kjer se s stališči in sklepi traških'komunistov popolnoma strinjajo in poudarjajo, da so že pred dvema letoma izrazili željo po preselitvi družin v boljša stanovanja, seveda pod pogojem, da bi vse delovne organizacije, pri katerih so zaposleni ti delavci, prevzele nase obveznosti za preselitev teh stanovalcev. Ker pa je pobuda iz Jelovice pri ostalih prizadetih kot vse kaže naletela na gluha ušesa, so tudi samix še nadal jevali z izdajanjem odločb za omenjena stanovanja članom delovne skupnosti. »V reševanje stanovanjskega problema delavcev in ostalih občanov, ki bivajo v zidanih pro-vizorjih, bi se moral vključiti tudi solidarnostni stanovanjski sklad,« menijo v Jelovici. »Problem, ki ste ga navedli, imamo za dovolj resen, označujemo pa ga tudi kot širši problem tako delovnih organizacij v naši občini kakor tudi vseh ostalih samoupravnih skupnosti,« pravijo v odgovoru, ki so ga naslovili na traške komuniste. Kot sem že omenil, drugi na apel še niso odgovorili! V Gorenjski predilnici pa so menda prepričani, da hi bil, če hi izvedli njihov načrt pred nekaj leti, problem že zdavnaj črtan s spiska. No, da so živl jenjske razmere stanovalcev barak v Frankovem naselju res nevzdržne, sem se prepričal pred kratkim, ko sem si nekaj stanovanj in okolico tudi ogledal. O kaki higieni ni govora! Domačini vedo povedati, da se v deževnem vremenu- v vodi često pojavlja gnojnica ter da iz kanala privre človeško blato. Kajpak tako okolje ugaja podganam, ki jih menda ni malo, ter drugi podobni golazni. Učitelji traške šole menijo, da je zgolj naključje, da še ni prišlo do kake okužbe ali hujše bolezni. Stanovanja so vlažna in premajhna! Številčno močne družine se stiskajo po tesnih sobicah, velikih komaj nekaj kvadrat nih metrov! J. Govekar (61. zapis) Tako je naš »selfmademan«, t. j. človek, ki se z lastno močjo, sposobnostjo in nadarjenost jo gospodarsko dvigne, Ivan Cimžai postal cerkljanski elektrarna)', dobesedni prosvetitelj zaostale sredine. Mož ni bil nikak špekulant ali kak kapitalist. S pridnostjo je dosegel, kar je dosegel. In s posojili. Ta pa so ga trla tako (poleg skrbi, ki mu jih je povzročala nestalna voda), da je Ivan Cimžai' že po štirih letih obratovanja svoje elekt rarne umrl. »TVOJE DELO BO TVOJ SPOMIN« Sto prelepo rečenico res sinemo počastiti spomin na Ivana Citnžarja. Kajti po njegovi tako zgodnji smrti, je skrb za elektrarno prevzela njegova vdova, pozneje pa sin. ki je doštudiral elektrotehniko. Delo v mali elektrarniei je bilo slej kopre j naporno. Turbina ni imela avtomatskega regulatorja, pač pa le vodni zasun. Strojnik, ki je moral biti stalno buden; je vodni zasun upravljal ročno. Posebno v poletni sezoni, ko, je bilo na tok priključenih mnogo kmetijskih strojev, posebno mlatilnic, je bilo ročno reguliranje dotoka vode močno utrujajoče. Elektrarnica je imela zato.stalno zaposlena dva monterja, ki sta obrat (strojnico) vzdrževala, hkrati pa sta skrbela tudi za krajevno omrežje in opravl jala še inkasantske posle. Ker pa dobava toka iz male Cim-žarjeve elektrarne — tudi zaradi večkratne suše — ni mogla pokriti vseh potreb bližnje in daljne okolice po vedno bolj zaželenem toku, so elektrifikacijo več vasi pod Krvavcem prevzele kranjske deželne elektrarne. Dne 4. aprila 1948 je Cimžarjevo elektrarnico prevzela država. Pozneje so lastniki dobili pravično odškodnino. Sin Cimžarjev pa je podedoval po očetu tudi pod jetniškega duha in ima sedaj v ZDA večje.elektrotehniško podjetje s štiridesetimi uslužbenci. Elektrarnica, ki jo je s tolikim trudom postavil stari Cimžar, še vedno obratuje in daje svoj delež toka v skupno omrežje — tako kot ga bo dajal tudi veliki Djerdap! To smelo zatrdimo, kajti vključena je sedaj Cimžar jeva elekt rarnica v sistem visokonapetostnega vsedržav-nega električnega omrežja, kot vse elektrarne, velike in majhne, v Jugoslaviji. Seveda pa je bila elekt rarnica oh Reki pod Krvavcem rekonstruirana in delno avtomatizirana. Zato ji je potreben le občasni nadzor monterja. Tudi zunanji videz je delno spremenila. Resnica pa je: ko kdajpakdaj velike elektrarne odpovedo, takrat je še tako skromen delež toka iz majhnih elektrarnic močno dobrodošel. Letos. 8. oktobra 1974, bo poteklo 50 let od začetkov cerkljanske elektrar-nice. Se bo kdo le spomnil tega čast nega jubileja? HUDI KLJUKEC Ker pa smo že v soteski ob Reki, kjer stoji tudi Cimžarjeva elekt rarnica, in je zatrep dolinice — tam kjer je spodnja postaja žičnice in parkirišče — že koj za ovinkom, bom porabil priložnost in povedal, kar sem zvedel od domačinov. Davovški mlin je nekoč služil vsem gorskim vasem v bližini. Kmet, ki je bil lastnik mlina, je bil menda svobodnjak in neki prav mogočen. Pa je naneslo tako, da so lastniki mlina izumrli in stari mlin se je pričel spreminjati v razvalino in podrti jo. "Pošt en i ljudje so se kraja poslej ogibali, rokovnjačem in tihotapcem pa so razvaline nudile prav pripravno zatočišče. Po tradiciji so se v podrtiji starega davovškega mlina najdlje zadrževali trije rokovnjači: poglavar Hudi' Kljukec, veliki Grega in mali Grega. Bili so vsi trije vojaški beguni, kajti v onih časih (v prvi polovici 19. stoletja) leta služenja cesarju niso bila mačje solze. Dvanajst let ali pa še več, dostikrat do onemogle starosti, je bilo treba nositi »suknjo belo«. C. Z. Prenuizarjeva hiša v Cerkljah št. .9.7. Hiša je stara blizu 5(X) let, zgrajena v čistem gorenjskem slogu in še nenačeta od sodobnih prezidav. Hiša je pod spomeniškim varstvom, saj predstavlja eno najbolj žlahtnih starin v kraju. — Foto: F. Perdan Madžarska jesen , »Tovarišija«, je dejal tako, da *ratko malo nismo vedeli, če misli resno, ali pa nas želi samo zabavati, teh njivah ne ostane niti eno Sfttno zrno koruze. Verjamete ali ne?« »Daj no, saj ni mogoče na takšnih Planjavah, ki jim ni kraja,« smo mu v en glas ugovarjali. »To je čisto posebna tahnologija, (,ragi moji,« je resno kot kaj oclgo-Janez. Njegovo pojasnilo smo .Zeli pač za šalo. Kdo bi se še na ukvarjal z agronomskimi pro-°nii, ki jih niti nismo poskušali HzUmeti. »Kakšna tehnologija vendar,« je n?kdo drezal vanj. *Tehnologi ja in organizacija,« je trajal Janez. In začel je, kot bi ' ('daval svojijn učencem, pojasnjeni: »Najprej gre v akcijo težka mehanizacija — kombajni, ki oberejo J.^Uzne storže, jih olupijo in ostru-"'•IV- Zrnje takoj avtomatično oči-. 'Jn in stresejo v vreče. Koruznico ()zanjejo in odpeljejo ali pa zložijo Velike kupe. Za težko mehanizacijo Vstopijo v široki fronti ženske v ( ki pobirajo zrnje, kar ga je k; Hlo na tleh. Nazadnje pripeljejo ,^'nozne kokoši, da pozobajo še tihi' Zrnie' ki je ušlo očem kolhoznic. *ako je njiva popolnoma počišče-ILs'* končal malce porogl jivo, da J*10 vedeli, ali bi mu verjeli ali ne. fjj, 1l'dtem smo med nizkimi kroš-H,ni (|rt.ves /agledali sivo gla- dino Balatona. Mlado gozdičevje tod okoli je baje polno divjadi, ki privablja poleg domače zelene bratovščine zlasti italijanske lovce. Tako kot v našem Prekmurju, so se tudi v balatonskih loviščih že močno razpasli. Že smo se znašli na široki, novi, lepo označeni obalni cesti. »Glej Balaton!« so se slišali vzkliki v avtobusu in vsi smo stegovali vratove z radovednimi pogledi na levo — proti severu. Tudi tisti, ki jih je bil premagal spanec, so se zdramili. Zel a j se je panorama velikega jezera odprla v vsej svoji veličini. Očarljiva podoba Balatona, z vinorodnimi griči na nasprotni obali in nepreglednimi naselji vikend hišic1 tok raj ob cesti, ni mogla pokvariti niti sivina težkih oblakov, iz katerih je spet začelo drobno pršiti. Naš vodnik, izkušeni in vsevedni Merlak. ki je dotlej bolj skoparil z informacijami, se je naenkrat /. nami vred razživel. Ni mogel prikriti, da je v svojem elementu in da ga na Balaton vežejo lepi spomini, ki si jih je nabral na številnih potovanjih tod okoli. V počasni vožnji smo se razgledovali in sledili zanimivemu opisovanju jezera in krajev na njegovih dolgih obrežjih. Čeprav smo vsi že slišali kaj o Blatnem jezeru, ki je poleg Budimpešte najbolj privlačna turistična točka in cilj domala vseh izletniških in turističnih potovanj na Madžarskem, smo vedno znova ugotavljali, da so bile naše predstave pomanjkljive. Najprej smo zvedeli, in se seveda po krajevnih napisnih tablah tudi prepričali, da imajo vsa mesta in naselja ob jezeru predpono Balaton — nekaj podobnega kot kraji v Bohinju. Prvo mesto, skozi katero smo se peljali, je bilo Balaton-Keresztur, nato Balaton-Mariafurdo, pa Bala-ton-Fenvves, Balaton-Boglar, Balaton- Lelle in tako naprej, sami Balaton i, na desetine imen balatonskih krajev, oh katerih se kar jezik zapleta. Jezero je res veliko, pravzaprav dolgo, saj znaša njegova dolžina blizu 80, širina pa 10—12 km. Njegova površina meri kar (»00 kvadratnih metrov. Posebnost, ki najbolj mami številne opazovalce, pa je edinstvena lastnost, da se voda poleti segreje na 25 do 28 stopinj Celzija. Zato se poleti kar tare domačih, pa tudi vedno več tujih turistov' na njegovih nizkih travnat ih obalah. Za tako ugodno letno temperaturo vode se ima jezero zahvaliti zelo nizki globini, ki v poprečju ne doseže več kot 3 metre. Zato sončni žarki lahko ogrevajo vse plasti vode. Vzdolž južne obale so dostopi v jezero povsod zelo primerni tudi za neplavalce in otroke," saj se dno iz drobnega peska šele po 500 metrih spusti do globine enega in pol do dva met ra. Madžari obilno uporabljajo te prednosti Balatona za svojo vedno bolj intenzivno turistično propagando, s katero dopovedujejo, da je podnebje ob Blatnem jezeru skoraj takšno kot na Sredozemlju in da imajo kar 2000 sončnih ur na leto. Tudi jesen mora.bit i lepa ob Bala-tonu, čeprav so obalna podloč.ja opustela. Nam je pohagajal dež, zato si v največjem turističnem kraju na južni obali, ki za čudo nima predpone Balaton, Sjofoku, nismo mogli privoščiti kaj več kot kratek postanek. Ker še nismo zamenjali dinarjev za madžarsko valuto — forinte, smo si malico priredili kar v avtobusu. Sindikalno vodstvo blejskih prosvetnih delavcev je bilo na srečo pred potovanjem poskrbelo tudi za to važno plat ugodja s paketi za okrep-čilo. Pa tudi sicer bi ta čas zaman iskali primerno restavracijo, ker so bili vsi gostinski obrati, razen nekaterih bol jših hotelov, zaprti. Le tu in tam je med zaplankanimi kopališkimi in restavracijskimi objekti sameval kakšen tretjerazreden kiosk z zaspano prodajalko pijač, ki pod milim nebom ni razumela nobene tuje besede. Na vso srečo je najbolj žejnim priskočila v pomoč tovarišica Julka, ki se je naučila madžarščine v rodnem Prekmurju. Njeno znanje nam je bilo v teh dveh dneh dragocena, če že ne odloču joča pomoč, kar se je izkazalo zlasti v stiskah šoferja našega avtobusa. Ce smo bili upravičeno kritični do majhne izbire in preskromnih gostinskih storitev, pa smo po drugi strani morali priznati, da je vsa obala s poletnimi objekti, parki in kopališči, kljub opustelosti, zelo skrbno počiščena in urejena. Nikjer nismo opazili, tako kot pogosto vidimo v mrtvi sezoni pri nas, nobenih smetišč, navlake ali poškodovanega inventarja. Vse je bilo lepo pospravljeno in zloženo. Vse ograje cele, čolni zavarovani pod streho, večje potniške ladje pa kakor vojaške eskadre poravnane ob obali, kot bi se pripravljale za parado. Teh lepih plovil, ki v sezoni najbrž ne delajo zgube, je v vseh 51 več jih turističnih naseljih ob jezeru izredno veliko. Ni čudno, če je poleg desettisočev domačih turistov, ki imajo 50-odstotne sindikalne popuste, vedno več tujih, ne samo iz vzhodnih dežel, ki prevladujejo, marveč tudi z zahoda. K temu pripomore poleg že omenjenih prednosti jezera in ugodne klime tudi sodobna hotelska mreža s številnimi športno zabavnimi objekti v vseh krajih ob obali. VIKEND HIŠICE ZA VSAKOGAR Vsa obalna področja so posejana s počitniškimi sindikalnimi domovi in še bolj na gosto z vikend hišicami. Po podatkih, ki jih je imel na voljo naš vodnik, je teh vikendov okoli 20.000. Večina so enostavne u tiče s približno 3x4 m površine kot kakšni kioski ali čebelnjaki. Vse več pa je tudi novih, od manj do močno razkošnih. Nekatere so prave super vile, kakršne vidimo le v filmih. Plavijo, da so tod vikend hišice dostopne vsakemu poprečnemu delovnemu človeku. Tisti kurniki, zbiti iz desk, verjetno res, toda takšne vile si komajda lahko privoščijo le bogatejši meščani ali pa vrh madžarske hierarhične lestvice, ministri, umetniki, športniki in kdove še kakšni srečniki. (Se bo nadaljevalo) Jošt Kole %Js L# IfiP 7 Sreda, 3. aprila 1974 Ali divjad kot»nadlogo« dejansko lahko odpravimo? Neljubo mi je, do se v časopisnih stolpcih razčiščujejo problemi varstva našega nasada jablan na Res j u pri Podvinu pred divjadjo, in to še zlasti ne v tonu, v kakršnem o tem razpravlja v tem listu z dne 20. marca t. I. tov. Lapuh Nikolaj. Razumljiva mi je sicer vnema lovcev za zaščito divjadi, toda le ta ne bi smela iti na račun kmetijske proizvodnje. Menim, da kratka izjava novinarja J. Košnjeka v sestavku o našem pasadu, ki je predmet kritike, češ da lovci za rešitev tega problema ne fkažejo prevelikega zanimanja, kar ue žal resnica, ne bi smela biti luazlog za takšno razčiščevanje, kot 1l,'<7 je pričel tov. Lapuh. Ker sem |r)dgovoren za delo v tem nasadu, sem zato prisiljen, da osvetlim v po-. dobnem »stilu« tudi drugo »plat medalje«, ki je kritik kljub poznavanju iz razumljivih razlogov ni osvetlil. Ze uvodoma naj poudarim, da še pred nekaj leti ni trpel nasad posebne škode zaradi divjadi, katere odstranitev smo v primeru potrebe pravočasno in uspešno izvedli sporazumno z gospodarjenjem LD Regunjščica. V zimi 1972—73 pa so se stvari zataknile. ob novem vodstvu te družine. Ker sta bili zadnji dve leti zimi zelo mili z malo snega in le z občasno zmrznjeno zemljo, je zajec tako rekoč nemoteno kopal luknje pod ograjo skoraj vso zimo, čeprav imamo pod njo speljano še bodečo žico, kar je povzročilo doslej najbolj kritičen položaj v nasadu. Da ograja ustreza predpisom za varstvo nasada, je ugotovila tudi komisija, ki jo omenja pisec. V njenem zapisniku namreč ni, če se prav spominjam (tov. Lapuh nam namreč še ni »uspel« dati po dobrem letu dni kopije zapisnika, za kar ga je kot tajnika zadolžila komisija!), nikjer zapisano, naj bi se opremila z betonskimi prekladami do globine 30 cm, o čemer govori pisec članka. Kaj takšnega tudi ne predvideva noben zakon, niti ni to v praksi za zaščito večjih strnjenih sadovnjakov. V zapisniku je bilo le predlagano, da naj se v zemljo pod ograjo ob obnovi ograje, ki je predvidena v letih 1974—75, položi ustrezna mreža, ki jo bo nabavila zadruga, pravilno položiti pa jo bodo pomagali tudi lovci s prostovoljnim delom. Na to smo pristali v želji, da bi v bodoče učinkoviteje preprečevali vdiranje divjadi v nasad in da bi nam vsaj v tem prehodnem času LD učinkoviteje pomageda pri zaščiti nasada pred divjadjo, ker sicer tudi takšne poglobljene ograje predpisi ne zahtevajo. Toda od teh obetov se je uresničilo bore malo. Na njihov predlog smo napravili tudi prošnjo za izdajo dovoljenja za odstrel divjadi v nasadu v ne/ovni dobi. Dobili smo dovoljenje tako za odstrel zajcev in srnjadi s tem, da odstrel opravi LD Regunjščica. Da bi LD odstrelila kakega zajca v ne-lovni dobi, mi ni znano, pač pa sem slišal, da se je že ob pogonu v lovni dobi v začetku zime pojavilo med lovci negodovanje, ker ni bilo uple-nitve. Tudi za zasipanji' skopanih lukenj pod ograjo lovci niso pokazali posebne vneme, pa čeprav to predvideva zapisnik komisij** Zasipali smo jih, tako kot vedno, le sami, čeprav so jih skopali njihovi zajci in lisice. Skratka, stvari so se čedalje bolj zavlačevale, zajec pa je med tem delal škodo. Se bolj je bilo zavlačevanje očitno pri odstranitvi srnjadi iz nasada v preteklem letu. Res je, da je lahko prišla srnjad v nasad skozi odprtino v ograji, skozi katero smo preteklo pomlad vozili les iz izkrčenega gozda ob nasadu. Odprtino so sicer delavci v začetku redno zapirali, ko pa se je pri izvlačenju podrl steber in zmečkal mrežo, to ni bilo več mogoče. Po končanem krčenju pa je bila orgraja ponovno popravljena. Tudi vhodna vrata v nasad so bila včasih prek dneva odprta zlasti v času obiranja sadja, ko so stalno prihajali skoznje kupci in obiralci v nasad in ni vsakdo upošteval sicer jasnega napisa na vratih »Zapiraj vrata«. Stalnega vratarja si za zdaj še ne moremo privoščiti. To so dejstva, za katera se čutimo tudi delno soodgovorni, pa čeprav v danih okoliščinah verjetno ne bi mogli ukrepati dosti bolje. Toda vprašam se, ali to opravičuje dejstvo, da je srnjad celo poletje skoraj nemoteno uničevala zlasti nllado drevje v nasadu! Zavedajoč se svoje soodgovornosti smo najprej sami poizkusili z izgonom, ki pa je samo delno usjjel. Ograjo sta preskočila samo srnjak in srna vodnica, mladiča pa sta ostala v nasadu in se nista hotela umakniti skozi odprta vrata. Ker je bilo to še v času prska, sta se oba kmalu vrnila v nasad k mladičema. Da si bodo bralci laže ustvarili sodbo o »hitrem ukrepanju lovcev« in o »tipičnem KKOCIDU«, ko sta bila konec oktobra po jzjavi pisca uplenjena dva srnjaka in vodeča srna z mladičema, moram navesti še nekaj dejstev: Po izdaji dovoljenja za odstre! srnjadi dne 2. 7. 1973 in naših ustnih in nato šr pismenih urgencah dne 25. in 27. julija 1973 je po odločni zahtevi prišlo končno le do bolj obetajočega razgovora z vodstvom L D. Na predlog pisca Lapuha Nikolaja je bi/ sprejet sklep, da naj se iz humanih in etičnih razlogov ponovno poizkusi z izgonom srnjadi. Na ustreznem mestu bi pred pogonom skupaj odstranili ograjo, da bi se iz nasada lahko umaknila tudi mladiča. prej pa bi lovci skušali že odstreliti srnjaka. Na dog8. Hraše 37, Smlednik 2104 .Prodam ZASTAVO 750, letnik Nova vas 9, Preddvor 2105 Prodam karamboliran avto FIAT Ogled, Zasavska 36 h, Kranj ' - 1 2100 . Prodam avto ZASTAVA 125 PZ, ^nik 1969. Srednpt vas 78, Šenčur Nagrade: Vsakokrat trije avtomobili, tri motorne žage, dve kosilnici itd, Uživajte pri zbiranju, ob pričakovanju nagrad in z laškim pivom ZLATOROG! Na vsako vašo kuverto z osmimi zamaški - vaš naslov! najdeno Zatekel se je VOLCJAK. Dobi se pri Rešck, Ljubl janska 4 2140 Popravek 30. 3. 1974 je bil pri objavi zahvale za pokojnega FRANCA ZUPANA pomotoma objavljen kraj BOHINJSKA BELA. Pravilno' se glasi: R1BNO, dne 28. 3. 1974 2141 hi ti O Kranj CKNTKK 3. aprila amer. barv. film KO UMIRAJO LKGKNDK oh !«».. 1H. in 20. uri 4. aprila amer. barv. film LKTALI-ŠCK ol> 1'ft., 17.10 in 20. uri •r>. aprila angl.-franc. barv. film SIN-JKBRADKC <>!> !<>.. 18. in 20. uri Kranj STORŽIC ■i. aprila aivgl. barv. film NIHC'K NK BO POBKGNIL ol> Ki.. IH. in 20. uri 5. aprila amer. barv film KO UMI RAJO LKC.KNDK ob Ki.. 18. in 20. uri Tržič .'J. aprila amer. barv. film NKKOC J K BIL MALOPRIDNIH ob 18 .mi 4. aprila amer. barv film !)i!IT:i\-TI V SHAFToh 18. in 20. uri •r>. aprila amer. barv. iilui DKVi i'. ■ TI V SHAFToh 18. in 20. uri Kamnik DOM 3. aprila angl- barv. film GROF YORGA VAMPIR oh 18. in 20. uri 4. aprila angl. barv. film GROF YORGA VAMPIR oh 18. in 20. uri 5. aprila amer. barv. film NKKOC' JK BIL MALOPIflDNK/ oh 20. uri Škofja taka SORA .). aprila jug. barv. film PO SLKD1 CRNKGA DKKLKTA oh 18. in 20 uri • 4. aprila amer. barv. film BOTKR oh 20. uri 5. aprila amer. barv. film BOTKR ob 17. in 20. uri Železniki OBZORIJ K • 1. aprila amer. barv. film BOTKR ob 20: uri 5. .aprila jug. barv. film PO SLKD1 CRN KG A DKKLKTA ob 20. uri Radovljica .'). aprila amer. barv. risani film MAC-KK 1/ VISOK K DIUJŽBK ob 20. uri 4. aprila franc. barv. film VLOMI-LKC ob 20. uri 5. aprila franc. barv. film DOKTOR V RDKCKM PLAŠČU ob 20. uri Jesenice RADIO J. aprila špan.-ital. barv. ('S film C K NA CLOVKKA 5. aprila ital. barv. film PRIDI TK K NAM NA KAVO Jesenice PLAVŽ 4. aprila japon. barv. film VKLIKI ZID 5. aprila špan.-it al. barv. CS film OKNA CLOVKKA Kranjska gora J. aprila italijanski barvni film PRK-ŠUŠTVO 4. aprila špan.-ital. barv. CS film CKNA CLOVKKA Vohljač Režija: Joaeph L Mankiewicz Gl. vloge: Laurenoe Olivier. Michael Caine Vohljal je primer |>osehnega filmskega izraza, ki je blizu gledališkemu, saj po svoji notranji zgradbi in načinu podajanja spominja na gledališko delo. Takšen pristop seveda vnaša v sedmo umetnost nove razsežnosti, ki pa s stališča nekega splošnega okusa niso najprimernejše, ker gledale«- ni vajen sledili »gledališko«; zasnovanemu dejanju oziroma strogo loči oba medija. Vohl jač sicer sodi v zvrst thrillerjev, a ima hkrati vrsto elementov socialno psihološke igre. Temelji na izredno dinamičnem dialogu med pisateljem in njegovim prijateljem, ki je skupaj z llesed-no igro in gestami gibalo celotnega dogajanja med štirimi stenami. Dramaturška krivulja, ki se dviga in pada dokler v razpletli ne doseže najvišje to«"-ke, razgrinja '|«'ed gledalcem raznovrstnost odnosa med junakoma in nj«m značaj. Nedvomno je imel režiser pri izbiri olteh igralcev srečno roko. r (Mojstrana), 3. Jaklič (Kranj) 'td.; planinci: 1. Komac (Tržič), 2. (Medvode), 3. Gaberc (Tržič), . • pionirke: 1. Lukanc (OŠ he-Grajzerja Tržič), 2. Kravcar heroja Bračiča), 3. Ropret (OŠ neroja Bračiča), itd. Ekipno je bila med alpinisti naj-°?ljša ekipa Mojstrane pred Kranjem in Tržičem. Pri alpinistkah so 'lagale Tržičanke pred Medvod-^ankami in Kamničankami. Pri plaščih in pionirjih pa so bili naj-H«i Tržičani. -jk Norveška se bo skupaj z Avstrijo, prva je sedma, druga osma, morala posloviti iz te druščine, namesto njih bosta pa vskočili Švica in Italija. Po uspehu jugoslovanske reprezentance je bilo prvenstvo letos v Ljubljani organizirano z odliko. Vse službe, kakor tudi soorganizacija turistične agencije Atlas, je bila na visoki kvalitetni ravni, saj vsi, od prvega do zadnjega, govorijo o njem samo pohvalno. Iz Ljubljane smo odnesli res vse najboljše. Jugoslavija : Nizozemska 9:4 Ljubljana, svetovno prvenstvo v hokeju na ledu skupine B, Jugoslavija : Nizozemska 9:4 (4:0, 1:2, 4:2), hala Tivoli, gledalcev 7000, sodnika dr. Gross (NDR), Erhard (ZRN). Strelci za Jugoslavijo: T. Košir 3, R. Hiti, S. Beravs, Poljanšek, Petač, G. Hiti, Puterle, vsi po 1. Jugoslavija: Knez, Albreht, S. Košir, Jan, Jakopič, Jug, Kumar, Tišler, S. Beravs, Smolej, Poljanšek, G. Hiti, Petač, R. Hiti, Puterle, T. Košir, Gojanovič, D. Beravs, Re-naud. S strahom smo pričakovali zadnje srečanje, ki bi lahko skalilo do sedaj največji uspeh Jugoslavije. Za nasprotnika smo namreč imeli hokejiste iz dežele tulipanov, ki so že v prejšnjih kolih poskrbeli za marsikatero presenečenje. Naši fantje se jih niso ustrašili in so jim že v prvi tretjini nasuli štiri gole, v ostalih dveh pa še pet, čeprav je v drugi tretjini kazalo, da ne bo šlo tako lahko. Jugoslavija : ZRN 10:4 Ljubljana, svetovno prvenstvo v hokeju na ledu skupine B, Jugoslavija : ZRN 10:4 (4:1, 3:2, 3:1), hala Tivoli, gledalcev 7000, sodnika Ehrensperger (Švica), dr. Gross (NDR). Strelci za Jugoslavijo: Poljanšek 4, G. Hiti 3, Petač 2, Puterie 1. Jugoslavija: Knez, Albreht, S. Košir, Jan, Jakopič, Jug, Kumar, Tišler, S. Beravs, Smolej, Poljanšek, G. Hiti, Petač, R. Hiti, Puterle, T. Košir, Gojanovič, D. Beravs, Re-naud. Gala predstava izbrancev trenerja Kluca. Favorizirani Nemci so samo lahko nemo občudovali naše hokejiste, ki so jim brez težav zabijali gole. Rezultat je visok in je plod vsega našega kolektiva. Najboljši strelci prvenstva: Gorazd Hiti 15, Ivanoto (Japonska) 15, Decloe (Nizozemska) 14, Kue-henhackl (ZRN) 14, Rudi Hiti 14, itd.; gole za Jugoslavijo so še dosegli: T. Košir 7, Poljanšek 0, Puterle 6, Jug 5, Jakopič 5, Tišler 4, Gojanovič 4, B. Jan 4, S. Beravs 2, Kumari. D. Humer Hala '74 Novinarji, ki smo spremljali svetovno prvenstvo v hokeju na ledu v skupini B, smo izbrali idealno šesterko: vratar Knez ('Jugoslavija), levi branilec Nyrop (ZDA), desni branilec Taft (ZDA) ter napa dalci: G. Hiti (Jugoslavija), Kuehnhackl (ZRN) in R. Hiti ('Jugoslavija). Pred tekmo Jugoslavija : ZRN je predsednik zahodno-nemške hokejske zveze podelil znanemu dolgoletnemu hokejskemu delavcu Tonetu Pogačniku posebno darilo reprezentance ZRN za prispevek pri tem moškem športu. Pogačnik, ki se je le nekaj dni pred■ prvenstvom po hudi operaciji vrnil iz bolnišnice, je na invalidskem vozičku spremljal vseh 28 srečanj, ki so bila na sporedu. Ne more in ne more se ločiti od hokeja. Kot smo izvedeli, smo na ogledu pivovarne IJnion in zakuski popili nič več in nič manj kakor 271 litrov piva. Rekorder v pojedini golaža je bil reporter radia Ljubljana Franck Trefalt, ki je kar štirikrat prišel po »repete«. Težak je fotoreporterski kruh! To je okusil tudi fotoreporter Ljubljanskega dnevnika Nace Bizilj, ki je v tekmi Jugoslavija : Romunija tako nesrečno dobil puck, da je moral poiskati zdravniško pomoč. Udarec je bil tako močan, da so mu uhelj zašili kar z desetimi šivi. Na tekmi Jugoslavija : Nizozemska pa bi jo lahko skupil še enkrat, saj je ploščica Načeta poiskala spet med 20 fotoreporterji. Kljub temu pa jo je odnesel srečno, saj ga je le oplazila. Druga hujša žrtev med delavci je bila hostesa tiskovne službe Alenka Weber. Leta je bila preveč zagnana v svoje delo. Na stopnišču ji je namreč spodrsnilo, udarila je z roko ob steno in jo prelomila. V vseh teh dneh je bila z mavcem na roki in pridno pomagala svojim sodelavkam. - dh Gorenjski osnovnošolci za naslove kratkim je bilo v organizaciji rS Mladi rod iz škofje Loke pod-Ce no prvenstvo Gorenjske za učen- lr,Jn u^enke osnovnih šol v velesla-ornu. len^ mladih smučarjev se je ob pl' em sončnem vremenu na Soriški anini pomerilo za naslove gorenj-■n osnovnošolskih prvakov. športne novice v kratkem GIMNASTIKA (B. H.) - V petek. • april«, ob 16. uri lx) v telovadnici osnovne Sole France IVešeren v Kranju etoSnje gorenjsko prvenstvo v vajah na orodju za pionirje. Tekmovanje bo organiziralo SŠ1) France 1'rešeren in bodo astopilj ekipni občinski prvak osnovah Sol ter prvih deset posameznikov v skupni uvrstitvi. ROKOMET (I. N.) - V Zabnici je bil nedeljo tradicionalni rokometni tur-l"r v počastitev krajevnega praznika. S - štirimi ekipami je zmagala ekipa 'm 8 >r Okolje Loke, ki je gladko pre-^ agala vse nasprotnike. Škofjeločani so 'j ,tretje leto zapored zmagovalci tur-, rJa in so zato prejeli pokal v trajno B j ^ultati: Sešir : Zabnica 1 /> :3. Radovljica : Storžič 15:11,' Zahnica : 2I:,;|. Seft'r : Radovljica 12:6. »r«tni red: 1. Šešir, 2. Radovljica, 3. '-abnica, 4. Storžič. KOŠARKA (J. J.) - 20. in 21. v «! °"novni šoli Lucijan Seljak 1 tražišču letošnje področno prvenstvo S„ lV,s'lih »snovnih Sol v košarki za lahk C P'<>nirke- Na prvenntvu bodo ek S( va'e l,rv<) 'n drugouvrščene * občinskih prvenstev. KEGLJANJE (J. J.) - V pomenih-je ,sre<"anju republiške kegljaške lige Jj ..?""anjski TViglav na domačem m^Li' u l)remagal kandidata za prvo 7694 ™arih°rski Konstruktor s 7851: fev t(> /,maK() so se Kranjčani anzimli gostom za poraz v prvem k Prvenstva v Mariboru. Kranjski [u Ja ' s<> dosegli naslednje rezultate: ^'arinček 958, Pavlin 959, Korde* 990, AJ*Kar 9.'i:i, Jenkole 100.'), Jereb 1009, ^^•<>žič992, Turk 1(X)7. Rezultati: cicibanke: 1. Krek Mateja (ŠŠD Mladi rod, Skofja Loka) .r)2,0, 2. Blažič Nataša (OŠ France Prešeren, Kranj) 52,26, 3. Vesek Saška (OŠ Tone Čufar, .Jesenice) 54,07; cicibani: 1. Kralj Robi (OŠ heroja Grajzerja — Tržič) 48,69, 2. Košir Anton (OŠ heroja Bračiča — Tržič) 49,90, 3. Peternel Uroš (ŠŠD Mladi rod — Škof j a Loka) 50,20; mlajše pionirke: 1. Pintar Romana (ŠŠD Mladi rod — Šot j a Loka) 1:00,44, 2. Ravnikar Mateja (ŠŠD Mladi rod — Skofja Loka) 1:08,73, 3. Pehare Polonca (OŠ heroja Grajzerja — Tržič, 1:09,32; ' ' mlajši pionirji: l. Gašperfiič Boštjan (ŠŠD Mladi rod — Škof j a Loka) 1:01,11, 2. Parte Venček (OŠ Matija Valjavec — Preddvor) 1:01,13, 3. Krničar Davorin (OŠ Matija Valjavec — Preddvor) 1:02,75; ' starejše pionirke: 1. Oblak Polonca (OŠ Lucijan Seljak — Kranj) 1:01,92, 2. Kogov-šek Ida (ŠŠD Trata — Škofja Loka) 1:02,97, 3. Bernik Irena (ŠŠD Rati-tovec —Železniki) 1:03,70; starejši pionirji: 1. Valič Mitja (ŠŠD Mladi rod, Škofja Loka) 1:00,04, 2. Legat Andraž (OŠ heroja Bračiča, Tržič) 1:00,«9, 3. Bogataj Evgen (ŠŠD Mladi rod, Škofja Loka) 1:00,75; mlajše mladinke: l. Lunder Mateja (ŠŠD Mladi rod — Škofja Loka) 1:04,18, 2. Skrt Metka (SŠI) Ratitovec — Železniki) 1:09,11, 3. Pavec Nataša (OŠ France Prešeren, Kranj) 1:09,17; mlajši mladinci: 1. Strel Boris (ŠŠD Mladi rod -Škofja Loka) 55,78, 2. Terseglav Viki (OŠ Koroška Bela — Jesenice) 59,02, 3. Pretnar Matjaž (ŠŠD Mladi rod — Škofja Loka) 59,15. Ekipni zmagovalec je pri učenkah in učencih ŠŠD Mladi rod iz Škof je Loke. P. Mohorčič V petek je bilo na osnovni šoli Franceta Prešerna v Kranju letošnje občinsko prvenstvo Kranja v vajah na orodju za pionirje. Tekmovanje je organiziralo šolsko športno društvo OŠ France Prešeren. Že tretjič zapored je zmagala ekipa osnovne šole France Prešeren. Rezultati — posamezno: 1. Janez Anžič (OŠ Davorin Jenko) 37,70, 2. Zvonko Zakojč 37,40, 3. Sašo Fin t ar (oba OŠ France Prešeren) 3720, 4. Branko Štular (OS Davorin Janko) 36,10, 5. Igor Kristan (OŠ Stane Žagar) 35,90, 6. Tomo Česen (OŠ Lucijan Seljak) 35,65, 7. Branko Obrulek (OŠ France Prešeren) 35,30, 8. Marko Česen (OS Lucijan Seljak) 34,90, 9. Igor Perne (OŠ Davorin Jenko) 34,70, 10. Ivan Skušek (OŠ Lucijan Seljak); ekipno: 1. OŠ France Prešeren I 177,80, 2. OŠ Davorin Jenko Cerklje 176,35, 3. OŠ Lucijan Seljak 169,35 itd. B. Holy 15. republiško prvenstvo gozdarjev, lesarjev in lovcev Največ odličij Mariborčanom, Zeleznikarjem in Blejcem Na Soriški planini so se minuli petek in soboto pomerili med seboj slovenski gozdarji, lesarji in lovci. Republiško prvenstvo, že 15. po vrsti, je organizirala Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SRS, tehnično izvedbo in priprave pa je prevzelo športno društvo Alples iz Železnikov. Udeleženci so nastopili v smučarskih tekih in veleslalomu. Ugodno vreme in hiter sneg sta pripomogla k temu, da je bilo tekmovanje zelo zanimivo in privlačno. V skupni razvrstitvi je prvo mesto pripadlo gozdnemu gospodarstvu Maribor, drugo Alplesu Železniki in tretje LIP Bled, medtem ko so v posameznih disciplinah rezultati naslednji: TEKI — ženske (5 km) : 1. Ter-ščak — 26,(i, 2. Toplak 28,8,. 3. Pečko 29,32 (vse GG Mb); moški, tekmovalni razred (10 km): 1. Kolander (Marles Mb) 38,48, 2. Kobilica (GG Bled) 39,34, 3. Fajfar (Alples) 40,29; Najmlajši tekmovali na Zelenici V soboto in v nedeljo je bilo na Zelenici kategorizacijsko tekmovanje v veleslalomu za mlajše in starejše pionirke in pionirje. Tekmovanja za kategorizacijo se je udeležilo 243 tekmovalcev iz 20 klubov. Organizator tekem je bil smučarski klub Tržič, progi pa sta postavila Janko Štefe in Mirko Nadižar. REZU I/PATI — starejše pionir* ke: 1. Cernko (Branik), 2. Sajovic (Transturist), 3. Klajnšek (Branik); starejši pionirji: 1. Koklič (Branik), 2. Dornik (Olimpija), 3. Oblak (Transturist); mlajše pionirke: 1. Klakočar (Izletnik), 2. Franko (Nova Gorica), 3. Parte (Jezersko); mlajši pionirji: 1. Forte (Olimpija), 2. Lukanc (Tržič), Sitar (Branik). -jk šport med vikendom NOGOMET — V 1. spomladanskem kolu v ZCNL so za prijetno presenečenje poskrbeli Tržičani, ki so v Stražišču odpravili domačo Savo. Kranjski Triglav je gostoval v Sežani, kjer je iztržil remi. Izidi: Sava : Tržič0;l (0:1), Tabor : Triglav 1:1 (1:11. Pari prihodnjega kola: Tabor : Sava (Kranj), Triglav : Sava (Tacen), Jadran : Tržič. ROKOMET — Startali so tudi moški v republiški rokometni ligi. Kamnik je na domačem igrišču le z golom prednosti premagal Kadeče, medtem ko so Tržičani v Piranu morali priznati premoč jesenskemu prvaku. Izidi: Kamnik : Radeče 25:24 (9:14), Piran : Tržič 18:10 (6:4). Pari prihodnjega kola: Tržič : Rudar, Kamnik : Mlinotest. ODBOJKA — V nadaljevanju II. zvezne lige — zahod so Kamničani doma brez težav odpravili Zenico, v moški slovenski ligi je Bled premagal Branik, Jeseničani pa so bili uspešni v Celju, kjer so premagali Gaberje. V ženski ligi pa je bila tekma Jesenice : Krka preložena. Izidi: Kamnik : Zenica3:0, Bled : Branik 3:0, Gaberje : Jesenice2:3. Pari prihodnjega kola: Borovo . Kamnik, Jesenice : Trimo, Mislinja : Bled, v ženski ligi pa so Jeseničanke v tem kolu proste. KEGLJANJE — Kegljači Jesenic so morali v tem kolu nepričakovano prepustiti točki trboveljskemu Rudarju. Tudi prednost domačega kegljišča ni pomagala Izid: Jesenice : Rudar 7481:7632. Jesenice (Slibar984), Rudar: (R TomSe999). Pari prihodnjega kola: Slovenijaceste : Triglav (sreda ob 15. uri), Koper : Jesenice (sobota ob 15. uri). SMUČANJE — SKOKI — Na 50 metrski skakalnici na Pokljuki je bilo letošnje državno prvenstvo za starejše mladince. Naslov prvaka SKRJ je osvojil Uirijan Kajzer. Vrstni red: 1. Kajzer (Ilirija), 2. Cuznar, 3. Zupan (oba Jesenice), 4. M. Turk (Logatec), 5. Križaj (Ilirija), G. Rožič (Jesenice), 7. V. Tršar (Ivogatec), 8. Zigon (Logatec), 9. Cimžar (Triglav), 10. Justin (Jesenice). TVD Partizan Križe je za zaključek skakalne sezone pripravil na Pokljuki tekmovanje za pokal Tržiča. Pri članih je zmagal Dolhar (Ilirija), pri starejših mladincih je bil najboljši Jeseničan Cuznar, pri mlajših pa Bogataj (Ilirija). Vrstni red: člani: 1. Dolhar (Ilirija), 2. Mesec (Triglav), 3. Demšar (Jesenice), 6. Bu-kovnik, 7. Peternel (oba Triglav), 8. Klinar (Jesenice); starejši mladinci: 1. Cuznar (Jesenice), 2. Križaj (Ilirija), 3. Zupan (Jesenice), 5. Justin (Jesenice); mlajši mladinci: 1. Bogataj (Ilirija), 2. Anžel (Ilirija), 5. Kejžar (Triglav); ekipni vrstni red: 1. Ilirija, 2. Jesenice, 3. Triglav. TEKI — Na tradicionalnem tekmovanju smučarskih tekačev za memorial Janeza Rožiča v Tamarju so se tudi tekači poslovili od letošnje sezone, v Vrstni red: starejSe pionirke, (2 km): 1. Bešter (Triglav), starejši pionirji, (4 km): 1. Berce (Alples), 2. 1'odlogar (Gorje), 3. Vrhunc (Alples >; mlajše mladinke, (4 km): 1. Mu-nih (Olimpija), 2. Dovžan (Jesenice); mlajši mladinci, (5 km): 1. Podlogar (Gorje), 2. Demšar (Alples), 3. Lesat (Jesenice); stareiši mladinci, (10 km): 1. Nastran (Alples) 2. Djuri čič (Jesenice), 3. Zupane (Triglav), 4. Kordež (Plamen), 5. Bešter (Triglav); člani, (15 km)-1. Kerštajn, 2. Dovžan (oba Jesenice), 3. Kolander (JLA), 4. Jelene (Alples), 5. Lotrič ( Triglav); ekipni vrstni red: 1. Jesenice, 2. Alples, 3. Triglav. - Naročniki žrebajo naročnike za nagradno potovanje Fani Kloboves, delavka v kuhinji v šoli Petra Kavčiča v Škofji Loki: »V šolski kuhinji bomo dobili novo opremo in med drugim tudi hladilno skrinjo. Zato so kuharicam in delavkam v kuhinji svetovali naj se udeležimo tega seminarja. Mislim, da nam bo znanje lahko veliko koristilo in uporaba sodobne hladilne tehnike tudi. Živila, predvsem sadje, ki ga v šolski prehrani veliko uporabljamo, bomo lahko kupili že jeseni. S tem bo odpadlo tekanje po trgovinah in tudi jedilnike bomo lahko pripravljali že vnaprej.« Objavljamo imena prvih dvajset izžrebanih Glasovih naročnikov spomladanskega žrebanja: Koželj Miro. Kebetova ^ Kranj, je izžrebal na sle (M naročnike: Šolar Filip, Ovsiše 7, Podnart Selan Marija, Cankarjeva 21, l*1*' dovljica Rabič Mara, Partizanska 34, Bled Noč Slavko, Zadružna 2, Kranj Potočnik Anton, Zg. Gorje 17 Pečnik Boris, Stara vas 78, Žiri Maček Ivanka, Zg. Bitnje 21«. Žab niča .. Marija, Gabrovo 3, V poslopju veleblagovnice Globus v Kranju so minuli teden v torek odprli avtosalon, v katerem ljubljansko zastopniško podjetje Avtocommerce prodaja tudi rabljene avtomobile. Kupci lahko na dva načina prodajajo in kupujejo rabljene avtomobile, hvi: tričlanska komisija oceni avto (audi, mercedes, NŠU, volksicagen). Avto mora biti mlajši od 10 let oziroma mora imeti prevoženih največ 150.000 kilometrov. Drugi način pa je »staro za novo«. Na ta način bo moč prodajati le vozila znamke audi; avto ne sme biti starejši od 5 let in z več kot 75.000 prevoženimi kilometri. Lastnik bo avto prodal podjetju, z doplačilom razlike v dinarjih pa bo lahko dobil novega iste znamke. Njegov avto bodo v servisni delavnici popravili in ga z garancijo JO dni oziroma 1500 prevoženih kilometrov prodali drugemu kupcu. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Volčič Loka Romih Tržič Gaber Loka Martin, Trg svobode Manca, Virmaše 70, V naslednjih številkah bomo javili ostale izžrebanci'. Potoval, bo v soboto, 20, aprila. Vsem i'/^. bancem bomo poslali še posel'1 ohvest ila. Loške tovarne hladilnikov so se s hladilnimi napravami že dobro uveljavile na našem trgu. Gostincem, menzam in trgovinam so najbližji hladilni pulti in veliki hladilniki, kmetijski obrati, kmečka gospodinjstva in mlekarne so se razveselile priročnih hladilcev za mleko. V zadnjem času pa so si pridobile naklonjenost številnih gospodinj na deželi in v mestu hladilne skrinje iz te tovarne. Da bi kupce kar najbolj seznanile z uporabnostjo svojih proizvodov, so LTH lani in letos pripravile več seminarjev za prodajalce v trgovinah in kupce. Akcija je nedvomno vredna pohvale, saj pomeni neposreden stik proizvajalca in kupca — uporabnika. Pridružil se ji je tudi Zavod za šolsko varstvo SRS in je v sodelovanju s strokovnjaki LTH pripravil enodnevne seminarje o hHulilstvu za učiteljice gospodinjskega pouka iz vse Slovenije. 125 ameriških turistov je v nedeljo po osemdnevnem bivanju v hotelu Creina v Kranju odpotovalo z brniškega letališča. Cehner ''Jože, Orehovlje H-Kranj, je izžrebal naslednji' naročnike: Markun Ivan, C. na Brdo 20, Kranj Naglič Alojz, Olševek 20, Preddvor Ješe Jože, Jama 2«, Kranj Kocjančič Ivan, Prežihova 12, Bled Koželj Jakob, C. na Klanec Kranj Oblak Jurij, Fužine 7. Gor. vas Kalan Ana, Žabnica 27, Gros Jože, Bečanova H. Tržič Pipan Janez, Luže 10, Šenčur Kalan Ivana, Dolenja vas 25, Selca Zadovoljni ameriški turisti Pisali smo že, da je prejšnjo nedeljo na osnovi dogovora med predstavniki agencije Kollander iz Clevelanda in hotelom Creina prišla v Kranj skupina 125 ameriških turistov. Osem dni so bili v hotelu Creina in se med tem časom smučali na Krvavcu, obiskali tovarno Elan v Begunjah, Koroško, Postojno, Zagreb in še nekatere druge kraje. Pred nedeljskim odhodom pa so jim v soboto v hotelu Creina pripravili še folklorno prireditev. — V nedeljo smo na brniškem letališču pred-odhodom letala tri člane skupine, ki so med bivanjem v Creini skrbeli s harmonikami za dobro počutje, poprašali, kako so bili zadovoljni z obiskom pri nas: »Doma sem iz Vetrinja in sem pred 25 leti kot 4-letni pobič odšel s starši v Ameriko. Živim v Clevelandu in sem prvič prišel spet v rodno domovino. Lepo je tukaj, vsi smo se dobro počutili, in če bom le mogel bom še prišel. Rad bi ostal kakšne pol leta v Sloveniji in nastopal pri kakšnem ansamblu,« je veselo razpoložen povedal Stane Mejač. Pritrdila pa sta mu tudi Jože Novak in Janez Juko. Potem pa so vsi trije spet raztegnili »glasbene mehove« in skrbeli za prijetno slovo. — Skupinski obisk 125 ameriških turistov je bil prvi samostojni aranžman Creine z agencijo Kollander. Direktor hotela Creina nam je povedal, da je prvi tovrstni poskus zelo dobro uspel, zato bodo najbrž že letos dobili še eno takšno skupino ameriških turistov Seveda pa bodo Kollandrove skupine prihajale v Creino tudi s posredovanjem drugih naših potovalnih agencij. — A. Z. — Foto: F. Perdan