Baielmlii—ftnn 3#. dee hwfendea Mlonate eagenonimen Nr. M- Kralulwiif, den 8. 1M4. 4. Jahrgnng Fiihrers „Smo na tem, da končnoTeljavno preobrnemo krmilo te тојпе" Prestali bomo to dobo in končno zmagan Jmaqa nas bo oškodoiala za lo. kar je vsak posamezni žrlvoial in za kar se |e moral liorili s krvjo svoje rodliine* Mi imamo potezo FUhrer nikoli ni dopuščal dvoma o t*m, da ta vojna ni lahka in da •• n« da dobiti kot bliikovit vojni pohod. Večkrat mmo sliiali njegove opomine, na) le pripravimo na najtrše preizkušnje storitve in veiti, da je tre-ba, da te ves narod v neizprosni večletni borbi bojuje za zmago. Besede s tako vsebino je Fiihrer ponovno spregovoril pred in-dustrijci oborožitve, ki jim je dal ukaz, da ne kapitulirajo pred nobenimi teikočami. Besede so hkrati naslovljene na ves nemški narod, tako da se tudi ta Ffihrerjev govor ne sme brati kakor kakšno poročilo v izvršenem sprejemu v FUhrerhauptquartierju, ampak kot poziv vsem. Od kod se izvaja v uri neuspeha gotovost zmage? Fiihrer je stavil te vprašanje in hkrati nanj odgovoril: v junaštvu vojakov, v njihovi stalni pripravljenosti, v njihovi žila-vosti, da obvladajo na videz tuJi brezupne situacije, јг dana gotovost, da nas reakcije ne morejo utruditi in zmehčati. Celokupni narod stoji aktivno ali pasivno v frontnih dogajanjih. 2e davno so spoznali pomen »vojne tovarn«. V -!no znova so prišla iz oborožitvenih tvomic nova orožja, ki so določila marsikatero spremembo V vojnem dogajanju. Odkar leta »VI« čez Rokav-ski preliv v Anglijo, je dosegel td boj iznaj-diteljev in tehnikov svoj višek. Zopet imamo mi potezo. Splošno narašča prepričanje tudi v sovražnem taboru, da otvarja to novo orožje, najsi učinkuje kakorkoli, popolnoma nbvo poglavje v vojskovanju. Zgodovina nas uči, da često učinkuje tak prehitek odločilno za vojno. Nasprotnik poskuša, takoj posnemati, toda zaostala v nadaljnjem razvolu, in vtem ko si Se naporno prizadeva, da bi začel uporabljati enakovredno orožje, ima Nemčija pripravljeno že drugo povračilno orožje, ali cel6 tretje. Težišče vojnega dogajanja, ki je bilo od suhoiemske vojne prenešeno na vojno v zraku, na vojno na morju in potem zopet na suhozemsko vojno, leži sedaj v tovarnah o rožja. Tam poteka prva frontna linija. V brnenju orodnih strojev, v škripanju žerjavov, v sikajočl žerjavici topilnikov občutimo vsemogočnost te borbe, ki ne gre za meje, ampak za obstanek in svetovni nazor z neomajne vero v zmago nemških orožij. Berlin, 7. julija. Na zasedanju, ki ga )• bil rpokUcal Reiebsminister Speer, da bi odgovornim možem nemškega oboroževanja ia vojne proizvodnje dal nadaljnje amemice in podlage za njihovo delo, se govorili Reiehaminister %pe*r im uradna načelnika njegovega ministrstva ter po nalog« Reichsministra Baekeja Staatsminister liecke e položaju prehrane nemškega naroda. Zasedanje j« prikipelo do vrhunca, ko je Ftthrer sprejel udeležence v Hauptquartierju. Reichsminister Speer je dal obširen pregled o trenutnem stanju nemškega oboroževanja in vofne proizvodnje. Pri tem je ugotovil, da je po samoodgovornosti industrije, vzornem delu nemškega delavca in intenzivnem racionaliziranju in poenostavljenju izdelkov bilo mogoče nadaljnje povečanje nemškega o b o r o ž e v.a n j « kljub terorju sovražnih bombnikov. Minister je objavil celo vrsto ukrepov, ki bodo zagotovili nadaljnje naraščanje našega oboroževanja. V najodločilnejši dobi vojne bo oborožitev — tako je poudaril — napela vse file, da bo dala nemškemu vojaku za izvojevanje zmage potrebna nadmoćna orožja v vedno večji količini na razpolago. Med zasedanjem je Reichsminister Speer odlikoval celo vrsto mož, ki so si stekli posebne zasluge za oboroževanje. Po Fuhrer-jevem nalogu je izročil Ritterkreuz des Kriegeverdienstkreuzes mit Schwertem (viteški križec vojnega zaslužnega križa z meči) Reichlastverteilerju dr. Fischerju, Gene-raldirektorju Kesslerju, Generalkomisarju iOr Sonderproduktionsaufgaben direktorju Lan-genohlu, vodji Hauptringa Guss in dr. ing. Lueschenu, vodji glavnega odbora za elektrotehniko. Celi vrsti nadaljnjih sotrudnikov j* izročil minister odlikovanje Deutsches Kreuz in Silber (nemški križ v srebru), ki jim ga je bil podelil Fuhrer. >lle kapilHliraiiio pred prav nobeno leikoto« Ftthrer i« dal odgovornim možem nemške oborožitve In oboroževalne proizvodnje pregled o nalogah nemškega gospodarstva y vojni in ▼ miru. Ta vojna se ne more — tako je poudaril Fiihrer med svojimi izvajanji — meriti po dnevnih dogodkih. V tako ogromni svetovnozgodovinski borbi začasni uspeh ali neuspeh nima nobenega odločilnega pomena. V tem največjem usodnem boju našega naroda, ki odloča o biti ali ne biti za mnoge generacije, ima vsak posameznik samo eno dolžnost, da se bret prettenka be-juje in dele za zmago. »Vem, da sta potrebna nečuvana sila živcev in nezaslišana odločnost, da človek prestane v takih časih, kakor so današnji. Toda nad nami stoji nepremakljive, kot zvezda vodnica naš e g a dejanja načelo; Da ne kapituliramo pred prav nobeno težkočol« Ftthrer je opozoril na junaštvo na ironti, kjer so mnogi hrabri vojaki dan za dnevom napravili mogoče, kar se je na videz zdelo nemogoče, in se niso plašili nalog, ki so se zdele nerešljive, ampak so jih na koncu vendar vedno znova obvladali. »Ce gledate na to junaštvo, boste tudi razumeli mojo neomajno vero nasproti takemu junaštvu. Mar naj vodstvo, ki je, kakor naše imelo srečo, da je lahko reklo, da je skozi štiri Uta sploh imelo samo uspehe, obupa pred kakršnokoli stvarJoT Ne! Mi bomo prestali to dobo in na koncu dobili to vojno. Zmaga bo nas vse nekoč odškodovala za to, kar je vsak posameznik žrtvoval, kar je moral prevzeti nase skrbi in za kar je moral boriti t^e s krvjo svoje rodbine.« Ta vojna — Jako je izjavil Flihrtr odgovornim možem nemške oborožitve in vojskovanja — ni samo vojna vojakov, ampak pred vsem tudi tehnike. Tehnične iznajdbe so ji od vsega začetka vtisnile svoj pečat. Med vojno se je nasprotniku posrečilo, da se je naučil iz naših Izkustev, na nekaterih poljih dohitel naš prehitek in nas na nekaterih najprej tudi prehitel. »Nemški i z n a j d 11 e 1 j s k i duh pa je na tem, da sedaj vzpostavi tehnično ravnovesje in tako ustvari pogoje, da končnoveljavno preobrne krmilo vojne.« Na koncu svojih izvajanj je Fiihrer izrekel >vojo posebno zahvalo Relchsmlnistru Spee-ru in njegovim sotrudnikom za njihove odlične uspehe na področju nemškega oboroževanja in jim naročil, naj sporoče to zahvalo tudi vsem delavcem v nemških oboroževalnih obratih. Sovražnik v Normandiil povsod odbit Kakor je objavilo Oberkommando der Wehrmacht dne 5. jTilije je sovražnik po hudem pripravljalnem obstreljevanju na obeh straneh ceste Bayeux—Caen prešel z močnimi silami pehote in oklopnjakov v napad. Razvili so se silni boji, v katerih je bil sovražnik povsod krvavo odbit. Tudi jugozahodno od Tillyja se |e zrušilo več sovražnih sunkov v obrambnem ognju. Na zapadnem krilu mostišča so tudi včeraj ves dan tra-lali hudi obrambni boji. Vsi napadi so spodleteli z visokimi krvavimi zgubami sovraž-ntkai kjer se je bilo nasprotniku posrečilo vdreti v naše linije, smo ga s protisunki ta- T »v*"' vrgli nazaj na njegova izhodišča. . *>o)na letala so ponoči napadla zbl-. ' , ladij pred normansko obalo rušilca ter eno trgovsko ladjo s 3000 brt. Ena križarka je bila težko poškodovMa. mostiščem in nad zasede-niml zapadnimi ozemlji smo sestrelili 62 sovražnih letai, med njimi 45 Stlrimotornih bombnikov. V Srednji Franciji je bilo likvidirano sabotažno krdelo м mož, ki je bilo odskočile • padal^. Ustreljenih je bilo na-daltnjih 10# oboroženih teroristov. Hudo povračilno obstreljevanje ee vrši na London. ______ ^Momlfeva vlada j« po Reuterjevem po-■iclenlla upo'^l]**' dr. kohske kazni vsem kmetom, ki ne bi odvajali za deetn* koHčine žita tasedbenim četam. Te *•*»1 mešajo veliko let ječe. L«« |*pom^d» |>о1аМ| todl| In letal na pod mormt^ pretočene dni posebno uap^n. Po neke« poročilu !z fronte fo od t. ЈжИј# v c#ntTtlneic Pacifiku kMTttb sedem Finska ob siranf Wemcije do končne zmage Ministrski predsednik Linkomies: Samo Nemčila mam lahko pomaga, da zmagamo H*liinki, 7. julija. Miniitriki preditdnik Linkomiei ]• т m*d#l|o po radiu govoril iin-»kemu narodu. Vitbino radijskega govora mimistrakoga predsednika obfavljaio vsi časopisi na viden način. »Uusi Suomi« pi%* Mdi tega med drugim: »Z veliko napetostjo pričakovani govor ministrskega predsednika, je odstranil vse nejasnosti. Ravno tako kakor pred dvema mesecema tudi sedaj ne moremo izvršiti narodnega samomora. Finski narod in njegova vlada sta se, ko jim« j« bilo dano na voljo, da se odločita ali za predajo na milost Sovjetski uniji, ali da nadaljujeta v boju za obstanek Finske, odločila za nadaljevanje boja. Pri tem je posebno avaievanja vredno dejstvo, da o tej točki ni bilo nobenih različnih mnenj v vladi. amerlkansklh Med drugim je Linkomies Izvajal: »Sodržavljani! Po odmoru več kakor dveh let se mora sedaj naša vojska že četrti teden neprestano najhuje boriti. Velikanske sile sovražnika In posebno njegovo nadmoč-no topništvo, oklopnjakl in zračno orožje so mu prinesli začetne uspehe, pod katerih pritiskom so se morale naSe čete korak za korakom umakniti na splošno črto Vlipuri-Vuoksl. V kolikor se je obramba bližala srcu Finske, se Je probujal v armadi duh zimske vojne. Ona je žilavo odbila ponovne napade sovražnika in mu kljub njegovi premoči zadala težke zgube. Boji so bili trdi kakor nikoli. Obramba Ka-relije in Finske je zahtevala in zahteva tež ke žrtve. Najdražje kar imamo, življenje naših mladih mož smo vrgli na tehtnice, dragocena zemlja In cvetoča polja so morala biti žrtvovana. MI moramo našo zemljo, ria šo slobodno narodno skupnost In našo neza vlsnost braniti. Ml moramo braniti naše družinsko življenje In duhovne vrednote, ki smo |lh podedovali od svodih staršev. Ml mora mo braniM vse to, ki nam napravi življenje vreono življenja. Ce bi tega ne storili, bi bila «ano ena možnost — kapitulacija. Ne Izgovarjam te besede kakor neko predpostavko. Vem, da zahtevajo Sovjeti od Fin-ske kapitulacijo. Po kapitulaciji bi nam diktirali mirovne pogoje, ki se gotovo ne bi ozirali tudi ne na najbolj osnovne pravice finskega naroda. Taka kapitulacija bi nas brezmočne'izročila volji nasprotnika. V trenutku bi vse zgubili, kar je naš narod obnovil v teku stoletij. Kot svobodni možje in svobodne žene se moramo boriti za sedanjost in bodočnost našega naroda, do zadnjega diha. Ta odločitev soglaša popolnoma z ono, ki Je bila sredi aprila sprejeta v državnem zboru. Takrat je namreč državni zbor brez vsake razlike mnenj odkloni) po Sovjetski zvezi predlagane pogoje za premirje, ki formalno še niso pomenili kapitulacije. Resnično so takratni pogoji bili že zelo blizu kapitulacije in njih sprejetje bi bilo po pojmovanju vlade naš narod pahnilo v pogubo. 2e takrat je naš narod jasno in odločno dal prednost tudi poti boja kakor pa da bi se vdal sovražniku na milost in nemilost. Me ritev moči s Sovjetsko zvezo je že iz prirod nlh razlogov neenakA. Sovražnik ni samo številčno nadmočen, ker so mu na razpola- go velike ljudske množice, temveč ima tudi mnogo več tehničnega materiala. Zato potrebujemo v našem boju vsako pomoč, ki je le moremo dobiti, bodisi v orožju ali oboroženih četah. Edina država, ki nam jo lahko da in hoče daU, je Nemčija. Čeprav je Nemčija sama v silovitih bojih, nam je v preteklih vojnih letih mogla dati orožje in drugi vojni material. Ravno tako važna je bila nemška pomoč v živilih'. V tem trenutku rabimo brezpogojno v največji izmeri vojaško pomoč, da nas bo branila proti velikim napadom sovjetske oborožene sile. Tokrat se ne bojujemo sami. Tehnično dobro oborožene nemške enote so se nam pridružile. One imajo svoj delež pri znatnih zgubah, ki smo jih prizadeli sovražnim zračnim bojnim silam in oklopnjakom. Nemčija se je tudi nadalje obvezala, da mam bo dala vojaško pomoč, т kolikor je more dati. Uspeh našega boja je edinole mogoč s pomočjo vojnega materiala in ostalo pomočjo, ki pride iz Nemčije. Ker se nočemo vdati sovražniku na milost in nemilost, nam ne preostala drugo, kakor !»oj. Finska je odločena, da se bojuje na strani Nemčije in kot njen sobojevnik proti Sovjetski zvezi. Z ozi-rom na pomoč, ki nam jo da Nemčija v našem boju proti boljševizmu, je %amo ob sebi razumljiva dolžnost Finske, da šele po sporazumu z Nemčijo odloži orožje.« Linkomies je potem nad&ljeval: »V Inozemstvu so radi naše odločitve različna mnenja. Mi sami imamo eno zvezdo vodnico: da obvarujemo Finsko in finski narod pred grozečim propadom. To Je nas vseh skupna naloga. Vsi drugi interesi morajo ostati ob strani in vse, kar je v naših močeh, se mora popolnoma porabiti v ta edini namen. Boj in delo, zmaga iri samo zmaga so geslo današnje rinske. Finski narod zaupa svoji armadi in njenemu visoko-spoštovanemu vrhovnemu poveljniku, sposobnim vodjem in neustrašenemu moštvu. Oni vedo, da, če bi pustili to državo brez zaščite, tudi njihovo lastn življenje ne bi bilo vredno življenja. Ali isti čut dolžnosti se zahteva za fronto. Tudi tukaj se mora vse do skrajnosti izrabiti. Mi vemo, da delavci brez pritoževanja izpolnjujejo svojo dolžnost; uspehi oboroževalne Industrije se morajo stalno večati. V času, ko je v nevarnosti obstoj vsega naroda, si mora šteti vsakdo v čast, da ро^есч svoje usnehe. Vse produktivno delo služi sedaj samo enemu namenu ohranitve svobodne, demokratične narodne skupnosti, in da se obvaruje bodočnost našega naroda. Prav tako kakor se naša armada bojuje v bojih, ki dozdevno presegajo njeno moč, mora tudi domovinska fronta žrtvovati vse, kar je v njeni moči, da se bo povečala za našo obrambo neobhodno potrebna produkcija. Egoizem se mora zatreti v kali in vsaki mora nositi svoj del skupnega bremena naroda. Finska je demokratska država. Mi tudi za črtico ne odstopamo od starine podedovanega in globoko ukoreninjenega demokratskega reda. Čakajo nas težke skušnje. Ali ml jih sprejemamo kot svobodni možje: Vzravnani, brez strahu, popolnoma se zavedajoč svoje odgovornosti pred bodočnostjo. Bog blagoslov! domovino!« Naraščajoča trdota bojev na Vzhodu Kakor je sporočilo Oberkommando der Wehrmacht dne 4. julija,'je na srednji vzhodni fronti še bolj narasla trdota bojev. Zapad-no od Slucka so se menjavali sovražni napadi z našimi nasprotnimi napadi. Do železniške proge Baranovičl—Minsk prodrlega sovražnika so divizije naših oklopnjakov s pogumnim nasprotnim napadom vrgle nazaj ob visokih krvavih zgubah nasprotnika. Sila boljševiških oklopnjakov so vdrle v Minsk in sunile še dalje naprej proti zapadu. Jugovzhodno od mesta se naši odredi srdito upirajo od vseh strani naskakujočim Sovjetom in se bojujejo nazaj proti zapadu. Pri Molo-dečnu smo s protisunkom vrgli sovražnikove napadajoče prednje čete. V prostoru zapad-no od Polocka so naše čete zavrnile ob Dvlnl ponovne napade boljševlkov. Mesto smo po premenljivih bojih opustili. Zračno orožje je z odredi bojnih letalcev učinkovito poseglo v boje na kopnem, razkroDllo št«, vilne sovražne kolone in uničilo več oklopnjakov, topov in nekaj ftotin vozil. Jitran 8. — ftter. 58. KARAWANRBN BOTE Sobota, 8. julija 1944. Sedaj gih bo mmll cinizem! Grozovit učinek orožja „Vi" - Hinavsko tarnanje o hudih žrtvah - Pobesnelost nemoči britanske obrambe 7. julija. Roparski morilec, ki izjavi rablju, da n|«gov гаеб ni lalr, |* ialoatna prikazen. Britansko fiaiopisj«, ki f« ja leta in leta raspiialo v najbolj nairamnih tiradah •ovrastva za uilanoTitev teroristične vojne proti Nemčiji, ne u&inkuje nit manj žaloit-no, ako ledaj razjarjeno izjavlja, da novo nemško orožje »VI« nt fair (do«to|no). Vea njegova licemeraka zločinika morala le pokate v tem trenutku, ker ji trda resničnost izvablja tako priznanje nemoči. Ml pa od teh hladnokrvniit davilcev, ki bi avojo umirajočo žrtev najraje še tolažili z izreki svetega pisma, pač nismo nič drugega pričakovali, kakor da bodo v trenutku povračila, spet poiskali pojem »fairness« (dostojnost), ki so ga v tej vojni tisočkrat poteptali. Za ta trenutek smo imeli v našem spominu prav dobro spravljene vre te cinične, znsmehljive Izreke človeškega zaničevanja, s katerimi so hoteli svetu objasniti, da Angleži še ceI6 takrat delajo po višjem nalogu, ko nesmiselno more. Mar Je že pozabljen govor britanskega zunanjega ministra Edena dne 20. maja 1943. 1. o bombnem terorju: »Mi vemo, kaj je najbolje za Nemčijo: ne nočni napadi ne podnevni napadi, temveč bombni napadi dan in noč neprestano in brez prestanka, uro za uro. To je program, ki smo ga pripravili za Nemčijo.« Kdo Je v Angliji pri teh besedah vprašal Edena, če je takšen teror fair? Poveljujoči general 8. poveljstva bombni kov zračnega orožja Zedinjenlh severoame-riiklh držav, brigadni general Eaker, je izjavil glede »bombardiranja obmestij« nemških mest po angleškem zračnem orožju; »Verjamem, da učinkuje to bombardiranje mnogo bolj na moralo civilnega prebivalstva, kakor pa točno bombardiranje posameznih ciljev pri dnevni svetlobi.« Tako poroča »Daily Mail« z dne 22. septembra 1942. leta. Danes učinkuje oroije »VI« na London »dan in noč«, neprestano, brez prestanka, uro za uro« in sigurnost njegovih zadetkov je najmanj tako velika kakor pri »bombardiranju obmestij« v noči ali pri oblačnem nebu. Naenkrat je pa vse to, kar se je slišalo in zahtevalo iz poklicanih ust v Angliji, »nedostojno« in naenkrat naj bi bila morija ti sočev in tisočev nemških žen in otrok, požig naših mest in frivolno priznanje more nja iz vseh krogov Anglije »dostojna«? Ogledalo britanske sramote »New York Times« dne 26. septembra 1943.-»Do sedaj najboljši učitelj nemškega naroda je zračna bomba. 4000 kg težka bomba Je zelo važen dokaz. Block-Busters (uničevalci stanovanjskih predelov) so v nekatere svr-he čudovito učno sredstvo.« »New York World Telegramm«, oktobra 1943: »Teror In brutalnost zračne vojne sta njeni najboljši strani. Slednjič Imamo sredstva, povzročiti, da se v mestih ne bo moglo stanovati in — zakaj ne bi javno priznali — prinesti uničenje stanovanjskim predelom.« »Dally Telegraph«, 2. decembra 194): »Glavni poročnik Martin; »Nemški narod naj bo blažen z bombami (bombenhappy).« »Church of England« (Časopis anglikanske cerkve): »Perverzno Je naziranje krščanstva, če misli, da se civilisti ne smejo ubijati. Za bombnike so vsi enaki. Bombe ne de. lajo razlike med moškimi, ženami in otroki«. »Daily Mirrov«, 8. Januarja 1944. 1.: Vikar Collins: »Veselim se časa, ko bo uspelo RAF, dk bodo Berlin in druga mesta tiste države izbrisana.« Britanski zračni strokovnjak Spaight piše v svoji knjigi »Zračna sila in mesta«: »Razvoj bombnih letal Je zbrisal razlikovanje med bo'svn'ki in nebojevniki Velika mest« so sposobna za zbirališča ljudstva, zato porušite velika mesta.» In slednjič je sam povzročitelj morije Churchill izjavil: »Razvrstitev ljudi po velikih mestih In v velikih državah, kakor prebujenje narodov k popolnemu čutu skupnosti, je omogočila, pripraviti in izvesti mno-itveno morijo v obsegu, ki ga do ledaj še nismo videli, In v dosedaj neznanem trajanju. Uaod« le proti Angliji Te besede, za katere bi mislil, da Izvirajo iz najnižjega zakotja amerikanskih zločin-ikih Četrti, 10 bile vie uporabljene od naj-vlite in najmerodajnejše strahi sovražnikov. Ravno take kakor so bile besede, so bila dela, namreč nepretrgana veriga aadisticnib umorov in najgrozovitejše nečlovečnosti. Mi smo predlagali, da naj se zračna vojna odpravi, mi smo se potegovali za to, da če se zračna vojna ne more odpraviti, da naj se omeji samo na vojaške cilje. Nedvoumna povelja so bila obvezna za nemško zračno o roije. Ko so začeli Angleži i terorističnim bombardiranjem, smo svarili In vedno spet svarili. Sedaj smo uvideli, da se teror lahko zlomi samo z nasprotnim terorjem. Po najnovejših angleških glasovih vemo o tem, da so na Angleškem govor orožja »VI« naposled le razumeli. Ti zločinci na britanskem otoku, ki so še v ponedeljek po Reuterjevi pisarni ponosno razglasili, da so »uničevalci stanovanjskih predelov« RAF odvrgli svoje bombe na stanovanjske četrti Bukarešte, naj seda) le spoznajo učinek svojih del, In nihče v Evropi jih ne bo pomiloval — njihova )eza In obup bosta naraščala radi vedno močnejšega učinka orožja »VI«. Morda baš zato, ker čutijo, da se da »VI« pojačati, morda baš, ker čutijo, da je »VI« Izvrševalec višje pravice. Kdor si napiše na hrbet »Murder incorporated« (društvo morilcev), se je postavil izven neizpodbitnih človeških zakonov. O tem, kaj je »fair«, ne odloča več on, ampak usoda. Ali v zadevi »VI« se je v tem času odločila usoda proti Angleški. V zadnjih dneh se ni samo pojačala upo- 250.000 italilansklh rodbin kot delovni sužnii za Sovjete Milan, 7. julija. V zvezi z nasprotji med tako zvano južnoltalijansko vlado Bonomija in prejšnjim prestolonaslednikom Savojskim Umbertom se zvedo govorice- o ponovnem Badoglijevem izdajstvu. Odpravljeni narodni izdajalec očitno ne more preboleti, da so qa odstranili in se baje sedaj na svojem zasebnem posestvu v Capri pogaja z angleškimi In severnoameriškimi osebnostmi, da bi dosegel svoj vpoklic v' vlado. Ker se Bonomijev kabinet na noben način ne zna uveljaviti, hočejo nesposobnost te komunistično barvane vlade uporabiti za pretvezo, da bi u»'»nivili votmško d'kta- raba »V 1« proti Južni Angleški, temveč tudi brithnska reakcija. Razpoloženje javnosti je padlo na Angleškem zelo globoko. Prvič po dolgem času se v londonskih časopisih prazna, da mora prebivalstvo »zelo mnogo hudega« pretrpeti, čeprav ne smejo poročati o posameznostih in da je angleška javnost zelo ogorčena radi obnašanja odgovornih londonskih uradnih mest, in sicer Iz dveh razlogov. Predvsem o čl vidno občutijo zelo trdo in bridko, da morajo sedaj trpeti stalne udarce »V 1« podnevi in ponoči, ne da bi smela glasila javnega mnenja napisati ali povedati tudi samo besedo priznanja ali sočutja. Važnejše pa je dejstvo, ki se sedaj več ne more tajiti, da so obrambni ukrepi proti »V 1«, in sicer obramba kakor tudi zaščita prebivalstva, popolnoma nezadostni In pomanjkljivi. Ravno tu je prišel val kritike in nevolje. Nadejajo se enostavno, da se prekine vedno bolj in bolj krezsmiselna naredba popolnega molka o učinku obstreljevanja z »VI« in da se — kakor ogorčeno meni neki znani londonski list —' svetu že enkrat, pove, kaj mora pretrpeti prebivalstvo britanskih otokov. Ker to je ravno občutljivo mesto: Ni nobenega učinkovitega varstva proti »V 1«, NI zaklonišč. Sistem alarmiranja je pripravljen na preje spoznane zračne napade, ne pa na leteče bombe, ki so hitrejše, kakor njih zvok, to se pravi, da če se sliši njihovo brenčanje, je za rešitev navadno že prepozno. Dvojno hude žrtve Razpoloženje javnosti je naperjeno, take poročajo, proti oblastim, ki so tako bridke malo storile, da bi se olajšale težke žrtve, ki jih spet mora pretrpeti angleški narod. Ali je bilo res potrebno, tako se vprašujejo, da se je sedaj radi pomanjkanja glede previdnosti podvojila teža in velikost trpljenja in žrtev angleškega naroda? Medtem so londonska uradna mesta izdala vrsto novih naredb državnim uradnikom In delavcem v južno angleški oborožitveni Industriji In drugih za vojno važnih obratih. V teh uradnih odredbah je rečeno, da vsi do sedaj veljavni predpisi o letalskem alarmu niso več v veljavi, In da od seda) dalje ne sme biti prekinjeno delo po »brezkoristnem« dajanju zračnega alarma. Mesto tega je uradnikom In delavcem edinole še dovoljeno, v zadnji minuti poiskati zavetje v prostorih, v katerih se opravlja delo samo. Švicarski listi poročajo iz Londona, da angleško časopisje našteva dolgo vrsto novih zadetkov »V I« v Južni Angliji. Zadeti so bili med drugimi hoteli, javna poslopja, trgovske in stanovanjske hiše in neka banka. turo pod Badoglijem. Tako zvani državni namestnik Umberto i*, kakor pravi neko po 'ra^lo, predviden za »voJaSkega diktatorla« za pokrajine Italije, ki jih je zasedel sovražnik, dočim hoče postati Badoglio šef generalnega štaba. S tem mislijo zavezniki, kakor se k temu pojasnilno poroča, hkrati rešiti več problemov: 1. mogli bi izpolniti svoje dni italijanskemu bivšemu kralju dano obljubo, da bo ostala savojska dinastija; 2. zadovoljili bi Badoglia, ki zahteva za svoje izdajstvo dne 8. septembra ustrezno protida-jatev, in 3. bi se morda dalo poskusiti, doseči kontrolo nad šefom komunistov Togliattijem. Vse to bo pa seveda gotovo ostala *amo želja v sanjah. Vtem ko čaka ta po Bado-gliju in Italijanskem bivšem kralju sestav-Keni račrt šr uresničenja do zaveznikih pa Francoska policija je po vladnem šefu L*-valu razpisala nagrado 20 milijonov frankov za izsleditev morilcev državnega tajnika Henrlota. Odred teikih nemških bojnih letal Ц т noči na 5. julij izvršil strnjen napad na Minsk. Onaženi so bili številni veliki požari. Pri napadu sovjetskih letal na Klrkenez je bilo v zračnem boju sestreljenih 26 sovražnih letal. Pri Siciliji je bila, kakor sedaj v Washing-tonu uradno priznavajo, v novembru lanskega leta po nemškem, zračnem orožju potopljena ena prevozna ladja, ki je Imela 1700 kanadskih vojakov na krovu. Življenje v Zedinjenib državah se je od začetka vojne podražilo za najmanj 80 odstotkov, in Amerikanci se kar javno norčujejo iz uradne statistike, ki navaja podraženje lamo za 40 odstotkov. Egiptovska vlada je morala poslati egiptovskemu poslaništvu v Moskvi živila in po. trošne predmete, da je zasigurala oskrbo ta- mošnjega poslaništva za eno leto. Severnoameriški bombniki so pretekli ponedeljek odvrgli raztresene bombe v bel-grajskem prostoru in na več krajev v Romuniji. Sile nemške in romunske zračne obrambe so pri tem lie 19 sovražnih letal. V Bretagne je bilo dne 3. julija do zadnje-ga moža ugonobljenih 20 teroristov in 58 sovražnih lovcev padalcev, ki so odskočili v civilnih oblekah. Težka nemška bojna letala so v noči na torek napadla zbiranja sovražnih ladij pred normansko obalo. Dve ladji za Izkrcanje sta bile zadeti v polno. Opaženi so bili tudi drugi zadetki pri razkladanjih. Pri zadnjem terorističnem napada na ogrsko glavno mesto je prišlo ob življenje 23 izmed 30 angleških letalcev, ki so bili spravljeni v neki budirapeštanski bolnišnici. V torek je britansko-severnoameriško o-rožje bombardiralo romunska mesta Kron-stadt in Pitešti. Sovražna letala so v nizkem poletu napadla s strojnicami otroke, potnike v vlakih in kmete, ki so delali na polju. Kot povzročitelja zadnjega atentata na Umberta Savojskega so zaprli italijanskega anarhista Secolija. Secoli je Izjavil pri svojem zaslišanju, da Umberto ne bo ušel svoji usoti!. Komunisti so se že zavzel za '^ecolHa. Stalinov odposlanec v Rimu Togllattl ni zgubil nobenega časa, da ne bi po najhitrejši 15oti izvršil boljševizacije po sovražniku zasedenih italijanskih pokrajin. Odvoz 250.000 Italijanskih rodbin v Sovjetsko zvezo, kjer bodo uporabljeni za obnovo porušenih sovjetskih mest, |e tik pred izvršitvijo. Nada- l)e |e bil« ustanovljen« v prilog .SojtietOV po vsej Južni In Srednji Italiji službena«t-žnost, ki zajame vse Italijane in Italijanke do 30. življenjskega leta. Dobesedno je Togliati k temu Izjavil, da je prišel čas, da se vpliva na italijansko mladino politično in moralič-no. S tem naj se dozdevno »poboljša« ta mladina, ki je brez moči In izpostavljena nasil-stvom zavezniških čet. Izkoriščanju židovskih trgovcev In razkrojevalnl agitaciji bolj-ševlkov. Vurliif und Drnckt NH.-0«averlt« and Drocksrel Klniten GmbH. Klsieiifurt., -- VerlMsiwter; Dr. Krnil Heitjun. — Hanutichrlftleiter; Friedncll iTnrxfmnrn Ift ANr 1 вгЛНтг. ^adn^'a pzelskami ' DVORNEGA SVETNIKA FINDVOGLA Krtmlnmlnm novels Soi^nl Fran? Helnrlch Zato mu pač ne moremo zamerili, da je za radi komisarja postal nervozni. SIcer pa )e bi) ta občutek popolnoma obojestranski Doktor Tunsteln ti je namreč ogledoval, kakor si je to tam vtepel v glavo, Gerlanderja s pogledom kriminalista. Da je ta kriminalistični pogled obilno poostrila ljubosumnost tega al je bil popolnoma svest. Do tega spora mogoče ne bi bilo prlSlo, če ne bi bil Ger lander v mislih zagrabil Flnerl za roko In če mu n* bi bila Flnerl mimo pustila roke. Tu je gospod pl. Tunsteln slišno pokailjal In rek*!: »Jaz smatram za kaznivo, če skušajo nekateri ljudje na naravnost občudovanja vreden, nesrr.men način preslepiti cel6 ob lasti...« »Da, da. kaj takega se dogajal« je menile Flnerl naivno. »Papa je tudi vedno rekel, de je mersiketeremu kriminalistu težko, biti pa metnejiemu od lopova.« Negotovo je, alt je hotela Finerl ■ tem zadeti dr Tunsteln« alt ne. Na vsak način je on to tako občutil, in tukaj ga je prevzel temperament. In tako je zabrusil, kakor se to reče veledramatično, gosoodu Gerlenderju svoje očitke naravnost v o'braz. »Morali b, vas prav za prav prijeti«, je bilo I« najmilejše, kar mu je rekel. Finerl j« sedela pri tem in začudeno gledala enega in drugega in trenutno v resnici nI vedela, kaj *1 nt) o tem misli. Gerlander le je iznenada »pomnil na svoje boksarske umetnosti li deCje dobe, lepo počasi vstal in z zibajočimi se koraki šel okrog mize. Situacija je bila na oil zelj nevarna, zlasti, ker je tudi dr. Tun s'Bin poskočil In v svoji razburjenosti ni moqcl ziniti ničesar drugega kakor; »Vi, vil. Tu pa je od vrat sem spregovoril hladen, noslajoč glas: »Poljubim roke, Finerl. Ali imate tu poekuiAio la opereto!« la med vrati 18 Stal z ironičnim smehljajem gospod pl. Bor ieben. Tudi on je Imel šop cvetlic v roki — In par rokavic. »Ali ne bi hotela tudi meni ponuditi kakšne vloge v tem komadiču?« je vprašal porogljivo in pozdravil potem go spoda. Tu se je pa zgodilo nekaj popolnoma nepričakovanega. Najprej se jt slišal samo glasen plosk. Gerlander se je bil z dlanjo udaril na čelo in potem samo vzkliknil; »Sedaj se mi začne svitatil« Nato se je na kratko poslovil: »Služba je služba!« je rekel In nato, ne da bi razjasnil položaj; »Servus. Flnerll« Nato je naglo odSel. Lahko bi bil zadovoljen z učinkom svojega presenečenja Ce bi pa bil vedel, kaj se je v njegovi odsotnosti dogodilo v stanovanju dvornega svetnika, bi ga bilo manj presenetilo to, kar mu je še pavec pripovedoval štiri ure pozneje. Dvorni svetnik Findvogel je imel zopet eno Izmed svojih slovečlh konferenc. Eno Izmed tistih konferenc, v kateri ni nič \eč spraševal, ampak samo dal pojasnila. Za^el je: »Gospodje, vi veste, da sovražim silo. V tem pri meru pa moramo prav posebno paziti. Tu zasledujemo veliko organizacijo izsiljevalcev, pri kateri je zlasti prvič težko ugotoviti, kdo izmed teh ljudi je žrtev. In kdo sostorllec. Vi veste (in tu Je dvorni svetnik zopet uporabljal svoj stari način govorjenja), kako rad imam Izsiljevalce. Posebtio tiste, ki ljudi sistematično naganjajo v smrt. In zato je ta afera, četudi se juridično smr' - '.ot navadno izsiljevanje, za mene glavno zločinstvo, Ger lander nas je z nosom butnil v to zadevo, ki Je najhujša, kar smo jim imeli v zadnjem času. In imeli smo v resnici stvari, ki ao bile dovolj hude. Ampak, da kdo »pekullra z zavarovalnimi policami — ie) ga bodil« Trije kriminalni uradniki so sedeli In prikimavali Nato ie pa vstal nadzornik Schme' In rekel; »Oprostite, gospod dvorni svetnik ampak nam stvar še vedno nI jasna.« »Am pak meni«. Je rekel dvorni svetnik In dal svoja navodila. Schmer naj bi bil, kakor je bil« dogovorjeno, na koncu pri baru Alham- bra. Dobil je seznam Imen, katerih nosilce naj bi diskretno, toda energično odpravil na policijsko predsednlltvo. »Ce se pokadi, streljajte. Takrat se ne da nič napraviti«, je menil dvorni svetnik. »Morda pridem ie sam tja. Klammer se pa obesi na šepavega Pepi-Ja Hintrlgerja. In tretji ostane tu za mojo osebno razpolaganje. In sedaj hvala gospodje.« Vsi trije kriminalni uradniki so se poslovili brez besede. Dvorni svetnik pa je nemo obsedel pri svoji pisalni mizi In dolgo premišljeval. In zgodilo se je, da je dvakrat segel po telefonu In vsaklkrat zopet umaknil roko. »Ne gre, ne morem mu tega prizadeti«, je rekel nekajkrat, nato si je podprl glavo z rokami in nekajkrat zamrmral; »Revež ubo gll« Nato je nagloma zbral vse sile. »Za vraga vendar, ta Tunsteln tudi ni tukaj, če ga človek rabi. Veliko premehak je ta možakar.« In potem Je zbral v hišnem te^ lefonu komisarjevo številko. Seveda se ni 1 vil nihče. Minilo je skoraj dobre pol preden je dr. Tunsteln bil v svoji sobi. » ■ dlte sera«, mu je ukazal dvorni »veUii^ »Kej pa je danes z vamil? V pisarno pridete prepozno in na OČI ste kakor 6. Saj pravim, Z mladimi ljudmi |e danes križ. ^ Tu se Je dvornemu F'^^voglu pVl- oetllo nekal tako presenetljivega, kar še nI doživel v svoji dosedanji kriminalistični karieri Moral je poslušati priznanje ljubezni Bilo mu je zelo mučno. Nazadnje je dr. Tun steina samo očetovsko potrepljal po ramenih In rekel: »Glejte, gospod kolega, povejte to moji Finerll« In ko je potem videl obupani pogled v obrazu svojega mladega tovariša, je dobrohotno pristavil: »Sedaj pa mi pripovedujte lepo počasi, kaj se |e prav za prav pripetilo!« In komisar je pripovedoval. Poročal Je o svojem srečanju z Gerlcnderjem Pripovedo val je o tem, kako je prišel pl Borleben In kako s< le Gerlander poslovil . pozdravom ■ Sorvus, Flnerll Ce je bil Tunsteln mišljenja, da se bo dvor nI svetnik zaradi tega rmzburjal, se je bil zelo motil. Rekel ]• mamo: »No, in potemi« Tu je dr. Tunsteln prlSei neltoliKo v zadrego in priznal, da |e govoril s Finerl In z Borlebnom o novinarju in tudi o tem, da !• bH prJ grofici Kummerdorfovl. , Kakor itrel j« ladonelo, ko Je sedaj dvorni svetnik Findvogel udaril z ravnilom ki ga Je imel ravno v roki, na P'®,'*"' P'selne mite. In potem se je zgodilo nekaj, česar bi si človek nikoli ne bil nadejal pri nJem. Rjovel J#i »VI Idiotu VI rogovllo rogovllattol In kaj takega priporočajo menil Porok lem vam, fie bom jutri sedel Se pri pisalni mizi, boit* zleteli ven!« Cisto bled Je dr. Tunsteln vital In te opotekal k vratom. Tu ga Je dvorni svetnik pozval nazaj. »Oprostite, kolega, tu pa tam mine tudi mene potrpljenje! Danes ste na moje razpoloženje In čakate lepo pridno v pisarni, dokler vas ne bom potreboval! In če t« nimate nobenega drugega opravka, ml poiljlt* sedaj hitro Schmera -em. M: Človek Je vendar ž* marsikaj doživel In drugače vendar nI tako preobčutljiv. Tedt tt preudarek ne pomaga iepavcu nič, da mu n« bl prihajalo nekam tesno okrog želodca. Prav za prav niti ne ve, zakaj. Ampak glaa, ki )• zvenel do nJega Iz avtomobila, J# Imel d*' nes vendar nekaj prav posebnega. Bil )• P*® vedno neprijetno hladen, toda tokrat I* ' nel zraven nek ton, ki Je grozil. smrtnonevarno Je zvenel. »Za ve« ' ga drugega«. Je rekel glas in potemi »Gorje vam, če ne pride«! Josef Hlntrlger bl bil rad vprašal, kdo, kaj ^da), ampak tu se Je avtomobil te odpeljal. On pa Je držal dve pismi у roki. Eno, ki Je bilo naslovljeno nanj, la y k#t#r#m Je bilo na čuden n»čln eto Kron ter drugega nič kakor povelje. »•) ed« drugo plrno prt Gerlenderju, sicer pa drži Jezik i« zobmi. Kakor rečeno, lepavec ni prav vedel, zakt) qa Je prav za prev začelo trosil. Vsekakor Je stopil v prihodnji voz ceatne železnice In le peljal k Eriku Gerlanderju. Ravno, ko Je vete-pll, si )• Gerlander zavezoval svojo petlje za smoking. (Dalje prlhedn)iAj Btraa i. — Mav. KL KASAWANKEM BOTB Sobote, #. JidlJa 1944. Izlor in simbolika rdeče zaslawe Zastava Zidov in komunistov - Napisal dr. Peter Aldog Ko se Anglo-Amerikanci vkorakali v Rim, •o na ve: glas objavili v svet, da je prišla ura osvoboditve za Večno mesto. Od česa, tako se vprašujemo, naj bo Rim osvobojen? Ali naj bo. deležen istih blagodati, kakor sta jih bile deležne Severna Afrika in Južna Italija? Se ce!6 angleški in amerikanski listi ne morejo zamolčati, da se lakota in tifus v spremstvu anglo-amerikaskih osvobodilcev vedno bolj razširjata. Ali še drugi mnogo bolj nevarni bacil je, ki se v gnezdi povsod tam, kjer je nasprotniku uspelo, da se je ustalil: boljševizem. Boljševiški agitatorji so zastopani v alžirskem komiteju, in Bonomi, ki je sedaj imenovan za šefa vlade v Južni Italiji, Izvaja sprva boljševizacijo v obliki vlade ljudske fronte. Z vkorakanjem anglo-amerikanskih čet ▼ Rim se že vali boljševi-ika množica po mestnih cestah. Ona ima s seboj rdeče zastave kot znak anarhije, kot znak za to, da je vse kar je bilo evrop-»ki kulturi in civilizaciji drago, zapisano poginu. Res, rdeča zastava za tiste, ki so v zadevo posvečeni, nI zgubila svojega pomena. Ali nI bila že od nekdaj v civiliziranih državah »varilni mak? Na koncu nevarnega vozila, na robu prepada, pri razdejanih cestah, pri kamnolomih — povsod kjer grozi nevarnost, se je že vedno izobesila rdeča zastava. DanM M ie sledijo nahujskane in nevedne množice, ki Jih vodijo elementi, ki imajo pred očmi zavzetje sveta, bodisi po tem, da izzovejo vojne ali vstaje, bodisi po socialnem obubožanju, po človeškem trpljenju, i lakote ia stavkami, po neredu, kratko povedano s uničenjem življenja in lastnine. Rdeča zastava je prapor mednarodnega židovskega denarstva, in Rothschild je bil prvi, ki Jo je uporabljal. Ona je pa tudi mak židovske proletarske revolucije in kot tak ustanovljen po Karlu Marxu. Jean Drauet, dobro znani francoski pisatelj, kakor Urbain Gohier, čegar ime ima tudi dober prizvok, ste se nekdaj ukvarjala % vprašanjem, od kod izvira rdeča zastava. Po njihovih izvajanjih smo povzeli sledeče: Ustanovitelj dinastije Rothschildov, je bil Amaehel Mayer. Ta je živel v Frank-furtu in je imel tam trgovino • starim denarjem tB odlikovanji. Ako je hotel objavili kakino posebno priložnostno prodajo, »o opazili nad vrati njegove trgovine rdeč prapor — rdeč ščit (rotes Schild) — in nj^ govi odjemalci so po navadi reklii Grem k rdečemu Ščitu. Ko se je nekoč npkl sprehajalec pošalil radi rdeče sestave mu je odgovoril Žid Amschel Mayer: »Nekega dne bo rdeča zastava vladala svetu«. Kmalu potem je Amschel Mayer zamenjal svoje ime v Rothschild iB njegovi potomci imajo ie dandanes nadmočno vlogo v mednarodnih židovskih krogih denarstvenikov. Ko )# Židom uspelo, da #o radi moči svojega kapitala pritegnili nase neko kontrolo nad svetom od zgoraj dol, so skrbeli tudi za to, da so si tudi od spodaj zagotovili vpliv po razredih tistih ki ničesar nimajo Njim je vstal Kari Mar* s svojim socialističnim 'n komunističnim svetim TismoiD in /eliki mednarodni pokret, ki qa je marlcsizem podnetil, so 2idje denarno podpirali Tako je postala rdeča zastava mednarodnih denarstvenikov znamenje mednarodnega proletariata. Ali spravlja t« dosežene uspehe v svojo malho veledenarstvo ali po Židih kontrolirana internaclonala proletariata, — vedno so Z'd|* tisti ki uživajo te koristi, in ista rde-ča zastava židovskega gospostva vedno spet •kuša. da dobi nadmoč. Široke množice naivnih in Ogoljufanih nežidov slede in slede polni navdušenja tisti rdeči zastavi, ki pa jim med tem ne bo prinesla pričakovane svobode ampak edinole ponižanje, izkoriščanje in uboStvo. Tako je rdeča zastava za-stai'f, ?.iriov zastava mednmrn-^^ik mešetarjev, zastava uničevalcev narodne edinosti, katere usodna moč je pretila, da se bo ne samo v Nemčiji, temveč tudi na Ogrskem, v Španiji in drugih državah razširila, kakor zastava morilcev v carski Rusiji. Ona je znamenje razrednega boja, mednarodnega proletariata, ki ga vodijo in obvladajo Židje. Mnogo nam pojasni sledeče pismo, ki ga je Zid Baruch Levy, intimen prijatelj enega izmed Rothschildov, Karla Mana in njegovega rasnega tovariša Adolpha Cr6-mieux, veliki mojster prostozidarske lože Grand Orient v Franciji in predsednik splošne izraelske zveze, napisal prvemu: »V novi (marxistični) organizaciji človeštva«, tako je napisano med drugim, »se bodo otroci Izraela razširili po vsej zemlji, in bodo povsod brez vsake opozicije postali voditelji, in to tem bolj, če jim uspe, da pridobe italen nadzor nad delovnimi razredi. Vlada т »univerzalni republiki« zbranih narodnosti, bo pod plaščem zmage proletariata brez težkoč prešla v roke Židov. Privatna lastnina bo potem od vladarjev, ki pripadajo židovski rasi in povsod upravljajo javni denar, povsod zatrta. S tem se bo izpolnilo tudi prerokovanje talmuda, da bodo Imeli Zidje vse bogastvo sveta, ko pride čas Mesije«. To pismo Zida Barucha Levy Rothschildu j* re-producirano na strani 574 »Revue de Pariš« z dne 1. junija 1928. leta. Zidje in boljševiki, kakor to dnevno vsem vidno doživljamo, se vodijo za roke. »Mnogo je na tem, da je polno Zidov boljševikov. Ideali boljševikov v mnogem soglašajo x najvišjimi ideali Zidovstva«. je pisala Jewish Chronicle, uradni organ angleškega židov-stva, dne 4. aprila 1919. Ker ima židovstvo v angleško-amerikanskem taboru vodilno vlogo, je tudi popolnoma razumljivo, da koraka ▼ spremstvu Amerikancev ne tako na-glašena »osvoboditev«, temveč boljševiza-cija. Vi* Resnica zalileiia sioj tribnt "V 4 pada brez prestanka na Južno Anglijo in London. Vsi poskusi uradnih angleških mest, da bi prikrili ali zmanjšali povračilno orožje, morajo spodleteti. \ 4 govori tako razločen jezik, da Churchill, stari lopov, ne more svojemu narodn navesti kakšne nove laži. ^ 4 prisili angleško časopisje, da more t barvo na dan, kljub temu, da se »kuša od angleške strani prej ko slej krčevito po strogi cenzuri in prepovedi objavljanja preprečiti, da bi o V1 prišlo kaj v javnost. Pod pritiskom jasnosti priše »Daily Mail«: V Ш »in s tem se mora ta ogromen nemški udarec vzeti zares-« Britanski časopis »Daily Herald« se je opogumil k priznanju: V i »Je popolnoma jasno ,da do sedaj nimamo nobenega sredstva, da bi se bojevali proti njemu.« Angleška poročevalska služba je sedaj med drugim objavila: V ^ da vedno bolj spoznati britansko nemoč nasproti novemu nemškemu orožju. ya.imočnejSa obrambna moč ne more proti V 1 nič opraviti. 'V 4 zmehča radi nepreračunljive izmrn angleško domovino. Eisenhower in Montgomery sta radi tega še v skrbeh. je med tem tudi Ameriko opozoril nase, in sicer tako močno, da piše »Washington Post« dobesedno: »Amerika soma je preslaba v boin proti Nemčiji.« Vsa ta poročila iz Anglije in Amerike nam samo potrjujejo, kar Muni točno vemo In kar med tem dnexno ustanavljajo nemšld izvidniki: V 1 ie že imel nepopisljW učinek ▼ A.ngli|L svetu T (hudiči Apenrade (Nord-Sohlemvig) Je nek kmet koeil, vtem ko ee je njegova S-letna hčerkica Igrala v njegovi bližini. Ko jo je oče pozval, naj gre dMnov h kosilu in da bo on prišel za njo. Je otrok napak razumel ta poziv in tekel proti očetu, ki je ravno zamahnil « koso pri košnji. Koea je otroku nogo popolnoma odrezala od telesa. Neerečnl oče je otroka eam prinesel т bolnišnico, kjer ga bodo bržkone redili. Presenetljive uspehe v aportu ranjencev so ugotovili na nekem slavju oskrbovanja v Gauu Weetmark. Dvojnoamputlranl je skočil s svojo « protezo 1,20 m visoko in 3,26 m široko. Na nogah amputirani so pri ekakljanju na M m brez bergel dosegli čudovito kratek čas 13.7 ee- kund. V kopališču v SaarbrUcknu j« plaval иа nogi amputirani 30 m v dobrem času 37 sekund. Tudi v bojnem eportu je osupnil tempo na nogri amputiranega tako v Igri roko- kakor nogometa. Na ceetl od Schwgenhehna (Pfalz) do Wein-gartna so naćU zavoje, ki eo vsebovali vsega •kupaj 144.000 cigaret. Domnevno eo padli'ti zavoji 8 kakšnega tovornega aytomobila ali voza za dostave. Vendar se laetnlk doelej Se Bi oglaisll. V Oeterburga (Altmark) so zvečer saatonj Iskali mačko. Slednjič so našli žival v košari na prhavici, kjer je kukala izpod pokrova. V košari je bilo purino piSče ki je tam vsak večer, toplo pokrito, našlo svoje mesto. Mačka je hitro našla ta prijetni kotiček in se krotko pridružila purinemu plščetu. Seiernoaineriški napadi v \uruiandiif Oberkommando der Wehrmacht je dne 6. julija objavilo: Severozapadno od Caena sovražnik po hudih zgubah prejšnjega dne nI nadaljeval s svojimi napadi. V odseku jugozapadno od Carentana do zapadne obale cherbourškega polotoka so severnoameriške skupine napadale ves dan z močno podporo topništva in oklopnjakov. V silnih bojih smo vzeli naše prednje straže nazaj na glavno bojno linijo. Kjer je sovražnik vdrl tudi v to, so naše čete nastopile k protisunku; boji so še v teku. V Južni Franciji smo v boju uničili neko angleško sabotažno krdelo. Zračno orožje je ponoči z dobrim učinkom napadalo z modnimi odredi letalcev sovražna premikanja. Pri včeraj javljenem napadu težkih bojnih letal na zbiranja sovražnih ladij v noči od 4. na S. julij je bila po zaključnih poročilih potopljena še ena nadaljnja tovorna ladja s 7000 brt, hudo poškodovan pa *n rušilec in ena potniška ladja z 10.000 brt zažgana. Nad zasedenimi zapadnimi ozemlji je sovražnik zgubil 57 letal, med njimi 44 štlrimotornih bombnikov. V več bitkah s sovražnimi pomorskimi in zračnimi bojnimi silami so potopila zaščitna vozila vojne mornarice pred nizozemsko in francosko obalo tri britanske brae čolne. Nadalje so zažgale enega rušilca in ш topniškimi zadetki poškodovala tri druge brze čolne. Razen tega je bilo zbltih 13 so-' vražnih lovskih bombnikov. Zgubili smo pet lastnih vozil. Z bojnimi sredstvi vojne mornarice smo na morskem področju invazljske fronte potopili dve polno natovorjenl prevozni ladji s 15.000 brt, enega rušlloa In eno fregato, neko drugo prevozno ladje % 9000 brt pa težko poškodovali. Naše povračilno obstreljevanje Londona tr^a 1 le manjhniml presledki. V Italiji so se vršili včeraj hudi boji, zlasH T zapadnem in vzhodnem odseku obale. Z uporabo novih sil pehote in oklopnjakov poskuša sovražnik vedno znova, da bi predrl našo fronto. Vsi njegovi napadi pa so zga-bonosno zanj obležali pred našimi položajL Pri tem so bili odstreljenl številni sovražni oklopnjaki. V prostoru severno od Siene smo našo fronto vzeli nazaj proti severu, da jo skrajšamo za nekaj kilometrov. 278. pehotna divizija se je pod vodstvom Generalleutnanta Hoppeja v trajnih hudih obrambnih bojih posebno hrabro bila proti močnejšemu sovražniku In mu zadala težke zgube. Vsi sovražni prodorni poskusi so spodleteli ob vztrajnosti te divizije. Letala za ponočno bitko »e dosegla v sovražnih oskrbovalnih skladiščih v odseku Jadranskega morja velike požare in eksplozije. Italijanska torpedna letala so napadla pred Barijem zbiranja sovražnih ladij in hudo pogodila dve trgovski ladji ■ 13.000 brt. Ma fugu vzhodne fronte je oživelo bojno delovanjem med zgornjim Dnjestrom in Rovnom. V srednjem odseku se vrše še nadalje srditi boji ob zemeljskih ožinah pri Barano-vičih in Molodečnu. Pri Baranovičih so nemške in ogrske čete v trdih bojih odbile Številne napade Sovjetov. Zapadno od Molo-dečna so se zrušili sovražni poskusi zgubo-nosno za boljševike. V zajezujočl zapah vdrlo konjlco smo razbili. Severozapadno od Naroškega jezera smo prestregll sovjetsko napadalne prve čete in zavrnili med Dvln-skim In Polockom številne sovražnikove napade. V nekem vdornem mestu se vrše še silni boji. Severno od Polocka so Sovjetl li-vršili več brezuspešnih sunkov. Cilj napadov odredov nemških bojnih letal so bilo zlasti sovražne kolone na pohodu Pri tem so bili uničeni zopet številni oklopnjaki, topovi In več vozil kakor tudi.nekaj mostov. Ponoči so težka bojna letala napadla sovražne nove pošiljke, zlasti kolodvor Kričev, kj'ef so nastali obsežni požari in močne eksplozije. Nadaljnji strnjen napad je bil naperjen na letališče v Minsku. Opažena so bila velika razdejanja in Številni požari. Mogočna manifestacija v Ljubliani 30.000 iborovalcev manifestira svoje odločno protiliomunistično prepričanje Ljubliana, 7. luUja. V četrtek - na praznik •Y. Patra In Pavla ja bela Ljubljana v mogočni protlkomunističnl manifestaciji na Kongreinem trgu združila in povezala proti-komunistično razpoloženje vsega pedeželja in mesta т en sam mogočen krik vsega naroda- živeti hočemo, zato smrt Vomunizmul 30.000 Slovencev je na mogočnem protiko-munističnem zborovanju ne Kongresnem tr-Bu v imenu vsega naroda izpovedalo voljo narodn do življenja. Pogoj za to pa Ja do-konAno uničenje komunizma. I y^odnlh besedah dra P iša In govorih iziaorja c.rcrola, ki je ostro obračunal z iz-korenlnjetxci, omahljivcl in špekulanti, ter govoru porotnika dra Stanka Kocipra, ki |e kot slovenski domobranec i ed drugim zla-•ti poudaril, da i« slovenska mladina po vedla n# not k rešitvi, življenju in lepši bodočnosti. burno pozdravljen ipr-govoril pr«zldent Leon Rupnlk, ki ja mad splošnim odobravanjem izvajal med drupim: Na začetek svojih izvajanj postavljam Vprašanje: »Kaj ja ta, doslej največja in naj-vojna vseh vojn?« Odgovoi je jasen. Ja odločilna borba •""d svetovnim židovstvom in človeštvom. Boj, ki bo odločil, aH bo zmagal židovski, ▼ *t«rl zavezi zasidrani svetovni nazor, ki že "Mčletja pesti izrablja, pokvarja in uve-l|*^l|a svojo samovlado nad nežidovsklm človeštvom aH p* bo zmagalo novo, pravlč net's«, človeštvu koristnejše In bo" dopadlllvo nazlranja Prav tlita dni, ko le si židje v Nemčiji prisleptrili oblast, ja božja Pravidnort ^ »uaUla. dm W po emdrav#! ttiko ranjeni, zaradi bojnega plina skoro oslepeli tn onemeli hrabri vojak iz svetovne vojna Adolf Hitler, s tem zbudila nemški veleum in mu navdahnila odločitev, da je z narodno-socialistično revolucijo dvignil k temu najbolj poklicani narod in ga s tem osvobodil Židov, mu dal — po človeških merilih — doslej najpravičnejši družabni red in zato skoval nerazrušno narodno skupnost. Vodja Nemčije Je izpolnil usodno nalogo. Na nemškem narodu je dokazal, da je boljši, lepši in srečnejši svet možen tudi brez Židov, brez bogatašev, brez komunistov in boljševikov ter brez zlagana židovske demokracije. Zgraditvi tega sveta po miroljubni poti in z miroljubnimi sredstvi ao bili posvečeni napori in delo nemškega naroda in njegovega vodje. Prav ta uspeh vodje in nemškega naroda pa je postal najnevarnejša zapreka tik pred ciljem na poti k židovski samovladi nad »vetom, zakaj tudi drugi narodi bi si lahko vzeli Nemčijo za primer in tako onemogočili načrta Židov in ž njimi zvezanih valebogatašav. Ker pa zapreke narodno-socialistične Velika Nemčija s samimi židovskimi sredstvi ni bilo mogoče odstraniti, so morali biti vprežani vsi drugi, židovstvu poslušni, bo gataštvu In boljševizmu zapadli narodi. Dva glavna zagovornika žldov — Churchill in Roosevelt — sla morala zasnovati In pod za lase privlečeno, smešno pretvezo »Danzig« sprožiti vojno. S tem naj bi bil ustvarjen takšen položaj, ki bi prežečemu židovskemu Džlnglskanu — Stalinu omogočil v danem trenutku spustiti na Evropo takoj vsa neizmerna količina morllnaga orožja In Je * •ne petaio ponaadraU. »Dražestno« so imenovale to vojno Izraelu prodane pokveke, ki so fungirale kot an-gloamerlški državniki. Ta »dražestna« vojna pa se sedaj približuje že začetku šestega leta. Državniški in vojaški veleum nemškega vodje, nemški vojak in nemški narod s svojim iznajdljivim duhom, marljivostjo in zavestjo, da se bori za najpravičnejšo stvar na svetu, to je, za ohranitev Evrope, so skupaj z zavezniki Nemčije poskrbeli za to, da Je »dražestna« vojna izgubila vsako »dražest-nost« tudi za dva največja udeleženca -na židovskem dobičku — Churrfiilla In Roose-velta. Zaradi tega navijata oba protektorja izvoljenega ljudstva svoj blazni rušilni bes in morilski gon do one višine, ki Je lastna samo še diktatorju in despotu židovske vojne zveze — Stalinu. Preveč bi bilo govoriti o dosedanjam aH bodočem poteku vojne. Kot vojak se držim dosledno resničnih, kratkih in stvarnih poročil nemškega vrhovnega poveljstva in nemških zaveznikov. Naj govore ta poročila o napadalnih, obrambnih ali odstopnih operacijah, me vedno znova napolnjujejo z največjim občudovanjem nad napori in uspehi, kakršnih vojna zgodovina še ne pozna. Navzlic vsem krizam, k I |lh | # mogoča ia trtba pričakovati, ma * t r IЖI a j o v vari, da bo pod nemškim vodstvom zmagala proti-boljševiška Evropa. Ljubljanskim kavarniškim in gostilniškim strategom in politikom prepuščam, da verjamejo širokoustnlm lažem tn bahanju anglo-ameriških In sovjetskih oddajnikov. Ti to delajo neprenehoma že pet let In so skoraj vsak mesec napovedovali skorajšnje vkora-kanje Angležev ali boljševikov v LJubljano. Da so ti zločinci In zabltnežl — na srečo jih ja prav malo — našemu narodu strahotno škodovali in mu vedno bolj škodujejo, vade sami prav dobre. Breivaital ket m, mlallje izključno na svojo spoštovano osebo In na nagrade, nadarbine in pdpustnlce, ki se nt račun našega naroda obljubljene nsasonom, anglofilom, demokratom, boljševikom In bogatašem. Moja dolžnost je, slovenski narod opozoriti, da tem narodnim škodljivcem ne naseda in se ne pusti znova pahniti v nesrečo in trpljenjel Naši kmetje in delavci, ki vendar tvorijo glavno substanco našega naroda, so morali že nekajkrat plačati In še vedno plačujejo ceho za anglofilstvo, kulturni boljševizem in salonski komunizem enega dela naše inteligence. Opozarjam samo na zločinsko priga-njanje na vojno konec 1940. in v začetku 1941. leta, na Simovičev puč, osnovanje OF in n« septemberske homatije 1943. leta. Napočil je skrajni čas, da se vsi, v resnici z narodom povezan! elementi izobraženstva zberejo In tako skupaj s kmetom In delav^ cem naredijo konec Izdajalskemu početja poedinih asocialnih, egoističnih častihlepne-žev in materialistov. To se mora zgoditi, če hočemo mali ilo-venski narod ohraniti in ga obvarovati pred tako strašno katastrofo, kot jo mora trpeti sedaj na primer italijanski narod ▼ juinl ia srednji Italiji pod skupnim gospodstvom Lon« dona in Washingtona ter nadobleatjo skve. Nas Slovence lahko reši samo zmagovita Evropa. Evropo pa more pripeljati k resnični zmagi me Nemčija. Povsem jasno je, da bi prav tako, kot bi morali propasti vsi ostali evropski narodi, če se ne bi ob strani Nemčije bili proti svojim zunanjim in notranjim sovražnikom, propadel tudi mali slovenski narod, če ne bi z#-dinjen i« trden Izpolnil evoj# evropeke dot-*no*U iB SamstiDf, 8. ЈпИ 1JW4. KARAWAN|(EK BOTE Scit« t. — Kr. MontgomerysTiuppenmude und abgekampit Vorbereitung neuer feindliclier Angriffe — Notweiidigkeit zur Raumausweitung Deutsđie helfen den Budapestern «m. flaiapest, 7. Jull. (Kfjcnherichf.) Einc Rund-fahrl durch UudapcAt im (lefolfe dcs Staatiisekretart im Innenministcrium, Ваку. vcrmittche cin unaus-loschlichcs Bild von dcr Wirkuoj dcr anglo-amcti-kanischcn l.ufttcrrormelhođen, die Unjtariis Haupt-stadt am Sonntag kcnncnlcrntc. Aiich bci dcni ocuc-stcn Anjriff auf Budapest wufocb wicdcrum nur Wohnvicrtel gctroffen. Einc der »dionstcn Aus-.stellungshallco dor ungariiidien Hauptstadt upwic das taiiseadjahrije Dćnkmal wurden sebr beschadijt. F.inen ^гобсо offcntltchcn Гагк. in dem die vom Luftangriff iiberrasditcn Spazicrjtangcr untcr den altcB Ваишев Sdiuu (esueht batten, habca die eni-mcnschten Loftjanjitcr mit Rcihenwiirfcn schwerer Bomben belejt. obnohl »ich wedci in dcm Park noch in seiner Nihe audi nur das teriniste militarucfae ZicI befand. • Nodi vor Ende des Alarms iibernahmen fiihrende Pcrsonlichkeitcn der Budapesler Stadtverwaltunj; die Vorbereitnngen der Hilfeleistun; und BerpingsmaS-nabmen «n den jcfahrdcten Siellen. Obetali stellten *icfc Hilfsabteilungen dcr deutsdieg Webnnarht nnd der deutsdirn Polizei zur Verftijung. deren tatkriif-ti?# Unterstiitr.nn; топ der Budapester Bevolkerung dankbar anerkanm wnrde. Audi dcr deuisdie Ge-sandte. Dr. Edmund Veescrraayer, nahm personlidi an Rettun^arbeitcn teil. Die Budapester seibst be-wahrten voile Disziplin. nnd die Anglo-Amerikaner koanen fiir sidi als ein.?l;en Erfolj nor einen unje-heuren HaB budien, den die uo^risdir Bevolkcrnng Xegen sie cmpfindet. Fiir da* wahllose Abwerfcn der Bomben durdi die Anglo-Amerikaner 1st iibrijens die Tateadie bezeidinend. daN tinter anderem audi ein Haus yctroffen wurdc. in dem 142 enjslisch-amerikanisdie Zivilinternlerte umerjKbradit waren. Die Bombe durdtxdilu; da.i Haos bis in den Lnff-schntzkcHer. to dafi 109 Gefanjene tints Leben gt-kommen «ind. Befriedigung in ganz Finniand Helsinki, 7. Juli. Auch die finnisdie Provlni-presse nimmt in eigcnen Kommentaren Stellung zu dem wichtigen Abkommen iibcr die deutsche Waffenhilfe und dem Ergebnis des Bosudies dcs dcutsdicn ReidnauSenministers von Ribbentrop. Dann wird audi wiederholt den Gefiihien der Dankbarkeit fiir die deutsdie Waffenhilfe Aus-drudt gegebpn. Die konserrative Zeirung „Uu»i Aura" in Turku sdireibt u. „Die Nadiridjt, dafi Deutsdiiand mitten in seinen eigenen Schwierigkeiten und Ge-fahren unsercm Voike Waffenhilfe in diesem Kimpfe versprodien hat, wird in Finniand mit dem Gefiihl der Befriedigung und Dankbarkeit be-grlifit. Die Bedeutun* der angebotenen Hilfe ver-groSert sidi in diesem Augenblidte dadurdi, dafi unser Land einem bolsdiewijtisdien Grofiangriff ausgesetzt i«t, wodurdi die Gefabr nodi gewad«;n ist. V'ir warden j'etzt in alien unseren Sdiwierig-keiten und Gefahren mit dem Bewulsnein ermun-tcrt, dafi eine Waffenbriidersdiaft nie-mals in reinerer Absidit eingegangen worden war." Das ebenfalls konservative Blatt „A«mulhti" ш Tampere erkUrt, von den wenigen Mciglidikcitm, die ietzt zur Verfiieung stehen, ist diese cewahlt worden mit den Fwgen, die sie mit sidi bringen ■wird. Australisdie Absage an London Genf, 7. Juli. Wie die USA-Zeitsdirift „Time" bcriditet, hat dcr australisdie Ministerprasidcnt Curtin folgcnje Vorstellung von den Australiern: £r mudite ein erwadisencs ToditcrUnd, das zwar nodi gewisse Bindungi-n mit dcm englisdicn MuttcrlanJ aufrcdiccrhalt, aber dodi unbcstrittene Hcrrin seines eigenen Wohnsltzes ist und die Frei-hcit besitzt, sioi die Freunde zu wiihlcn, die es fur die besten halt Dm „beiten Freunde", mit denen Auitralicn — eines dcr widitigjten Mit-glieder dcs britisdicn Empire — sdion scit lan-gcm liebaugelt, sind natiirlidi die Vcreinigtcn Staaten, die auf diesem Erdteil immer starker m«dien. hw. Stockholm, 7. Juli. (Kigcnbcricht.) Der Rrfolj der deut.sdicn Abwchrkampfc bci Caen wird von englischcr Scire in dcr Form zugcgcbcn, dafi plotžlidi von dic.sen bishcr viclcriirtertcn Kamplcn kaum noch die Rede ist. Tagelang war die englipche Prcs.sc anyefiillt mit Ankiindigungcn von %roBen Offcn.sivpliincn. lis wurdc so hin-scsteilt, als wenn Montgomery endgiiltig zii den cntsdicidendcn Opcrationen ausgeholt hatte. Abcr dcf erhoffte Durchbruch ist nicht zusianJc Sckommen und MontgomerY hat seine groft-angelesten Versuthc rait sehr schweren Verlusten bczahlen miisscn. Jetzt versucht ihrn dcr USA-General Bradley am Wcstfliigel dcr Invasionsfront durdi eincn VorstoB aus dcr Chcrbourg-HalbinscI aus Ent-lastung zu ver.schaffen. Aus den feindlichen Beriditcn gebt dicser Charakter der amcrikani-schen Offensive, die sich vorliiufig nur auf Ce-winnung dcs Sockets dcr HalbinscI erstrcckt, deutlich hervor. Sie wurdc trotz ungiinstigcrn Wetter durch Regcn und Schlamm vorangepcitscht. urn Schlimmercs fur Montgomery zu verhindern. Die englisehe Prcs^ versucht jetzt, die sen An-•sturm der Amerikancr als ganz besonders schlau« Taktik Montgcmerys hinzustellen, der ej v«r-standen hiitte, stets abwechsclnd einen seiner beidcn FUigel anzusetzen und die Deutsdicn dadttrdi . „in Unklarhcit zu halten". Nun, es. bcstand durchaus Klarheit darilber, dafi Montgomery alles dransctzcn wollte, langs der Orne hw. Stockholm, 7. Juli. (Eigenberidit.) Die Eng-lander Raben am Mittwoch bekannt, neue Massen-angriffe mit schweren Bombem •seien gegen die mutmaRlichen sogcnannten Robotbascn in Nord-frankreich unternommen worden. Unverkennbar eine Mafinahme, die als Koa:tes.sion an die auf-geregte Stimmung in England gedacht war, wo man immer dringcnder ausrcichende Gegcn-aktioncn vcrlangt. Waiter miissen sie abcr auch mclden, in der Nacht ziim Mittwoch sei das nun fast drei Wochen anhaltende Storungsfeuer weitergegangen. Vom Dienstag "wtrd ebenfal's uncntwegte Fortdauer der Bombardierungcn bc-statigt mit dem iiblichen Zusatz: „Es gab Sach-schadcn und Personenverhisf«." „V1" I.St jetzt, was neutrale Berlchte aus London (die das vorher abgestritten hatten) nun einge.itehen miissen, in den Mtttelpunkt alien englischcn Intercsses geriickt und nach mehr als cincr Richtung, nicht nUr militarisch und psycho-logisch, sondern auch inncrpolitisch, zum Teil sogar bereits aulJenpoIitisch, ein Problem fiir England geworden. rd: Paris, 7. Jali. (Eiycnbericht.) In den vcrflos-ecncn Jabrcn 1st In Frankrcich vici von dcr natio-nalcn Revolution gcsprochcn worden. die Verwirkli-chunjr aber kam iihcr die erstcn AnjatJie cincr Um-gcstaltiinj dcs volkischcn Dcnkciis. vom individua-listi.schcn zum sozlalisttRchcn Prinzip kaum binau.i. Sclbst dort, wo von .itaatllchcr Scitc Schrlttc untcr-nommrn worden sind. die national« und sozialc Um-;c.4taltun; des Landcs herbeizuflihrcn, bleibcn soldi« Bem(ihun$>en moist auf halbcm Wege stehen. Zuerst dcr Kricg und dann die nationalc Revolution waren (cwissermaKcn das Schlagwort grwordcn, das Symbol fiir jene Haltunj, die mit dem Namen „Attentismus" umriasen wird: „Abwarten bis zum wciter nach Siidcn vorzusetxen. Englisehe Quei-!en hatten audi bereits offenhcrzig die Stofi-richtung genannt. F.s wurde bctont, daK man jcdenfalls vor allem den Besitz von Caen und iibcrhaiipt in jeder Hinsidit mehr Elienbogen-ruum benotige, da in dcm bisherigen Brlicken-kopfgebiet kcine Kntfaltiingsmoglichkeiten fiir wirklich grofi« Opcrationen vorhanden seien. Mit vermehrten Anstrcngungcn Montgomery« zur Wiederholung dicscr Vcrsuche ist binnen kurzem zu rechncn. Gegenwartig aber hat er sich gezwungen gesehcn, wie sogar englisehe Ankundigungen bczcugen, seine zum Teil eb-gckampften und libermiideten StreitkrSfte um-zugruppieren. Kein Wundcr nach den bereit* bishcr crlittenen schweren EinbuKen. Fest eteht jcdenfalls, dafi die Englander iiber den Verlauf der letzten Kampfe sehr enttiiuscht sind. Nam-hafte Blatter geben zu, dafi die Front in dcr Normandie unverandert gebnebcn ist. Die Englander schicben nun zur Ablenkunj von diesen Schwierigkcitcn wiedcr eiomal die Sowjetoffcnsive in den Vordergrund. Der mill-tarische Mitarbeiter des „Daily Telegraph", Gcneralleutnant Martin, erklSrt sogar auf ein-mal, der Kricg we rde im Oaten entschieden. Dai bcstatigt, dafi man in London nach wie vor von den Bolschewisien verlangt, dafi sie die Haupt-last des Krieges tragen und damlt weitere ge-waltige Opfcr bringen, damlt die Plutokratien moglichst Blut sparcn. Die englischcn Behorden haben daran erinnert, dafi sofortige Mafinahmen gegen alle Personen ergriffen werden, die wilde Geriichte verbreiten. Die Geriichtcverbreitung uber die Wirkung von „V 1" hat namlich nach dem Zeugnis schwedischer Korrespondentcn in London allmiihlich auBer-ordentiich grofie Ausmafie angenommen. Neutrale Berichte vom Mittwoch stellen fest: „V 1" ,sci zu einem innerpolitischen Streitobjekt gc-worden, vor allem durch die Totschweigetaktik der Reglerung. In der Debatte uber die zweck-mafiigstcn Abwchrmethodcn soil anscheinend wie iiblich ein Ventil gesucht werden fiir die all-gemeine Depression iiber die Wirkungen der deutschen Waffe und .dcs Fehlsdilagens der Ccgenmafinahmen. Der Londoner Vertreter des „Svenska Dag-blad" bestStigt; „Keiner hierzulande macht alcb iibcr die flicgenden Bomben lustig. Das ist eine Waffc, die nicht mit sich spaficn lafit. Sie be-sitzt unzweifeihaft grofien Stijrungswert." Damit ist dcr Erfolg dcs deutschen Storungsfeuers weit-gehend bestiitlgt. Kricjsendc" war sozusagcn cin politisches Progrcmm jicwordcn, das iiber die Gcjcnwart hinwejhclfen solite, ohne daB cage Verbindungen nach der einen odcr anderon Selte eingegangen %u werden bnuchten. Daft dicse Flueht vor der klaren F.ntscheldung nidit geotgnct war, die Verhaltnlese Im Lande zu кШгеа und ein volkisehes Glclehgewlcht hertuiitellen. hat das franzdsisehe Volk inzwisehen am elgenen I.elbe verspUrcn miisscn. Die inreren Gegeneatre wachsen von Tag га Tag, und die feindllche Agitation versucht das Ihre. die Uneinlgkelt noch zu verscharfen. Wenn heute zahlreichc Provinzen dcs Lande« durdi kommunistieche oder gauliistische Banden terroritiert werden, so konnte dieser Zustand desbalh einrelBen, Waium hetzen Franzosen gegeneintmder? Frankreich in der Entscheldiing — Die bosen Folgeh des Attentismus „v 1" Mittelpunkt des britischen Interesses Ein innerpolltisches Streitobjekt — Neue Mahnung zu groBter Vorsicht Dr. r. t. LakM AunnrhneldNi! Anfhebao! DEUTSCH METHODISCH UND PB AKTISCH Namiko melodlino In praktlino HI. Odgovori na naelednja vnrašanja: 1. Wie sind die Blenen? 2. Wo leben die Amei-■en? 3. Waa machen die Blenen? 4. Wie lat der Stlch der Weape?' б. Waa machen die Splnnen? e. Waa machen die Molten? 7. Waa macht die Seldenraupe? 8. Wie lat ale? 9. Wovon n&hit sie aich? 10. Waa machen die FlOhe ? IV. Sklanjaj: 1. Meln Freund und Ich, deln Freund und du uaw. Mem Haua gehOrt mir, doin Haua gehort dlr uaw. 3. Er apielt mit mir, er apielt mlt dlr uaw. Worter Ahfahrt (w) — odhod (vlaka) Alpengcgend (w) — alpaka (planinaka) pokrajina Amelae (w) — mravlja arbeltaam — delaven, -a, -o Krgem — Jeziti beflnden (sich) — počutiti a# belBen — gristi beklagen a Ich — pritožite ae Bremae (w) — obad, brencelj Bruckaache (w) — tiskovina Eilzuatellgebllhr (w) — pristojbina ca hitro (ekspreano) doatavltev elnmal — enkrat einschlleSlich — vStevSi entfernen — odstraniti •rholen (sich) — odpočitl ##, oddahniti •«, okrevati, opomoCl se erlnnern — spominjati erk<en (sich) — prehladiti ae, premrmziti и Faden (m) — nit Fnhrplan (m) — voznl red FerndienHt (m) — daljnovodna služba Floh (m) — bolha Fiugreug (a) — letalo filrehteo (Uch) r-; b&U M furchterllch — grozno GebUhr (w) — pristojbina Gefahr (w) — nevarnost Gelee (w) — komar Geichkftepapler (s) — trgovki papir GeechwlnUlgkeit (w) — hitrost gew6hnllch — navadno Grofletadt (w) — velemesto hUpfen — skakati Inland (s) — tuzemstvo Informleren — poučiti, obvestiti Kamm (m) — glavnik k&mmen — česati komlsch — smeSno, komično >Kraft durch Freude« — »Veselje krepit krlechen — plaziti Lager (s) — tabor langweilen — dolgočasiti Laue (w) — U# meckern — meketatl Miechsendmig (w) — mešana pošiljka Motte (w) — molj Miicke (w) — mušlca Name (m) — ime niihern — bližati nahren — hraniti Netz (s) — mreža Nlchte (w) — nečakinja Ortsdlenat (m) — krajevna služba Pttckchen (s) — majhen lavltek PreU (m) — cena Rasiermesser (s) — britev Raupe (w) — gosenica schauen — gledati Seldenraupe (w) — svlloprejka. Sominerfrlsche (w) — letovišče Splnne (w) — pajek splnnen — presti spUren — čutiti •tecken — vtakniti Stlch (m) — vbod, pik t&uschen — premotiti unterhalten — zabavati vergehea — preiti Vorstellung (w) — predstava Waciw (s) — Vosek Wanze (w) — stenica Ware (vy) — blago Warenprobe (w) — blagovni vzore« Wartezlmmer (s) — čakalnica Wespe (w) — osa Wertbrlef (m) — vrednostno pismo wundern (sich) — čuditi se zerfressen — razjesti, zgristl 16. Stunde. LOsung der Aufgab«: I. 1. In dec Tasche. 2. Auf dem Tlsche. S. Auf dem Boden. 4. Aus dem Garten. 5 Von ■olnem Fieunde. 6 Zum Bahnhof. 7. In« dimmer. 8. Melnem Kameraden. 9. Von melner Nlchte. 10. ObPr Politik. 11. Der Stadt. 12. Auf dcn BKumen. 13. Im Korb 14. In die KUche. 15. Im Schllleselloch. 16. In da« SchlUsseUoch. U. Ich freue mich du freust dich er freut »ich wir freuen une ihr freut euch ■le freuen sich ich werde mlch freuen du wlrat dich freuen er wird sich freuen wir werden uns freuen ihr werdet euch freuen •ie werden sich freuen ra. 1. Die Blenen sind fleiaig. I. Die Amel-sen leben Im Walde. 3. Die Blenen machen Honig und Wachs. 4. Der Stlch der Wespe iflt schmerzhnft. 5. Die Splnnen nplnnen Netze. «. Die Motion zerfrcsHon die Klelder. 7. Die Soldpnraupe macht den Scldenfaden. 8. Sle 1st sehr nlllzllch. 9. Sle n^hrt alch von M»ul-beerbiaiteru. 10. Die Flflhe hUffea. veil die kl*r* AttiAnile Grundii«]tun; Aieeilt h№ bei| Krels BLralnburg Krainburg. (Poro«Ue vojn**# ujetnika.o doživetjih.) Poroćllo posebne vrste o lastnih doživetjih je "dalo Krainburžsnom predavanje Unterofflzierja Pg- Rud. Seyerla, Schulrata v Wolfsbergu. ki se Je bil po 46 mesecih vojnegtL ujetništva na Angleškem in Kanadi sedaj vmil v domovino kot izmenjani in-va.'ld in k! je pred predstavniki stranke, države in oboroiene sile popisal ,«лоза doživetja v ujetništvu Po prisrčnem pozdravu od strani Krel.ileiterja Pgr- dr. Pflegerla 1д z velik.m veseljem sprejet po pričakovanja polnih poslušalcih. Je xaCel svoja Izvajanja, kako je težko ranjMi prišel v angleško ujetništvo in ae moral, jedva je toliko ozdravel, da je bil brez mrzlice, premikati od enega taborišča ujetnikov do drugega In kako j« prišel v Kanado. V .svojih izvajanjih je opisal propagando sovraštva proti vaemu .kar je nemškega, ki so jo v Kanadi zanetili žldje In jo vodijo, da postane že smešna. Nato je pripovedoval, kako so si ujetniki • svojo vojaško držo pridobili spoštovanje nasprotnikov. Njegovo prepričevalno pripovedovanje, njegovo trdno zaupanje, »zmaga je naša, ker ml vsi .bodisi ha fronti, bodisi v domovini, bodisi v vojnem ujetništvu, trdno držimo skupaj In ker nas vodi Adolf Hitler«, so našle v srcu vseh poslušalcev veHko odobravanje. Krelsleiter di. Pflegerl se je zahvalil govorniku za doživetje te ure in izrazil v Imenu vseh našo povezanost in odkrito sočustvovanje z našimi vojpki in njihovimi doživetji ter s počastitvijo FUhrerJa zaključil prireditev. HBfleln. (Otrok je utonil.) 19. maja t. 1. je zginil otrok Stanislaus Pouschnar, sin Aiolsie Pouschnar v Kanker. Dne S. julija so našli otroka mrtvega v reki Kanker. ZivischenwHseem. Rojstva v mesecu juniju. Johann Kometter, Golowerdu; Justine Ome-jetz. Studentaehitsch; Anton OgriseU, Zwi-schenwassern; Alois Kuralt, Gfirtschach: Margarete Marolt. Gdrtschach: Joh?gin Kosamer-nik, Waache; Peter Suschnik, Gortachach; Maria Schonter, Preska. —' Umrli so: Peter Schusterschitz, Senitachltze; Florian Janko-wetz, ■ Golowerihi; Maria Wllfan, Obersenltza; Josefa Petatech, Untersenltza; Franz Suppan, Preska. St. Velt an der Sawe. Rojstva v mesecu juniju: С&сШе Struckel. Oberpimltsch; Vida Koraschia, Brod; Anton Bertšchitsch, Gunzle; Aloiela Tlwader, Tazen; Anton Wagajer, Gunzle; Johann Menart, St. Velt; Maria Те-choxmlk, Welchseldorf; Johann Zedllnik, Gunzle; Anna Robas, Tazen; Anton I a Janscha, Pod-gora ;Albin Kolb, Welchseldorf; Ferdinand Nikolautschitsch, Medno. Zlrkliuih. Rojstva v mesecu Juniju: Johann Galiot, Zirklach; Karollne Juwan, Kerschsten; Vida Prosenz, Zirklach: Velt Wutscher, Po-srhenlk; СугШ Rogel Apen. Raune; Paula Rngel, Apen. Raune. — Umrla sta: Alex Ko-rilnik, Poechenlk; Marla Skodler, Dworle. Kr«ls Radmannsdorf Kroft«u. (kronika Kraja.) Junija meseca ita bila rojena v Kronau Johanna Ro-bilsch In FVenz Manan Lautlscher. Umrli so Paul Kerateln. Apolunia Pugliese, Maria Udr-mann in Franz Wandot. Apolonla Pugliese, roj. Jakel se je btla sama zadavila Iz otožnosti. Maria Udrmann, roj Jakel Je umrla v starostnem zavetišču, stara 93 let. Bila je več let v I^g^ptu kot guvernanta pri nekem konzulu in ^ bila še v starosti popolnoma čila In zdrava. Je tačas najstarejša občanka. Randili In pomagati bandilov na laložni klopi "'T??!'! L>agtno poročilo »Karawankea Bete« vH. lvadnutnn»dorf, 7. julija. Pred Sonđer-gerichtom (posebnim eodiSčem) v VigauDU s? je moralo zagovarjati devet oseb. Se-letni poljski delavec ii Wolfsbacha, CyrlU O z e b e k se je skazal kot aktiven bandit in član komunistične stranke. Leta 1941. je stopil v komunistično stranko in opravljal dolgo čaea slasti kurirske posle za komuniste in OF. V aprilu t. 1. se je dal »mobilizirati« po banditih in je odtle spadal k »drugemu bataljonu vojske« OF, se torej aktivne udeležil pri napadih in roparskih pohodih banditov. Ko so g* zasačili y nekem bunkarju, je Imel pri sebi puAko z mu-nicijo In pištolo Steyr z 22 streli. Kot nepoboljšljiv sovražnik države In naroda je bil obsojen na smrt. 38-letna uslužbenka pri Sozialversicherunge-kasae (aocialni zavarovalni blagajni) v Kraln-burgu Adelheid Gaaperltsch, ki je zelo aktivno pomagala banditom, je bila celična tajnica OF in rnarljivo nabirala člane za to banddtsko organizacijo, zlasti med svojimi so-uslužbenci pri Sozlalverslcherungskasse Krain-burg. Darovala je tudi banditom večkrat denar. znamke za kruh, papir, svinčnike, jod in material za obveze. Dobila je 20 let ječe. Obe souslužbenki Gasperitscheve Sl-letna uslužbenka pri Sozialversicherungskasse v Krainbiirgii Gabriela Jeaicher in 24-letna Maria S a j o w i t z sta tudi postale članici OF in dobile posebna banditska imena. Obe sta tudi darovale denarne zneske banditom, kruh, znamke za kruh, jod. material za obveze in slično. Obeojeni sta bile na ječo, in sicer Je-sicher na štiri leta In Sajowitz, ki je tudi pred sodijSCem kljub jasnim dokazom poskušaj* tajiti in govoriti neresnico, na Sest let. 17-letna Olga U s a r iz Sebenja je bila tudi zelo aktivna članica OF, v kateri je delovala kot tajnica. Skušala je — dasl brez uspeha — pridobiti vedno nove člane za OF — Je btla voditeljica neke banditom prijazne mladinske organizacije, je imela okrog deset •eatankov z banditi in jim je darovala denarj* in papirja. Usar je bila že pred enim letom v zaporu, ker je podpirala svojega očeta, W se nahaja pri banditih. Takrat je bila odpuSCji a, kei ii; oh-ijiibi.a. da ne bo več pomagala banditom čeprav je Usar tako trdovratno uganjala, »voje, državi in narodu škodljivo delovanje, in c tem ■ prelom la svojo obljubo, se je sodišče vendar oziralo na njeno mladostno staroet In jo 6b#o-dilo samo na osem let ječe- 20-letna Stefanie WoUc iz Scheraunitz je vzela bandite pod »treho, predvsem nekega bandita po Imenu Faler, ki Je Ml njen ljubimec. Falerju je večkrat prinašala živila, in ko je bil nekod ranjen, gr« je vzela k sebi In oskrbovala. Da bi posvarila svojega ljubimca, je Falerju in preko njega banditom sporočila o nameravanem pohodu orožništva. Dobila je štiri leta ječe. 46-letni mehanik Valentin Nadischer iz Scheraunitz je podpiral svojega sina, ki je bil prej pri oboroženi sili In potem dezertiral k banditom. Nadischer je prinašal svojemu sinu na dogovorjeno mesto perilo in živila. Tudi z drugimi banditi je bil v zvezi. V tem primeru se je sodišče tudi oziralo na olajšujoča okol-nosti, ki so obetajale v tem, da je pođpdral v prvi vrsti svojega sina, in da je bil v prvi svetovni vojni oblikovan z bronasto svetinjo za hrabrost in Karlovim četnim križem. Nadischer je bil obsojen samo na dve leti ječe. Na isto kazen je sodišče uvažujoč mladostno starost in lahkomiselnost, obsodilo 17-letno Angelo Verhovec, ki je banditom, a katerimi Je imela ljubavna raemerja, opravljala razne službe, ae udejatvovala kot brsi sel, prala perilo, ranjene vzela pod streho in jih oskrbovala. Kazenski postopek zoper enega obtoženca Je bil ustavljen in napoten aa nadaljnjo razpravo. Zakaj krvave in umirajo Gorenjci? Lastno poročilo »K arawanken Bote« Naši vojaki pozdravljajo domovino z Jug* pošiljata najlepše pozdrave vsem sorodnikom la Gorenjcem Soldat Pototschnig Josef Jn Franc Drager. vH. Krainburg, 7. julija. Kakor poročajo iz Ljubljane, so močne tolpe OF junija meseca napadle slovenski vasi HotedrSico In Godovič. Bili 30 krvavo odbiti in imeli zelo hude zgube: na stotine padlih in veliko ranjenih. Pri preiskavi padlih se je na podlagi njihovih izkazov in listin ugotovilo, da so bili pri teh napadih slasti udeleženi Gorenjci. Mnogi Izmed njih so bili šele pred enim ali dvema tednoma novačeni po banditih. Tudi med ujetniki je večina Gorenjcev. Pripovedovali so, da Bedarf8bescheinig\mg« (doka-žila o potrebi). Ampak to ne izključuje, da že-lezninar pri prodaji poizve, da 11 kupec srp re# potrebuje. Diplom. Opfliter C. KKONFUSS Klogenfurt, Bahnhotstralf« fS BI« »nt welter«, leden Vormlttat (MdiloeeeiL' AMTLICHE ВЕкА11!МТМА(ШЛ\1;К1^ Bekanntmschung UUer die Bcziigsreneliinf fiir Srhuhireme. I v/i'/'' Ch»mle hat mit geliier Atior.imi.uf i V/44 rom 20. Mai 1M4 (lleicheanzoiKer Nr. 11.) тот L'S. Мнј lU4.*i rInB Sehiihcreme sii Vcrbiauclier i)ur noch геиеп die nierftlr rorcTPMheaen. nsch Aufruf iretcn da* Lamlmiwirtechart«-aint eUltiffan Ahnohnitt« der R»tch»«elfenliirtrtfin oHi>r wiren bp-Y'Mjer* BeeiUKMinhein« abcem Wn uml von ihnen .bwoareii werden '■arf. GemKB niiwr ergHnznnd en obiirer Anordnime fi-gatiirenuii woleuntr de# lUlcnwtwniiftrniftpii flir < hPinie ffeihe ich dera Wehr-J'lrtechaftebMlrk XVIII tlber dip RpmigmrpgMung fllr Srhiih-®r»me folirende« bekannt' Ћ.Д: M(t Wirjcnne tb 1. Jiml 1SM4 wird dev Abschnitt 1 d«r lu^'pbjjeifenkHrt« ae• VerBorsruniteiniriode Febriwr bie Scptcmlior iy'^'ur eOltIg mrktUrt und mm Rpr,ii(ro von Sohnhcrpnip frci-- .?rb*n. Die Abirnb* hat In dsn hi'idpn M on a ten Jtini iind .Inli ,nur fflr Manner und in den Monafen .Anirn»t nnd Septein- 1!I44 K«. .iiyr Planner чпа in aen ........ • л Frauen uivd Kiod«r xu erfolsen. '• Qeiien die Abeohnlttc I whHlt i)rr hexnirmbyrectitiirte einc ОгвВе DIN I oder eim* Nachfilllpackunir bfvstiinint л"M*"* in YOrhandene Schuhrn-medoeeii. oder eine Tube niit Innalt. Sofern der ftinzplhUndler D'lcen der GrrtBc M>hni>t i'*"'"bt. bednrf ex hier der Ahtreiinunz von it- i>inem .\h- An вЛ« vrnctiiiwteiier Noifenkmiten »ЦОП аоћЖм«.^®" M Oremm Rchnhoreme oamtfker lOirni kann *be«»ehen werJI? 'l, '»•"wiclit von 24 bin .ft)*OramtH. mind mile (arbt»%l Schnnerenie im Snme dieser neKHnntin:ioTnui>: ilientD. Nicht d^, 1"'^ fai'MoKen Pn«ten. dip ier SohutipflpRe T*at>waeeer aller An 'alien I^derfetfe Lederftl. Piitwteine mid tremen ^ "l"'' Kleinverteiler abzu- Žiff*r i h«h»ndelten nlL! 'IPK^leirhen die anter nar-liMtehender dmr veRnmmelten *^bmr die weitero B^handluiw ""H Пе:„^.сМе1пр ere«h«n nod, An Bctrieb* d«« "tmtfmn"„п,Г'(1'-тмп«М,пni-i.*'' ДГ tW ''.1111ГКП. ilcrPti )п9п««|рп nlrtn j„| n,,V:i_ ■ Kr^LuMioh'' K'lincti wpnliMi^Bi'iniili ; Л 'iiT Anonlii I'itiiT Rmrtissrifriikurtr •"tieliii. fllr Schiihoi'iMiii- ииерс,.!,«!,. ' ppziig^srhi-inP 'ШГГРГ nVlit ,11, "♦"Orlec (јрг , , , л) WplirmapUt, b) Weffpn-» _ ,, , D»iit«oh«n РоП»«1, Orifiinieation Todt Reioh»4rbeit«nientt. ПЦП8' I V/44 hj>nr 'lcr«' w»r'li'n fOt Лп- floht Mr In- imH nirtlllnilllPh« ArhMUr, ,j„ olUrT J^eV^nA 'шН lih." кИпр ^'rlyNf'nk^rt^; S^hnhriJpm' U*"'*''" ivnrHon vil' I«" r>\F чпоћ hlnuli ПППГКАГП» ' ►'•шшчм..,.,, !}|,^\"' In Lagfrn . vmrfllgpn hliKlphHloti lor ».■ XVIII ifHiHii ir,, Vl'lU'l'irclllIly ,|,.v VN irturllH ||.и von Schuhon»ni»' .»nf Пгппп nor \f — AiioninuMB I \'/11 .... ..................Ц '""' ' ' » II nil I'm iifil'"'!*!' I II I i I I хтш. Sp0is6karto!i6lT6rsoiffun0 In der 64. und 65. Zuteilwffspeiiode Da« LandeeBrnUhruiiasamt KSriittyi gibt im ЛмсМив an dne BekarnitmachuTur vom iH Jmil 1И44 fOr den Rpiclisgan K 9 ni ten unci alt Roferat Ernahrun* und Uandwlrteehaft de« CdZ. fflr die beeetetqn Gebiete KArnten« una K rain, bekannt: 1. Im ReiohsgHH KHrnten unil8oh^n<* fOr dif dee n#ii^n D" »ind jeUt im Keich«w«u Karmen und in d«n hm##t«f#n GeMeten Kftrnteru« und Krain# I ff'^rtrwngs^^rechticten bpi ^Inem Kartoffelklein-verteiler aacli freler \Vahl abaii^rohen weloher #ie «ofort helm jsiwtan'jijren RrnjUininirsomt (Kflrteiietell^) %цг Bt*£uv4ctiAin< i • 1 ? ?t 1 1? ^'Jt®"'4n»spprlr 65 ZtitoiluTiOTPPriode wordpn auf icdpn Wochen-abschiiiJt S'i.lur gpelseknrtoffeln aueeeselien. "ocnen Kl»ff»nfurt, dm 8. JIII! IM4 I2S.178) LandPxerniihruDeRamt Kiirnten. SoiUlveniichenin)^ka«iie fttr die beaetEten Oebiet« K&rntons und Krains in Kralnburg Offentlldie ZahlungsauKorderung Bis zum 8 Jiill 1944 sind die bi« einschliefllich Ende Junl 1944 failig gewordenen Beltrfige zu zahlen. Wenn die Zuhlung dutch mehr aU 7 Tuge veraogert wJrd, wird eln Sfiiminisziischlag von 2 y. H. der rilekstandlgen Beitrage er-hober Aibeitgebem, denen die Kasse elne Beitragsrechnung Ubeinendet, wird bis zum Erhalt der Beitragsrechnung Zah-lungaaufschub gew&hrt. Arbeltgeber (mit Auenahm« der landwirUohafUlchen), die bleher noch keine Beitrafirechnvtn* fUr Milri und April IWi erhalten he.ben, und UndwirUchaftlidhe Arbeltgeber, denen blBher noch keine Beltragmrechnun* fUr JUnner bis МИц 1944 euirekomreoo l»t, mUeeen bel der Каме Auskunft 'Jher. fhrp Zahlungsverpflichtiingen einho'en. Nioht frlst-ireretht oinefpzahlte Beitrttge unterliegen der zwnngswelsen *^!nhi mgung Klagenfurt, 8. Jull 1944. Der Letter: gez.: Anton Trop per, (•rei) VtrwftltuBCidlrtlEtor. Die Berufsfachschule flir Gym-nastiklehrerlnnen des Reichs-gauM Karntcn die einjiihrigi-Au#bUdung zur Oyimiaetikleb-reiln. Anmeldung M. Domenlg, Klagenfurt, Stuttgarter PI. 9 TUchtige BucHhalterln, mit Durchschreibeverfahren ver-traut {keine Anfangerin), fUr BauuBternehmen baldmdglichst geaucbt. Einsatz Im Krs. Tem-plin. Bewerbungen mit den Ubllchen Unterlagen erbeten unt. C. L. 2096 an BAV, Berlin SW 68, An der Jemaalemer Kirche 2. Hlchtine Mundpfleoe 41*111 zur Ethaltune der GesuVdhelt. din ierMund 1st di«Eiiiganc>pIort« Tl*l*c Krankheittkeime Soiltea die #l#*hnt*n CHINOSOL-Cureeltabletten ■•rade Dicbl lur Hand leln, м muB И Toriibertchend auch mit primi-Nnren Hausmittcla, wit et«« elner NiM Skl> In мгами W«Mir, (eh«ii. i evf Crden W C*Mnc№eil t Vi# woiitn den Somm## nu#%#m uftd uns durch LuN- игн) Sonn#n-(oder obhorten.denn vorbcu^tn « i|f b«%i*r oU keiltn — und ou6*rd«m oudt BREITKREUTZ KG . Fabr.lnl «. V^rlneb УОП Aiihmo - Pro poroitn« I Oer CHoIq leder Mehrl$i$fwnQ wird noch gesfelgerf dufdi haushalten* d#n Verbraud) dererzeugten GOier. Wenn deshalb niemand mehr kauM, #r braudit, dann w#rd#n nichi wenige alias. $ondern all* genug •rhalmfv — Dies giM ebenso lur D A R M O t. da* aud> h#ufe in steigendem M«f}e h*rg#$lelM wird. DARMOL-WERK 1ШШМ1КШ •W f E N HelfenI Ab«r mit V»wtand| Nuf we, besounen mift, Kllft gu«! Tropit Dir vom Finger qleicti das Blut maehsi Du riotijrlich »nt mol Rast und brouchst donn oudi noch nansaplast Btrsa в. — štev. 58. K A R A W A K B N BOTE Sobota, 8. 1944. Xidktspiele AllgeinPine t'Unitreiiband U. m. b. B. Zwfiigstelle SUdost ASSLING 7., 8., 9„ 10. Vn. Miinchhausen Ftlr Jugendliche nlcht zugelaesea! 11., 12., 13. vn. Frau Sixta Filr Jugendliche zugelaeeen! KRAINBURG 7., 8., 9., 10. vn. Konzert in Tirol FUr Jugendliche zugelassen! 11., 12., 13. vn. Bal pare Fiir Jugendliche nlcht zugelassen! LAAK 7., 8., 9. vn. Das Ferienkind Ptir Jugendliche zugelaseen! 11., 12,, 13. vn. Boccaccio FUr Jugendliche nlcht zugelassen! RADMANNSDORF 7., 8., 9. vn. Tonelli FUr Jugendliche nlcht zugelassen! 11., 12., 13. vn. GroBstadtmelodie FUr jugendliche nlcht zugelassen! VELDES 7., 8., 9. vn. Frau Sixta FUr Jugendliche rugelassen! 12.. 18. vn. Ein Mann auf Abwegen FUr Jugendliche aicht zugelassen! NEUMARKTL 8., 9. VII. Lache Bajazzo! Fur JugeiidUctie nlrht zugelassen! 12., 13. vn. Waldwinter FUr Jugendliche nicht zugelassen! STEIN T., 8., 9., 10. VII. Wildrogel FUr Jugendliche nlcht zugelassen! 11., 12., 13. vn. UngekiiRt soil man nicht schlafm gehn FUr Jugendliche nicht zugelaseen! ST. VEIT 8., 9. vn. Der Mustergatte FUr Jugendliche nicHt augelaseen! LITTAI 8.. 9. vn. Du bist mein Gliick FUr Jugendliche zugelassen! 12., 13. vn. Symphonic eines Lebens FUr Jugendliche nicht zugelaeeen! MIESS 8., 9. vn. Vision am See FUr Jugendliche nicht zugelassen! SCHWARZENBACH 8., 9. vn. Waldrausch Fur Jtig-pnrtliche zugela.'ssen! fjO jedem Film dip Ociiim tn и mМч цч, t,:ii Gesundheit Jedes AfzneimAtW verkorpert die Erfohrimgen der Arzte, di* Erkenntni&se der Forscher, di*' leistungen mod. 1 aboratorien. Vertrouen zu ihnen erhootihre Wirkung, der Wille zur Gesun> dung beschieunigt si«, im Krieg wiro d*#**F Wilt« zur. Pflichti ASTA ARZNEIMITTEL Schaffende Frauen in Waffenschmicden- helfen fleiOig an unserei Rosfong. Aber der Houihalt bleibf gepflegt und louber Henkel'i bewohrte Reinlgungt-heifer erleichterri ihr die Hous-arbeit. Heiiko.SiUHUTA ous den Persil-Werken. ZAHVALA O prerani In nepričakovani tragični smrti naiil ljubih sinčkov Johanna Prodnika in Raimunda Suadinika izrekamo toplo zahvalo vsem, ki so x nami sočustvovali. talujoisi Johannova mamica, Stanko in Bmica, bratec in sestrica. Raikotova mamica f Hildico, sestrico. Arztiidier Kraioburg: Am 9. Juli: Dr. t'aul Pamy, Krainburgr, SchUIerstraBe 17, Fernruf 1R1. In WECK-Gtesfrn —veW freuHtgef Anbiiek fiir di* HausffOUfWit* vid Hg fur «K# VerseryunQ d«r Fomlli* m<* wortvoDem Hohrungsqutl Und wi# einfach i%f dos „Eliv^rfe^n" diesti empfmdlichtn Gemu^ei, wenn di# VorschriBen unttrvr „ K I e i n # n lehranwei^ong" gfncu •m-peholWn wf Tfjfn. D''<1 iff mit (^cnouvn Anlei*unq#r und viKltn Rtrepf«n •rbo''9n Si- k'-'ienlot b#i Imd«'- W6CK-V«rkf .if. odor — falls dort nidi! mcSr •rholtlich — gegen Ein$#ndung dt4s«r ouf ein# Poilkort# gtkl«blen Апх#Нзе dir«kt vond#rO«)t#rr.Kons#rvenglos-KG. Brouer&Co., Wien i,Stadiongoss9 5 (G«n#ralrtprdi. d#r Mork« WCCK). ZAHVALA Ob priliki smrti jteiega ljubljenega in ne pozabnega lina Johanna se vjem darovalcem cvetja in vencev, rienv ki so našec,.. ranjkega sinka spremili na zadnji poti in z nami sočustvovali prisrčno zahvaljujemo. Wart, 1. junija 1944. Žalujoča družina Schun in ostalo sorodstvo. Leset den Karawanken Bote Sekrettlrln fUr den kaufmitnnl-schen Lelter elnes Bauunter-nehmena baldmoglichst ge-sucht. EineaU Itn Krs. Tem-plln. Bewerbungen mit den Ubllchen Unterlagcn erbcten unt. C. К. 2095 an BAV, Berlin SW в8, An der Jerusalemer Kii-che 2. Der Il«lchemini8ter fUr RU-Htunj;; und KringNproduktioii Chef der Traneportelnhelten Speer, Berlin NW 40, Aleen-straUe Nr. 4, Telefon: 11-65-81, sucht: KraftfHhrer und Kraft-fahranltrnllnfce. Elneat* im Reich und den besetzten Geble-ten. Meldung- Uber das zuet&n-Ulge Atbcitsaint. Sena, dobrega, do 1000 kg kupim. Lieber, HoM »Alte Pont*. Kralnburg;. 3585-7 Službo dobi išfe 8f starejša gospodinja, ilo bra kuharica za trgovsko hišo katere lastnik je vdDv. c. na prometnem kraju Gorenjske. Vo clila bi, oziroma nadzorovala tudi celotno gospodarstvo. Po nudbe na K. B. Klagenfurt pod >Vestna« 1527-1. Iščem gospodinjo, ki bi bila vajena vseh domačih del. Ponudbe na K. B., Krainburg pod št 3568-1. Sprejme se učenka v modni trgovini v KrainburgTi. Prednost 3—i razr. meščanske šole. -Pismene ponudbe na K. Bote Krainburg pod »Nastop takoj' 3526 1 Pridna, zanesljiva ženska, de: kle, ki zna kuhati in samostojno voditi gospodinjstvo, dob! stalno mesto pri dobri oskrb' in plači pri družini v Karnten. Ponudibe pod >Unter Karaten 3590—1< na K. Bote, Krain burg. Službe išče Službe sluge ali kaj podobnega Kie pošten in izobražen 30 letni fant. Ponudbe na K. B., Krainburg pod 3586-2. Kupim ko7,o, hflo, brez rogov, mlado ali po prvih kozličkih. Ponuditi: Krainburg, Veldeser StraSe 11. 3812—7 Fant, marljiv, pošten, v 15. letu, z 2 razr. meščanske šole :Are mesta kot trgovski vaje nec po končanem šolskem le tu ali pozneje. Cenjene ponudbe na K. B. Krainburg pod ^Trgovski vaien^C'' .4-783-2. Išče v najem Enosobno stanova..j • s l3601—7« pri Kar. Bote. Krainburg. Drutinvki) stanovaujt! га 3 ose be iSfem v Krainburgu ali oko lici. Ponudbe na K. B. Krainburg pod šifro »Zelezničari. __3547- A Katera družina v okolici Krainburga bi mi odstopila majhno sobo ali me sprejela kot sostanovalko. Sem kmeteko ctekle, stara 18 let. Več ustme-no. Naslov pod »Nujno rabim •■5619—4« na K. B., Krainburg, Vzaumem v najem malo hišico z vrtom, eventuelno zamenjam dvosobno stanovanje % veem' pritiklinami in vrtom na Go renjskem ali v Kftrntnu. Ponudbe pod »ABling 3600 i ■ na K. Bot?, Krainburg. Meblirano sobo s souporabo kuhinje iščem. Pripravljen" sem pomagati pri Šivanju. Ponudbe pod - Miroljubnost 35M —4< na K, Bnte. Krainburg. Prodam li-lHiio' žrcbe nn)>roilnj prot »Drlnglirhkeltsbeschelnlgung« pri Johann Krischner, Piuka St. 14, P. Naklas. 3609 Г Kravo po drugem teletu, dobro mlekarlco prodam. Johann Novak, Unterdorf 14 p. Bir-kendorf. ' 3591—g Prodam 550 kg težkega, deiov^ iiegra vola ali ga dam v rejo Naslov pod »3598—вс т irpra-vi v Krainhurgu. Prodam foto-pove44>valnik za negative 6X6 ali 4,5Xв ва povečanje #кок( lastno kamero Suhomel, Kralnburg, Sawe-Vormtadt 50. 3,595 r Kupim Kupim dobro ohranjen laprav-Ijlvček. Konrad Widltz, Biik-kerel, ABling. 1528 ' Kupim dobro ohranjen fotoaparat na fUm, 6X9 ali 9X12 Semetz Roman, Galleneck 27. Poet Edlingen (12 a). 3573-7 Gepeij v dobrem stanju, kupim Ferd. Bawetz, Kleinstelnhach 19, P. Relchenstein (12 a). 3571-7 Kupim mlatilnioo . v dobrem stanju s tresalom ali brez, na ročni pogon ali na gepelj (vit-lo). Jeserschek Johann, Но:.ат.-le 2 P. Oberdoif l'ibf;r Laak 3582-7 Kupim borovnice, vaako količino. Dollnar Franz, Kralnburg, SeelandstraBe 71 (Primskovo) 3558—7 Kupim sadno stiskalnico od 60 'io 100 litrov - ali dam zanjo «1{0!0 novo zimsko suknjo. — Kenda Josef. Kaufmann, Edlin-це.п 152, Unt. Steier. 3513—7 Dober sod od 150 do do 200 litrov, kotel z!i žganjekiiho, posnemalnik »Alfa« in moško /.apestno nro kupim. Ponudbe na K. B. Krainburg pod 3540-7 Kupim ležalni sto! (liegeetuhl) za bolnika ali zamenjam. — Sicherl, Scheriauk-Trboje št. 6. 3610—7 Orglice ,nove ali malo rablje-че, boljše vrste, Impim. Ponudbe pod >3618—7« na K. Bote. Krainburg. Kupim dobro ohranjen dyna-mo-stroj za razsvetljavo — '.stosmemi tok, 220 voltov, od 1 do 5 Ph. Ponudbe pod »3605 7« na K. B., Krainburg. Frteer srednjih let s stalno eksistenco iSče radi pomanjkanja znanja frizerko staro 22 do 27 let, ki bi imela veselje do vodstva . samostojnega obrta in družinskega doma v svrho Cenitve. Prednost črnke s čiste preteklostjo in po možnosti nekaj gotovine. Ponudbe s sliko in polnim naslovom, kar je predpogoj na K. B. Kralnburg pod »Tiha srefa«. 3478—20. Kupim dobro ohranjeno moško ali ženako kolo. Naslov pod 3597-7« pri K. B.. krainburg. Menjam Fantovske čevlje št. 37, močne, skoro nove, zamenjam za onake večje št, 88. Ponudbe na K. Bote, Krainburg pod štev. 3578-15. Prima otroški športni voziček zamenjam za dobro moško kolo. Razliko doplačam. Ponudbe pod »3589—15« na Kar. Bote. Kralntnirjf. Tamen|nm globok otroški voziček za dobrega športnega oz športnega tudi knpim. — Am Hang 181 pri Krainhurgu. 3521—15 Menjam klavirsko harmoniko z 80 basi — ter dober damski rimski plašč sive barve, za dobro ohranjen pogrezljiv šivalni stroj. Ponudbe na K. B. Krbg T)od »šivalni stroj«. 3534—15 ■Menjam otroAkl športni voziček za moSkd aH žensko kolo. Razliko doplačam. Naelov pod 3593—115» pri K. B. Krain-, hurg. .\ten,1am daljnogled, 8x30, za otroški Spoilnl voziček v dobrem .stnn.iu (nov model) in srednji fotoaparat. Ns.stov pod 3eil-T5« pri K. B.. KrliR. /ninčnjnni dohro ohran.1rno mo^kn kolo In ilvalnl »tro.l ►Viktoria« za pogrezl.llv bivalni stroj v dobrem atnnju. I»to-tako menjam Se ono moAko kolo za klavirsko harmoniko al kaj drugega. RarHko ee no dogovoru Izravna. A. T.. ABling, 4lltten?-aiwe 7.____,3608 15 Mcnfflni kravo, ki bo v 14 dneh teletila. za kravo, ki bo teletila v jeseni. Po možnosti breja te-llca. TTIllh"n 3!> pri Georgon. %07 Ji."i Dynamo-lampo га kolo rame-njam za elektr. llkalnlk. Ponudbe na K. B. Krainburg pod 3548—15 Xov globok otročki voziček zamenjani za žensko kolo (ev. brez pnevmatike). Naslov pod >3613—15« pri K. B.. Krbg. Različne radijske cevke in prav lep »sklro« na pedale zamenjam za otročje ali dameke kolo. Ponudbe pod >3616—16« na K. B., Krainburg. Zamenjam 5 let starega konja za 2 do 8 leta staro kobilo. Naslov pri K. B., Krainburg. 3581-1.5 Menjam kravo s teletom za kravo, ki bo čez 1 mesec teletila. Naslov pod >3602—15« pri K. Bote, Krainburg. 2 e n i t V e 30 letni železničar želi znanja z dekletom v starosti 25 do 30 let. V poštev pride tudi vdova brez otrok. Le resne ponudbe s sliko, ki se vrne, na K. Bote, Krainburg pod »Prijazna in vesela« 3570-21. Za ustanovitev lastne trgovine želi spoznati inteligentna zna-čajna gospodična družabnika, ki bi imel resne In poštene namene se kasneje poročiti. — Dopise na K. B., Krainburg pod >Tajnost zajamčena« štev. .5759-21. 28 letni fant, mizar, vesele narave, se želi spoznati z dekletom enake starosti radi takojšnje ženitve. Vdove niso izključene. Z lastnim pohištvom imajo prednost. Dopise na K. B. Klagenfurt pod »Mizar, zaposlen v Altreichu«, 5750—21 z mlajšo, duševno osamljeno vdovo ali ločenko Iščem resnega poznanstva. Dopis« s sliko pod »Usoda« na K. B. Klagenfurt. 5719—21 Obrtnik z večjim kapitalom, osamljen in zapuščen v ljubezni, išče sebi enake družice v svrho ženitve. Prednost one z lAelnlm, sliko pod »SređnjlFi tet izgubljeni cvet .4604—31« na K. B., Krainburg. Kateri fant bi hotel tolažiti na potu življenja razočarano dekle, staro 21 let? ženltev ni izključena! Le reane ponudbe pod »Zvesta ljubezen 3617—21« ПН K. Bote, Krainburg. Izgubi je n o Tcmnomortra, usnjena ročna torba, Izgubljena dne S. julija n.» cesti v Falkendorf z vmeM-no: »Klfiderkarta« na Ime Wm IJnt-M-bnlg, (lenarnlctt z 150 RM gotovine, krstni llet in •iprlčeivnlo »Obprsrhule«, naj se proti vliwkl najdenimi odda na naslov: Hotel »Кигпржс, Kmlnbiirg — '"le jo ц, к|р|. ne '25. junija 1944 se je našlo moško kolo. Lastnik ga lahke dobi v ARiing, ZolsstrsUe 4. 5770—23 Z* vedno nai ]• zapuitil nai ljubljeni sin in brat Johann« Miloš Petrovič* Soldat. Priporočamo g* v blag spomin In pobožno molitev. Biilra-Vilkovice, Krainburg, 79. VI. 1944. Globoke ialutoCIt starii, brat Vladimir, te-•tra L)udmlla, tn oitall lorodnlkl. Žalostni javljamo vsem sorodnikom, pri)«' teljem in znancem, da je naše mama, stara mama, leta, svakinj«, gospa Kalliarine Fenyai« ro|. Kllnar, v starosti 74 let, dne 3. Vil. po dolni in muč ni bolezni — prevldena s tc.ažili sv ver* — mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se je vršil v sredo, dne 5. VI. 44. na pokopališče v Afllingu. Priporočamo jo v blaq spomin in molitev ABling, 6. julija 1944. alujoči:* hčere, sin, vnuki in vnvk'pl*. i--ostalo sorodstvo. V neizmerni talosti nazntnjamg vsem lo-rodnlkom, prijateljem In znancem tužno vest, da I* nai ljubljeni soprog, vzoren oče, sin, brat, atrlc Alois Hoblek, HiUpoUziit d## >D. v najlepši moški dobi, star 33 let, padal dna 27. VI, 1944. Alois, prezgodaj »1 druži- no in če bi solza Te zbudila, ne bi Tebe zemlja krila. Globoke iaiuloeii "I"*vi: Jgnatx, Alois, Frich, Marian, hCerkei Olga, Hermlna. In forod'tvn