I'l DE Edini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah. m m ■ Veija za vse leto... $3.00 Ima 10.000 naročnikov[j| GLAS Ust slovenskih delavcev v Ameriki. Š The only Slovenian daily In the United States Issued every day except Sundays and Holidays:« TKLSTON PIBAJtmt: 4687 CORTLANDT. Bntered as Second- Class Hatter, September H, 1MB, at the Post Office at New York, V. Tn under the Act of Congress of March 3,187V. TEUTON FU ARITS: 4H7 OORTULKir NO. 197. — ŠTEV. 197. NEW YORK, SATURDAY. AUGUST 22, 1914. — SOBOTA. 22. AVGUSTA, 1914. VOLUMI 23 en —i Lsnvift xxn Štirideset miljonov vojne odškodnine. Grozna bitka ob 250 milj dolgi fronti Obstreljevanje avstrijske trdnjave V ANTWERPENU JE OBOROŽENO VSE PREBIVALSTVO, DA BO BRANILO MESTO PRED NEMCI. AVSTRO-OGRSKA JE POKLICALA POD OROŽJE ČRNOVOJNIKE. NEMŠKI POSLANIK V TOKIO SE PRIPRAVLJA NA ODHOD. FRANCOZI SO SE UMAKNILI NAZAJ DO NA NCY-JA. ZOPETNO "AV7ETJ E MUELHAUSENA. Legija tujcev. ANGLEŽI, FRANCOZI IN ČRNOGORCI OBSTRELJUJEJO BO KO KOTORSKO. RUSIJA NAMERAVA POSLATI PREKO NEM-ŠKE MEJE DVAJSET ARMADNIH ZBOROV. JAPONSKA BO SKORAJGOTOVO NAPOVEDALA AVSTRIJI VOJNO. NEM- ^čflt ŠKO BRODOVJE V BALTIŠKEM MORJU. NEMŠKI BOJNI JETNIKI. Belgija in Nemčija. i Pari*, Francija, 21. avgusta. — j Dai»t-s jEVft-er liilo izdano sle-j d«'«"r poročilo: — Nemške č**t»? I vo deloma za.st-ille trdnjavo Na-1 in ur. Opoldan je začela streljati ti/ka artiU-rija iti napravila na utrdl>ah veliko škodo. NVmžka kavalerija je dosp< la v Bruselj, takoj za njo j** pa prišel še en n«-inški armadni /i»or. Nemški general je naložil mestu 40 milijonov vojnega davka. Helgijei se m- vedno umikajo proti Antwer-penu. Mesto Naiuur je glavno ine-sto province istega imena in ima TrfMNMi prebivalcev. London, Anglija. 21. avgusta. '*<"hromele" je dobil danes brzojavko, iln m** v Antu'er|»ciiu oborožil j*» vw prebivalstvo. Itelgij-*ki generalni štab je zaprvtil. da Im> vsak tuje/emski vojni poročevalec. katerega ImhIo dobili v H«-l-giji. ustreljen. V mesto vozijo proviant in municijo. Kaz hiše vejejo ungleške zastave. London, Anglija. 21. avgusta. Dopisnik poroča tukajšnjemu "Tirnesu": — Mesto ltruselj je zasedel sovražnik. Ko so Nemci korakali skozi mestna vrata, ni bil addan niti en strel. Tukajšnje belgijsko poslaništvo je dobilo brzojavko, da so se Belgijci v najlepšem redu umaknili proti A nt werp*uu. Ghent, Belgija, 21. avgusta. — Veeraj je dospel pred Bruselj oddelek nemških buzarjev in se žarel takoj pogajati glede predaje mesta. Popoldan se je pripeljalo na glavni trg v avtomobilu sedem častnikov, za ujitni so pa prišli ostali vojaki. Dosedaj ni liilo med Nemci in Belgijci v mestu nobenega nesporazuma. Brzojavni in poštni urad sta zaprta. Pariz, Francija. 21. avgusta.— Nemci prodirajo še vedno preko reke Maase in koncentrirajo svoje vojaštvo v Belgiji. London, Anglija. 21. avgusta. Preko Dttenkirehen so trauspor-tirali v Anglijo -450 nemških jetnikov, med katerimi je bilo tudi 18 east ni ko v. filialo jih je 18 žandarjev a nasajenimi bajoneti. London, Anglija. 21. avgusta. Brzojavna zveza med Ixmdouom in Bruscljem je pretrgana. Tukaj ne sprejemajo nolienih brzojavk za Bruselj, Luettieh, Lam-burg, Naiuur in Antwerpen. London, Anglija. 21: avgusta. Iz Belgije in Nemčije je dospelo sem veliko jetnikov, ki so pripovedovali. da je bilo ]K>tovanje precej otežkočeno, ker so bili vsi vlaki prenapolnjeni z ranjenci. Vsakemu vlaku je bil priklopljen vagon, v katerem so bili zdravniki in !»ohiiake strežnice. Huda bitka. Paris, Francija, 21. avgusta.— Podpolkovnik Rousset je rekel, da ae bije ob 250 milj dolgi fronti bitka, pri kateri je udeleženih najmanj 2,500,000 vojakov. Bu-letin, ki ga je izdalo francosko vojno ministrstvo, ae glasi: — Do danea niso Nemci še ničesar po njiho-zmagah. to ,da ni prišla v Francijo še nobena aovražniška četa. London, Anglija. 21. avgusta. Francozi so pobili v bližini Base-la močan oddelek nemške konje-niee. Na bojišču so morali pustiti ."KUJ mrtvih, veliko ranjenih in precej orožja. Pariz, Francija. 21. avgusta.— V Duenkirclieu je dospel vlak s tisoč nemškimi jetniki. Belgijci so jih vkrcali na parnik. ki je odplul pozneje v neko francosko pristanišče. Proti mestu vozita baje še dva vlaka z jetniki. V Clermont Ferrand so prepeljali 8.'l bojnih jetnikov, ki so obdol-ženi, da so ropali mrtvece in ranjence na bojišču. Vjeli so jili blizu Muelhausena in našli pri njih več ur, prstanov in drugih dragocenosti. Prišli bodo pred vojno sodišče, ki jih bo takoj obsodilo na smrt. V Havre se nahaja veliko nemških ranjencev, ki so nastanjeni v provizoričnih lazaret Hi izven mesta. Francozi in Nemci. Pariz, Francija, 21. avgusta.— Danes zvečer je bilo izdano sle-deče uradno poročilo: Francozi so si znova osvojili nekaj postojank na meji in vdrli na več krajih v Iiotaringijo. Po hudem boju so vrgli Nemce v dolini Seilh* nazaj. Naše prednje straže so dospele že do I)elme, Dieuze in Moerehingena. Včeraj so nas Nemci nenadoma napadli, vsled česar smo se morali umakniti nazaj skoraj do Naney-a. To ni ni? rudnega. če se {»omisli. . C.. 21. avg. — Z veliko večino j«' sprejel danes senat vladno predlogo, vsled ko-je bo omogočeno pre vzet je zavarovanja za parnike in tovor pro-ii vojnemu riziku od strani zvezne vlade. Amendment, katerega je dostavil senat, določa, da ne sme biti zavarovalni podstavek višji kot je oni, katerega zahtevajo tuje države. Kaj je nevtralno. Predsednika Wilsona se je inter-peliralo, kaj je pravzaprav razumeti pod to besedo. Washington, D. C., 21. avg. — Predsednik Wilson je stal danes pred veliko nalogo, ko je moral odločiti, katera dejanja in- govore od strani Amerikancev je smatrati nevtralnim in kaj je proti-nevtralno glede sedanje vojne situacije v Evropi. V odgovor na zadnjo proklainaeijo, v kateri je opozoril predsednik ameriške ljudstvo, naj se vzdrži vseh strastnih izjav glede vojne, ga obsipajo sedaj s prošnjami za o-sebno pojasnitev svoje proklama-cije. Društva, organizacije in posamezne osebe, vsi hoečjo vedeti, kaj je dovoljeno in kaj ne. Pred sedniku se je danes predložilo vprašanje ameriške mirovne dru žbe, ali so velika mirovna zborovanja dovoljena ali ne. Wilson je odi očil, da takih zborovanj ni smatrati za nevtralna, ako se gib-ljeo v gotovih mejah, vštevši seveda opombe govornikov. Predsednik se tudi ni protivil velikim ženskim mirovnim paradam. Izrazil pa je željo, naj se pri veliki ženski paradi, ki se bo vršila dne 29. avgusta v New Torku, ne stavi v program govorov. — Ženske so obvestile Belo hišo, da se bo v sprevodu nosilo le mirovne znake, a nikakih narodnih. V "pomirjeni" Mehiki preti izbruhniti nova usta j a. Washington, D. C., 21. avg. — Veliki skrbi povzroča v vladnih krogih vest, ki je došla tukajšne-mu glavnemu stanu konstitucijo-nalistov. da bo namreč general Villa za počel z novo revolucijo in sicer proti generalu <'arranzi. Armada Ville šteje kakih 40 tisoč mož. Razventega se nahaja v Zacatecas genera Angeles s 5000 možmi. Na podlagi tega štejejo čete ustaškega generala več mož kot pa jih ima sedaj na razpolago Caranza sam. Vsako uro je pričakovati odhoda armade Ville proti jugu. Konvencija K. S. K. J. (Izvrni brzojavki 4G1. Narodu'). Milwaukee, Wis. 22. avgusta. Včeraj popoldan je konvenčni zbor zavrgel staro Jednotino glasilo **Anierikanskega Slovenca7* s 7*t proti 44 glasovom. Jednota bo imela svoje lastno glasilo tednik. Zborovanje se najbrže že v torek zaključi. Z. Milwaukee, Wis., 21. avgusta. Sprejeto s 77 proti 44 glasovi, da se Jednotin Dom proda. Milwaukee, Wis.. 21. avgusta. Danes opoldan se je vršilo glasovanje glede prodaje Doma K. S. K. J. proti je bilo 44, za pa 77 glasov. V zborovalno dvorano ne sme Jednotiuo glasilo, ne kak drugi list. VAŽNO NAZNANILO. Vsi potniki, kateri so n* mera vali potovati v staro domovino ta teden ali nameravajo potovati t prihodnje, naj ostanejo na svo-' jih mestih, ker so vse paro. ' brodne dražbe prekinile sa ' nedoločen žaa s prometom. ' Kadar se čepet razmere pre-' drugačijo,- bodemo pravo-• časno poročali na tem me. stn. Strašen vihar v New Yorku. V New Yorku je divjal včeraj strašen vihar. Mnogo oseb je bilo ubitih in povzročena škoda je velikanska. Naliv iu viliar, ki je obiskal veeraj New York, je povzročil smrt številnih oseb. Vihar je dosegel začasno hitrost 50 milj na uro ter je odnesel vse, kar ni bilo pribitega. Na stotine drevesc v javnih parkih je bilo zlomljenih, potrgale so se električne žice, preobračalo je lahke vozove, skratka, bile so minute groze in trepetanja. V mestu je postalo tako temno kot ponoči, dasiravno je kazala ura šele polštirih. 191etni Jos. Ballinger iz Long island City je bil zadet od strele, ko je veslal po Flushing Bay. Bil je ua mestu mrtev. Njegov tovariš, ki je bil ž njim v čolnu, je ostal nepoškodovan ter je pripeljal truplo svojega prijatelja na suho. Sedemletna -Josephine Wujik iz Stamford, Conn., ki je poiskala s svojo štiriletno sestro zavetja pod nekim drevesom, je bila ubita, ko je udarila strela v dotično drevo. Ko je najhujše divjal vihar, se je pokvaril motor v nekem vozu cestne železnice na Westchester Ave. Ravno v istem trenutku se je strašno zabliskalo. Ker je mislila, da je udarila strela v voz, je skočila 301etna Mrs. Isabella Abraham iz voza ter obležala nezavestna na tleh. Vse bolnice v New Yorku so bile prenapolnjene z bolniki, ki so oboleli vsled vročine, ki je pritiskala na mesto pred viharjem. Po viharju se je ozračje nekoliko iz-čistilo in danes je lepo vreme. Truplo papeža Pija X. ieži na mrtvaškem odru. Priprostost, ki je značila njegovo življenje, odseva tudi iz njegove poslednje volje. NOBENEGA PREMOŽENJA. Premoženja ni zapustil ter prosi Cerkev za malo penzijo za njegovi dve sestri. Rim, Italija, 21. avgusta. — Na priprost način, kot je živel, je sestavil papež Pij X. tudi svojo poslednjo voljo. Njegov testament obstaja iz sledečih besed: "Reven sem prišel na svet, revno živel in revno hočem umreti. Mojega naslednika naj se naprosi, naj dovoli mojima sestrama mesečnih tristo lir. Ne želim, da bi se me balzamiralo." Zamrli papež je šel res kot reven mož iz tega sveta. Malo pred smrtjo se je da' v korist svojih sestra zavarovati za $10.000. Raz-ven tega denarja ne dobi družina ničesar. Semkaj je dospelo že trideset kardinalov, med njimi dvajset Italijanov. Vdeležili se bodo kon-klava. za katerega je odrejeno vse potrebno. Truplo papeža so danes zjutraj prenesli iz Vatikana v kapelo sakramentov v katedrali sv. Petra, in sicer glasom želje zamrlega. Vsled tega bo imel vsakdo priliko videti obraz cerkvenega poglavarja. Ako bi ostalo truplo običajne tri .dni v prestolni dvorani, bi imelo dostop le plemstvo. V cerkev sv. Petra pa ima vsakdo vstop. Truplo so prenesli v cerkev s sijajnim pompom. Zamrli je bil oblečen v obleko svojega visokega urada. Krsti so sledile papeževe garde, prelati in kardinali pa|>eževega dvora, cerkveni dostojanstveniki in člani patricij-skih družin. Kardinala Agliardi in Vanu-telli nameravata doseči premirje, tekom kojega bodo ustavljeue sovražnosti med narodi, ki se nahajajo v vojni. Apelirati hočeta na različne vladarje, naj sklenejo premirje za čas konklava. K temu naj bi pripomogle Združene države kot edina velesila, ki se ne nahaja v vojni. Vatikan je že v zvezi z vladami različnih držav. da se zagotovi, da ne bodo imeli nobenih sitnosti kardinali. Drzna igra Japonske. Avstrija tudi prizadeta. Ultimatum, katerega je stavila Japonska Nemčiji, bo prizadel tudi Avstrijo. KOMPLIKACIJE. V Kiaučau se nahaja avstrijska bojna ladij a, ki bo pomagala Nemcem v slučaju napada. ■—o— Tokio, Japonska, 21. avgusta. Ko bo potekel v nedeljo ultimatum, katerega je stavila Japonska Nemčiji, bo stala vlada pred novim mednarodnim zapletlja-jem, ki bo imel za posledico najbrž vojno z Avstrijo. V nemškem pristanišču Kiaučau, kjer leži nemško brodovje, se nahaja tudi ena avstrijska bojna ladija, na katero prežijo angleške bojne ladije, ki se nahajajo izvan pristanišča. Ce bodo streljali Japonci na nemško brodovje, mora avstrijska ladija ali ostati v pristanišču aLi pa odpluti ven ter se spustiti v boj z angleškimi bojnimi ladi-jami. Avstrijski kapitan bo najbrž ostal v pristanišču ter pomagal Nemcem. To se bo pa smatralo od japonske strani kot easus belli (povod za vojno). Japonska vlada se dobro zaveda te situacije ter je sklenila, da gre tudi proti Avstriji v boj, ako bo treba. Japonska je pripravljena, da udari na Nemce. Za malo vrjet-no se smatra, da bi Nemčija ugodila zahtevam ultimata ter prepustila Kiaučau Japonski ^ tajski in obenem razorožila svoje bojne ladije na daljnem Iztoku. Japonska je tako zelo prepričana, da bo prišlo do vojne, da je japonsko brodovje že zbrano pri Šantung polotoku, kjer pričakuje nadaljnih povelj potom brezžičnega brzojava. Tudi čete se že nahajajo na prevoznih par-nikih. vendar pa se ne ve, koliko jih je mobiliziranih, ker je prepovedano objavljanje v listih. V japonskem narodu se skuša obuditi spoštovanje, katero baje goji japonska viada p°lnoma brez mo-i in upliva. Japonski listi posebno povdar-jajo, da se je naprosilo vlado Združenih držav, naj zastopa Japonsko v Berlinu v slučaju sovražnosti z Nemčijo. V vladnih krogih so prepričani, da bo zavzetje Kiaučau za Japonce kaj trd oreh in to še posebno raditega, ker je izza izbruha evropske vojne na tisoče ku-lijev delalo psi utrdbah v Kiaučau. Japonski listi dajejo izraza presenečenju radi pisave nekaterih ameriških listov, ki podti-kujejo Japonski nečiste namene vspričo dejstva, da je stavila Nemčiji ultimatum. Izjavljajo, da se je z akcijo započelo šele potem, ko se je cele tedne posvetovala z Anglijo glede zadeve. Japonska je vezana vsled dogovora z Anglijo ter ne more drugače postopati. Glasom poročila, ki je prišlo včeraj zvečer v London, je baje nemški cesar odredil, naj se do skrajnosti brani nemško posest Kiaučau. Kot glavne vzroke za japonski ultimatum se navaja motenje angleškega parobrodatva, zaplenje-nje japonskega blaga na nemških parnikih ter s tem zvezano ško-denje japonske trgovine. čila italijanska vlada. Kot kandidati za papežki prestol se imenuje več kardinalov. Med njimi se nahajajo kardinali Maffi, De Lai, Agliardi, Ferreta, Pompli in Vanutelli. Na velikanskem trgu pred cerkvijo sv. Petra klečijo celi dan velike množice ljudstva v tihi molitvi. Kardinala Gibbons iz Baltimore in O'Connell iz Bostona sta se včeraj ukrcala na krov parnika "Canopic", ki je namenjen v Na-polj. Vdeležila se bosta konklava. Malo pred odhodom parnika je dobil kardinal Gibbons "mirovno zastavo", katero naj bi izročil novoizvoljenemu poglavarju katoliške Cerkve. Zastavo je izročil kardinal William Osborne McDowell, odposlanik mirovne lige. Padel iz višine 1000 čevljev. Iz višine približno 1000 čevljev je padel včeraj avijatik Fileux s svojim monoplanom na aerodromu v Hempstead, a se je na srečo le malo poškodoval. V Nassau bolnici so ugotovili zdravniki, da si ni zlomil avijatik niti ene kosti. Fileux je hotel izvršiti s svojim strdjem serpenrtinski polet, vendar se je motor ustavil ravno v trenutku, ko' je bila obrnjena ost stroja proti tlom. Stroj je padel kot kamen na tla, a avijatik je imel toliko prisotnosti duha, da je splezal v gorenji del stro-' ja, vsled. cesar se je slednji vzra M Konec dolg« stavke. Vancouver, B. C., 21. avgusta. Premogarji so sklenili konoati stavko na Vancouver Island, ki -vnal ter priletel na tla s spred- [ se je pričela dne 1. maja 1913. Ta boj je veljal United Mino Workers of America preko mi- __ljon dolarjev. -- njimi kolesi Gledalci so prihiteli na mesto ter potegnili avijatika iz 'razvalin njegovega stroja. GLAS NARODA, 22. AVGUSTA, 1914. "GLAS NARODA" t (Slovenk Dally.) « r J OvMd ud published by the Hofenic Publishing Got. ^ U corporation.) 7&ANK SAKSER, President. JfV>K J —ty day except Sundays and Holidays. . v/tiscnption yearly $3.00. A podpita in osobnoati ae ne priobčujejo. Vm ». blagovoli pofilljati po — Money Order. Prt iiKtsmembi kraja naročnikov pro-• tbu, Ja »e nam tudi prejinjt H*aliiče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. tyyptom in pošiljatvam naredite ta naslov: •GLAS NARODA" * SS O t andt St., New York City. iMJKi^u ■■ ■ ■■ ■ ———^—^■ Talefoo 46 87 Cortlandt. ASS0C(4 ^MfflM obeueui preprečite bedo, ki sili v našo deželo. Napnite vse sile, da bo ameriška vlada v resnici vlada za narod ! Izstradajte vojno in prehranite Ameriko! (Gorenji članek je prevod letaka, katerega je razposlalo vodstvo soeijalistične stranke v Ameriki. Priobčili smo ga, ker je vrlo zanimiv ter upoštevanja vreden. Opomba uredništva.) Zapisnik Izstradajte vojno. Amerika napravi lahko konec krvavemu klanju v Evropi. Vojna v Evropi more trajati še nadalje, ako jo bo redila Amerika. Da pa se redi to vojno, mora stradati ameriški delavec. I Joči m vodijo vojni gospodje v Evropi delavce v klavnice, skušajo denarni magnati v Ameriki izkoristiti v svoje svrhe to klanje s tem, da zvišujejo cene živil. u se zlomi vojno v.Evropi ter "ukroti kapitaliste v tej deželi ter raz ven t etra prepreči, da bi bila tudi naša dežela zapletena v krvavi ples, je treba storiti dve stvari: 1. Izstradati moramo vojno s tem, da od režem o dovoz živil. 2. Prehraniti moramo svoj lastni narod s tem, da prevzamemo skladišča. Prenehati moramo s pošiljatva-mi zalog v dežele, zapletene v vojno. Niti centa posojila, niti unče <■ /ivil naj ne zapusti našega obrežja, ker bi se sicer le podaljšalo krvavo klanje. To je edino poštena in popolna nevtralnost. Na noben drugi način ne moremo biti varni, da ne zaide tudi naš narod v ta strašni vrtinec. KruhA meso in denar so vojskujočim se prav tako potrebni kot vojaki, puške in krogi je. Pridržati živila in denar na tej fit ran i se pravi rešiti človeška življenja na tej in oni strani Atlan-tiškega oceana. Da nadaljujejo 7. vojno in morijo, so prevzele vlade v Evropi zaloge živil in denarja, kreditne zavode, železnice in brzojave. Da konča vojno ter vzdrži ljudi doma pri življenju, je naša vlada upravičena, da odredi slič-ne odredbe. Vlada naj prevzame takoj vse zaloge živil, kreditne zavode, železnice iu vsa prometna sredstva ter razdre s tem okove, v katere so nas okovali trusti. Prevzeti se mora vse klavnice, hladilnice in ledenice, skladišča pernice in mline ter vse drugo, kar je potrebno, da se preskrblja narod s hrano. Kongres naj nadalje prepove izvoz vseh predmetov v vojno o-krožje, ki so prikladni, da se s po-inočjo njih nadaljuje z morilnim delom. Kongres naj tudi prepove posojanje denarja vladi, ki je zapletla svoje podanike ▼ krvavo vojno. Soeijaliati Amerike se obračajo na vse raožke in ženske, ki sovra-žijo vojno ter žele blagostanja naroda, naj jim pomorejo pri velikem započetju, da se ustavi vojne ter obenem obvaruje araeriške-gi delave* stradanja in splošnega pomanjkanja. VVhkanvka odgovornost leži na vas. 8 pomočjo svojih (lasov k on lahko razdejanja vojne ter i:, 111.: Jos. Sitar, Jos. Dunda, John katerega bi imelo več suspendira-'človeštvo vsled njegovega delo-Lekan, Peter Rožič. jnili članov biti zopet sprejetih v j vanja, obstajal v zvestem, a ob- 30. Sv. Petra, Calumet, Mich.: društvo. Po zaslišanju delegata'enem premišljenem izvrševanju Michael Majerle, Anton Majerl'e. 'John Plesnika in navzočega člana dolžnosti kot poglavar največje Math. F. Kobe. Anton Trgovčiea in po razjasnje- varske skupine. Kar je započel 33. Marije Device, Pittsburgh, nju cele zadeve od strani gl. ta j -1 njegov prednik, veliki Leon XIII.. Pa.: Jos. Pavlakovič, John Filip- nika je bil sprejet predlog brata ie dovršil papež Pij X. na način, čič. j Kočevarja, da se delegat John'ki bo gotovo prinesel sadu. Da se 38. Sv. Petra in Pavla, Kansas Plesnik kot tak ne sprejme. Ob- \ doseže socijalno pravičnost, bode City, Kan.: Rev. Ant. Lesko vee.' enem. je bil sprejet tudi predlog1 treba marsikaj podreti, kar se je 40. Sv. Barbare, Hibbing, brata Baniča. da se prisotnemu'zgradilo tekom let. Zaslugam po-Minn.: Mat. Kočevar. Ičlanu Trgovčiču naroči, da bodo|kojnega papeža za človeštvo pa Sv. Jožefa, Pittsburgh, Pa.: prišli vsi nadaljni ukrepi glede je prištevati, da je nastopil proti te zadeve od* gl. odbora. xn. GLAV. ZBOROVANJA K. S. K. JEDNOTE v Milwaukee, Wis., 17, avg. 1914. Vsled sklepa XI. glavnega zborovanja v South Chieagi. 111., je bilo odrejeno XII. glavno zborovanje na 17. avgusta 1914 v Milwaukee, Wis. Predsednik otvori sejo ob pol dveh popoldne s kratkim nagovorom in izrazi željo, da bi konvencija složno in marljivo delovala. Duhovni vodja moli običajno molitev. Tajnik prebere imena glavnih odbornikov in delegatov, in sicer so bili navzoči: Glavni odborniki: Pavel Schneller, predsednik, Calumet, Micli. Frank Boje, I. podpredsednik, H. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo. M. Ostronič, II. podpredsednik, 1132 Voskamp St., Allegheny. Pa. Jos. Zalar, glavni tajnik, 1004 N\ Chicago St., Joliet, 111. Jos. Hems, pomožni tajnik, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City. John Grahek, blagajnik, 1012 N. Broadway, Jolietj 111. Rev. Jos. Tomšič, duhovni vodja. Box 657, Forest City, Pa. Martin Muhič, zaupnik, Cor. Main & Center Sts., Forest City, Pa. Dr. Jos. Crahek, vrh. zdravnik, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa. Nadzorniki: Anton Golobitch, 209 Jackson St., Joliet, 111. Aug. Poglajen, 2300 Robey St., Chicago, 111. John Mravintz. 1114 Voskamp St., Allegheny, Pa. Geo. Thomas, 904 E. B Street, Pueblo, Colo. John Povsha, 311 Third Ave., Hibbing, Minn. Porotni odbor: Michael J. Kraker, 615 E. 3rd St.. Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 3329 Penn Ave., Pittsburgh, Pa. Peter Staudohar, Box 701, Chisholm, Minn. Prizivni odbor: Frank Banicb, 1858 W. 22. St., Chicago, 111. John Zulich, 1165 Norwood Rd. Cleveland, O. Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Delegati: 3. Sv. Štefana, Chicago, 111.: Anton Gregorich, Rev. Anton Soja r, Jos. Perko. 2. Sv. Jožefa, Joliet, 111.: Geo. Stonich, Anton Fritz, Rev. John Kranjec, Gregor Cesar, Dr. M. J. I vec. 3. Vitezi sv. Jurija, Joliet, 111.: Anton Nemanich, Josip Klepec. 4. Sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn.: Geo. Nemanich. 5. Sv. Družine, La Salle, III.: Rev. Alojzij J. Kastigar, John Pražen. 7. Sv. Jožefa, Pueblo. Colo.: Jos. Čulig, Jos. Russ, Math. Jerman, John Germ. 8. Sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111.: Stefan Stukel, Matevž Bučar. 10. Sv. Roka, Clinton, Iowa: John Tancik. 12. Sv. Jožefa, Forest City, Pa.: John Telban, Chas. Zalar, John Deeman. 13. Sv. Janeza Krst., Biwabik. Minn.: Jos. Iglač. 14. Sv. Janeza Krst., Butte, Mont.: John Malerieh. 15. Sv. Roka, Allegheny, Pa., Matija Klarich. 16. Sv. Jožefa, Virginia, Minn.: Math. Kostanšek, John Sumrada. 20. Sv. Janeza Krst., Ironwood, Mich.: Paul Mukavec. 23. Sv. Barbare, Bridgeport, O. Anton Hoehevar. 25. »v. Vida, Cleveland, Ohio: Jernej Knaus, Ant. Gerdina, t)r. S. M. SeTiŠtAr, Jo«. Rtttfc, Anton Stern »a, John Widerwohl. 2». Sv. Pran&ska M., JoBet, 41 Jos. Lokar. 43. Sv. Jožefa, Anaconda, Mont.: Frank Peterlin. 44. Sv. Flori j ana, South Chicago, 111.: Rudolf Kompare, Matija Pirnar. 47. Sv. Alojzija, Chicago, 111.: Martin Nemanich. 49. Jezus Dobri Pastir, Pittsburgh, Pa.: Geo. Weselich. 50. Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa.: Jos. Miroslavič, Fr. Trempush, Nikolaj Prokšelj. 51. Sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Micli.: Frank Staniša. 52. Sv. Alojzija, Indianapolis, Ind.: Jakob Stergar. 53. Sv. Jožefa, Waukegan. 111.: Prank Brence, Frank Svete, Martin Svete. 54. Sv. Srca Jezusovega, Cliis-holni, Minn.: Frank First ml. 57. Sv. Jožefa, Brooklyn, N. V.: Ivan Zupan, Jos. Cvetkovič. 59. Sv. Cirila in Metoda, Eve-leth, Minn.: Martin Shukle, Rafael Zupanec. 61. Vitezi sv. Mihaela, Youngs-town, O.: John Jerman, John Malešič. 62. Sv. Petra in Pavla, Bradley, 111.: Matija Stefauič. 63. Sv. Lovrenca, Cleveland, O.: Frank Jernejčic. 60. Sv. Janeza Ev., Milwaukee. Wis.: Frank Frančič, Matevž Ferko. 70. Sv. Srca Jezusovega, Saint Louis, Mo.: Anton Bukovec. 71. Sv. Antona Pad., Crabtree, Pa.: Anton Tome. 72. Sv. Pad., Ely, Minn.: Fran Virant. 74. Sv. Barbare, Springfield, III.: Štefan Lah. 75. Vitezi sv. Martina. La Salle, 111.: John Novak, Frank Mišjak. 79. Marije Pomagaj, Waukegan, 111.: John Zalar, Mat. Jereb. 81. Marije Sedem Žalosti, Pittsburgh, Pa.: Geo. Fortun. 83. Sv. Alojzija, Fleming, Kansas: Jakob Cukjati. 87. Sv. Antona Pad., Joliet, 111.: Math. Judnieli, Math. Vidmar. 89. Sv. Petra in Pavla, Etna. Pa.: Matija Belavič. 90. Sv. Cirila in Metoda, South Omaha, Neb.: Martin Derganc. 91. Sv. Pet^a in Pavla, Rankin. Pa.: Jos. Rudinan. 93. Frid. Baraga, Chisholm, Minn.: Jakob Petrich, John Ko-chevar. 97. Sv. Barbare, Mount Olive, 111.: John Plesnik. 100. Sv. Jurija, Sunnyside, U-tah: Matija Pogorele. 101. Sv. Cirila in Metoda, Lorain, O.: Jos. Svete. 103. Sv.. Jožefa, Milwaukee, Wis.: Peter Fortun, Frank An-celj. 108. Sv. Genovefe, Joliet, 111.: Frank Završnik. John Petricz. 113. Roka, Denver, Colo.: zastopa podpredsednik Frank Boje. 115. Sv. Veronike: Kansas City, Kan.: Peter Maje.rle. 120. Sv. Ane, Forest City, Pa.: zastopa gl. tajnik. 122. Sv. Jožefa, Rock Springs, Wvo.: Frank Plemel. 123. Sv. Ane, Bridgeport, O.: zastopa Anton Hočevar. 126. Sv. Martina, Mineral, Kansas: Martin Oberžan. 131. Sv. Rožnega Venca, Aurora, Minn.: Frank Keržič. 132. Sv. Roka, Frontenac, Kansas: Martin Katzman. 134. Sv. Ane, Indianapolis, Ind.: zastopa Jakob Stergar. 135. Sv. Cirila in Metoda, Gilbert, Minn.: Anton Erchul. 136. Sv. Družine, Willard, Wis.: Ignac Česnik. 143. Sv. Janeza Krst., Joliet, 111.: Jos. F. Skrinar. 144. Sv. Cirila in Metoda, SKe-bovgan. Wis.: Pavel Valentinčie, Rev. Jakob Černe. 146. Sv. Jožefa, Cleveland, O.: Jos. Lekan. Enoglasno izvoljeni poverilni odbor, obstoječ iz bratov Josipa Svete, Franka Peterlin in Jakoba Petrič, se naprosi, da poveril-ne liste pregleda in poroča. Po pregledu poverilnic poroča poverilni odbor, da je našel vse poverilnice v redu z izjemo sledečih : Poverilnica John Plesnika dr. sv. Barbare, Mt. Olive, 111., St. 97, Poverilnica delegata Fran Ple-mela dr. sv. Jožefa št. 122 ni imela društvenega pečata. Ker je delegat plemel ta pomanjkljaj po-voljno razjasnil, se je na predlog brata Cvetkovica njegova poverilnica sprejela. Navzoči brat M. Pogorele izkazal se je sicer s poverilnico društva sv. Jožefa št. 56, Leadville, Colo., ne pa s poverilnico dr. sv. Jurija št. 100, Sunnyside, Utah. Obljubil je, ker je taisto založil, da jo jutri prinese. Brat Cvetkovič predlaga, da si konvencija izvoli pomožnega zapisnikarja ter predlaga br. Ivana Zupana. Brat Grdina predlaga brata Josipa Russ. Brat Stonič predlaga br. Rafko Zupanea. Izvoljen je bil brat Rafko Zupanec. Brat M. Kobe predlaga, da se vrše seje od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. popoldne s 15-minutnim prest an kom. Podpirano in sprejeto.. Brat Cvetkovič predlaga, da naj bode vstop na galerijo dvorane dovoljen vsem, kateri to želijo in se zamorejo izkazati, da so člani Jednote, Sprejeto. Sprejet je bil tudi predlog br. Klepca, da se pošlje predsedniku Združenih držav in governerju države Wisconsin brzojavni pozdrav. Istotako dodatni predlog brata Zalarja, da se pozdravi u-stano vitel ja Jednote Rt. Rev. Josipa Bulia v Ely. Minn., brzojavnim potom. V odbor, kateri naj bi to preskrbel, je odredil predsednik brate Dunda, Plemel in Svete. Brat Sojar predlaga, da se nič več ne sprejemajo v dvorano zavitki časopisov, ki žalijo naše katoliško prepričanje ali napadajo katerega gl. odbornika ali delegata. Sprejeto. Brat Zalar opomni, da obhaja Jednota danes svojo dvajsetletnico in da sta nameravala s predsednikom zgodovino taiste spisa ti, a da to za Šedaj ni bilo mogoče, ker ni najti vseh zapisnikov, pač pa da bi bilo umestno, da se to naredi. Po mnogih nasvetih se je sklenilo, da se zadeva izroči gospodarskemu odboru. Istotako se je sklenilo, da se dajo zapisniki vsakega dne tiskati tiskarni " Amerikanskega Slovenca" v Jo-lie tu, 111. Nato je tajnik prebral brzojavne in pismene pozdrave, in sicer od brata John Kumse, Lorain, O., sestre Ivanke Svete, Lorain, O., brata John Gornika, Cleveland, O., društva Fr. Baraga, Chisholm, Minn., društva sv. Ve ronike. Kansas Citv, Kan., slovenskega kluba "Adrije", Milwaukee, Wis. Odpošilateljem se je zaklicalo "Slava!" Pismo Slovenie Publishing Co. v New Yorku. glasom katerega je brat Ivan Zupan pooblaščen kot poročevalec za "Glas Naroda" pri konvenciji, se je vzelo na znanje in ob šestih zvečer zaključila seja. Paul Schneller, predsednik. J. Rems, pomožni tajnik. Delovanje pokojnega papeža. Po naročilu predsednika Wil-sona je poslal državni tajnik W. J. Bryan v Vatikan sledečo brzojavko : "Predsednik mi naroča, naj dam izraza njegovemu sožalju na veliki izgubi, katera je zadela krščanski svet všled smrti Njega Svetosti, papeža Pija X. S svojim plemenitim in čistim značajem, resnično pobožnostjo in ljubeznijo do človeštva je krasil svoj vzvišeni poklie ter pridobil za samega sebe spoštovanje vseh, ki so čutili njegov, ves svet obsegajoč vpliv." S temi par besedami je točno orisano delovanje papeža, ki je bil sedaj odpoklican v večnost. Nemogoče bi bilo ločiti delovanje zamrlega papeža za njegovo Cerkev od njegovega delovanja onim, ki pridigujejo le prevrat ter ne morejo postaviti na mesto podrtega ničesar kot utopistične stvari. V tem smislu je treba razumeti njegove besede, vsaj kolikor pride v poštev socijalni red: Restaurare omnia in Christo. Pismo iz domovine. Logatec, Notranjsko, 27. julija 1914. Dragi brat! Že dolgo časa nismo sprejeli nobenega pisma od tebe. Piši vendar kaj, kako se ti godi. Tukaj govore ljudje, da je zelo slabo v Ameriki, zato nas pa vse skupaj zelo skrbi, kaj je s teboj. Mi doma se imamo po stari navadi. Seno smo, hvala Bogu, spravili, z drugimi pridelki pa ne vemo. kako bo. Tukaj se nam obetajo zelo slabi časi. Zaradi dogodkov v Sarajevu je napovedana v Avstriji črna vojska. Včeraj je prišla na-gloma zapoved, da morajo biti vsi vojaki od 20. do 42. leta tekom 24 ur pri svojih regimentih. Posestniki bodo morali dati vladi svoje konje 11a razpolago. V Avstriji so zavladali strašni časi. Samo iz občine Spodnji Logatec jih je odšlo preko 300. Vsakih pet minut je šel vlak proti Trstu oziroma proti Ljubljani. Na kolodvoru je bila zbrana velikanska množica ljudi. Jokanja in upitja ni bilo ne konca ne kraja. Vse skupaj ni seveda nič pomagalo. Fantje so šli in nikdo ne ve, če se bodo še kdaj vrnili. Zares, strašno hude čase smo doživeli. Sami ne vemo, kaj bo, ko nam bo hrane zmanjkalo. Pozdrav od sestre U. Lastnega očeta napadel in usmrtil. Mesarski vajenec Oton Hrabetz je bil odpuščen. Nepridiprav se je bal domov in se je klatil o-koli ter pod milim nebom prenočeval. Ko je sedel v parku, ga je od zadaj nekdo dvakrat udaril, nakar je neznanca vrgel na tla in ga z velikim mesarskim nožem dvakrat ranil. Hrabetz je ranil lastnega očeta in trdi. da ni vedel. da se je z lastnim očetom boril. Oče Hrabetz, poštni pod-uradnik. je na ranah, ki mu jih je lastni sin zadal, umrl. Morilec je star 16 let. Važen izum za zrakoplovce. Hauoverski aviatik Oppermann je po triinpolletnem delu izumil stroj, ki avtomatski kaže zrako-plovcu na zemljevidu, kje se nahaja. Nemške vojaške oblasti so kupile to iznajdbo in jo so pred kratkim poizkusile. Iznajdba je ?elo važna za zrakoplovce, ker jo lahko rabijo v poljubni višini, med oblaki in tudi v megli. • Ženske preteple urednika. Iz Stutgarta poročajo: Agrar-no-konze r vat i vna " Sc h waebisch e Tageszeitung" je-poročala o nekem socijalno-demokraškem ženskem zborovanjn ter rabila med drugim tudi izraz o "histeričnih fuj-klicih brezznačajnih babnic." Dve udeležnici sta nato prišli v uredništvo imenovanega lista ter s pasjim bičem pretepli urednika Willy Koernerja. je močan in pln življenja. Bolni mož se počuti utruje-nega. vedno skrbi, je slaboten, onemogel in ne v redu. — Ako občutite kake te znake, ne obotavljajte takoj pričeti zdravljenje s SEVERAS BALSAM OF LIFE (Severovim Življenskim balsamom) ter se spravite na pot k zdravju. Drupi, ki so to storili, pravijo, da je tonika va-like zdravilske vrednosti. Popravi tieprebavo In odpravi zapeko. Je splošna tonika za moške in ženske. Slabo krvnim ljudem pomnoži kri. Dispeptičnem ljudem v red i prebavne nerednostl. Naredi jedila bolj okusna in prebavljive. Cena 75c. Seyera's Gothard Oil (Severuvo Gcthardsko OljeV Zoper bolečine in okorelosti. Mazilo samo za vnajno rabo. Cenu 25 ill ZO c«?utov. Severa's Tab-Lax. 'Severove T:ib-Lux>. Sladkorno odvajalo. Za otroke in odrasle. Cen:i 10 in 25 rtntuv. Zahtevajte samo Severove Pripravke. Ako vas lekarnar ne more zaloiiti, naročijte jih od nas. CO*» Cedar Rapids, Iowa Nečistost in bolezni krvi, katere izvirajo od bolnega želodca, so nevarne za celi sistem. Vi zamorete človeku iz obraza brati ako trpi na slabem teku, gori-vzdigavanju, krču, goreeici ali podobnih simptomih. — Stotisoči zamorejo dokazati, da so vsi taki simptomi izginili po uporabi kri in želodec čistečih tabletov. Ena velika škatlja vam zadostuje za 3 mesece, vas ohrani pri dobrem zdravlu ter stane samo $1.00. Naročila je pošiljati na The PARTOS PHARMACY, 160-2nd Ave. New York, N. Y. za celo človeštvo. Resniei na Iju-ni veljavna, ker se društvo ni po- bo je treba , povdariti, da je bla-korilo ukrepu gl. odbont, vsled goslov, katerega je bilo deležno Dobro zdravje je veliko odvisno od pravilnega delovanja iprebavnih organov. Vidno je torej, da bi se morali ti organi vzdrževati v dobrem redu. Uživajte včasih Severov Želodčni grenčec (Severa's Stomach Bitters) ter- si s tem pomagajte vzdrževati splošno zdravje s tem, da vzdržujete prebav v dobrem redu. Severov Želodčni grenčec je dobro znan radi svojega toničnega vpliva. Priporoča se za stare in onemogle ljudi, za okrevance in za ljudi, ki so nežnega \ ustroja. Njegovo vrednost boste hitro opazili pri zdravljenju zapeke, neprebave, slabe prebave, otrplih jeter, ponavljajoče se mrzlice, napihovanja in kislega želodca. Poskusite ga. Cena 50 centov in $1.00 steklenica 'v vseh lekarnah ali od nas. W. P. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. VOJNI ATLAS vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh velesil. Obsega devet raznih zemljevidov. Cena samo 15 centov. Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna" Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine katero zavzemajo posamezne države. Atlas ima 8 strani in vsaka stran je 8 pri 14 palcev velika. Ta atlas takoj pošljemo po pošti vsakemu, ki nam pošlje 15 centov v znamkah. Pri večjem odjemu damo velik popust. Slovenie Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. LISTNICA UREDNIŠTVA. Eden, ki ne ve, Sheboygan, Wis. — 1. Ne. tak človek nima nikukih vojaških obveznosti. 2. Da. k črni vojski pripadajo vsi možki od 18. do 42. leta, če so telesno sposobni. One, od 18. do 21. leta se pokliče le v najskrajnejši sili. Kdor je šel pred 18. letom v Ameriko in je tukaj državljan, se nima bati nikakih neprilik. Lahko ga pa izženejo kot nezaže-ljenega tujca. Naseli se lahko v Avstriji, toda brez kazni le v slučaju, da je Šel pred 18. letom v tujino. Kdor je rojen v Ameriki, ostane vedno ameriški državljan, brez ozira na stariše. J. S., Grafton, Wis. — Kdor ni bil potrjen, tisti ni vojaščine obvezen in mu tudi ne morejo ničesar zapleniti. Rada bi izvedela za naslov svojega brata JOSIPA DOLENC, podomače Mežnarjev od Sv. Tomaža nad Škofjo Loko. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njega, da mi naznani, za kar mu bodem zelo hvaležna, ali naj se mi sam javi. — Mary Bernik, Hox 85, .Mineral, Kan. (22-25—8) KUPITE FARMO! Na prodaj je 155 akrov velika farma, dobro poslopje, 12 krav, 1 bik, 1 par konj, kokoši, prašiči, poljedelsko orodje in vsi pridelki. Cena $4500. — Druga farma 140 akrov, dobro poslopje, 10 krav, 4 teleta, 3 konje, 2 prašiča, 75 kokoši, poljedelsko orodje in pridelki. Cena $4000. Odda se takoj. Veliko avstrijskih farm je že v tem kraju. Pišite, ako mogoče, v angleškem jeziku. . v W. H. Murdock, (21-27—8) Ply Creek, N. Y. NAZNANILO. Cenjenim rojakom v Forest City, Pa., in okolici naznanjamo, da vas bode obiskal naš potnik Mr. OTTO PEZDIR, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in iz-davati pravoveljavna potrdila in ga rojakom toplo priporočamo. S spoštovanjem Upravništvo Glas Naroda. Odgovor vsem onim. ki so nas vprašali glede varnosti denarja, naloženega v Mestni hranilnici ljubljanski ter drugih hranilnicah in posojilnicah v starem kraju za časa sedanje vojne. Kakor hitro je napovedala Avstrija Srbiji vojno, so prenehali vsi denarni zavodi v Avstriji z izplačevanjem vlog, in sicer za nedoločen čas. Raditega ni mogoče niti iz ene niti iz druge posojilnice ali hranilnice dvigniti v tem času denarja. S tem pa nikakor še ni ogrožena varnost vlog. Vsak vlagatelj ve, da izposoju-jejo denarni zavodi vloge strank na posestva, poslopja itd. Ko je izbruhnila vojna, so pričeli vlagatelji trumoma dvigati denar. Hranilnica pa nima vedno toliko gotovega denarja na razpolago, da bi zadostila vsem zahtevam. Da obvaruje torej zavoda propada, vlagatelje pa izgub, ji ni preostalo nič drugega kot ustaviti plačila. Kdor ima hranilno knjižico, naj jo dobro hrani. Denarja sedaj ne more dvigniti in dokler se razmere ne izboljšajo, tudi tvrdka Frank Sakser ne more posredovati pri dvignjen ju denarja, loženega v hranilnicah in posojilnicah v starem kraju. FRANK SAKSER, % Cortlandt St., New York City. i Plešoči možički. (Konec.) "Srda j more biti prva črka sa- GLrAS NARODA, 22. AVGUSTA. 1914. biti. Nato so se odprla vrata in bil, ki je iznašel to pisavo, ako ki človek je stopil v sobo. Kakor bi bi jo vsakdo smatral kot otročje trenil mu je Holmes pritisnil svoj Ičačkarije, ako ne >bi imel ključa revolver na čelo, Martin pa vrgel j do njih. No, Elsie se je naučila železje okoli členkov. Vse se je1 nekaterih naših stvari; vendar o- .... zgodilo tako naglo in spretno, da'na ni mogla trpeti našega opravi- mo a, in to odkritje je zelo ko-« ta človek ui mogel iti (]a in ker je iraela nekoliko p0_ r.stno, kajti nahaja se v tem krat- den je vedel da je M1 den Uteno zasluženega denarja, nas je kem stavku nic manj kakor tn-1-- -- - -- - 1 ... — - krat. Prav tako očito je, da mo-;od enega do drugega. Nato se res tat. v drugi besedi samo erka'je na glas zakrohotaL h. Sedaj imamo: am here a.e sla-: .*No gospodj t0 t gte h[U ne. ; ah, ako izpolnim prazni me- 'ni Zdi ge mij da gem zadel ob sti v imenu: am here abe slaney, Inekaj trdega Toda jaz ih am S svojimi svetlimi očmi je zijal'zapustila in odšla v London. — Ona je bila z menoj zaročena in kar pomeni: 'tukaj sem Abe (= Abraham) Slaney*. Konec Sodome. Louis Biro. — Za "Glas Naroda" priredil J. T. Bil je ponedeljek. Pod akacijami na dvorišču je stalo par miz. Ker so gorele tudi bi se tudi iporočila z menoj, ka-1 plinove svetilke, je bilo na dvo-kor mislim, ako bi si izbral drug rišču še precej prijazno. Dekleta poklic; vendar ni hotela imeti So se dolgočasila pri mizi, suha nobenega opravila s kakim kaznivim sporazumljenjem. Šele po njeni poroki s tem Angležem mi semkaj v odgovor na pismo Mrs. Hilton Cubittove. Nikar mi ne — *------- ----— „w .se.laj sem imel toliko erk, da praviter da Je ona pri tem uaele-! je bilo mogoče izvedeti, kje da se iem se s precejšnjim uuDtmem I-------- - " nahaja. Pisal sem ji, vendar ni- sem dobil nobenega odgovora. Potem sem sam prišel semkaj in precejšnjim zaupanjem žena. Nikar mi ne pravite, da je ona pomagala nastaviti mi to past." mogel lotiti drugega sporočila, kjer dobim z že znanimi črkami: a . elFi . es. Tukaj sem mogel dobiti kaj zuiisla samo s pomočjo črk t in g, ako sem jih postavil namesto manjkajočih črk, in sem si predstavljal. da je to ime pomenilo kako iiišo ali kremo, kjer je pi-see stanoval." Nadzornik Martin in jaz sva z največjim zanimanjem poslušala polno in jasno poročilo, kako je moj prijatelj prišel do uspehov, ki so tako vplivali na vse naše težkoče. "Kaj ste pa potem storili, gospod?" je vprašal nadzornik. * * 1 inel sem vse vzroke domnevati, da je ta Abe Slaney Ameri-kanec, ker je Abe ameriška skrčena beseda in ker je neko pismo iz Amerike povzročilo vse te ne-prilike. Imel sem tudi vsak vzrok misliti, da se je nahajala v vsej zadevi neka kriminalna skrivnost. Ženska je namiga vala na svojo preteklost in ni hotela zaupati svojemu možu ničesar o tem; vse to je kazalo na to smer. Raditega sem brzojavil svojemu prijatelju AVilsonu llargreavu pri newyor-ški policiji, ki se je ve«'- kakor en krat poslužil mojega poznanja londonskega zločinskega sveta.. Vprašal sem ga, ako mu je znano ime Abe Slaney. Tukaj je njegov odgovor: 'Največji lopov v Čika-gi". Prav onega večera, ko sem prejel ta odgovor, mi je Hilton Cubitt poslal poslednje sj>oročilo od Slaneva. S pomočjo že znanih erk sem dobil: Elsie . re . are to meet thy go . . S pomočjo novih črk r in d sem dohil vse sporočilo {Elsie prepare to meet thy God — Elsie, pripravi se, da stopiš pred svojega Boga), ki mi je pokazalo, da je lopov prešel od pregovarjanja h grožnjam, in kolikor poznam čikaške lopove, sem bil pripravljen, da bo svoje besede hitro uresničil, Raditega sem ta, koj odšel s svojim prijateljem in tovarišem, dr. Watsonoin, semkaj v Norfolk toda na nesrečo prav tedaj, ko se je najhujše že zgodilo." "Nekaj posebnega je biti z vami v zvezi, kadar razrešujete kak slučaj", je dejal nadzornik resno. "Vseeno pa mi gotovo oprostite, ako govorim odkritosrčno z vami. Vi ste odgovorni samemu sebi, jaz pa moram dajati odgovor svojim višjim. Ako je ta Abe Slanev. ki prebiva pri Elrigu, v resnici morilec in ako je pobegnil, medtem ko jaz tukaj sedim, pridem gotovo v velike neprilike." "Ni se vam treba vznemirjati. On ne poizkusi pobegniti." "Kako veste to?" "Njegov beg bi pomenil priznanje krivde.." "Potem pojdimo, da ga primemo." "Jaz ga vsak trenutek tukaj pričakujem." 'Toda čemu bi prišel semkaj?' "Ker sem mu ipisal in ga prosil." "To je vendar neverjetno, Mr. Holmes! Zakaj naj bi prišel, ker ste ga vi prosili? Ali ne bi taka prošnja prej vzbudila sumnje ter ga nagnala k begu?" "Mislim, da vem, kako je treba spisati pismo", je dejal Sherlock HolineB. "V resnici, ako se ne motim, prihaja ta gospod sam tamle po ipoti." Neki človek je korakal po poti, ki je vodila proti vratain. Bil je velik, zal človek zagorelih lic. h kosmato črno brado in velikim zakrivljenim nosom. V roki je mahal s palico. Ponosno je korakal po stezi, kakor da bi posestvo bilo njegovo in kmalu nato smo slišali njegovo glasno, zaupno zvo-nenje. "Mislim, da bi bilo najbolje, gospodje", je rekel Holmes mirno, "ako se postavimo zadaj za vrata. Kadar se ima opraviti s takim človekom, je treba vse opreznosti. Potrebovali boste svoje ročno železje, nadzornik. Govorjenje lahko prepustite meni." Nekoliko trenutkov smo molče čakali — bili ao taki trenutki, ki ne more nikoli poza-1 J* žlovek M, niflir, 1 "Mrs. Cubittova je bila resno ranjena in smrt stoji ipred njenimi vrati." Človek je hripavo aavpil, da se je razlegalo po vsej hiši. "Vi ste blazni!" je za vpil. 'On je bil ranjen, ne ona. Kdo bi ranil malo Elsie? Jaz sem ji morda grozil, Bog mi odpusti, toda ne mogel bi se dotakniti enega lasu na njeni lepi gl avi. Preklieite to! Recite, da ni ranjna!" "Našli so jo težko ranjeno ob strani njenega mrtvega moža." Z globokim stokom se je zgrudil na stol ter zakopal svoj obraz v svojih zvezanih rokah. Kakrh pet minut je molčal. Nato je zopet dvignil obraz in izpregovoril s hladnokrvno mirnostjo in olmp-no vdanostjo. "Ničesar nimam skrivati pred vami, gospodje", je dejal. "Ako sem jaz streljal nanj, je tudi on ustrelil proti meni, raditega ni to umor. Ako pa mislite, tla sem njo ranil, potem ne poznate niti mene niti nje. Povem vam, da nikoli ni živel na tem svetu moški, ki je bolj ljubil žensko, kakor sem jaz ljubil njo. Imel sem nekako pravico do nje. Že pred leti mi je bila ona obljubljena. Kdo pa je bil ta Anglež, da je stopil med naju? Povem vam, tla sem jaz prvi imel pravico do nje in da sem samo zahteval svojo last." "Ona je odšla od vas, ko je spoznala, kakšne vrste človek da ste", je dejal Holmes resno. "Pobegnila je iz Amerike, da se u-makne vam in ona se je poročila z vse časti vrednim Angležem. Vi ste jo zasledovali, prišli za njo. ji zagrenili njeno življenje, da bi jo pripravili do tega, da bi zapustila svojega moža, ki ga je ljubila in čislala, da bi zbežala z vami, ki se vas je bala in vas sovražila. Končali ste s tem, da ste pahnili v smrt (plemenitega človeka in tirali njegovo ženo do samomora. To je vaša zasluga pri tej stvari, Mr. Abe Slaney in za to boste dajali odgovor pred po- j stavo." "Ako Elsie umrje, mi je malo na tem, kaj se zgodi z menoj", je dejal Aiuerikanec. Odprl je svojo roko in še enkrat pogledal listek, ki ga je zmečkanega držal v roki. "Poglejte, gospod", je vzkliknil in sumnja mu je bila brati v njegovih očeh, "vi me vendar nočete prevarati, ali kaj? Ako je ženska tako težko ranjena kakor pravite, kdo pa je potem napisal ta listek?" In vrgel ga je na mizo. "Jaz sem ga napisal, da bi vas semkaj zvabil." "Vi ste ga pisali? Na vsem sve-1u razen Zveze ni bilo človeka, ki bi ipoznal skrivnost plešočih nio-žičkov. Kako pa pridete vi do tega, da ga napišete?" "Kar more en človek iznajti, more drugi razkriti", je rekel Holmes. "Kmalu pride voz, ki vas popelje v Norwich, Mr. Slaney. Sedaj imate še čas, da nekoliko popravite nesrečo, ki ste jo (prinesli. Ali vam je znano, da je prišla Mrs. Cubittova do tega, da je bila na sumu, da je oua umorila svojega moža, iu da je bila samo moja navzočnost tukaj in vednost, ki sem jo slučajno imel, ki jo je rešila pred tako obdolžitvijo? Najmanj, kar ste ji dolžni, je to, da pojasnite vsemu svetu, da ni na noben uačin, niti posredno niti neposredno odgovorna za njegovo tragično smrt." "Ničesar ne želim bolj", je dejal Američan. "Jaz mislim, da je najbolje zame, ako povem ipopol-no golo resnico." "Toda moja dolžnost je, da vas opozorim, da se vse uporabi proti vam", je zaklical nadzornik po odkritosrčnem postopanju angleške kriminalne postave. Slaney je zmajal z glavo. "Nič zato", "Pred vsem vam tpa želim, gospodje, povedati, da ker so bila moja pisma brez vpliva, sem dejal svoja poročila na taka mesta, kjer bi jih lahko našla. "No, sedaj sem tukaj že mesec dni. Živel sem na oni farmi, kjer sem imel eno sobo spodaj, kjer sem mogel vsako noč odhajati in prihajati, ne da bi kdo vedel. Poizkusil sem vse, da bi izvabil Elsie proč. Vedel sem, da je znala citati sporočila, kajti enkrat je pod eno izmed njih napisala svoj odgovor. Tedaj me je prevladala strast, in začel sem ji groziti. Zatem mi je poslala pismo ter me lepo iprosila, da naj grem proč, da ji ne bo srce počilo, ako pride kaka sramota nad njenega moža. Dejala mi je, da pride ob treh zjutraj, ko bo njen mož spal, ter bo govorila z menoj pri zadnjem ok nu, ako potem odidem proč in jo pustim pri miru. Prišla je ter prinesla denarja, da bi me podkupila, naj bi odšel. To me je naredilo blaznega; zgrabil sem jo za roko in jo skušal potegniti skozi okno. V tem trenutku je planil v sobo njen mož z revolverjem v roki. Elsie je zgrudila na tla, midva sva pa stala drug proti drugemu nasproti. Jaz sem bil tudi oborožen in vzdignil sem svoj revolver, da ga ustrašim in da bi me 'pustil proč. On pa je streljal in me zgrešil. Skoro v istem trenutku sem tudi jaz pritisnil petelina in moj nasprotnik se je zgrudil na tla. Odhitel sem preko vrta in pri tem se slišal, da se je okno za menoj zaprlo. To je sveta resnica, gospodje, in jaz nisem ničesar več cul o v sej stvari, dokler ni prijezdil oni fant z listkom, ki je povzročil, da sem (prišel ^semkaj kakor kaka šoja ter prišel v vaše roke." Medtem ko je Amerikanec govoril, se je pripeljal neki voz. Dva uniformirana stražnika sta sedela v njem. Nadzornik Martin je vstal in se dotaknil ujetnika za ramo. ('as je, da gremo." "Ali morem njo prej videti?" "Ne, ona ni pri zavesti. Mr. Serlock Holmes, ako bi jaz zopet imel kak važen slučaj se samo nadejam, da bi imel srečo imeti vas poleg sebe." Midva sva stala pri oknu in o-rpazovala voz. ko se je odpeljal. Ko sem se ozrl nazaj, sem opazil košček papirja, ki ga je ujetnik vrgel na mizo. Bil je listek, s katerim ga je Ilolmes privabil. "Poizkusi, ako moreš čitati", Watson", je rekel ter se nasmejal. Na njem ni bilo napisane nobene besede, pač pa je bila narisana na njem majhna vrsta plešočih možičkov. "Ako uporabiš ključ, ki sem ga pojasnil", je dejal Holmes, boš videl, da pomenijo samo ^'Come here at onee' (Pridi nemudoma semkaj). Preiprican sem bil, da je bilo to povabilo, ki ga gotovo ne zavrne, posebno ker si ni mogel misliti, da bi prišlo do kakega drugega človeka in ne od ženske. In tako, moj dragi Watson, smo končali s tem, "da smo izpremenili te plešoče možičke v dobro, medtem ko so bili pogo-stoma povzročevalci zla; in jaz mislim, da sem. izpolnil svojo obljubo, ko sem ti rekel, da ti bom dal nekaj nenavadnega za tvoj zapisnik. Ob treh štirideset gre naš vlak in jaz mislim, da prideva v Baker Street ravno prav za kosilo." Samo eno besedo še za sklop. Amerikanec Abe Slaney je bil pri zimskem porotniskem zasedanju v Norwichu obsojen na smrt; ta kazen pa se je z ozirom na o-lajševalne okoliščine, in raditega, ker je Mr. Cubitt prvi streljal, izpremenila v dolgoletno ježo. O Mrs. Hilton Cubittovoj vem samo to, da sem slišal, da je popol- sem jaz poznal to žensko izza nje- , „ . nih otroških let. Sedem nas je n°ma okrevf^ d* 3f Se vedno bilo združenih v Cikagi in Elsien oče je bil vodja zveze. Izvrsten človek je bil stari Patrick. On je vdova in da je posvetila vse svoje življenje oskrbovanju reveže v in upravi posestva svojega moža. stara ženska jih je pa jezno po gledovala. — Proklete krastače ste! Noben človek se ne zmeni za vas! Ko sem bila jaz v vaših letih, sem imela gostov, da je bilo veselje! Nato je začela klicati sina: Peti! Peti! Iz nekega kota je prišel zamazan desetletni deček. — Peti, sedaj pa le idi. Nobenega gosta še ni. Nekaj jih moraš dobiti, pa jih išči, kjerkoli hočeš! Deček je šel na delo. Izogibal se je svetlih ulic in prišel po dolgih ovinkih do kolodvora. Pred vhodom je zapazil dva začrnela, širokopleča in visokorastla moža, ki sta prišla skorajgotovo iz južnih pokrajin. Pogovarjala sta se s stražnikom v nekem čudnem jeziku. Stražnik ju je. slednjič peljal k cestni železnici in naročil kondukterju, da naj ju pelje do bolnišnice. Ljudje so začudeno ogledovali velikana. — Vse človeku prav pride, vse kar zna — je rekel stražnik nekemu gospodu. — Še kot vojak sem se naučil tega jezika. Moža je oklal stekel pes in sedaj sta prišla v mesto v bolnišnico. Med tem se je približal Peti, ki pa ni slišal stražnikovih besed. Skočil je v voz in se vsedel poleg tujcev. Ko so se pripeljali v bližino bolnišnice, jima je kondukter po-kimal, da naj izstopita. Na cesti se jima je približal Peti in jel namiga vat i, da naj gresta žnjim. Nekaj časa sta ga gledala in od-' kimavala, ker pa le ni odjenjal, sta odšla. Dospevši do hiše je rekel: — Tukaj počakajta, da se vrnem. Skorajgotovo sta ga razumela. Deček je skočil v hišo in začel kričati: — Tukaj, sta ! Sem ju že dobil! In denarja imata kakor toče! Našega jezika ne razumeta. — Ne kriči tako! — ga je posvarila starka! — Kdo sta? Koga si dobil? — Mogoče sta kmeta. Sam ne vem kaj sta? Samo to mi je znano, da imata dosti denarja! — Pel j i ju v zadnjo sobo. Dokler imata kaj denarja, bosta lahko ostala pri nas. Peti ju je peljal v. sobo, ki je bila vsa prekrita s težkimi preprogami. Sedla sta na tapecirana stola in čakala, kaj se bo zgodilo. — Gotovo sta lačna — si je mislil Peti in šel k starki. — Daj jima večerjo. — Takoj bo gotova. Ena izmed deklet naj jo jima nese. Samo ena, drugače bosta v zadregi. Površno oblečena deklica jima je prinesla večerjo. Silila ju je, da bi jedla, pa nista hotela ampak neprenehoma sta kazala na nogo in nekaj govorila v tujem, nerazumljivem jeziku. — Gotovo imata protin v nogah — je rekel deček. — Mogoče bi pila vino. Vino ozdravi vsako bolezen. Dajte jima vina. Slednjič sta se ojunačila in začela jesti. Na mizi je stalo takoj še par steklenic. Prišlo je drugo dekle in sedlo k njima. Orjakoma so zažarela lica. S petami sta tolkla takt in zapela neko žalostno pesem. — Kako krasne postave — sta ju hvalili deklici in se vedno bolj pritiskali k njima. Kmalu potem sta jima obe sedeli na kolenih. Takrat se je prikazala na pragu starka in začela treti palec ob kazalec. '— Denarja! Denarja! Segla sta v žep in položila na mizo velike listnice. Dala sta vsak cekin, toda ona še ni bila zadovoljna. Toliko časa ju je silila, da sta jih ji dala še osem. — Dovolj za ta teden! — se je krohotala v veži. — Polne mošnje denarja imata. Tz sobe se je zaslišalo zamolklo petje, ki se je kmalo izpremenilo v razposajen smeh... Zjutraj sta se zbudila napol-oblečena na tleh. Dve novi deklici sta jima začeli donasati vina. Popoldan sta smeje pripovedovali gospodinji: — Čudna človeka! Neprenehoma vzdihujeta no- ge in pačita obraz kot da bi jih bekaj bolelo. Cel teden sta pila in se zabavala z vlačugami v hiši. — Samo do jutri bo še denarja, potem ju bom pa vrgla na cesto — se je krohotala starka. Ker ni bilo zadnji dan nobene-nega gosta, ju je peljala v spre-jemnico. Vsa dekleta so bila zbrana. Moža sta postala nekako čudno bleda. Zobje "so jima začeli šklepetati, motna pogleda sta blodila od ene na drugo. Iz prs so jima prihajali grgrajoei vzdihi. — Dajte jima vina! — je za-povedala starka. Dekleta so prinesla čaše, pa se jih ni hotel nobeden dotakniti. * — Pijta vendar! Moža sta tako pogledala starko, da se je prestrašila. — Pijta vendar! Pijta! Nepremično sta sedela. V sobi se ni nič ganilo. —- Pijta, prasca! — je zakričala starka. Prvemu so se prikazale na ustnicah bele pene in začele teči po bradi. Orjak je vstal. Odprl je usta in zatulil, da so se ženske v silnem strahu stresle. Glas je postajal vedno silnejši in je bil slednjič podoben tuljenju vola. Zgrabil je starko in jo stisnil, da so ji zapokale kosti. Potem je vstal tudi njegov tovariš. Pene so mu pljuskuile iz ust, in ko je zgrabil dekleta, je zaječalo kakor ranjena žival. Začela sta grizti svoji žrtvi, da je brizgala kri naokoli. Ko so ostale deklice to videle, so hotele pobegniti skozi vrata. Orjaka sta jim zastopila pot. Nastal je silen pretep, bitje, metanje, stiskanje, grizenje. Ko sta vse oklala in pobila na tla, sta se zaletela v steno, razbila stole in zapičila svoje zobe v mizo. S penečimi ustmi sta letela semter-tja, zadevala se drug ob drugega, butala v stene, globoko sopla in slednjič drgetajoča obležala na tleh. Policija je našla stekla moža ka že napol mrtva poleg nezavestnih deklet. CENIK KNJIG katere ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. t MOLIT V EM ill: Dnin« paia Dušna paiia ▼ usnje vesa.no Goapoa usliSl mojo molitev, gantno vezano Ključ nebeških vrat —.60 Marija varhlnja v usnje vezano —.M Marija varhlnja elegantno Tesano 1.30 Otroška pobožnost —.26 Rajski Glasovi —.40 Rajski Glasovi ▼ usnje vezano -M Skrbi za Dušo v usnje vezano —.70 Skrbi za Dušo elegantno vezano 1-30 Skrbi za Dušo elegantno vezano ■ zapono 1.40 Skrbi za Dušo ▼ sLonovo kost vezano 1.38 Sv. Ura elegantno vezano 1-30 Sv. Ura elegantno vezano s zapono 1-40 Sv. Ura v šagrin vezano z zapono 2-00 Sv. Ura v slonovc kost vezano 1-20 Vrtec nebeški —.4« POUČNE KNJIGI: i Naseljenicl _, | Kavi hand —-M 1 Nedolinoat preganjana ln povellčana — 39 1.00 I Nesrečni ca _ u »le- Nezgoda na Palavan« 1.40 Nikolaj ZrlnaU — H Raznoterosti* Dobra vzgoja. V vojašnicah v Ungvaru so peljali rezerviste na strelno vajo. Rezervist Demeter Illes je pri vaji več nego desetkrat zadel v črno. Stotnik ga je pohvalil, dal mu krono za tako izvrstno streljanje ter ga vprašal, kaj je kot civilist. Illes je sal utiral ter odgovoril: "Pokorno naznanjam, gospod stotnik, jaz sem lovski tat!" Zverina v človeški podobi. Iz Berlina poročajo: 26-letni klobučar Pavel Bestaendig je .izvabil v svoje stanovanje neko triletno deklico, jo zlorabil ter potem umoril. Ko so ga izpraše-vali o generalijah, so dognali, da so od njegovih štirih zakonskih otrok umrli trije. Zdaj hočejo preiskati, kako so otroci umrli, ker obstoji sum, da jih je Bestaendig umoril. 99 mark 99 pfenigov. V Lehnici nameravajo postaviti stolp v spomin državniku Bismareku. Oni pa, ki v to svrho daruje sto mark bo z imenom o-vekovečen na tabli, ki jo bodo vzidali v stolp. V dokaz protesta proti taki Častilakomnosti je daroval lehniški mestni svetnik Gabriel 99 mark in 99 pfenigov. Tako se je srečno izognil usodi svojih častilakomnih someščanov. Morilec svoje matere ustreljen. Iz Milana poročajo: Grozen zločin se je zgodil v Cordosere. Neki bogati najemnik je imel že več let v kleti zaprto svojo lastno mater. Dajal ji je najpotrebnejšo'hrano ter jo je na vse načine mučil. V nedeljo pa je sin starko zadavil ter pobegnil. V par urah so ga zasledili. Ko so ga hoteli prijeti, se je branil na vso moč. Pri tem je eden izmed orožnikov potegnil revolver 'er ustrelil morilca. Upor italijanskih vojakov. Neki rimski list poroča iz For-lija: Ko so bili vpoklicani rezervisti, letnika 1891. pred tednom ob dveh alarmirani, da jih prepe-lejo v Padovo, so mislili, da jim nočejo povedati, kam jih hočejo odpeljati. Nekateri so začeli godrnjati. drugi so se hoteli prej posloviti od svojih rodbin. 46 vojakov je začelo kričati: "Proč z vojno!" Te so aretirali in zvezali, na kar so ostali mirno odšli na kolodvor. Abecednik nemški —.25 Abecednik slovenski —-.21 Ahnov nemško angleški tolmafl —.BI Angleščina bres učitelja —.4» Angl. slov. in slov. angL slovar —.46 Dobra kuharica 13.00 Domači zdravnik —10 Domači žlvinosdravnlk —M Drugo berilo —.40 Hitri računar —.40 Katekizem mall —.U Navodilo za spisovanje razni* pisem —7B Novi domovinski zakon —.30 Odvetniška tarifa —40 Pesmarica, nagrobni«« 1 — Poljedelstvo — Popolni nauk o Čebelarstva 1-— Pouk zaročencem —.70 Prva nemška vadnlca —35 Prva računlca —-30 Ročni slovenska-nemški slovar —.KO Schimpffov nemško-slovensal slovar 1.20 Schimpffov slovensko-nemški slovar 1.20 Sadjereja v pogovorih —-35 Slovar siov. nemški < JanežlŠ - Bar tel) nova Izdaja 3. M Slovar nemško slovAnski (JanežIŠ- Bartei) nova Izdaja 3.80 Slovensko-angleška slovnica $1.00 Slovenska slovnica 3J.2B Slovenska pesmarica, I. In U. »vosek, vsaki po —.ft Spisovnik ljubavnlb plaem —40 Spretna kuharica 31.26 Srednji katekizem —.30 Trtna uš in trtoreja —-40 Umna živinoreja —.60 Umni kmetovale« —.M Veliki katekizem — VoŠČilnl listi — 20 Zgodbe sv. pisma —-KO Zlrovnik, narodne pesmi, vezano, 1. 3. 3. in 4. zvezek vsaki po —-M ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE. Andrej Hofer, —.30 Avstrijska ekspečlclja —.30 Avstrijski junaki, bro*. —70 vezano —.M Baron Laudon —.30 Baron Trenk ->.20 Bele noči.... —.30 Belgrajakl biser —.1» Beneška vedeževalka —.30 Beračlca —.30 Boj s prirodo —.14 Boj za pravico —-40 Boj tek —.10 Božični darovi —.11 Barska vojska —H Car ln tesar —.30 Cerkvica na skaB —.11 Cesar Fran Josip —.30 Ciganka —.36 Ciganova osveta —.30 Ciganska sirota, 93 eveskov (.— Cvetina borograjska —.40 Cvetko —30 Cas J« Blato — 31 Cez trnje do sreče —.60 Človek ln pol 1.— Darinka mala Crnogorka —30 Deseti brat —.80 Deteljica žvljenje treh kranj. bratov -.30 Devica Orleanska —.30 Don Klžot —.30 Doma ln na tujem —.30 Dobrota In hvaletnost —.00 Dve čudopolne povesti —■-20 Dve povesti — 20 Erazem Predjamakl —.30 Evangeliji —BO Evstahlja, dobra k« —.20 t Fablola —.3» Fra Diavolo —.31 George Stephenson, oče telesni« -.31 Godčevakl katekizem — Gorenjska knjižnica: 1. zv. Kukmanova povest 3. zv. IzpokurjtMia romarica 4. zv. Grajski lovec 5. zv. Kukelcev stan 6. zv. Šmartno pri Kranju Gozdovnik. 2 zvezka Grof Montekristo Grof Radeč ki Grlzelda Oreh in smeh Hlldegarda Hlapec Jerne| Hirlanda Hubad, pripovedke, L In II. svesek PO nnstrlranl vodnik po Gorenjska Izdajavec Islandski ribič Izlet v Carigrad Izdajalca domovin« Ivan Resnicoljub Izanaml, mala Japonk« Izidor, pobožni kmet Jama nad DobruSo JaromU Jazbec pred sodnlj« Jetnikovl otroci Kaj se Je Marku aanjald Kako se j« pijanec ispreobrnU Kapitan Marl Jat Kraljevič In bera«, Kraljica Draga Krištof Kolumb« Krvna osveta Knez črni Jurij Krvava noč v I4*N)aal Lattjtvl Kljukec Lebu, sto beril Ljubezen ln maščevanje. Ml >v mtaMUM Marjetica Marija hči polkov« Materina žrtev o JeUkl O te ženske Pariški zlatar 1'asjerlavcl Pavllha Petroslni. snani N. T. detektiv Pod turškim jarmom Poroka po pomoti Pot spokornlka Pota ljubezni 110 zvezkov Potop Potovanje v LJUput Poslednji Mohlkane« Požigalec Pred nevihto Prlhajač ' Pregovori, prilike, raki Pri Vrbčevem Grogl Princ Evgon Bavojski Prva ljubezen Pan Cika Repoštev Revolucija na Portugalskem Ribičev ain Rlnaldo Rlnaldlnl Robinzon Ruska Japonska vojna 4 zv. Sad greha Sanjska knjiga veUks Sanje v podobah Sherlock Ilolmes detektivske povesti. 1., 2., 3.. 4., 5. in 6. zvezek. Vsaki zvezek vsebuje 0 zanimivih povesti. Vsaki zvezek po —.M Sita, mala I Undue ta oka —.M Skozi širno Indijo Skrivnosti srca Slovenski taljivee S prestola na morišč« Stanley v Afriki Stezosledec Strašna osveta Sv. Elizabeta Sveta fJerioveva Sveta noč Sveta Notburga Srečolovec Stoletna prati ka —.U 1.00 —.M L— —.40 I.H 8-M —.M —.30 —n —.BO —.M —.M —.M —.11 —.M —.SO —.11 t — —.60 m —.30 —.40 —.20 —.20 —.M II. M —.M —.41 —.30 -II —.M —.16 —.15 —.16 —.15 —.16 —.30 S.— —.M — 10 —.60 —.30 —.C0 —M —.33 --30 —.31 1.— —.M —.30 —.30 —.20 —.30 —.M —.60 —.20 —.tO 1.— —.11 —.30 — 20 —11 —.30 —.40 samotar MKnarJerv JuM Moč lju besni Mrtvi gosta« Na rudlčafh poSfe Na valovili Ju*na— Narodn« pri povesti. L. IL, m. I — —.»a — BO —.10 —.H Ij— —.TI —.IS ta I —.u —.M Strah na SokolBkem grad«, 100 sv. 1.— Šopek lepih pravljie —.39 Strelec —stt Šaljivi Jaka _.M fctirl povesti _.20 Tejethof —.M Turki pred Dunajem —.M Tisoč In jedna noč T.H Tlun Lilng _.m Timotej In Fllemon , —.31 Trt povesti grofa Tolstoja* —.41 Trije rodovi —.M Uporniki —.M Vohun _' Vojna leta 3000 —M V delu rešitev —wit V sorskem za koti« —.30 Vrtomlnv prstan _n Veliki trgovec _m Vojna na Balkanu II zvezkov V srca zlobi ni Žalost iu veselje Zadnl grof cel Jaki Za kruhom Zaroka o f.^lnoči Za tuje grehe Zbirka znamenitih poveatl Zlate Jagode Z ognjem ln mečem Zmaj Iz Bosne Življenjepis Simona Gregorčiča Življenje Je trnjeva pot —.10 Krasni roman "Prokieta"! 1. zv. Prokleta, 2. zv. Volčji ubjalee t. zv. Na pokopališču v Kremi court« 4. zv. Skrivnosti starega Mardoche* B. ln 0. zv. Ugrabljeni groflfl 7. In 8. zv. V kamnolomu. Cena vaeh S zvezkov, trdnd v platno vezano |.M CPILMANOVE POVESTI: l- zv. Ljubite svoje sovražnika —.3* 2. zv. M ar on krščanski deček —.M I. zv. Marijina otroka —.M 4. zv. Praški Judek —.M B. zv. Ujetnik morskega roparja —.M I. zv. Arumugan sin Indijanskega kneza —.V 7. sv. Sultanovi sužnji —.M I. zv. Tri indijanske pove«« —.M 9. zv. Kraljičin nečak —.n 10. zv. Zvesti sin —.M II. zv. Rdeča in bela vrtaMI —.M 12. zv. Korejaka brata —.10 13. zv. Boj ln zmaga 14. zv. Priaega huronskega glavarja —.N 16. zv. Angelj aužnjev —.M 11. sv. Zlatokopl —.30 17. zv. Prvič med Indljanel —.00 II. sv. Preganjanje indijanskih misijonarjev —.09 II. bv. Mlada mornarja .M TALIJA. ~ » 1 ZBIRKA GLEDALIŠKIH IGER. Brat sokol _,|f Cigani —.M Dobro dol 11 _.M Doktor Hribar —.30 Dve tašči _t« Idealna tašča —.89 Medved snubaš —.39 Ne klifl vraga —.30 Nemški ne znajo —.19 Pot do srca —.30 Pit puščavnllni —M Prvi ples —.39 Put! far ka —.99 Raztresenca —.99 Revček A ndrejfie* —.49 Rokovnjači, narodna igrg —.49 Stari narl ca V medenih dneh EAZGLEDNICB i Newyorške. a cvetlicami, tanmorlstlt-ne, božične, novoletne ln vetlke-nočne po komad ducat po Narodna nošnja ln saasta IJnbU« ne, ducat po HuraorlMi^fie razglednice s motivi slovenskih narodnih peatnl; 1 dnr.it Z Bilkami meats New Torto p« Razne svete podob« po ducat Album mesta New Torti s sliv umi, malt veliki Ave Marija ZEMLJEVIDI! Avstro • Ogrske, Avstro-OTgske, v Kranjske dežele, Združenih drŽav, veliki IfiuM vezan Gorenjske s novo Sko Železnico I >.Tf k*« -JI —.99 Zemljevidi: New Ter*. Kan—a. Montana, Oblo. —-HI Minnesota. Wisconsin. Virginia, vaak 39 e Pennsylvania* la Wart Opomba: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici, ali poutnih znamkah. Poštnina je pri vaelf cenah 2$ vračunana. __ GLAS NARODA, 22. AVGUSTA, 1914. Norwoodski stavbnik. Detektivska povest. "S stališča kriminalnega strokovnjaka", je deljal Mr. Sherlock Holmes, "je postal London izza smrti pokojnega profesorja Moriartyja zelo nezanimivo me- az pa da Iti uiov, Da, nakn 4 4 Mi Jaz na si ukoro ne morem mi-liašel mnogo dostojnih ki hi se skladali s te-i odgovoril. a, nt* smem hiti sebičen', in se nasmehljal, ko je [ stol od zajtrkovalne mirto je gotovo na dobičku nihče ni na izgubi razen ubo-•ga strokovnjaka, ki je izgubil oje delo. Ko je bil ta človek še v, so nudili jutranji listi ne-;onriie možnosti. Pogostoina in U samo najmanjša sled, Wat-m, najneznatnejši znak in ven-ir je bilo dovolj, da sem vedel, i ima ona zlobna zlava svoje pr-e vmes, podobno kakor spomi-a najmanjše tresenje na robu ijčc vine človeka na hudobnega ijka, ki preži na njeni sredi. Ma-nkostne tatvine, zlobni napadi, [>čini brez namena — človek, ki poznal »I. govo | KO ter ■kupne tu. \V je mogel vse to zasledovati do skupnega izvora. Znanstvenemu proučevalcu višjega kriminalnega sveta ni nobeno mesto v Kvropi nudilo toliko u-goduo.sti kakor jih j«* tedaj imel London. Toda sedaj--" Zmajal j«' z ramami in v šali obžaloval stanje stvari, za katero je on toliko storil. V onem času. o katerem govorim, je bil Ilolmes že nekoliko mesecev doraa, in jaz sem na lije-ujo prodal svojo prak-povrnil v staro naše val išče v Ha ker Stree-mlad zdravnik. Verner po imenu, je kupil mojo majhno kensingtonsko prakso ter dal zanjo največjo svo»to, ki s»*m si jo drznil zahtevati — ta dogodek mi je šele črez nekoliko let postal jasen, ko sem izvedel, da je Verner daljnji Holmesov sorodnik in da je bil pravzaprav moj prijatelj, ki je dal denar. Ti meseci najine vkupnosti niso bili tako brez dogodkov, kakor je on dejal; ko pogledam v svoje zapiske, najdem namreč, da obsega ta doba slučaj listin bivšega predsednika Murilla in tudi pretresljivo zgodbo holandskcera paru tka Frieslaiul, kjer bi skoro ohadva izgubila svoje življenje. Njegova hladna in ponosna nara-* va pa je bila vedno proti vsemu, kar bi bilo podobno javni pohvali in on mi je v kaj določnih izrazih povedal, da ničesar več ne objavim o njem, njegovih metodah in njegovih uspehih — prepoved, ki jo je šele sedaj umaknil. kakor sem omenil. Mr. Seherloek Ilolmes se je po svojem trmastem protestu naslonil nazaj na stol in razvijal svoj jutranji list, ko je vzbudilo najino pozornost strašno zvonenje zvonca, ki mu je takoj sledil neki zamolkel bobneč glas, kakor če bi kdo s pestjo tolkel po zunanjih vratih. Ko so se odprla, je bil slišati v veži velik šum, zatem hitri koraki po stopnicah in trenutek pozneje je planil v sobo razburjen mlad človek, ki je bil ves bled in prepadcl. Oziral se je od enega do drugega izmed naju in iz najinih vprašajočih pogledov je spoznal, tla se mora opravičiti radi svojega burnega vstopa. "Žal mi je, Mr. Ilolmes", je vzkliknil. "Ne smete mi šteti v zlo. Jaz sera skoro blazen. Mr. Holmes, jaz sem nesrečni John 1 lektor MeFarlane." Govoril je, kakor da hi njegovo ime moglo pojasniti njegov obisk in njegovo vedenje, toda na obrazu svojega tovariša sem videl, da mu je bilo vse skupaj ravno toliko znano kakor meni. "Vzemite si cigareto, Mr. MeFarlane", je rekel Holmes ter mu podal škatlo. 44Prepričan sem, da bi vam moj prijatelj dr. Watson zapisal pomirjevalno sredstvo radi vašega vedenja. Vreme je bilo zadnje dni tako toplo. Ako se počutite sedaj nekoliko bolj mirnega, me bo zelo veselilo, ako se usedote na oni stol ter nama pogasi in mirno poveste, kdo ste in česa želite. Povedali ste svoje ime, kakor da bi ga moral poznati, vendar vas zagotavljam, da ne vem ničesar drugega o vas, kakor da ste samec, pravdnik, prostozidar in astmatik". Ker so mi bile prijateljeve metode znane, mi ni bilo težko slediti dedukcijam ter opaziti ne po-•abno snažnost obleke, zvitek aktov, obesek urne verižice in nje- govo dihanje. Naš klijent pa je začuden gledal. "Da, v resnici sem vse to, Mr. Holmes, in vrhutega v tem trenutku najbolj nesrečen človek v Londonu. Za božjo voljo, ne zapustite me, Mr. Holmes! Ako pridejo ter me aretirajo, preden sem končal svojo zgodbo, dajte, naredite, da mi dajo časa, tako da mi bo mogoče povedati vso resnieo! Vesel bi šel v jeeo, ako bi vedel, da vi delujete zame zunaj." "Aretacijo!" je rekel Holmes. "To je v resnici zelo hva — zelo zanimivo. Cesa se vas pa dolii, ker pričakujete, da vas primejo?" "Dolžijo me umora Mr. Jona- sa Oldaera iz Lower Norwooda." Izraziti obraz mojega »tovariša je kazal sočutje, ki ni bilo povsem nepoine.šano z zadovoljstvom, kakor se bojim. "Moj Hog!" je rekel, "šele komaj pred nekoliko trenutki pri zajtrku sem rekel svojemu prijatelju dr. Watsonu, da so senzacionalni slučaji izginili iz naših časnikov." Naš obiskovalec je iztegnil svojo tresočo roko ter pobral "Daily Telegraph", ki je še vedno ležal na Ilolmesovih kolenih. "Ako bi pogledali vanj, gospod, bi na prvi pogled videli, v kateri zadevi prihajam to jutro k vam. Čutim, kakor da bi bilo moje line in moja nesreča v ustih vsakega človeka." Obrnil je list, da pokaže notranjo stran. "Tukaj je in z vašim dovoljenjem vam bom vso stvar prečital. Poslušajte, Mr. Ilolmes. Naslovne vrstice se .glase: "Misterijozna afera v Lower Norvvoodu. Dobro poznan stavbnik izginil. Sumi se na umor in požig. Sled za zločin-cein". To je sled. ki je že slede, Mr. Holmes, in jaz vem, da pelje' naravnost do mene. Sledili so mi od postaje London Bridge in prepričan sem, da samo čakajo zapornega povelja, da me primejo. Srce bo potrlo moji materi — sr-<;e ji bo počilo!" V velikem svojem strahu pred aretacijo je sklepal svoje roke in se zibal v stolu naprej in nazaj. Z zanimanjem sem zrl na tega človeka, ki je bil obdolži velikega zločina. Bil je plavolas, precej lepega, bledega, obritega o-hraza, prestrašenih modrih oči in majhnih ust. Star je bil morda kakih sedemindvajset let, njegova obleka in obnašanje je bilo gentlemansko. Iz žepa svetlega t poletnega površnika mu je molel zavitek aktov, ki je pričal o njegovem poklicu. 'Mi moramo porabiti svoj čas", je rekel Ilolmes. "Watson, bodi tako prijazen, vzemi časnik in prečita j tozadevno poročilo." Pod debelimi naslovnimi vrsticami, ki jih je že prečital naš kli-jent, sem čital naslednjo važno zgodbo: Pozno snoči ali zgodaj danes zjutraj se je pripetil v Lower Norvvoodu dogodek, o katerem se sumi, da je resen zločin. Mr. Jonas Oldacre je dobro znan stanovalce v onem predmestju, kjer je ŽC Več let izvrševal svojo obrt kot stavbnik. Mr. Oldacre je samec kakih dvainpetdeset let in živi v Deep Dene House na svdenham-skem koncu istega imena. Na glasu je, da je človek ekscentrične- ga obnašanja, skrivnosten in sa- jal Lestrade kaze v rokah, ki pričajo o zelo prepričevalnem nagibu zločina in splošno ni dvoma, da se bodo stvari senzacijonalno razvile. Pozneje: Pred sklepom lista smo dobili poročilo o govoricah, da je bil Mr. John Hektor MeFarlane aretiran, ker je obdolžen umora Mr. Jonasa Oldaera. Gotovo pa je, da je zoporno povelje že izdano. Pri preiskavi v Norwoodu so prišle nadaljnje in žalostne stvari na dan. Poleg znakov o boju v sobi nesrečnega stavbnika je sedaj znano, da so našli, da so bila francoska okna njegove spalnice — ki je v pritličju — odprta, da so našli znamenja, kakor bi nekdo vlekel neki predmet preko dvorišča do skladanice in končno se zatrjuje, da so našli med pepelom in ogorki sežgane ostanke. Policijska teorija je, da se je zgodil zelo senzaeijonalen zločin, da je bila žrtev ubita v svoji spalnici, njegovi papirji uropani, njegovo truplo pa vlečeno preko dvorišča do skladanice, ki je bila nato zažgana, da se skrijejo vsi sledovi zločina. Vodstvo kriminalne preiskave je v izkušenih rokah nadzornika Lestrada iz Scotland Yar-da, ki s svojo znano eneržijo in vztrajnostjo zasleduje sledove. Sherlock Holmes je z zaprtimi očmi in sklenjenimi rokami poslušal to zanimivo poročilo. 44V tem slučaju se v resnici nahaja več zanimivih točk", je rekel počasi, kakOr po navadi. 'Ali smem pred vsem vprašati, Mr. MeFarlane, kako je to. da ste še vedno slobodni, ker je dovolj dokazov, kakor se kaže, ki bi upravičili vašo aretacijo?"' "Jaz stanujem v Torrington Lodge, Blackheat. pri svojih starših, Mr. Holmes. Toda snoči sem, ker sem .imel zelo pozno opravka z Mr. Jo riasom Oldaerom, ostal v nekem hotelu v Norwoodu, ter odtod odšel proti svoji pisarni. Ničesar nisem vedel o vsej zadevi. in sem bil v vlaku, ko sem čital, kar ste pravkar slišali. Na mestu sem spoznal strašno nevarnost svojega položaja in odhitel sem. da vam izročim vso zadevo. Ne dvomim, da bi me prijeli ali v moji pisarni v mestu ali pa na mojem domu. Neki človek je šel za menoj do postaje London Bridge in prav nič ne dvomim-- Sveta nebesa, kaj je to?" Bil je glas zvonca, ki so mu na mestu sledili težki koraki po stopnicah. Trenutek pozneje se j<, prikazal naš stari prijatelj Lestrade med vrati. Preko njegovih ram sem opazil enega ali dva stražnika v uniformi. 4Mr. John Hektor MeFarlane', je rekel Lestrade. Naš nesrečni klijent je ves bled vstal. 44Aretiram vas radi premišljenega umora Mr. Jonasa Oldaera iz Lower Norwooda." MeFarlane se je obupno obrnil proti uama in se zopet zgrudil v svoj stol, podobno kakor človek, ki je uničen. "Samo en trenutek, Lestrade', je dejal IIolmešT44Pol ure več ali manj vain je vseeno; ta gospod je bil ravno na tem, da nam poda poročilo o tej zelo zanimivi zgodbi, ki nam morda pomore, da jo razjasnimo." 4'Po mojih mislih ne bo nika-kih težav, da se razjasni", je de- motarsk. Pred nekoliko leti se je odtegnil svoji obrti, pri kateri si je baje pridobil precejšnje premoženje. Zadaj za hišo je majhen stavbni prostor in snoči okoli polnoči je bila požarna hramba obveščena, da gori ena. izmed skla-danic. Brizgalke so bile kmalu na licu mesta, toda suhi les je gorel z veliko silo in nemogoče je bilo omejiti ogenj, dokler ni skla-danica pogorela do tal. Do tukaj je bil ves dogodek videti povsem navaden, videti pa je, da kažejo razni sledovi na resen zločin. _ Splošno se je izražalo začudenje, ker na mestu ognja ni bilo opaziti lastnika tega prostora; povprašali so po njem in pokazalo se je, da je izginil. Preiskali so njegovo sobo in dognali, da postelja ni bila dotaknjena, da je bila blagajnica, ki je bila v sobi, odprta, da je množica važnih pisem ležala raztresena po sobi in končno, da so našli znake krvavega boja, majhne sledove krvi znotraj v sobi in palico iz hrast o vine, ki je bila na ročaju tudi krvava. Znano je bilo, da je Mr. Jonas Oldacre imel pozno ponoči obisk v svoji spalni sobi, in palico, ki so jo našli, so spoznali kot last te osebe, ki je neki mlad londonski pravdnik, John Hektor MeFarlane po imenu, mlajši družabnik tvrdke Graham in MeFarlane, št. 426 Gresham Buildings, E. C. Policija misli, da ima do- 44 Navzlic temu pa me bo z vašim dovoljenjem zelo zanimalo poslušati njegovo poročilo." 4'No, Mr. Holmes, težko mi je odreči vam kako prošnjo, kajti bili ste na uslugo policiji enkrat ali dvakra-t v preteklosti in mi v Scotland Yardu smo vam precej dolžni", je rekel Lestrade. 44Vendar pa moram ostati pri svojem ujetniku in čutim se primorane-ga, da ga opozorim, da pride vse, kar .poreče, v preiskavi zoper njega na vrsto." "Ničesar si ne želim bolj" je dejal naš klijent. 4 4 Vse, kar prosim, je to, da bi poslušali in spoznali popolno resnico." Lestrade je pogledal na svojo uro. 44Pol ure vam dovolim", je rekel. 4 4 Pred vsem vara moram povedati", je dejal MeFarlane, 4 4 da ne vem ničesar o Mr. Jonasu Ol-daeru. Po imenu mi je bil znan, kajti moji starši so bili več let znaniNz njim, vendar so se ločili. Raditega sem se nemalo začudil, ko je včeraj popoldne okoli tretje ure on vstopil v mojo' pisarno v mestu. Še mnogo bolj pa sem 3c začudil, ko mi je povedal namen svojega obiska. V roki je imel več listov nekega zapisnika* ki so bili vsi popisani — tukaj se nahajajo — in jih je položil na mojo mizo. "Tukaj je moja oporoka", je rekel. 'Želim, da bi jo vi, Mr, (Me- Farlane, deli v primerno postavno obliko. Jaz ostanem medtem tukaj. * "Pripravil sem se, da jo prepišem, in lahko si mislite moje začudenje, ko sem spoznal, da je prepustil z nekimi pridržki vse svoje premoženje meni. Bil je čuden, majhen, lokav človek s sivimi obrvi, in ko sem se ozrl proti njemu, sem videl njegove ostre sive oči z vzradoščenim izrazom uprte vame. Kar nisem mogel vr-jeti svojim očem, ko sem čital določbe oporoke. On pa je dejal, da je samec, ki nima skoro žive so-sodne duše, da je poznal v svoji mladosti moje starše in da je vedno slišal o meni, da sem zelo dober mladenič in da je zagotovljen, da bo njegov denar v dobrih rokah. Meni seveda ni bilo mogoče drugega, kakor jecljaje ga zahvaliti Oporoko smo primerno zavr-šili, podpisali, priča pa je bil moj pisar. Na onem modrem papirju je vse to, tile papirji so sirov osnutek, kakor sera že povedal. Mr. Jonas Oldarcre mi je nato povedal, da ima doma celo vrsto listin —najemninskih pogodb za poslopja, lastninskih, zastavnih, začasnih listin itd. — ki jih moram videti, da jih bom razumel. Dejal mi je, da ne bo prej miren, dokler vsa zadeva ne bo urejena, ter me je prosil, da bi prišel zvečer k njemu v Norwood, da prinesem s seboj oporoko in uredim vse zadeve. 4 Vendar zapomni si, dečko moj, nobene besedice o vsej zadevi tvojim staršem, dokler ni vse v redu. Midva si obdrživa vse zase, da jih malo iznenadiva.' S posebno vnemo je obstojal na tem in jaz sem mu moral vse obljubiti. "Lahko si mislite, iMr. Ilolmes, da sem bil v takem razpoloženju, da mu nisem mogel ničesar odreci, za kar bi me prosil. On je bil moj dobrotnik in moja želja je bila, da mu izpolnim njegove želje v vsakem oziru. Brzojavil sein domu, Češ da imam važne opravke in da mi je raditega nemogoče povedati, kako pozen da bom. Mr. Oldacre mi je še povedal, da želi, da bi z njim večerjal, in sicer ob devetih, ker ga najbrže pred to uro ne bo doma. Vendar sem nekoliko težko našel njegovo hišo in bila je že skoro pol desetih, ko sem prišel tja. Našel sem ga--" "En trenutek!" je rekel Holmes. 44Kdo je odprl vrata?" "Neka ženska srednjih let, ki je bila njegova hišna, kakor mislim." 44 In ona je bila, ki je omenila vaše ime, kaj ne?" "Tako je", je dejal Mc-Farla- ne" "Prosim, nadaljujte". MeFarlane si je obrisal svoje potno čelo, nato pa je nadaljeval svojo pripovest: 44Ta ženska mi je pokazala v družinsko sobo, kjer je »bila pripravljena bogata večerja. Pozneje me je Mr. Jonas Oldacre peljal v svojo spalnico, v kateri je stala težka denarna skrinja. Odprl jo je in vzel iz nje množico listin, ki sva jih začela skupno pregle-. dovati. Bilo je med enajsto in dvanajsto uro, ko sva končala. Dejal mi je, da ne smeva motiti hišne. Velel mi je oditi skozi odprto francosko okno njegove spalnice, ki je bilo ves ta čas odprto." "Ali je bilo okno zastrto?" je vprašal Holmes. "Tega ne morem gotovo reči, vendar mislim, da samo na pol. Da, spominjam se, ko je potegnil zastor kvišku, da bi odprl okno. Pri odhodu nisem mogel najti svoje palice, on pa je rekel: 'Nič zato, dečko, sedaj te bom večkrat videl, kakor upam, in spravil bom tvojo palico, dokler ne prideš ponjo.' Tako sem ga pustil tamkaj; denarna skrinja je bila odprta, listine pa zložene v zavitkih na mizi. Bilo je tako pozno, da nisem mogel več domu v Blaekheath, raditega sem prenočil pri 'Anerleyskem grbu' in meni ni bilo ničesar več znanega, dokler nisem zjutraj čital o tej strašni zadevi.'' "Ali želite še kaj drugega vprašati, Mr. Holmes?" je dejal Lestrade, ki je tekom a na predsednika porotnega odbora. Na o*Abna ali neuradna pisma od strani ilanov ae nebode oziralo. Društveno glasilo: '-GLAS NARODA". (verouka. Učitelj verouka, ki uči krščanski nauk v Podlebi, mora hoditi iz Sedla v Podlebo nad 3 km dolgo pot in je zato zahteval postavno odškodnino pri okrajnem šolskem svetu, ki je pa zahtevo odklonil, češ, da je zgolj vozna pot daljša kot 3 km, pešpot pa je dolga le 2 km. Goriško-gradiščanski šolski svet je pa u-godil pritožbi veroueitelja in mu priznal potno odškodnino, ker je za daljavo inerodajen vozni, ne pa pešpot. Proti tej odredbi, ki jo je tudi naučilo ministrstvo potrdilo. se je pomnoženi okrajni šolski svet v Tolminu pritožil, češ, da je za potno odškodnino mero-(dajna le najkrajša zveza, v tem j slučaju pešpot. Veroučitelj je izpovedal. da morejo po strmi in skalnati pešpoti hoditi le koze in druge zveri, ne pa ljudje. Upravno sodišče je pritožbo odklonilo. NOVICE IZ STARE DOMOVINE- KRANJSKO. Kako je Šiška dobila ime "Schonau"? (ilede tega imena strokovnjaki še niso na jasneru, kje da so ga Nemci pravzaprav iztaknili. Evo vam rešitev zago-iietke! In odločno se zatrjuje, da to ni šala. ampak popolnoma resnica, kar je že nekaterim šiškar-jeiu znano. Pri neki tamošnji tovarni je bilo stranišče, katerega je ljudstvo naziv a k> v šali "Lepi dol"'. Nekoč se snidejo trije veljaki (en Slovenec in dva Nemca), kateri so širši javnosti vsi o-sebuo znani, še bolj pa njihova imena, ter se. začno šaliti, da mora "Lepi dol" zadobiti tudi nemško ime. In naglo so jo dobili. Seli«»oau naj se imenuje, so dejali in ostalo je pri tem. Ko so pa Nemci pozneje iskali za Šiško nemško ime, se j i rti ni zdela nobena beseda pripra vnejša, kakor *■ Seli<>nauSedaj pa imate izvor te spakedrauke! Ljubljančan Fran O grin pridobil v kolesarski tekmi prvenstvo. V Trstu s«' je vršila kolesarska dirka za primorsko prvenstvo na 70 km dolgi progi V rdel j. Bazovica, i'odgrad. Trst. Med drugimi sla startula znana ljubljanska dirkača Ogrin iu Rebolj. Dirka je bila jako interesantna; razvil se je htid boj med Tržaeanom Siško-vičem. Ogrinom iu Reboljem. V najbolj napeti tekmi je skočil v Herpeljah neki otrok Ogrinu pod kolo. v»!«*d česar je ta padel in se poškodoval na nogi. Toda kmalu je dohitel Siškoviča ter sta sama \ ožila dalje. Nazaj grede je na nekem ovinku padel Siškovič, tako da je moral tudi Ojjrin stopiti s kolesa. Končno je zmagal O-grin ter b tem pridobil primorsko prvenstvo. Drugi je bil Siškovič, tretji pa Rebolj. Pobalinski napad na avtomobil. Na Viču so neki pobalini napadli s kamenjem neki avtomobil. Go-»podarja so |.od levim očesom precej ranili. Aretirana svinjarja. V Trnovem so arelirali brata H., ker sta stilno zlorabljata svojo nekoliko slaboumno sestro. Ženi je tile prerenal V Tesar ttki ulici št. 3 v Ljubljani stanujoči Matevž Miklavčič je v nekem prepiru prerezal na levi roki »vnji ženi Neži žile. Žensko so prejieljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico, mož se bode moral radi te naglice zagovarjati pa pred sodiščem. Pasji kontumac je proglašen do preklica v kamiitekem okraju, ker se je uradno dognala steklina pri dveh pseh, ki sta ugriznila 13 oseb. Psi morajo biti neprenehoma na verigi ali pa morajo imeti nagobčnike, ki za bran ju je jo ugri-zenje m ae morajo razun tega voditi na vrvici. Pse bodo popisali, nastavili paaji kataster in vse pse z urad) V javne prosi ore je prepovedano s seboj jemati pse. Uvedel se je torej v kamniškem okraju najstrožji kontumac. ŠTAJERSKO. Agenti na delu. V trboveljski okolici se klati vse polno raznih agentov, ki vsiljujejo rudarjem razno zlatnino in srebrnino, toda pozneje, ko jo je agent že odku-ril, se dožene, da je vse one osle-paril*, ki so od agenta kupili kako zlatnino ali srebrnino. Novi rešilni vozovi za Laški trg, Trbovlje in Voitsberg. Tvrd-ka Koller je po naročilu Društva rdečega križa za politični okraj Olje izdelala dva nova rešilna voza, in sicer enega za Laški trg. enega pa za Trbovlje. Ker se rešilna društva v obliki rešilnih hramb zelo širijo, je tudi prostovoljno gasilno društvo v Voits-bergu naročilo pri tvrdki Koller en tak voz. Odlikovanje. Čuvaju na mariborskem glavnem kolodvoru Janezu Pijavecu je podelil cesarski namestnik kolajno za 401etno zvesto službovanje. Glavni izpit na orglarski šoli v Uelju se je vršil 13. julija, iu sicer pod nadzorstvom opata Frana Ogradija in dr. Ivana Jančiča. Po izpraševanju so gojenci pokazali svoje zmožnosti na orglah, glaso-virju in gosi i h. Ncvo veteransko društvo so u-stanovili v Marenl>ergu. PRIMORSKO. Pekovska zadruga v Trstu je imela te dni občni zbor, na katerem se je sklenilo, izročiti posredovalnico dela "Narodni delavski organizaciji". Vsled tega je odbor Zadruge pekovskih pomočnikov, ki se nahaja v rokah socialnih demokratov, sklical občni zbor, na katerem se je sklenilo, da se napove gospodarjem brezobziren boj. Sprejeta je bila resolucija. v kateri se povdarja. da je oddaja posredovalnice dela Nar. j del. organizaciji proti delavski j pogodbi, ki je bila sklenjena dne 1. aprila t. 1. med pekovskimi mojstri in pomočniki. Druga re-' solucija se izreka proti zahtevi1 pekovskih mojstrov, da bi se pro-' dajalne zapirale že ob 8. uri zvečer. In konečno sta bili sprejeti dve resoluciji, v- katerih se zahte-j va strogo izvedbo zakonskih predpisov o nedeljskem počitku.! Ostrige v hrvatskem Primorju. V Zavratnici poleg Jablanca so pričeli graditi naprave za gojenje ostrig, in sicer na deželne stroške. To bo prvo izrejevališče ostrig v Translitvaniji. | Odškodnina veroueitelja v Podlebi. Upravno sod»če je razpravljalo o pritožbi pomnoženega o-| krajnega šol&kega sveta v Tolminu proti naučnemu ministrstvu v zadevi potne pristojbine učitelju KOROŠKO. Trgovinski minister dr. pl. Schuster jf nastopil svoj dopust in se je odpeljal v Smohor. Samomcr. V Man ji vasi pri Kot ju se je 21. julija ustrelil lovec Anton Kneer, doma iz Eg-genberga pri Uraden. Utonila. V Rablski potok je 22. julija padla devetletna Ana Ska-rič, rudarjeva hči. Drugi dan jo jo našel v vodi rudar Strobl. HRVAŠKO. Smrt pod vozom. Stjepan Er-eeg iz Horvata v samoborskein o-kraju je na Savski cesti v Zagrebu hotel prehiteti neki drug voz; pri tem je odletel na tla in prišel pod kolesa, da je bil na mestu m rte v. Zaradi razžaljenja veličanstva so aretirali v Lačarki neko Drago Lazarevič in jo izročili sodišču v Mitroviei. Iznajdljivost samomorilcev. V Zagrebu so zaprli nekega pustolovca Josipa Čakloviča. V zaporu je hotel izvršiti samomor na ta način, da je izpil pol čaše vode, pomešane s hipermauganom. U-mrl ni, pač pa so ga popadli silni krči. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu izčistili želodec. Ze prej nekoč pa si je prerezal žile na roki. Za sanacijo karlovške hranilnice je predlagal ravnatelj Hrvatske deželne banke Plavšič, naj bi se vlagateljem takoj izplačalo 50 odstotkov njihovih vlog, ostalo pa polagoma vsako leto nekaj; le obresti bi vlagatelji ne dobili nobenih. Poročil se je češki profesor Peter Holeček v Sarajevu z gdč. Marijo Hezačevo iz Pribrama na Češkem. Bcgcskrunstvo v Maji. "Hrvatska" prinaša pismo župnika Gjura Barišiča iz Maje, v katerem poroča, da so neznanci vlomili v noči od 20. na 21. julija v zakristijo tamošnje katoliške cerkve, kjer so razmetali vso masno obleko. V cerkvi sami so odprli tabernakelj in ciborium, pometali hostije po tleh, oltar razkrili in svečnike pometali. Tudi na drugih oltarjih so vse razmetali. U-kradenega pa ni bilo ničesar. To se je uradao konstatiralo. Vlomilci torej niso bili navadni tatovi. temveč bržkone kaki proti-katoliški fanatiki. Nesreča na železnici. V Zagrebu je vlak povozil 521etnega železniškega čuvaja Gjura Gašpa-roviča, ki zapušča ženo in dvoje otrok. Truplo je vlak popolnoma razmesaril. V kopališče Krapinske Toplice je prispelo 1102 strank z 2126 o-sebami v zdravilišče. SLOVENSKA BENEČIJA. Štiri novomašnike imamo letos med beneškimi Slovenci: Peter Hvalica. Peter Černoja, Anton Kufolo in Viljem Kuletto, vsi štirje zavedni Slovenci, prva dva izmed šentpeterskih. druga pa iz tarčentskih Slovencev. Štirje no-vomašniki in prav toliko izpraznjenih slovenskih duhovnij. Kakor nalašč! Vsem je že določena služba ; Hvalica gre v Dolnji Br-nas tik St. Petra. Crnoja pride v Kožico (Sv. Lenart) namesto Monkarja, ki je izvoljen za župnika starogorske župnije z rezidenco v Celali, ker zdaj na Stari gori oskrbujejo zavetišče patri kapucini, a Čela so itak boljša vas; Kuletto gre v Mažarole, Kufolo pa v Prosnid. V Prosnidu je bil dozdaj Dorbolo, zdaj pa pride v Nedižko dolino v Laze. V Reziji je ravnokar ustanovljena nova kaplanija, in sicer v Oso-janili, kjer že službuje Causero, premeščen iz Mažerol. Častni kanonik. A. Gujon, st.-peterski župnik, je bil zadnjič od likovan z naslovom častnega ka je slovenska domača duhovščina vzela na znanje z veliko zadovolj-nostjo. Slovenci so od nekaj let sem zelo bolje spoštovani od duhovne in od civilne strani, nego so bili v prejšnjih letih. Banka v Št. Petru. Razne domače in druge osebe so pod pokroviteljstvom videmske "Bauca popolare" podpisale pogodbo za ustanovitev banke pod naslovom "Banca di S. Pietro al Natiso-ne". Začetni kapital znaša 80,000 Ilir. Duša vsemu podjetju je Jo-'sip Sirk, ki vsestranski deluje za blagor in poitalijančenje naše u-boge deželice. Št. Peter se čedalje bolj razvija. Novih stavb je precej in druge se napravljajo. Sedaj si zidajo velik zavod za deklice neke italijanske nune. Žensko vladno učiteljišče že nima več prostora, toliko gojenk se o-glaša. Slovensko lice St. Petra se hitro izgublja. Še služba božja je slovenska. Deželne volitve so se vršile v prvi polovici julija. Šentpeterski Slovenci spadajo k čedajskemu volilnemu okraju, kateri voli šest poslancev, pet za večino, enega za manjšino. Imeli smo dve listi, katoliško in protiklerikalno. Borba je bila huda. Baje je vso protiklerikalno akcijo osnoval lokalni državni poslance Morpurgo, ki je prišel v državno zbornico s katoliškimi glasovi. Nasprotni stranki sta imeli dva skupna kandidata, dva poštena in zmerna liberalca, ki sta bila preje tudi v katoliški listi, a sta prišla med nasprotne kandidate iz taktičnih o-zirov. Seveda katoliki bi jih ne bili smeli več voliti. Obdržali so jih iz lojalnosti, posebno, ker so ni bati hudega od njiju. Izid je bil sledeči: Advokat Corcn 6032 glasov, dr. Rubini 5094 (ta dva sta bila voljena od obeh strank), monsgr. Tri n ko 5010, advokat Brosadola 4796. prof. Musoni 4711. prof. fioja 4421 glasov. Tri-se so čisti katoliki, dva zmerna konservativca, prof. Musoni je z liberalne liste. Zanj, je glasovalo mnogo Slovencev, ker je Slovenec. drugače bi bil ostal v manjšini namesto prof Goje. Slovenci imajo torej dva poslanca. Zmaga naših je tembolj značilna, ker pred par leti se je bila zadrla strašanska vojska-in je bilo mnogo demonstracij proti našim poslancem v deželnem zboru. Najhujše sta bila napadena advokat Brasadola in prof. Trinko. Te£a poslednjega so takrat zgrabili vsi večji italijanski časniki tudi kot panslavista. PROŠNJA. Podpisani, doma iz Dobernii-na Dolenjskem, sedaj v Grove City, Pa., se obračam z milo prošnjo do rojakov, da bi mi pomagali v grozni nesreči, ki me je zadela. Prosim vas za kak milodar, dragi rojaki, da bom mogel preživeti sebe. svojo ženo in šest nedoraslih otrok. Dne 12. septembra 1912 sem se ponesrečil v rovu št. 5 v Leesburgu, Pa., ter dobil kilo (pruh). Osem dni pozneje so me operirali, pa je ostalo vse brez uspeha. Videč, da ni nobenega upanja, da bi še kdaj ozdravil, so me poslali v sirotišnico. Tam je bilo tako slabo, da mi ni bilo več za živeti. Po preteku šestih tednov so me poslali domov in od tistega časa se nahajam pri svoji di 'užini. Dosedaj so me nekoliko podpirali ljudje drugih narodnosti, sedaj so se pa naveličali. Ravnatelj sirotišnice mi je zarental na neki farmi malo hišico. Pred kratkim so mi povedali, da mi poteče rent s 1. novembrom. Če ne bom mogel plačati, me bodo postavili na cesto. S čim naj pa plačam revež, ker že dve leti nimam niti za vsakdanji kruli? Kam naj grem v hudi zimi, sam bolan, z ženo in šestimi otroci? Nimamo ne hrane, ne obleke, nt obuvala. Vse, kar sem si bil prihranil ona leta, ko sem še delal, je pošlo. Ker ne morem hoditi in opravljati nobenega dela, ponižno prosim rojake, da bi mi že vsaj toliko darovali, da bi imel za rent in da bi si kupil kravo, da bi imeli otroci mleko. Brez vaše pomoči. dragi rojaki, mi ni mogoče živeti. Vsak najmanjši dar mi bo dobrodošel, za vsak cent vam bo-dem srčno hvaležen. John Zupan, R. F. D. 12, Box 13, Grove City, Pa. Darovi naj se blagovolijo pošiljati na uredništvo Glas Naroda. Rojaka Zupana sva obiskala in potrjujeva, da so vsi podatki na prošnji resnični. Anton Valentin-čič, Box 14, Farrell, Pa.; Janez Bergley - New Castle^ Pa. Kje je moj mož JOHN PAlA lČ, podomače Mihavec iz Vrhnike pri Ložu 1 Za njega bi rada zvedela njegova žena Terezija Palčič. Zato prosim cenjene rojake. če kilo ve za njegov na-1 slov. da mi naznani, ali naj se! pa sam javi na moj naslov: Mrs. Theresia Palčič. 1083 E. 64. St., Cleveland, Ohio. , (22-25—8) Rad bi zvedel za ANTONA TURK ali ANTONA ROSO.! Doma je iz Razdrtega pri Postojni. Prosim cenjene rojake,' če kdo ve za njega, da mi javi,1 ali naj se pa sam oglasi, ker poročati mu imam nekaj važnega. Omenjeni je star 57 let in ima baje farmo v bližini Clevelanda. — Frank Pavčič, P. O. Box 7, Dodson, Md. (21-22—8) Velika zaloga vina in žganja. MARIJA GRI1LL Prodaja belo vino jkj...............70c. gallon črno vino po................ 50c. ,, Drožnik 4 I I * f Tast* m*' ^jt. i i i i i š Po znižani ceni! Amerika in Amerikanci. Spisal kčv. J. fvt. Trunk je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je vezana v platno in za spomin jako prilična. Založnik je imel'veliko stroškoven se mu nikakor n izplačala, zato je cenalznižana.ldatse^vsaj deloma'pokri-jejo veliki stroški. Dobiti je pri: Slovenic Publishing Company, 82 Cortiandt Street, New York,'N'.JY, V' ROJAKI NAROČAJTK SK NA SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR ________________"GLAS NARODA", NAJVEČJI nonika čedajskega kapitelja, kar DRŽAVAH. V preteklih dneh Dostikrat slišimo, kako so živeli naši predniki in kako zdravi solbili. Živeli so v vednem stiku z naravo, brez vsakih posebnosti. To je skoro nemogoče za ljudi, ki žive v mestih ter uživajo življenje. To nepravilno življenje, kakor tudi pomanjkanje svežega zraka in solnčne luči, u-činkuje slabo na nas ter nas sili, da si poiščemo zdravila, ki bodo držala naš prebavni sistem v redu. Tako sredstvo je dobro znano TRINER-.IEV ameriški Elixir grenko vino. Prvi namen tega zdravila je, da očisti drobovje vsega, kar ne spada tjakaj, posebno delov hrane, ki so ostali tamkaj ter se tam razkrajajo. Ta gnila tvarina zastruplja celo telo. Drugi namen pa je, da se okrepi drobovje, z namenom, da se prepreči zopeten pojav bolezni. Priporočamo trajno uporabo tega sredstva. Pri želodčnih boleznih, pri boleznih na jetrih, pri boleznih v črevesu, učinkuje navadno popolnoma, ker prinaša olajšave. Isto velja pri različnih simptomih, naprimer zaprtju, razdraže-nosti živcev, kolcanju, bolestih in krčih, bledi ali rmen-kasti b3rvi obraza, slabosti, pomanjkanju teka injspanja. V vseh lekarnah. JOSEPH TRINER, Manufacturer, 1333-1339 SO. ASHLAND AVE., CHICAGO, L,. Triner-jevo mazila je zelo uspešno sredstvo, katero se lahko razredči z oljem iz oliv. Bolečine v členili, oklepih in mišicah izginejo često po enkratni u-porabi. Imejte ga doma, da ga imate pri rokah, kadar ga rabite. BITTER-Y/1NE thiherovo H0RKE VIKO "^^tw-d br joseph trim® iAsMamd Ave. 6 možu, Ki JE UK1DEL SVET. il SBcanan 20. stoletja. • t jjE Spisal Holt W. White; za "Glas Naroda" priredil GLAS NAROT)A, 11. AVGUSTA. 1914. rmiMimii (Nadaljevanje.) Poskusnja čudovitega zrakoplova. "1'inakni se nekoliko v stran, sinček," reče Strong, "in prepusti MJ3NI NKKOL1KO gumbe. Ce meniš, da bo stroj vzdržal, hočeva z zrakoplovom danes nekaj poskusiti, kar dosedaj še nisva." — "Le na delo," reče Hangley in se nekoliko umakne, da naredi Strongu prostor. "Najprvo poskusiva nad močvirjem," meni Strong. Močvirje je ležalo uprav pod njima. Široko je bilo skoro dva akra in poraščeno s vitkimi jeklami. Drevje je bilo precej gosto zasajejio. Strong pritisne svoj tenki prst na gumb zaznamovan črko 'L', kar je povzročilo počasnejšo vožnjo. Nadalje pritisne na gumb, zaznamovan s črko 'N', in zrakoplov se spusti proti tlom. Tako padata počasi navzdol, dokler ne obstaneta nekaj korakov nad zemljo. Strong je položil obe noge na dvigalnike, ki so podeljevali zrakoplovu smer. Naravna ga proti drevesom in ga vodi zopet nazaj. Zrakoplov je odgovarjal vsemu pričakovanju in plaval ravno v odločeni mu smeri s hitrostjo pet milj. Obkrožil je okoli in okoli vse močvirje. "Najbolje je," reče Strong za trenutek, "da naravnava zrakoplov prorti sredini. Menim, da bo šlo vse gladko od rok." "Poskusi"', meni Hangley. Usta mu je okroževal smeh in iz oči mu je sijal ponos in zmagovalna zavest. Strong obrne zrakoplov proti severu. Z ročnostjo, ki je pričala o veliki vaji, pritisne na gumb, kjer je bilo zapisano "navzgor". "Di" se strese in kma lu se dvigne nad zt-mljo. Zdelo se je, kot bi bil svet zavit v temo in se vedno bolj oddaljeval. Kazalec na uri pred obema možema se je počasi vrtiL "Dvatiso«"", reče Strong, in položi svoj palec na drugi gumb, ki je zmanjšal hitrost dviganja. "Di" je plaval kot velik ponočni metulj. Strong se je od srca zasmejal. "Zivjooo!" zakliče, "old bov! Kako prijetno čutstvo me navdaja! Tiči smo danes ponoči, roparski tiči!" "Še ne," odvrne Hangley in se sklone čez rob zrakoplova. V temini je lahko gledal na zemeljsko površino pod seboj. "Do sedaj vse dobro."* zavrne ga Strong, "celo več, kot smo pričakovali. Videti hočemo, kaj imamo od najinega letalca št' pričakovati. Zapomni si, ko bomo v prihodnjostti naredila resničen zrakoplov, — ker sedanji je le igrača — bova imela opraviti s čudnimi stvarmi. Dajva in poskusiva nekaj ter prestrašiva ljudi na zemlji. Navadno se vrši ponoči največ ulomov. Luna ne sveti dobro, veter prihaja iz vzhoda; poeakajva, tla se še nekoliko bolj stemni in prične padati dež." Strong pokaže z roko proti vzhoda in Hangley opazi velik črn o-blak. Tako sta plavala skoro pol ure dvatLsoč čevljev nad svojo hišo v zraku. Nad glavami so se vrtili veliki vijaki, veaidar nirso povzročali več šuma. kot mačka, kadar prede. Zrakoplov ni bil po--polnoma miren, in svet pod ol>ema drznima možema se je vrtil kot premikajoče slike v kinematografu. Daleč tam na vzhodu so se bliščale londonske luči kot daljni prerijski požar. Tupasem opazita posamezne, motne svetilke. Tako sta čakala na oblak, ki se je vedno bolj približeval, ter se konečno kakor prozorni zastor vstavil med zrakoplovom in zemljo. Ko je bil oblak popolnoma pod njima nad zemljo, utakne Stronk lulico. ktero je pušil dosedaj, v žep ter sede n«. mizico za znamenja, da izvrši, kar je prej obljubil. "In sedaj nad svet!" zakliče, "na rop in ulom!" "Di" prične polagoma padati. Pado vedno hitreje, dokler konečno ne zmanjša padanja, ko obvisi v visočini sto čevljev nad gozdičkom. Strong obrne zrakoplov, ga vodi preko reke severno proti cerkvi sv. Nikolaja. Zdolaj je vladala skrivnostna tišina, in nepredirna megla je zavila kot plašč vso okolico. Pod njima se pojavi cerkveni stolp. "In sedaj se prepričava," reče Strong, "kako se da vodi-ti najin letalec, naša krasna "Di". In zrakoplov obrača proti zvonovom. — Ko prideta prav tik stolpa, sleče Strong svojo suknjo in vrže čez krov oklopnega zrakoplova. "Le brez skrbi," zakliče Hangley, ki ga je začudeno ogledoval. Z enim mahljajcm se ustavi stroj zrakoplova, ki je sedaj tieal v eni vrsti s stolpom. "Za Boga svetega, kaj vendar nameravaš!" zakliče Hangley. "Zvonec hočem odpeljati," odvrne Strong, "in ga postaviti pred najlepši nagrobni spomenik na pokopališču. Jutri ga bodejo našli na grolni in ves London ne bo govoril druzega kot od odpe-ljanem zvonu. Cerkev sv. Nikolaja postane središče skrivnostnih govorie, kterih ne bodo nikdar raztolmačili. Le pomisli, kako bi se midva čudila, če bi zvonove kake cerkve, za ktero bi se midva zanimala. ponoči neznani ulomilci vzeli iz stolpa in jih položili na streho, toda o ulomileih ne bi bilo ne duha ne sledu!" "Toda kakšen (»omeii ima vendar ta tvoja burka?" vpraša Hangley zategnjeno. "Nikaka burka, ljubi prijatelj," odvrne Strong. "Samo skušnja je, kaj premore na.ša "Di", in kam sega najina predrznost. Če se nam posreči ta Aala, lahko izvršiva tudi veliko težavnejše naloge, ki se nam bodo »tudi posrečile. Prepričati se hočem, .predno odi-deva danes ponoči nasproti večjim nevarnostim, kako se tla vodit tvoj letalec." Hanley, seveda začuden, gleda v temino proti Strongu, toda ne reče niti besedice. Strong pa stopi na stolpov balkon okoli zvonov in tij Ije z rokami okoli. Šuma ni povzročal, le nekolikrat je Hangley čul, da prižiga v stolpu žveplenke. Žveplenke so zopet u-gasnile in nastala je smrtna tišina. Mine nekaj minut, nakar se pojavi Strong. Previdno se sklone s telesom naprej; ves njegov obraz se je smejal. "Steer je le mali zvon," reče mirno, "toda večjega nisem mogel dvigniti." * j Strong stopi nekoliko nazaj in vzdigne med nogami precej težak zvon na rob stolpa. Hanglev pogleda zvon z uiilim ' *razom dvoma. "Težak je", reče, "vijak bo moral močneje delovati — toda bodi tudi ti hiter in ročen." Strong stopi z eno nogo na zrakoplov dočim stoji z drugo na stolpu. Krila zrakoplova nekoliko glasneje zašumijo. Z velikanskim potegljaj« m, da so zapokale vse Strongove močne kosti, potegne mladi mož zvonec iz stolpa in ga postavi na zrakoplov. Sekundo poaneje sedi že na svojem prostoru in zrakoplov se jame polagoma bližati zemlji. "In sedaj k drugi skušnji", reče Strong. "Letalca morava poskusiti kot s<» poskusi konja. Zvon postavim tam na oni cesti." — "Di" pada bolj in bolj dokler ne doseže označene poti. Strong pritisne na poaebui gumb in izpod balona se razširijo štirje železni pod 11 oži tik T, ki se zapičijo v zemljo, da stoji zrakoplov trdno kot star ko« ijaiki konj. Oba moža stopita iz zrakojilova in dvigneta teik i zvon. , , . ; "Pot je ravno tako dobra kot drugi prostor," začne Strong, t v i jata zvon na pot med grobovi. "Izvrstno", reče _-_ Strong. "Sedaj sem trdno prepričan, da se nama posreči vsaka na- j mera. Prihodnja naloga bo seveda obširnejša in bo zahtevala tudi 1 več previdnosti, vendar izjalovila se nama ne bo." Podnožniki zrakoplova se dvignejo in skrijejo v spodnjem delu letalnega stroja, ki se dvigne zopet v zrak. Ostro se obrne nekoliko nazaj in čez streho drčita čez polje in ceste proti Feathers Inn. Tu obrne Strong na stran in jadra do 300 Čevljev proti vzhodu. Le dva čevlja sta bila nad drevesi ter sta večkrat se le težko ognila višjim-vejam. Ko gozd preneha, spusti Strong zrakoplov še bolj I roti tlom in ga skrije med, vejami drevesa, ki sta stala ob robu .pota. — i "Tu", reče konečno, je Stepleton House, takozvani tusculum Lady Stapleton. Povem ti le, ker si večni stanovalec svoje sobe in ne poznaš niti svojih bližnjih sosedov." Hangley pokiina. (Dalje prihodnjič.) NAZNANILO. Rojakom v Milwaukee, Wia, in j okolici naznanjamo, da je NAŠI ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle: Jenny Lind, Ark. in okolica: Michael Cirar. San Francisco, C al.: Jakob Lovšin. Denver, Colo.: John Debevc in A. J. Terbovc. Leadville, Colo,: Jerry Jam- nik. Pueblo, Colo.: Peter Culig, J. M. Roitz in Frank Janesh. S ali da, Colo, in okolica: Louis Costello (The Bank Saloon). Walsenburg, Colo,: Ant. Saf-tieh. Indianopolis, Ind.: Alois Rud- man. Depue, HI.: Dan. Badovinac. Chicago, HL: Frank Jurjovec. La Salle, HI.: Mat. Komp. Joliet, 111.: Frank Laurich in John Zaletel. Mineral, Kans.: John Stale. Waukegan, 111.: Frank Pet-kovšek in Math. Ogrin. So. Chicago, 111.: Frank Cerne. Springfield, HI.: Matija Bar-i»orič. Frontenac, Kans. in okolico: i« Van k Kerne. Mulbery, Kans. in okolico: Martin Kos. Calumet, Mich, in okolico: Pavel Shaltz in M. F. Kobe. Manistique, Mich, in okolico: i. Kotzian. So. Range, Mich, in okolico: M. i>. Li ko vie. Chisholm, Minn.: K. Zgone. Duluth, Minn.: Joseph Shara-'»on. Ely, Minn, in okolico: Ivan Oouže, M. L. Kapsch in Jos. J. Pes h el. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L. Vesel. Hibing, Minn.: Ivan Pouše. Nashwauk, Minn.: Geo Maurin Virginia, Minn.: Frank Hro- vatich. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont,: Gregor Zobec Klein, Mont.: Mich. Krivec. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Ceša-rek. Little Falls, N. Y.: Frank Gregor-ka. Cleveland, O.: Frank Sakser, J. Marineie, Chas. Karlinger in Frank Kovačie. Bridgeport, O. in okolico: Fr. Hočevar. Barbeton, O. in okolico: Alois Balan stane s poštnino vred $1.8*. Na roča se pri: Slovenie Publishing Co., 82 Cortlandt St. N«»w York fHt» Podpisaal je iznajditeli najuspešnej -še tin k tu i e na sveta Alpcn tinkture i«. AlpenpoMde - Ženskam ln možkihi. ka* teri jo rabijo, zrastejo v testih tednih lasje popolnoma. ne bodo izpadali in ne bodo caivcli. Ravno tako zraste možem! v testih tečnih brads in brke, ki ne bodo izpadale In ne bodo postale sire. O .teka 8 dni popolnoma ozdravim revmatizem. kosti bel, tr-Kinja po rokah, nošah in hrbtenici. Rane. opekline. bale, ture, kraste In kurja očesa, bradavice, no te nje doc. zebtlne itd. odttranim v treh dneh. Moja zdravila so registriran« v Washingtonn. znamenje, da so Čista in najbolj uspešna. Fibite takoj po ceniki Poiljon Ka zastonj. JAKOB WAHClfl, 1 cat K. 64th St. Cleveland, O N. B Oneraa. ki U rabil moja zdravila bra. aapaba. plažam $600. Amerika in Amerikanci. Spisal KIV. J. BL TRUNK. Slorenio Publishing Company i je prevzela v zalogo rojakom že znano knjigo Ker. J. M. Trunk*: AMKRTKA IN AMEBtKANCL Ni naš namen izreči na tem mestu kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvrstno delo, katerega bi si moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi v lasten poduk, bodisi kot darilo svojcem in posameznikov, na katerih bo v stari domovini, kjer se gotovo zanimajo stariši ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj le marsikdo zapazil ali samega sebe ali pa dragega znanca iz sedanjih ali preteklih dni. čudimo se le. da je povpraševanje po knjigi primeroma majhno, menda raditega, ker se ni vprizorilo zanjo kričeče reklame, s katero se spravi t svet marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednost. Cena elegantno v platno vezani knjigi je $2.50 s poštnino ▼red. Za isto ceno se odpošlje knjigo na katerikoli naslov v atari domovini. gompagnis Generale Trmtlaotipe i (Francoska parobrodna družba.) Direktna Črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane. Poštni parniki so: 1A:rROVE?ICE" * OsSdvaTvijaka S TLA SAVOIE" a* dva vijaka L**LAILORRAJNE" 8LZ aaldva viiaka -LA FRANCE** 'h i tiri vijak« h Bipresnl parniki so: "Chicago", "La Tonraine", "Rochambcan"in "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK eomer P«arl St., Ckesebrough Building. Poštni parniM odplujejo vedno ob sredah (z pristanišča števUks »7 W. B. BOJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJ-^ VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK W Denar mečete proč! ako ne podpirate svojega rojak*. Pri msni dobite izvrstno domaČe vino gslon po 75c. in reč. Pri odjema več kot 10 gslon dajem popust, ter se posebno priporočam slavnim slovenskim drultvam ob priliki kake veselice, tudi onim za svatbe. V zalogi imam izvritne domače klobase in vsakovrstno grocerijsko blago, katerega ljubi na5 narod. Pošiljam denar ns vse strani sveta in parobrodne lietke za vae proge. Zastopam "Glas Naroda", prodajam m kupujem avstrijski denar. B tvrdko Frank Bakser sem v trgovski zvezi. Upravljam vse v notarski posel spadajoče dela, ker javni notar. (Notary Public.) frank: 1801 W. 22ad Stresi, jurjovec dkace, DL HOJAKL NAROČAJTE SE NA tota* w uAJcmsum umsvm OliAfl NARODA". NAJ Slovenie Publishing Go„ 82 Cortlandt St . N«w York. N.Y. rojaki naročajte se na "glas naroda", največji slovenski dnevnik V zde. DRŽAVAH. PHONE 246 Zastopnik "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Frank Petkovsek Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET WAUKEGAN, IL.Lt. PRODAJA fina vina, izvrstne smotke, patentirana zdravila. PRODAJA vozne listkelvseh prekomor-skih črt. POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno. UPRAVLJA^vse v notarski posel spadajoča dela. "glas naroda" je edini slovenski dnevnik zdr. drž. .naroČite se nanj i