1'oštnina piačana v gotovini Cena 1.50 din I/hajii vsnk petek ob 14. — Naročnina znasa mesečno po pošti 5 din, v Celju % doatavo na dora po rnr.nafialcih 5.50 djn, za inozemstvo 10 din — UredniStvo: Celjc, StrOBsmayerjcv» ulica fitev. 1, pritličje, desno; nprava: levo — Tolefon štcv. 65 — Račun pri pofitnem čckov- nem ziivodu v J.jnbljani Stev. 10.666 Leto XXIII. Celie, petek 14. tebruaria 1941 Štev. 7. Naš hmeli za Ameriko Ta vest prav gotovo poživi vsakega hmeljarja v Savinjaki dolini, saj je ma- le tißtih, ki so imeli srečo, da so prodali ves svoj pridelek že v jeseni po ta- krat znatno višjih cenah 40 do 45 din. Marsikateri hmeljar pa se še danes hu- duje na samega sebe, da je mogel na- sesti izvestnim ljudem, ki so mu oblju- bovali, da se prihodnji ponedeljek prie- ne nakupovanje na veliko, pa so čakali od enega ponedeljka do drugega, odbili dobrega kupca in čakali — na nižje cenc. Pristojni činitelji, ki so se sicer vedno brigali za razširjevalce neresnič- nih vesti, to pot niso ničesar ukrenili, da bi te zapeljivce prijeli za jezik, in marsikateri hmeljar ima vsled tega pra- znoto v žepu, ki ga naj opominja na to, da prihodnjič ne ba več nascdal lakim veetem. Same obljube hmeljarju še ni- koli niso koristile in od njih je težko živeti, zlasti. v danaŠnjih časih. V zadnjem »Slovenskem hmeljarju« smo čitali, kako si je Hmeljarska za- druga prizadevala vnovčiti naš hmelj, a da ji to doslej žal ni uspelo. Tudi pravi člankar, da se zadruga ni s pod- ponudbami pulila za pičlc dobave in tako pomagala tlačiti ceno od 45 na 25 din za kg. »Na vsak način nekaj kupiti, samo da se zasluži, je stvar tr- govea, ne sme pa biti stvar zadruge.« — Lepe so te besede in častivredne za onega, ki se po njih točno ravna. Da naši hraeljski trgovci, ki so so že deset- letja trudili z vnovčevanjem naSega sa- vinjskega hmelja v inozemstvu in ki se jim ima naä hmeljar v znatni meri za- hvaliti. da je lahko svoj pridelek do- slej vsako leto vnovčil, ne morejo delati brez zaalužka, je vsakomur jasno. Pro- daja hmelja v inozemstvo je združena z veükimi atroäki, saj stane že samo ena brzojavka v Ameriko 300 do 500 din. Stvar zadruge pa po izjavi pisca v »Slo- venskem hmeljarju« ni, da bi zaslužila. Zato se čudimo, da vseeno ni poaegla v kupoijo, saj bi, ker dela brez zaslužka, lahko plačala hmeljarjem višjo ceno nego hmeljski trgovec in bi tako dvig- nila ceno hmelja, kar bi ji gotovo nihče ne zameril. Vseeno torej ni, kakor pravi člankar, »ee so to kupili trgovci ali pa bi zadruga, kajti zadruga ni, ker so trgovci, in ce bi zadruga, pa ne bi bili trgovci.« Za kmeta bi bilo torej vseka- kor ugodnejše, če bi kupila hmelj za- dmga po viäji ceni nego so ga kupovali trgovci. Torej vseeno to nikakor ni, kar je člankar gotovo prezrl. Naši hmeljski trgovci bi gotovo ludi ne ostali mirni, temveč bi se potrudili, da bi zviäali svoje cene do cene zadruge, in tako bi ae pričela polagoma dvigati cena na tr- žišču. Kajti v hmelj3ki kupeiji je in bo vedno veljalo geslo: čim večja je kon- kurenca, tem viäje so cene. Nikakor torej ni pravilno, da se zadruga ni udej- stvovala pri nakupovanju, temveč da je to prepustila samo našim trgovcem. Kot že zgoraj omenjeno, je za dvig cene na hmeljskem trgu v prvi vrsti po- trebna konkurenca. Cim vec bomo imeli inozemskih kupeev za naš hmelj, tem vcjčje bo povpraäevanje po naäem hme- "ju in tem boljša bo njegova cena. Za- ra<Ü tega pa je vsega obsojanja vredno dejstvo, da poskužajo nekateri odvzeti naäim hmeljskim trgovcem njihove sta- re odjemalce v Ameriki, pa tudi v Evro- pi, kar je edino mogoce na ta način, da stavijo tvrdki v Ameriki nižjo ponudbo nego je ponudba hmeljskega trgovea in ee tako vrinejo v tuj posel. S tem pa nastanejo tako zvane »vilice«, ki so ino- aemskim tvrdkam posebno dobro došle, kajti te tvrdke ne opustijo svojih starih zvez s hmeljskün trgovcem, temveč vadržujejo na nasem hmeljskem trgu SBVeze z obema hmeljskirna nakupoval- nüna tvrdkama, ki se v cenah bijeta, »ačun pa plača naš hmeljar. Ravno pri ameriških kupeih naäega hmelja je bil Jani hud boj za to, da bi te tvrdke, ki äe leta in leta kupujejo v Savinjski do- lini in imajo že svoje staLae nakupo- Sredozemlie in Balkan Francov sestanek x Mu$$olinijem in Peiainom - Churchillov govor — Bolgarija v ospredju — Angff/a prekinlla diplomattke odnosezRumunijo — Ipremembe wPefa novi vladi -Angleški uspehi v Afriki — Napad angleške vojne mornarice ita Genovo Japonska poraz v juSni Kitajski Voanskes;a zunanjega minjstra Serrana Snnerja prelio Fran- cije v Bordigher). na iialijanski rivieri in se tam sestal z mmistrskim predsedni- kom Mussolinijem. Uradno poročilo pravi, da je bila na nestanku ugoto\'lje- na popolna istovetnost španskega in ita- Ivjanskega stališča fflcde sodanjega po- ložaja v Evropi. V oetrtek se je general Franco na povratku v Spanijo pripeljal | v Montpellier in se sestal z niarsalom Pe- I tatnom. Oba sestanka sta blla najbrž : posveoena pralvsem položaj« v Sredo- i zemlju. An.c;leški minbtrski prea prodirajo de Gaullovo francx>ske čete v Libijo odnos- no Tripolitanijo. V severnl Eritreji so Angleži prodrli do Rdečega morja, v Abesiniji pa prodirajo proti Adis Abebf. Po angleških poročilih so Angleži doslej ujeli brtiz ]x>sadkc v Bengaziju že nad 110.000 italjjanskih vojakov, med njlmi 13 generalov in I admirals. Angleška vojna nioi*narica je v nede- Ijo zjutraj silovito obstreljevala največ- jo itaiijan&ko pristaniško mesto Genovo, angleška letala pa so bombardirala LI- vorno in Pif*o. An^leško letalstvo je v zadnjih dneh izvršilo velike napade na nemška vdorna pristanišča na francoski obali in na veL mest v zapadni Nemčiji, nemška letala pa so v manjsih skupinah bombardirala nekatere kraje v Angliji. V Albaniji so grške čete odbile vrsto italijanskih najiadov in s protfaiapadi iz- boljsale svoje položaje. Velika japonska ofenziva v jnžni Ki- tajski so je končala s porazom Japon- cev, ki so se moral! nmakniti. Japoncl so pnstili na boji^ču okrog 30.000 ra- iijenih in mrtvili. Kitajci so zajeli ogromen vojni plen. Kako ie bilo v nedeSJo 0ti Celiski koči Mmkaj zantmivih ugotovitev Celjska koča je doživela v nedeljo ob priliki prireditev, združenih s I. zle- j torn slovenskih smučarjev v Celju, re- korden obisk. Če govorimo o obisku i koče, nisma prav izrazili tega, kar snio \ videli v nedeljo. Velika večina tekmo- | valcev - smučarjev in tudi drugih obi- i skovalcev prireditve namreč koče v nje- ¦ ni notranjosti sploh videla ni. In menda : je bilo to v splošnem za Celje prav. j ! Oskrbnik Celjske koče si je za tilo po- J j magal tako, da je improviziral n^ pro- I stem pod šotorom kuhinjo in nudil tam j za. okrepčilo najnujnejšs potrebne stv^- I ri, krasen solnčen dan pa je omogočil vsej pri Celjski koČi zgrnjeni mno/ici, . da je lahko ostala zunaj in da ji ni bilo : treba napraviti še juriša na skromne ; prostore v koči. Vsi obiskovalci, ki so se i zadrževali izven skromne strehe CeljsJce koče, so pa hote ali nehote opazovali v bližini stoječi nedograjeni planinaki dom, ki bi v dovršenem stanju nudil vse potrebno, je pa sedaj po skoraj 'o letih, odkar je prišel v suro\?om slanju pod streho, se vedno v nedovršenem in neuporabnem stanju. Imeli smo priliko razgovarjaU so z mnogimi zunanjimi, zlasti z našega Go- renjskega prispelimi gosti, ki prav tako, kakor mi nikakor niso mogli razume- ti, kako je prišlo do tega, da ta tako dobro zasnovana zamisel postavitve pri- merne postojanke namesto sedanje, že davno odsluženc Celjske koče še do dancs ni izvršena. Vsakdo vprašuje, za- kaj te poatojanke ne dovršijo in ne iz- rocijo njenemu namenu, saj bi tako do- segli poleg vsega drugega tudi to, da bi ae investirani denar obrestoval in amor- tiziral. Stvarnega odgovora in pojasnila za taka vprašanja nima nihče in vsi smo istega mnenja, da stvarnega razloga za to, da se stavba ne dokonča, ni! Posle- dice so pa vidne vsestransko: zaradi nedovršene stavbe planinskega doma se je moglo zgoditi, da je nastala v bližini druga postojanka, ki je zasebna last; v valce trgovce, vsaj deloma odstopile svoja naročila drügim, da bi tako nasta- le zgoraj omen jene »vilice« v škodo na- šega hmeljarja. Naši hmeljski trgovci, ki vzdržujcjo že mnogo let staüie zveze z ameriškimi tvrdkami, se trudijo na vse načine, da pridobijo in pripeljejo na naš trg še nove kupce, kajti edino na ta način se bo naš trg poživil, bo po- vpraševanje po našem hmelju rastlo in bo seveda s tem v zvezi rastla tudi nje- gova cena. Nikakor pa ne kaže in je tudi skrajno žkodljivo, cepiti stare tvrd- ke, ki že itak kupujejo naš hmelj mno- go let, ker s tem nismo pridobili ničesar, temveč nasprotno le škodujemo ceni na- šega hmelja. Da naša trgovina nikakor ne miruje in hoce najti izhod za prodajo našega hmelja, priča dejstvo., da se je ravno našim hmeljskim trgovcem posrečilo za- interesirati uvozni odsek trgovinskega predstavništva SSSR v Jugoslaviji za naž hmelj. Uspehi tega truda so se že pokazali v tem, da kupuje danes rusko predstavništvo naš hmelj v velikih koli- činah in ga bo izvozilo v Ameriko, torej tja, kamor nam je pot, po mnenju pisca ; članka »Kam s hmeljem?« v »Sloven- skem hmeljarju«, danes še zaprta. Da so nasi hmeljski trgovci iznajd- ! ljivi, priča tudi dejstvo, da je bilo nekaj ' hmelja iz Savinjske doline že v jeseni odpremljenega preko Perzijskega zahva v Ameriko in v Holandsko Indijo in da so pred kratkim celo v Solunu nakladali jugoslovenski hmelj na ladjo, namenje- j no v Ameriko. Torej bo Amerika ne glede na razne težkoče le dobila nas hmelj, ker se dado tudi najvecje težave > z vztrajnim delom premostiti. ' Pred kratkim se je mudila v Beogra- ' du deputacija naših agilnih hmeljskih trgovcev, ki so potrkali na vsa mogoča vrata. Prisli so domov z zadovoljnimi obrazi. Kakor smo informirani, niso iz- ključena prijetna presenečenja, Zelimo, da njihov trud ne bi bil zaman in da bi se jim posrečilo spraviti äe ves ostali pridelek naäega hmelja v Ameriko. Ta- ko bi naäemu hmeljarju odvzeli skrb in mu vsaj deloma povrnili njegov trud. Ne besede, temveč dejanja naj govorijo! surovem stanju se nahajajoča ppstojau- ka pod Tovstom propada in se tako uni- čuje premoženje celjskih davkoplo^evat- cev; posetniki Celja so ob I. zletu slovenskih smučarjev kljub vsem lepim govorom in podobnim gestam odnesli na svoje domove po vsej Sloveniji prepri- čanje, da so v Celju činitelji, ki so pu- stili postojanko pod Tovstom skoraj 6 let v nedovršenem stanju, in da lepim in prijaznim besedam teh činiteljev do- slej še niso sledila ustrezajoča dejanja. Opazovalci so ob tej priliki z zado- voljstvom ugotovili, da je na prostoru pod Tovstom in okoli Celjske koče do- volj ugodnih terenov za smučarske pri- reditve vseh vrst. Prepričani smo, da bi se na pobočju Tovsta našel tudi prime- ren prostor za skakalnico, treba je sa- mo, da tako akcijo podvzame korpora- cija, ki nudi jamstvo, da bo tako za- misel tudi izvedla in da je ne bo dole- tela ufioda postojanke pod Tovstom. -j- Politika Pripravliajmo se! Iz »Sokolskega glasnika« posnemamo: Medtem ko se vojskujoča tabora pri- pravljata na odločilne udarce, monjo biti naše pomladanske priprave usmer- iene na čim odločnejšo obrambo in (>m bolj vsestr^neko oskrbo. Kakor pravi narodni pregovor: »Delaj, kakor da boa živel sto let, a moli k Bogu, kakor da boš jutri umrl«, tako moramo tudi de- lati za izgradnjo in blagostanje Jugo- slavije; obdelovati moramo svoje njive in pospeševati svoje gospodarstvo; ure- jevati spore in skrbeti za obogatenje za- log, kakor da bi imeli pred seboj Se Bto mirnih pomladi; — toda moramo se krepiti in biti čuječi, kakor da bi nas utegnilo že jutri iznenaditi zlo! Ne bo- dimo črnogledi, a tudi ne meglogledi! Upajmo najboljše, toda pripravljajmo se tudi na najhuj&e; kajti s tem priprar- ljanjem ga lahko najuspeSneje odvrne- mo. In če nam uspe ohraniti ta mir, nam bo vse, kar bomo pripravili, izredno ko- ristik), da v jutrižnji Evropi pomoremo do zmage tradicionalnim etičnim nače- lom avojega naroda, po katerih bi bili vsi narodi svobodni in enakopravni in po katerih ne bi bilo nikoli treba priti do pokolja med njimi. Ne dajmo se su- gerirati po raznih propagandas teinveö Slran 2. »NOVA IX)BA« 14. II. 1941 Štev. 7. aastavinvo vse svoje sile, da se bo pri odločevanju čula tudi naša beseda! Naše stališče Beograjski »Napred« objavlja: Nismo vnaprej nikomur sovražniki, | razen onim, ki so nam sovražniki. No • mislimo nikogar napadati, toda so mi3li- ' proti vsakomur braniti. To je temelj, np. | katerem mora počivati enodušnost na- šega stališča v današnjem težkem med- ! narodnem položaju — enodušnost, ki j nam bo dala moč, da bomo iz njega izšli nepoškodovani. Zborovanje celjskega Kulturbunda Krajevna organizacija Kulturbunda je imela 31. januarja v kinodvorani Sko- beme v Celju letno glavno skupačino, na kateri sta govorila m. dr. predsednik krajevne organizacije pastor dr. May iz Celja in »Gauführer« pastor Baron iz Maribora. Kakor posnemamo iz lista »Deutsche Nachrichten«, je dejal pastor dr. May v svojem govoru m. dr.: »Po- moč, ki smo jo s skupnimi močmi, a prostovoljnimi prispevki nudili rojakom v bedi, je kos našega narodnega socia- lizma.« — »Nikoli nismo pokazali pri- padnikom druge narodnosti vrat z be- sedami: »Svoji k svojim«. Naš narodni socializem nas ni oviral, da ne bi uve- ljavljali solidarnosti človečanstva in usmiljenja preko narodnih mej. V tej solidarnosti vidLmo košček naše nemške odgovornosti za skupno domovino, kos tisočletnih nemških nalog na vzhodu Evrope, ki kažejo preko mej lastne na- rodnosti, kos večnega nemškcga poslan- stva na svetu«. Po predsednikovem govoru je bil so- glasno izvoljen stari odbor, nakar je šledila »Celjska domovinska pesem«-. Nato je govoril »Gauführer« pastor Baron iz Maribora. Ob zakljuČku svoje- ga govora je naslovil svoje besede na celjske Nemce. Dejal je, da je »kamen za kamnom njihove domovine oblikoval nemški človek« in da bi bilo treba »po- tresa, da bi izginil nemški značaj tc zemlje. Teh tisoc" let tukajšnje nemške zgodovine nam pa razodeva tudi dolžno- sti in naloge, ki nam pripadajo kot delu nemškega naroda, ki mu je Bog podelil veliko poslanstvo«. Govornik je zaklju- čil svoj go vor s trikratnim »Sieg-Heil U nemškemu narodu. Zborovanje je bilo zaključeno s > Pesmijo Nemcev v ino- zemstvu.« ffje je cfosfecf ftost ? Na seji okrajnega odbora JRZ v Ce- lju je minister dr. Kulovec poudarjal, da je treba storiti vse, da se glede na sedanji položaj združijo vse sile, da bo imel naš narod sedanjim časom primer- na zastopstva. To bi pomenilo, da je treba pritegniti k sodelovanju vse, ki jim je dobrobit naroda pri srcu. Torej vsekakor neke vrste kompromis med za- stopniki raznih strank in naziranj. Ka- ko pa delajo nekat.eri v praksi? V ne- deljskem »Slovencu« eitamo, da je ne- kje na našem lepem Dolenjskem stopil na čelo občine, t. j. bil imenovan za župana »brezkompromisni, stranki zve- sti« N. N., ki jo ob prevzemu županskili poslov obrazložil odbornikom krajevm- organizacije stranke svoje načrte. In ti odborniki, v smislu tega poročila pou- darjamo, stranke in ne občine, »so ne- kaj sklenili in to bo držalo!« To gotovo ni v duhu navodil ministra dr. Kulovca, zato se ne smemo čuditi, če so ljudje zaradi takih pojavov neza- upljivi. Besede iz Oubrovnifca Kakor poroča splitski »Narodni list«, je pri proslavi sv. Vlaha dne 4. t. m. v Dubrovniku govoril tudi zagrebški žu- pan Mate Vene Starčevič in zaključil svoj govor z vzklikom: »Čuvajmo nase hrvatsko morje«. K temu pripominja »Narodni list«: vKolikor vemo, se tako ne glasi pozdrav Jadranske straže. Ban dr. Šubašič se je udeležil svečanosti, si ogledal mesto in položil na grob Djiva Gunduliča venec z napisom: »Velikemu pesniku svobode — ban Hrvatske«. Sma- tramo ta kratki napis za značilnejši od vsega drugega. Svoboda je zares več kot vse drugO' . Smrt ieškoslovaškega generala v Albanlji Splitska »Nova doba« poroča: Češkoslovaški general Šnajdarek je padel kot grški dobrovoljec v Albaniji. Pokojni general Šnajdarek je bil v sve- tovni vojni češkoslovaški dobrovoljec v francoski vojski in dosegel čin francos- kega polkovnika. Po vojni ie napredo- val v čin armijskega generala v češko- slovaški vojski. Po kapitulaciji Francijs je vstopil z oddelkom eeškoslovaških dobrovoljcev v grško vojsko in je padel v bcrbah na albanski fronti. Imel je blizu 70 let. Domace vesfi Banovinski odbor JNS /a tlravsko banovmo je imel v nedeljo v Ljubljani sejo ob polnoštevilni udeležbi. Zastopani so bili vsi kraji Slovenije. Skupno s sejo banovinskega odbora je bila tudi seja strankineg'i mladinskega banovinskega odbora, čigar člani so prav iako prispeli iz vseh slovenskih srezov. Na seji, ki ji je predsedoval predsednik banovin- skega odbora dr. Janko Rajar, je v imenu strankinega glavnega vodstva poročal njen podpredsednik dr. Grga Andjelinovie. Sledil je referat ministry g. Ivana Puclja. Njegov referat je bil načelne važnosti za stališče JNS, pose- bej še za našo banovino. Nato je poročai g. Milan Mravlje o prilikah v naši ožji domovmi, inž. Jože Rus o uspehu akcije napredne mladine za delovno skupnost. urednik dr. Branko Vrčon o zunanje- političnem položaju, banovinski tajnik JNS dr. Marjan Zajec pa je predlagal zaključno resolucijo, ki je bila soglnsno sprejeta. Ožji odbor je bil nooblaščen, da predloži resolucijo na pristcjnih rae- stih. Vsi udeleženci so s svojim odobra- vanjem na seji manifc-stirali svojo od- ločnost in strnjenost. — Maks Goričar |. V Šoštanju je v torek umrl v 64. letu starosti izseljen- ski duhovnik g. Maks Goričar. Pokojni je bil po rodu iz Mozirja. Kot duhovnik je služboval v raznih krajih bivše Šta- jc-rske. Nato je vstcpil v samcstan in služboval v Dubrovniku, Rimu, Gradcu, Sopronju in na Dunaju, pozneje pa pri Sv. Jakobu v Slov. goricah, v Novi cer- kvi in Mozirju. Leta 1935. je pri skup- ščinskih volitvah kandidiral v konjiä- kem srezu na Jevtičevi listi. Istega leta je bil na lastno prcšnjo imenovan za izseljenakega komisarji v Düsseldorsu in posvetil vso svojo liubezen in skrb slovenskim i>.seljencem. Pokojni je bil izredno blag in znacajen mož, iskren pripadnik jugoslovenske skupnosti in navdušen Slovan. Maksu Goričarju bodi ohranjen časten spomin! — Nova določila o kriiliu. Ministrstvo za preskrbo in prehrano je izdalo ured- bo, po kateri se sme za peko kruhaod- slej uporabljati največ 50% enotne pše- nično moke in najmanj 50% presejane koruzne moke. Enotna pšenična moka se lahko nadomesti z rženo moko, ko- ruzna moka pa se lahko nadomeati do dveh petin s krompirjem. Celietnokolica c, Dve /animivi in poučni celjski sliki. Po glavni skupščini krajevne organiza- cije Kulturbunda v Celju, ki je bila 31. jam: irja v «tilno dekorirani kinodvorani Skoberne, so priobčile »Deutsche Nach- richten« poleg obširnega pcročila o po- teku zborovanja tudi dve prav zanimivi sliki po večini znanih celjskih obrazov. Večma obrazov se na slikah prav dobro V. celjski karneval bo na pustno soboto 22. II. v Nar dnern domu Konkur nca in obdaritev mask • Vstopnina 10 din ~ Prof. dr. Malija Murko — 80-let- iiHi. V Pragi je praznoval 9. t. m. sta- rosta slovenskih slavistov, univ. prof. v p. dr. Matija Murko 80-letnico svojega plodnega in znanosti posvečenega živ- Ijenja. Jubilant jc eden najveejih raz- iskovalcev slovanskih jezikov in slov- 8tev in v tern pogleclu avtoriteta prvega reda, učenjak svetovnega slovesa tei- Slovenec, Jugosloven in Slovan z dušo in telesom, v besedi in dejanju. Njegova soproga je hčerka pokojnega narodnega borca dr. Josipa Serneca v Celju, hčerka Jelka je soproga dr. Arnerija, člana ju- goslovenskega poslaništva v Moskvi, sin dr. Vlädko je docent na ljubljanski uni- verzi, sin dr. Ivo pravni zastopnik Trbo- veljske premogokopne družlje, sin inž. arh. Stanko pa banovinski inžcnjer v Ljubljani. Jubilantu, ki tako častno za- stopa slovensko ime v slovanskem in tudi v ostalem svetu, iskreno čestitamo k lepemu jubileju z iskreno željo, da :bi oatal še dolgo ohranjen svoji rodbini, svojemu narodu in slovanstvu. — Selitev Nemcev v ilomovino. Po podatkih, ki jih posnemamo iz ncmške- ga tiska, je bilo doslej preseljenih iz baltskih držav, iz Poljske in Rusije, Be- sarabije, Bukovine in Dobrudže skupno 457.000 Nemcev v svojo domovino. Nemški listi omenjajo, da so se pozivu na povratek v domovino z redkimi izje- mami odzvali vsi v teh pokrajinah. nase- ljeni Nemci. Ta velikopotezna nemška akcija, ki bo brez dvoma mnogo pri- spevala k pomirjenju narodnostnih pri- lik, še ni zaključena.- Sledili bodo še Nemci iz pokrajin ob Volgi, vršijo se pa po organizacijah Kulturbunda tudi popisi imovine Nemcev na Kočevskem. Večerje i/ enega lonca. Po raznih krajih Severnega dela naše banovine so bile po Kulturbundu prirejene večerje iz enega lonca. Taka večerja je bila v Slovenjem Gradcu v hotelu Goll, s ka- tere so se udeleženci poslavljali šele ol) rani zori. Tako citamo v poročilu do- pisnika v ^Deutsche Nachrichten«. Ena- ka večerja jo bila v Studencih pri Ma- riboru v dvorani Mraz, v Ormožu v ho- telu Rajh, v Marenbergu v Bruderman- novi dvorani, v Rogatcu za Rogatec in Rogaško Slatino v gostilni Erjavc in v Račah pri Mariboru za Race in Fram v gostilni Högenwarth. »Socialni« delotiajaloi. V Kopriv- nici v banovini Hrvatski so bila za 28. januar doloeena pogajanja med Zvezo hrvatskih jn-ivatnih nameščencev in predstavniki trgovcev zaradi sklenitve kolektivne pogodbe. Ker pa dclodajalci niso hoteli priti k pogajanjem, jih je morala potem privesti — policija . . . vidi, le nekaj jih je aakritih vsled iz- tegnjenih rok in temnega ozadja, od katerega se vidno odražajo bele poletne srajce kot kontrast visokih škornjev in črnih hlač, ki naj menda dokumentirajo. da v Celju v gornjih plasteh ni več miv.i- ztx in zime. Na slikah n\ videti pomanj- kunja in bede, ki pritiska danes na ve- čino našega naroda. Ker jc potrebno, da se med seboj dodobra poznamo, pri- občujemo na drugem mestu odstavke iz govora predscdujočega »Gauführerja«. c Zauiiniva sotlna razprava. Na okrož- nem sodišču v Celju sc je v ponedeljek zagovarj.'il 21-letni Wilfried Hoffmann s Teharja, sin pokojnega ravnatelja Hranilnega. in posojilncga di'ustva v Ce- lju in praktikant v Westnovi tovarni. Hoffmann, ki jc po lastni izjavi blagaj- | nik celjskega Kulturbunda in clan Athletiksportkluba v Celju, je lani v za- čctku leta prejel od sedaj odsotnega celjskega voletrgovca Wernerja Stiger- ja važne dokumentc in jih nato shrinil doma pri služkinji, kjer je oblast po- zneje tudi našla omen jene dokumente. Hoffmanna so aretirali lani 9. februar- ja, pozneje pa so ga začasno izpustili na svobodo. Okrožno šodišče je obsodilo Wilsrieda Hoffmann a po § 114/1 k. z. na 1 leto zapora. Njegov zagovornik dr. Valter Riebl je prosil, da bi sodifiče za- časno izpustilo Hoffmanna na svfobodo, češ da mora izročiti svoje blaaj^jniske posle pri celjskem Kulturbund^Izjavil je. da osebno jamči za Hoffmanna^ da ne bo pobegnil. Sodiščc pa je odlo^lo, da mora Hofmnnn takoj v zapor. i^> c Umeliii^ka ruzstava članov Kluba neocMsnih iz Ljubljano, ki jo prirejajo slikarja prof. Stane Kregar in Maksim Sedej ter kipatia Karel Putrich in Zden- ko Kalin v mali dvorani' Celjskega do- ma, bo odprta še do nedelje 16. t. m. Ta bogata, tehtnä in zaniriiiva razstava pa je žal le si a bo obiskana. Cudimo se, da Celjani i)e kažejo več zanimanja za to svojevrstno umctniško prireditcv, ki zasluži pae neprimerno .večji obisk in večjo pozornost. V nedeljo ob 11. bo vodstvo pn razstavi. c Ljudsko \-souč!lišče\ V* ponedeljek 17. t. m. ob 20. bo prcüaval univ. prof, dr. Boris Zarnik iz Zagreba o temi »C'- nitelj! ontbrioKainc^'a razvoja«. Svoja zanimiva izvajanja bo pojasnjeval z mnogimi skloptičnimi slikami. c Pmiavanjr SPD bo v petek 28. t. ; m. ob 20. v risalnici meščanske sole v j Celju. Ga. Fanny Gopelandova iz Ljub- ljane bo govorila o gorah Velike Brita- nije in bo pokazala okrog 80 skioptičnih slik. Opozarjamo planince na to zani- mivo predavanje. KINO UNION - CELJE predvaja od 15. do 18. februarja film DONAVSKI LADJARJI Donauschiffer V tern filmu, ki je posnet pri nas v Jugoslavs, igra naše popularne melo- dije slavni orkester Carevac, a Hilda Krai poje naše pesmi. Močna drama človeSkih strasti v tekmovanju boga- tcga. lahkoiniselncga mladeniča in ka- pitana ladje, ki se borita za ljubezeti lepe deklice. -- V glavtim vlogah: Hilda Krai. Attila Hörbiger. Pal la vor c Ljubljanska opera bo gostovala v celjskem gledališču šele v drugi polovici meseca mai-ca, ker gostovanje ob seda- njem neugodnem vremenu za pevce ni priporoeljivo. Ta mesee bo gostovala v Celju še ljubljanska, nato pa mariborska drama. Vse predstave bodo za abonma. c »Habakuk« v Celju. Mariborsko Na- rodno gledališče je uprizorilo v torek zveČer v nabito polnem celjskem gledn.- lišču novo burko s petjem »Habakuk«, ki jo je spisal dr. Rudolf Dobovišek in uglasbil Radovan Gol>ec. To delo celj- skih rojakov je cioživelo tudi v Celju velik uspeh. Igra je polna zdravega hu- morja, ki ga je še dopolnil g. Danilo Gorinšek, obdelava sne-vi je prav poare- čena, pozna pa Re tudi spretna roka režisrrja in koreografa g. Harastovica, ki je igro izpilil in dope!nil z uemkovi- timi domisleki. Glasba Radovana Gobca J8 prisrčna, nielodiczna in efektna ter očituje nadarjenega muzika. Orke»ter je pod taktirko dirigenta Lojzeta Her- zoga (uverturo je dirigiral skladatelj sam) rešil svojo nalogo točno in solidno, bil pa je tu pa tarn nekcliko preglasen. Naslovno vlogo je podal g. Danilo Go- rinšek zares odlieno v mimiki, maski in krepki komiki, ki jo ic kombinirano gor- njesavinjsko-šmarsko narečje debro pod- črtavalo. Zelo pohvalna sta bila ga. Ig- ličeva in g. Manoševski kot ljubavni par Slavica in Ilič; škoda, da jz bil g. Mano- ševski indisponiran in se zaradi tega pevsko ni mogel uveljaviti. Jecljajočega in naivnega fanta s planin Janeza je podal g. Verdonik vprav mojstrsko. Prav dobre so bile tudi kreacije gdč. Starčeve (Urša), ge. Brumen - Lubejevc (Vera), g. Harastovica (Juivk Muhek) in ge. Zakrajškove (Barica). Tudi ostali igralci so v manjših vlogah vseskozi za- dovoljili. Živahni potek igre so močno poživili dobro zamišljeni in lepo izve- deni nastopi baleta. Občinstvo, ki se je izvrstnc zabavalo, je priklicalo oba av- torja na oder. Avtorja sta prejela dvoje lovorjevih vencev, igralci pa več lepih šopkov. Tudi nri drugi predstavi v sredo je bilo gledališee razprodano. Igra bo gotovo nnšla pot na številne slovenske odre. Tako bo dosegla svoj namen, da nudi prebivalstvu prijetno zabavo. v do- mačem okviru. Zn Vase knjiji'ovotistvo v novem letu trgovske knjige in ostale pisarniškc po- trebščine pri tvrdki Karl Goričar vilova, Ce!je, Kralja, Petra cesta 0. c »Pardon, pomota!« Dramski odsek Zve;ce slovenskih skavtov v Ljubljani jc uprizoril v. nedeljo zvečer v zelo slab<^ obiskanem celjskem gledališču burko »Pardon, pomota!«, ki jo je spisal in roairal Silvo Pajk. Igra je doeela zacet- niška ter piaana zelo naivno in nelo- gično. Humor je po večini privlečen za Jase. Tako šibkega odrskega dela celj- sko gledališčc menda he ni videlo. Tudi igranje je bilo začetniško, če morda iz- vzamemo Hvaleta v vlogi sluge Stanka. Tudi jezik je bil šepav. Napaki »komor- na sluga« in »Stankota«1 ter besedi »fer- slus« in »šnicl« je bilo težko prenesti. Skoda je bilo truda za tako ponesrečeno zadevo. c Odlikovanja. S kralievim ukazom so odlikovahi naslednji gimnazijski profe- sorji v Celju: gg. Pavel Holeček, dr. Pavel Strmšek in Franc Rojšek z redom sv. Save 4. stopnje, dr. Pavel Blaznik in Franjo Četina pa ?. redom sv. Save 5. stcpnje. Cestitimo! c Iz vojaškc slnžbe. Kapetan I. razre- cla sodne stroke g. Ciril Spindler v Za- grobu, sin novinarja g. Vekoslava Spindlerja v Mariboru, je te dni napra- vil majorski izpit. Čestitamo! c Iz sodne službe. Pisarniška sodna oficiala gg. Anton Dolenc in Anton Ve- ber v Celju sta s kraljevim ukazom po- stavljena za višja pisarniška oficiala. frfoe.v. 7. »NOVA D()!JA« 14. II. 1911 Strnn 8. <¦¦ Baletni vwer v Mcntnem glcdaliŠču. KjiXor smo že javili, priredita prva so- lojwesalca ljubljanskega opernegn ba- j let?,, Erna Moharjeva in Boris Pilato v cetrtek 20. t. m. ob 20. v Mestnom gle- j daiižču samostojen baletni večer. Na- ; stopjla bosta v solotoekah in duetih. Na J klavirju bo spremljal operni kapelnik dr. Danilo Švara. Imcnx izvajalcav, ki imajo odlične domače in tuje ocene, jamčijo, da homo doživeli lop umetniski večtr. Cene dramske. Predprodaja vstopnic v Slomskovi knjigarni. Dr. Altonx Kunst specialist za bolezni zob in ust zopet redno ordinira C«fje. trg frraf/a Aleksandra 6 c Sprememba v voznem redu potniš- kih vlakov. Pričenš: s ponedeljkom 17. t. m. izostane na progi Celje — Velenje ob delavnikih vlak z odhodom iz Celja oh 20.43 in s prihodom v Vclenje ob 21.51. Namcste njega bo vozil samo ob delavnikih vlak z odhodom iz Celja ob 19.05 in s prihodom v Vclenje ob 20.13. Vlak z odhodom iz Celja ob 20.43 in s prihodom v Velenjs cb 21.51 bo vozil torej samo ob nedeljah in praznikih. c Smrtna nesreea na cesti. Ko je 18- letni, pri nekem posestniku pri Sv. Ka- tarini nad Trbovljami zaposleni hlapec Stanko Hribar z Marije Reke vozil v sredo divji kostanj, se jc na cesti pri Sv. Katarini prevrnil težko naloženi voi: nan;! in mu zdrobil lobanjo. Hribarja so preptljali v celjsko bolnico, kjer je v Setilek podlegel poškoclbam. c Izpiti vozačev inoloriiih vozil za i kandidate iz celjskega, gornjegrajskega, j šmarskega in koniiškega srczi bodo j prve dni marca v Colju. Kandidati naj i vložijo predpisanc prošnje na sreskem ¦ načelstvu v Celju. Dan izpitov bo jav- • ljen naknadno. i c Občni zbor društva Rcleče^a križa v Colju bo v sredo 19. t. m. ob 20. v sejni dvorani na mestnem peglavarstvu. K obilni udeležbi vabi odbor. c Delodajalcem! Dačna uprav-i v Ce lju poziva vse one delodajalcc, ki pla čujejo uslužbenski davek v davčnih mar. kicah in še niso predložili uslužbenskih knjižic daveni upravi v kentrolo, da jih j takoj piedloSijo, sicer jih bo zadela ka- ; zen v smislu čl. 138. zakona o neposred- ! nih davkih. ; c Delovni tr<;. Pri celjski borzi dela \ je bilo 10. t. m. v evidenci 1474 brez- poselnih (1227 moških in 247 žensk) nasproti 1428 (1183 moškim in 245 ženskam) dne 31. januarja. Delo dobi- jo: 1 delavec, 7 kmeekih dekel, 4 služ- kinje, 3 kuharice tor po 1 natakarica in sobarica. c ZcmljLškii. kiijiga pri sreskem sodi- šču v Celju jv. lani obravnavala 3650 j zemljeknjižnih zadev. Izpiskcv iz zem- j ljiške knjige je bilo 1010. Za prisilno dražbo je bilo predlaganih 212 primcrov. Izdražbanih jc bilo 31 posestev, 163 dražb pa je bilo ustavljenih. c XXX. redna skupsčbia Ueiteljske Kospodnrskc in krctlitiw zadruge v Celja, zadruge z o. i., bo v soboto 22. t. m. ob 13.30 v kcnferenčni sobi II. deäke na- rodne solo v Celju s sledečim dnevnim redcin: 1. Otvoritev in konstituiranje c Del zlate verizice se je izgubil. Po- šteni najditelj naj jo odda g. Bradaču ' na sreskem načelstvu v Celju. j c Zdravniško dežuriio službo za člano OUZD in svojee bo imel v nedeljo 16. t. m. zdravnik dr. Josip Čerin v Prešer- novi ulici. Iz obefrfsffva Pobalinstvo Kno izmed splošno koristnih del, ki jih opravlja naše marljivo Slovensko planinsko društvo, je brez dvoma mar- kiranje poti in nameščanje orientacij- j skih napisnih tabel. Te dni smo opazili, da sta dve napisni tabu pri Grenadir- jevi brvi eez Savin jo na Polulah pri Ce- ]ju prav temeljito pokvarjeni in črno j premazmi. Temni element! so si dovo- j lili nedostojen čin in pod zaščito noči | poleg drugc škodc poškodcvali tudi ome- | njeni dve "napisni tabli SPD. Dejanje se obsoja samo po sebi, celjska policija pa bi napravila vscmu probivalstvu ve- j liko uslugo, če l)i ponočnjakom tukc vrste stopila primerno na prste. -k- Ickolsteo x Socialni odsok ntarejšili sester \ Cel.ju je že pridno na delu s pripravami za poletno taborjenje sokolske mladine v Mozirju. Z velikim trudom in a po- močjo nacionalne javnosLi je ustvaril celo taborišče, kjer je mladina izberno nastanjena. Pokazala se je pa nujna po- j treba, da Be zgradi lesona lopa za ku- j hinjo in dnevno bivališČe, kadar je sla- j bo vreme. Zaradi tega bo socialni odsek ' progi napeljana telesonska zveza/ Pvn- ga je bila odLično izvedena. Vsi tekmo- valci so izjavili, da po tako dobri progi še niso vozili. Točno ob 14. sc je pričelo tekmova- nje v smuku pri Celjski koci na novi progi 7. vrha Tovsta do jarka pod kočo. Nastopilo je 45 tekmovalcev. Doseženi so bili naslednji časi in vrstni red: 1. Emil Žnidar (Goren jec, Jesenice) 1.15.08; 2. Božo GajSek (SPD Maribor) 1.29.04; 3. Rado Ravnikar (Gorenjoe) 1.31.04. Celjana Volčko in Dušan Gra- dišnik sta zasedla 4. odnosno 7. mesto. Ob 18. je bilo v priredbi SK Celja v mestnem parku veliko ekshibicijsko dr- sanje na katerem so nastopili člani Ili- rije iz Ljubljane državna prvakinja Palmetova, Sernečeva, Bogatajeva, dr- žavni prvak Thuma, dr. Schwab, Biber, članice SK Celja Jeričeva. Šmidova in Rilitcrjeva ter Clan Dobovičnik, ki so vsi pokazali lepo znanje in navdušili okrog 1000 glcdalcev, ki so prisostvovah tmrju (>dinstvenemu nastopu. Ob 20. se je pričela v Narodnem do- mu v cast gostom ])laninska zabava, ki je potckla v najlepšem razpoloženju. V nedeljo je bil glavni tekmovalni dan. Številne tekme, so bile istočasno pri Celj- ski koči in v Zagradu. Z nekoliko za- mude se je pričel slalom za seniorje na 700 m dolgi progi izpod Tovsta, ki je ki je dal naslednje rezultate: 1. Božo Gajšek (SPD Maribor) 2.24; 2. Bruno Klein (Skala Jesenice) 2.24.3: 3. Franc Ccp (SPD Maribor) 2.25. Na veliko presenečenje je postal zma- govalec v alpski kombinaeiji, ki je bila doslej izključna domena gorenjskih tek- j-k • «i if a 5l/ A n A Y\/\ ä\l v 1 J vl. ^ ^° na Pus>t:ni torek 25. februarja v vsch prostorih Narodnega doma rripraVlte Sena MAoKAKAIiU UlepSeValnega drUSIVa Konkurencamask s krasnimi in dragocenimi pa tudi praktičnimi darili c Mrtvec v lludinj!. V četrtek zjutraj so potegnil; iz Hudtnje blizu Majdičeve tovarne v Škofji vasi truplo okrog 25 let starega moškega, Id jc bil dobro oblecen, ima rjave läse, sportni klobuk in &kornje. Pri sebi je imel nekaj denar- ja in uro. Očividno gre za nesreČo ali pa za samomer. Njegove idenlitete še niso mog:li ugotoviti. c Smrt na ž«'ltv/.uiški proj;i. Pri žclaz- jiiäki čuvnjiiici v Ti-emerju mod Celjem in Lriškim se je zgodila v ponedeljek popoldne želczniška nesreea, ki je terja- la čiovcškc življenje. Progovni delavci, meč kateriniL je bil tudi 28-letni Jože Vetrih iz Lokrovca pri. Colju, so čistili sneg s proge. Okrog 15. je privo2il iz Celja tovorni vlak, iz nasprotne smeri pa brzi vlak. Vetrih sc je umaknil tovor- ncrau vlaku in se n-uslonil na ročaj le- pate. V tem je privozil brz: vlak. Loko- motiva je treščila v cporišče lopate in odbila Vetriha, ki je odlotel v velikern loku na nasip ob Savinji in si pri padeu prebil loljanjo na temenu. Tcvariši so mu takoj priskočili na pomoč in ga kmalu spravili k zavesti. Odnesli so ga v čuvajnico, kjer se je spet onesvestil in pol ure poznejc izdihnil. Po komisij- skem ogledu trupla üi ugotovitvi dejan- skega stana so prepcljali Vetrihovo tru- plo v mrtvašnico na okoliško pokopa- HSee, kjer je bil v sredo pogreb. Vetrih zapuača ženo in enega nepreakrb- lienega otroka. Pokojni je bil marljiv mož in skrben družinski oče. Bodi mu ohrunjen blag aponiin, svojeem na^e iskreno sožalje! c Žetev siiirti. V Mestnem zavetišču v Medlogu ie umrl v ponedeljek v staro- sti 82 let bivši celjski trgovec Franc Jožef pi. Bacho. Istega due je uinrla v Novi vasi pri Celju 63-letna žena cm- karniškega vratarja Roza Kolarjeva. V celjski bolnici so umrli: 7. t. m. 47- letna žena gostilničarja in poaestnika Mari ja Papeževa, roj. Flajsova, iz Bo- stanja, v soboto 58-letna žena cinkar- niškcga mojstra Marija Paäkova iz Ce- lja, 66-letna občinska revn Ana Mum- lova iz Zreč in 23-letna. na Gomilsko pristojna Marija Äolnirjeva. dninarica brez stalnega bivaliäca. v ponedeljek pa 39-letna kocarica Marija Hernausova iz tk>brine pri Zusmu. N. p. v m.! c Overitv vozniške i/kaznice! Pred- stojništvo mestne polieije v Celju poziva lastnike vozniških izkaznic, da jih takoj overijo za to leto, ker potečc rck dne 28. t. -m. Proti zamudnikom bo uveden postopek po zakonu. c Lastuiki niotornili vozil se pozivajo, da takoj zamenjajo karte za nakupova- nje bencina. če tega še niso storili. skupščine. 2. Poročilo upravnega odbora. 3. Poročilo nadzornega odbora. 4. Skle- panje o letnem sklepnem računu, o upo- rabi poslovnega prebitka in podelitev razrešnice članom upravnega in nadzoj-- nega odbora. 5. Volitev 2 članov in 1 namestnika v upravni odbor in 1 člana in namestnika v nadzorni odbor. 6. Do- locitev najvišje vsote: a) dc katere se zadruga lahko z-udolži, b) koliko sme pcdcliti kredita ali po^ojila posamcznim zadružnikom, c) koliko sme sprejeti hra- nilnih vlog. 7. Predlogi in pritožbe. O teh se sklepa, če so bili predloženi 8 dni prod skupšeino. 8. Slučajnosti. Ako skupščina ob napovedani uri ne bo j sklepčna, bo čez pel ure druga skupščina I na istem kraju in z istim redom, ki bf i v smislu točke 38. pravil sklepala ve- | ljavno ne glede na število navzočih za- I družnikov. ! PRESEUTEVI • Vljudno sparočnm cenj. občinstvu, da i sem preselil svojo | krznartko in iepliar$ko ; delavnko 1 z Kocenove ulicc 2, v j Razfagovo u/ico 6 , Vljudno SG priporočam §e za nadaljnja j cenjena naročila. | Ivan KoiUh, krznar in CcpiCar, Ccl/« j - I c Uspešna policijska racija. Pri si- ¦ nočni raciji je celjska policija prijela ; večje število postopačev in sumljivih ; oseb ter vlačug, pa tudi ljudi, ki so jih j zasledovale razne oblasti. Nekatere bodo ! odpremili v domovinsko občino, druge ! pa izročili sodišču. I c Dijaški kuliinji n Celju sta prispe- ! vala po 1.000 din g. Rudolf Stermecki, ; veletrgovec v Celju, in g. dr. Josip Er- menc, zobozdravnik v Somboi'u. Oba sta | postala ustanovna člana celjske Dijaš- ; ke kuhinje. Znesek 1.000 din je tudi I prispeval že dosedanji ustanovni clan j g. Todor Lazarevič, predscdnik Cinkar- ne v Celju. Trgovec g. Ivan Golmajer v Gaberju je daroval 100 din namesto venca na grob ge. Rozalije Kolarjeve, g. Ciril Pušnik, uradnik apnenika v Pe- čovniku pa 100 din namesto cvetja na grob g. Jožeta Sparhakla. Ga. Marija Klešnikova, vdova po profesorju v Ma- riboru, je darovala 100 din namesto cvetja na grob ge. Ane Kukovčeve. c Dijaški kuliinji na drž. dekliški ni«^- ščauski šoli v Celju je poklonil zdrav- nik dr. Drago Mušič ob svojem preda- vanju na ljudskem vseučilišču v Celju 75 din, za kar se mu uprava iskreno za- hvaljuje. dokupil ac sosodno parcelo in na njej zgradil leseno lopo. Obračamo se do na- še nacionalne javnosti s prošnjo, da bi z denarnimi prispevki pripomogla temu načrtu k uresničenju. Zato se bodo zglasilc pri Vas sestre z nabiralno polo. Vse države posvečajo največjo pozor- nost vzgoji mladine, zato moramo skr- beti tudi mi, da bo zrastla naša sokol- ska mladina tako, da bo stala kot je- klen -/Ad na braniku domovine. x Sokolskemu ilmst'.u Colju I jc da- rovalii Družba za proizvodnjo ognja vamega materiala v Celju 200 din na- mesto venca n.i grob br. .ložeta Spar- hakla. Društvo se iskreno zahvaljuje za darilo. ' Iporf (iipef f I - zlet if ovenilrifi smuiarievf v Celiu V dnoh od 7. do 9. t. m. je bil v Ce- lju I. zlet slovenskih smučarjev, ki ga je priredila Slovenska zimskooportna zveza na Jesenicah s pomočjo zimsko- spnrtnega odseka SPD v Celju. Ob tei priliki so se zbrali v Celju številni tek- movalci iz vseh krajev Slovenije, ki sc v plemeniti sportni borbi pomerili svoje moči. Celjc je gostoljubno sprejelo šte- viine goste, tako da so se vsi prijetno pecutili v njegovi sredi in da so lahko odnesli domov najlepše vtise. Krasni zimski dnevi so pripomogli, da je bilo razoloženje še bolj svečano. Vsem prire- ditv-am je prisostvoval poleg številnih predstavnikov oblasti in organizacij tu- di zastopnik visokega pokrovitelja vse prireditvc ministra vcjske in mornarice g. brigadni general Matija Parac iz Mi- ribor, zadnji dan pa tudi komandant planinske brigade g. general Lukic, v stalnem sprernstvu komandant a mesta ?;. polkovnika Tomaševiča, ki je šel pri- rcditeljem vseatransko na roko. Mesto jo bilo vse tri dneve zleta v zastavah v pozdrav gostom. Sveeana otveritev zleta je bila v ]ie- tek zvečer pred mestnim magistratom, kjer je bil stik baklade, ki se je vila po mestnih ulicah in ki ji je prisostvo- vala zelo velika množica prebivalstva. V soboto zjutraj so se prieela tekmo- vanja in sicer na IS km s startom in ciljem v mestnem parku. Nastopilo je 38 najboljših tekmovalcev. Prvi je pri- smučal na cilj v času 1.11.47 Jeseničan, član Bratstva Tone Razingcr, drugi jc bil 2emva, clan istega kluba 1.13.06 in tretji Rudolf Robnik (Smk Ljubljana) 1.14.49. Stevilno občinstvo, ki je bilo zbrano na cilju, je bilo ves čas obve- ščano o poteku tckme, ker je bila na movalcev, MariborČan Božo Gaj&ek, ki je dosegel 147 točk. Drugo mesto jc z^asedel Radc Ravnikar (Gorenjec) s 153, tretje mesto pa spet Mariborčan Franc Cop (SPD) s 155.8. Obenem je bil na travniku pod kočo slalom za dame. Nastopilo je 19 dam, kai' pomeni rekord. Zmagala je Lojzka Pračkova (Gorenjec) v času 1.25. Dru- go mesto je zasedla Pavlina Štolcerjeva (Gorenjec) 1.33.4, tretje mesto Erika Heimova (Skala) 1.35.9. Na isti progi jo tekmovalo tudi 68 juniorjev. Zmagal jc Celjan Ljubo Knop (SPD) v času 0.59.8. Drugi je bil Ma- tevž Lukanc (Tržič) 1.03.2, tretji pa Franc Kovač (Gorenjec) 1.11.2. Ob 10. so se pričele v Zagradu s star- tom in ciljem pri Stegujevi restavraciji mlndinskc tekme v teku na 3, 5 in 8 km. Doseženi so bili naslednji rezultati: Tek na 3 km: 1. Srečko Dolžan 9.57; 2. Srečko Zima 10.10; 3. Krznarič (vsi Dovje-Mojstrana). Tek na 5 km: 1. Ciril Malej (Bohinj) 17.10; 2. Edvard Muhič (Maraton Maribor) 18.15; 3. Ja- kob Kuhar (Planina) 18.28. Tek na 8 km: 1. Lojze Razinger (Bratstvo) 27.50; 2. Janez Polda (Dovje - Mojstrana) 28.40; 3. Berti Brim (Bratstvo) 28.52. Pri ich mladin.skih tekmah je nastopilo 68 tekmovalcev. Ob 11. dopldnc je priredila mestna občina v hotelu »Evropi« svečan ban- ket, kateremu so prisostvovali razni od- ličniki, kakor brigadni general Parac, brigadni general Lukic, poveljnik mesta polkovnik Tomaševič, poveljnik vojaš- kega okrožja polkovnik Caska, pred- stavniki celjske mestne občine ter za- stopniki SZSZ in SPD, telesno vzgojnih organizacij, ljubljanske in mariborske tujskoprometne podzveze, zimskosport- nih podzvez in tiska. Govorili so župan dr. Voršič, generala Parac in Lukic, za- stopnik Sokola KJ in celjske sokolske župe ravn. J. Smertnik, dr. Milko Hra- šovec v imenu SPD, predsednik SZSZ Mr. Žabkar in drugi. Ob 14. so se pričele na skakalnici v Liscah v navzočnosti okrog 4000 gle- dalcev skakalne tekme. Nastopilo je okrog 60 tekmovalcev, ki so bili razde- ljeni v dva razreda. V seniorskih skokih je zmagal Karel Klančnik (Smk Ljub- ljana) z 223.3 točke, (33,34.5 m); 2. Mežik (Ilirija) 221.6 (34,34.5 m); 3. Zupan (Ilirija) 211.9 (33,33 m). Ska- kalnica ni bila v najboljšem stanju in je bilo precej padcev. Junior ji pa so do- segli: 1. Polda (Mojstrana) 225; 2. Hu- tar (Bratstvo) 211.3; 3. Brun (Brat- stvo) 181.6 točke. Najdaljši skok izven programa je dosegel Albin Novšak z 39.5 m. iStran 4. »NOVA DOBA« 14. II. 1941 Štev. 1. Zvečer je bil pred mestnim magistra- tom zaključek zleta z razdelitvijo ste- vilnih daril. Z večernimi vlaki so se vr- nili tekmovalci in gostje na svoje do- move polni najlepäih vtisov, ki so si jih nabrali v treh krasnih dneh v Celju. Vodstvo organizacije vse prireditve ja imela SZSZ na Jesenicah, tehnično vod- stvo in priprave pa sa bile v rokah zim- ßkosportnega odseka SPD v Celju. Pri- reditev je dosegla v vsakem pogledu po- poln uspeh in priznanje vseh tekmo- valcev in gledalcev. * Medmestne smucarske tckme OTV na Golteh. Banska uprava priredi v iz- vedbi občinskega odseka za telesno vzgojo v Celju v soboto 15. in nedeljo j 16. t. m. medmestne tekrae obveznikov j telesne vzgoje v smuškem patruljnem i teku in v alpski kombinaciji za moštva I in poedince na Golteh. Tekmovali bodo i obvezniki telesne vzgoje s področja mestnih poglavarstev v Ljubljani, Mari- boru, Celju in Ptuju. * V tokmovanju za nlovensko drsaliio prveiistvo, ki je bilo v nedeljo v Ljub- ljani, so zmagali sami Člani Ilirije in sicer Emanuel Thuraa med seniorji, Sil- va Palmetova med seniorkami, Mirko Rozman med juniorji in Marica Bogata- jeva med juniorkami. Med seniorskimi pari je zmagal par Palmetova — Biber, med juniorskimi pa par Bogatajeva -- Betetto. * V tekmovanju za prvenstvo hrvat- ske nogometne ligc so bill v nedeljo do- seženi naslednji rezultati: v Zagrebu Concordia:Bačka 6:1 (2:1) in Grad- janski:Zelezničar 2:2 (0:1), v Splitu Split :Slavija (V) 1:1 (0:1), v Sarajevu HajdukrSašk 5:0 (2:0) in v Osijeku Hašk:Slavija (0) 9:1 (6:0). Na tabeli krepko vodi zagrebška Concordia. Iz naših Jrrajev Store š Sokolski oder. Dramski odsek So- kolskega društva Štore-Teharje uprizori v nedeljo 16. t.m. in v nedeljo 23. t. m., obakrat ob 16., Petrovičevo učinkovito vaško komedijo »Vozek. Igra v režiji br. Zenarja in z igralci, ki so se že eu- krat v tej sezoni z najlepšim uspehom predßtavili v igri »Zadrega nad zadre- go«, obeta nuditi prijetno razvedrilo. Po predstavi 23. t. m. bo v prostorih So- kolskega doma namesto maäkarade dru- žaben vecer. Vabimo vse sokolske pri- padnike in sokolstvu naklonjeno občin- stvo, da poseti ti dve prireditvi. St. ifirjj ob S. ž. j Društvo kmetslrih fantov in deklet v St. Juriju ob juž. žel. priredi v nede- ljo 23. t. m. pri Crnoäku veliko pustno veselico. Priporočamo se za obilen obisk. — Odbor. Žafec Žalske novice Gosp. Aleksej K. Sokolov, direktor importnega odseka trgovinskega pred- stavništva SSSR v Beogradu, je pred dnevi zapustil Žalec in odpotoval v tr- govinßkih zadevah v Zagreb. V hmelj- skih zadevah ga nadomestuje v Žalcu g. Golubov, tran3portni ekspert beograj- skega poslaništva SSSR. Maškarada SK Zalca v Žalcu, ki je bila v soboto 8. t. m. v Sokolskem. domu, je lepo uspela. Obisk je bil rekor- den. Videli smo številne skupine krasnih mask. Ugotovili smo, da je sokolska dvorana za večje prireditve že sedaj premajhna. Poleg Zalčanov in okoliča- nov so posetili maškarado tudi gostje iz Celja, Mozirja, Maribora in Ljubljane. Na odm v Roblekovi dvorani so v nedeljo 9. t. m. ponovili božično igro »Trije kralji«. Z izvedbo te igre smo bill manj zadovoljni, ker ima igra nekaj hib tehničnega značaja. ž Zvo&ii kino Žalcc. V soboto 15. t. m. ob 20. in nedeljo 16. t. m. ob 14., 16. in 18.45 velefilm »Ciganče«. V glavnih vlogah Bora Minjevič iz Tetova s svojlmi harmonikarji, Jane Withers, Rochelle Hudson, Robert Wilcox in Steffi Duna. BraslovZe b Krajevni odbor Rdečega križa je imel občni zbor ob zelo picli udeležbi članstva. Zelimo, da bi se članstvo in tudi oni, ki bi morali biti člani, malo bolj zanimali za društvo, ki je zlasti v teh resnih časih nujno potrebno. b Poročila sta se Jakob Slokan, urad- nik v Topolščici, in gdč. Albina Šketlo- va, učiteljica v Braslovčah. Mlademu naprednemu paru iskreno čestitamo! P&'.zela po Slaba šala. Voz za vozom hmelja so vozili kmetje v zadnjih dneh skozi Polzelo v Zalec. Med drugim je vozil hmelj skupno s svojlm sosedom tudi neki posestnik iz Braslovč. Na povrat- ku pozno zvečer sta se ustavila na Pol- zeli pred Orešnikovo gostilno. Medtem, ko ata sedela v gostilni, so neznani zli- kovci odvezali posestnikovega konja, in ko sta se hotela odpeljati, ni bilo konja nikjer. Posestnik je krenil ves v skrbeh peš domov in je na veliko začudenje našel konja že v hlevu. Zadeva je bila s tem rešena, javnost bi pa le rada ve- dela, kdo si je dovolil tako šalo, ki že ni več šala. Vransko v »Vdova Rcšlinka« na Vranskem. Naše Sokolsko društvo se zadnjc čase prav pridno udejstvuje, tako da je po- stalo središče vsega društvenega živ- ljenja v našem trgu. Tu je lepa vrsta bratov in sester, samih mladih in agil- nih ljudi, pod vodstvom brata Kosmača, ki imajo mnogo smisla za skupno delo in družabnost. Uprizorili so preteklo so- boto in nedeljo Golarjevo izvrstno vese- loigro »Vdovo Rošlinko«, ki po svojem sočnem jeziku, pristnem humorju ter preprosti in solidni zgradbi daleč preka- ša razne plehke igrice, ki smo jih več ali manj spretno presadili iz tujine na naša tla. Igralci, sami začetniki novinci, nekateri prvič na odru, so odigrali svojc vloge dokaj posrečeno, tako da je tekla igra gladko in vzbujala nepretrgano ob- čo veselost. Osrednja figura v igri: po- bcžno hinavski romar, bi bil izvrsten, da ni pretiraval. Bil je bolj kmcčki Me- fisto zapeljivec, kakor pa ženitovanjski mešetar. Izredno marljivemu in nadar- jenemu režiserju bratu Sedeju kličemo: Led je prebit, le naprej po tej poti! Gomii grad g Koroškl borci, včlanjeni v krajevni organizačiji LKB v Gornjcm gradu, so imeli 9. t. m. reden letni občni zbor v Majcenovičevi gostilni v Radmirju. Kljub neugodnemu zimskemu vremenu se je nabralo blizu 100 članov. Občni zbor je vodil predsednik dr. E. Mejak. ! Podrobno je poročal o delu organizacije v pretekli poslovni dobi in posebej o doslej doseženih uspehih LKB. V teku meseca marca bodo slovesno izročena odlikovanja koroškim borcem na sedežu sreza v Gornjem gradu ob sodelovanju vojske in pred3tavnikov oblasti. Pri- čakujemo, da bo po končanih odlikova- njih v kratkem uveljavljena uredba, s katero se priznavajo koroškim borcem pravice, ki si jih zaslužijo za svoje delo v težkih letih 1918—1919. Po poročilih predsednika in ostalih funkcionarjev se je razvila živahna in zanimiva debata. Sledila je volitev celokupne uprave in nadzorstva. Soglasno je bila izvoljena dosedanja uprava s predsednikom dr. E. Mejakom, tajnikom Francetom Zmav- j cem in blagajnikom Francetom Trat- nikom. Sloven's Gradet I s Dr. Jože Slapar zapušča Slovenj Gradec. Te dni zapuača Slovenj Gradec sekundarij tukajšnje bolnice g. dr. Jože Slapar, ki je imenovan za banovinskega zdravnika v Novem mestu. Z odhajajo- čim bo nastala vrzel v sokolskih vrstah, pogrešal ga bo sreski odbor društva Rdečega križa, kateremu je bil vrsto let [ tajnik, pogrešala pa ga bo najbolj bol- j nica, kjer si je v petih letih udejstvo- vanja pridobil simpatije bolnikov, ka- terim je lajšal trplienje. Želimo odha- jajočemu g. zdravniku kakor tudi nje- govi gospe soprogi, ki je požrtvovalno delovala v cdboru Kola jugoslovanskih sester, mnogo sreče in uspehov v No- vem mestu. s Občni zbor srcvkcga odbora društva Rdečega križa bo v nedeljo 16. t. m. ob 10. dopoldne v dvorani Okrajne hra- nilnice. Udeležba je za vse člane strogo obvezna. Novi člani so vabljeni, da se pred občnim zborom prijavijo in vstopi- jo v vrste članstva Rdečega križa ter pomagajo društvu pri naporncm, a le- pem delu za dobrobit bližnjega. s Občni zbor Koroške kolesnrske pod- zveze v Slovenj«m Gradcu bo nepre- klicno v nedeljo 16. t. m. ob 16. v po- sebni sobi rostavracije Golob - Tišler. Udeležba je za vse klubn obvezna. Pri- jatclji kolesarskega sporta so vabljeni, da se udeleže občnega zbora. Laško 1 Novi proračun cc-stnega odbora. Po novih predpisih se morajo proračuni se- stavljati za koledarsko leto. Zato velja novi proračun srcskega cestnega od- bora v Laškem le za 9 mesecev, to je od 1. aprila do 31. deccmbra 1941. Ce- lokupni proračun je bil sprejet na seji odbora dne 5. t. m. Izdatki znašajo 1,058.348 din in prav toliko tudi do- hcdki. Doklade so povisane od prejšnjih 17 na 20% od davčnega predpisa vsega sreza v znesku 4,174.208 din za vseh 12 mesecev. Doklada za cestni odbor je upoštevana le za 9 mesecsv in znaša 626.100 din. Izdatki: Vzdrževanje bano- vinskih cest 352.228 din in jih v celoti krije banovina. Vzdi'zevanje dovoznih cest 2.260 din. K temu prispevajo po eno tretjino banovina, ce3tni okraj in železniška uprava. Potrebščine cestnega okraja 546.840 din. Krije jih v celoti cestni okraj sam. Nove zgradbe 157.000 din. K temu prispevata po 50% banovi- na in cestni okraj. Dohodki: Prispevek banovine za vzdrževanje banovinskih cest (100%) in vzdrževanje dovoznih cest (14) 352.988 din. Prispevek želez- j niške uprave (*A) 760 din. Izredni pri- spevek banovine (50%) za nove zgrad- be 78.500 din in 20-odstotna cestn i do- klada za 9 mesecev 626.100 din. K po- sameznim poglavjem proračuna se bo- mo še povrnili. 1 Paberki. Neki visok gospod v La- škem je postal vnet član neke komerci- alnc zadruge v Laškem, ker se tarn vse dobi. Dva druga gospoda, ki sta postala po 1. 1936. velika prijatelja, sta prišla tako daleč, da bosta rešila neko vpra- šanje pred pristojnim forumom, ker ži- vimo v dobi konkurenčnih zavodov in aprovizacij^ ' 1 Iz Sokolskega dnistva. Redna telo- I vadba vseh oddelkov se vrši po slede- , čem urniku: ob torkih in petkih od 15. do 16. ženska deca, od 16. do 17. moška j deca, od 19. do 20. ženski naražčaj in članice, od 20. do 21.30 moäki nara- ščaj in člani. Načelnižtvo vabi vse, ki tega še niso storili, da se takoj prijavijo k redni telovadbi. — V sredo je preda- val br. Pahor »O nalogah sokolstva«. — V soboto 15. t. m. ob 20. uprizori naraščajski odsek v Sokolskem domu spevoigro »Svojeglavček« v režiji br. Horjaka. Posetite nas pohioštevihio! 1 Škoda po zadiijem snegu. Zadnji sneg je napravil v Laskem in okollci zlasti na drevju precej škode. V občin- skem gozdovju je padlo več močnih smrek s koreninami vred. Nekaj jih je padlo celo čez plot, ki vodi proti Jago- čaim. Uprava bi jih bila lahko takoj od- stranila, ker so bile v napotje pešcem. Mnogo je izruvanih tudi vrb in jagnedi ob Savinji. 1 Nov grob. V četrtek 5. t. in. ponoči je v Laškem nenadoma preminula, za- deta od kapi, 75-letna vdova-zasebnica ga. Karolina Salabaličeva, mati g. Lju- bomira Šalabaliča, lastnika žage ob Rlmljanski cesti v Laskem. Pokojna je bila po rodu z Gradiščanskega na biv- šem Madžarskem ter se je pred letom preselila iz Zagreba k svojemu vnuku v Laskem g. Branku Šalabaliču. Pokopali j so jo 6. t. m. na pokopališču v La4ke*n. I Bodi ji ohranjen blag spomin, svoj^em j naše iskreno sožalje! I 1 Kino Ijaško bo predvajal v pete& 14. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 16. t. at. oh 14., 16.30 in 20.30 velefilm »V nov vrafoc j (»Bcgunci«). V glavnih vlogah Jesuuie Bennet in Honry Fonda. Predigra i.e4m$k, Dol pri Hrastniku o Obdarovanje otrok. Silna dragi»ja, ki jo zavladala v zadnjem času, se v&oc- no odraža še prav pri nas. Čeprav ru- darji in delavci — katerih je večin* — razmeroma lepo zaslužijo, vendar ne zmorejo več odločno previsokih ceii, ki se zahtevaio za živila, obleko in obutev. To najbolj občutijo otroci, ki so v ietoa- nji dolgi zimi z obleko, posobno pa äe 7. obutvijo prav slabo preskrbljeni. Zato je tudi lsto.s sola b pomcčjo krajevjnega šclskega cdbcra, obcine in v manjši meri banske uprave obdarovala najpo- trebnejše med potrebnimi s trpežno obutvijo. S tem je mnogim otrokoci omogočeno redno poliajanje sole. Tu- kajšnji podmladek Rdečega kiiža pa je najpotrebnejše obdaroval s toplim peci- lom in tako dokazal, da pravilno poj- muje svojo človekcljubno nalogo — po- magati bližnjemu. o Našii so ga. Kot smo že poročali, je nekdo nedavno kazal svoje junaätvo nad kapelicami in Jtriži, ki stoje v vael in okclici. Našim vrlim orožnikom se je posrečilo, da so storilca izsledili. To je. še ne 20 let star fant, ki je ae marslkaj poizkusil. Zelo čudno pa je, da smo tega- mladeniča še nedavno videli v kroju slovenskih fantov. Poskodovani kipi po kapelicah predstavljajo precejšnjo vred- nost. Soha Matere božje na Marnem je stara že blizu 80 let in je bila med naj- bolj priljubljenimi. Prebivalstvo želi, I« bi storilec prejel zasluženo kazen m. svoje podlo dejanje. Vase kolo Vam najbolje in zanesljivo dobro pO/- pravi ah prrnovi po zelo ugodnih ce- nah Rudolf Perdan, meluinih, Cc^c. AVariborska c. 11, tJefon 116. Cenj. občinstvu se prlporoča tvrdb» Anton Lecnik xaloga sir zlata srebrnine optlka iM. Celte Glavmi Irg Izkušeu optik na razpolago( Denar Stedlte s samoKradnjo uparatov. Navodllo za samogradtalto in popravilo radloaparatov, 12s silk, sheme I. t. dv din 68 po povretju : RADIOFON, Novi Sad, Laze Teleükog1) Kroialuo praktikantinjo, ki bi se rada izuriia v izdelovanju damskih kostumov in pi«- ščev, sprt jme modni atelje za damskcln moške civilne obleke Fr. MeSko, Celjc. Kroiaški pomoinik izurjen v damsuem ali mošanem deW prvovrstna moč, ki bi bil tudi sposo*- ben voditi vef jo partijo, ki bi mu d&- lala v roko. s s p e j m e. - Modal aMjc Fr MeSko, Celje. Asistentinio zaCetn co za zobozdravniSko ordlnft- cijo išče dr stlfonz Kunst, Celje. trg kralja Aleksandra St. 6. O d d a se velika mlzarska delavnlca pri >ravna tudi za vsako drugo obrt. Celj — AVariborska ccsta St 25. FRANJO DOLŽAN;——.», CELJE STPE1OVODE_______ ZAHTEVAiTE POMUDBB resijo 4 1/,^ naredl aolldno >n po konknrenJnl ««nl» 114 PRORAČUNE i Telefon 2t5 ravno taUo izvriuje tudi vsa popravlla Urejuje in za konzorcij *Nove dobe* odgovarja Rado Pečnik — Za Zvezno tiskarno v Celju Josip Kladnik —• Oba v Celju