„Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike.” A. M. Slomšek. Izhaja vsak drugi četrtek ter velja s poštnino vred dve kroni za celo leto. Posamezne številko veljajo b vinarjev. Naročnina so pošilja na npravništvo „Našega Doma“ v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanila se plačuje od navadne 4 redne vrstice (petit), če se enkrat natisne po 15 vinarjev, dvakrat 25 vinarjev, trikrat 35 vinarjev. Rokopisi se pošiljajo: Uredništvu „Našega Doma" v Mariboru in so ne vračajo. Naši kandidatje. Na programu Slovenske kmečke zvezo kan^ didirajo: Splošna skupina, ki voli dno 7. maja, sodni okraji Maribor, Sv. Lenart, Gornja Radgona, Ljuto^ mer, Ptuj, Ormož, Rogatec, Konjice, Slov. Bistricaii dr. Anton Korošec, državni poslanec, Maribor. Splošna skupina Celjo, Laško, Sevnica, Kozjo, Brežice, Šmarje, Vransko, Gornjigrad, Šoštanj, Slovan jgradeo, Marenberg: Prane Pišek, državni poslanec, Orebovavas. V skupinah za kmečke občine kandidirajo; Za sodni okraj Maribor, St. Lenart, Gornja Radgona, Ljutomer; Franc llobič, deželni odbornik, Gradec. Ivan Roškar, državni poslanec, Maina. Za sodni okraj Ptuj, Ormož: Anton Meško, župan, Lahonci. Josip Ozmec, župnik, Sv. Lovrenc, na Dravskem polju. Za sodni okraj Rogatec, Šmarje: Jakob Vrečko, kmet, Ponikva. Za sodni okraj Celje, Vransko, Gornjigrad, Laško: dr. Ivan Benkovič, državni poslanec, Brežice. Alojzij Terglav, kmet, St. Peter v Sav. dolini. Za sodni okraj Šoštanj, Slov. Gradec, Marca-berg: j, dr. Karl Verstovšek, prolesor, Maribor. Za sodni okraj Brežice, Sevnica, Kozje: dr. Franc Jankovič, zdravnik, Kozje. V sodnih okrajih Slov. Bistrica—Konjice: Peter Novak, posestnik, Slov. Bistrica. Somišljeniki! Splošna skupina voli že dno 7» maja, skupina kmečkih občin dne 17, maja. Razmere stoje za našo stranko tako izborno, da zmagamo na ooli črti, Če le naši pristaši vsi store svojo dolžnost! Na delo torej, na delo za zmago! liegitinincijc naj volilci branijo za slučaj, da bi prišlo do ožje volitve. Devica orleanska Ivana Dark. (Vzor mladcnbf.m.) V večnem Rimu, v staroslavni cerkvi sv. Petra, se je dne 18. prila obhajalo nenavadno zmagoslavje, D ojrjv i c a Orle a n s le, }a .se j e; progi a s i 1 a> za blaženo. Ves katoliški svet se ponosno in z velikim zaupanjem ozira na dejstvo, da je blaženim bila proglašena katoliška devica iz priprostoga stanu, a polna ljubezni da Boga, zvesta katoliški cerkvi, zvesta in navdušena za svojo francosko domovino in dednega kralja, devica, ki jo po božjem navdihnenju, v zasebnem razodetju bila izvoljena, da reši Francosko, devica, poklicana, da povzdigne Francijo iz sramotnega ponižanja na višek Časti in slave. Nehvaležnost, preganjanje, smrt ji je bilo plačilo sveta, ampak Bog povzdiguje ponižne in ponižuje visoke. v Koliko njenih vrstnic-mladenk je popolnoma po zabljenili, pri njenem zmagoslavju pa je prisostvovalo 13 karfdinalov, CO škofov in 30.000 francoskih romarjev! Saj pa je tudi Ivana Dark (leanne d’ 'Are) kot priprosta pastarica povzdignila prapor, ki je padel iz utrjenih moških rok, je s pogumom navdihnila srca obupajočih ter v imenu božjem vodila slabe do zmfag,e in Francijo rešila pred pretečo rvcvarnostjci in pogubo. Iva|na Dark bodi vzor slovenskim mladenkam! Ivana Dark jo 1. 1410. v majhni francoski vasici Domremy v sedanjem departementu Vosges zagledala luč sveta kor1 dete priprostih, pobožnih, revnih starišev. Že v prvi zorni mladosti so ja sosedje spoznavali kot dobro, pobožno dete, ki se je odlikovala, po svoji ljubezni do bolnikov in revežev. Složno je živela z mlajšo sestro Katico in s tremi brateči. Šole ni pohajala in ni vedela no Čitati ne pisati^ kar s'cer ni nič nenavadnega bilo v tisti dobi; saj je revnemu otročiču bila šola zaprta. Pač pa jo imela temeljit verski pouk. Pomagala je starišem pri vsakdanjem opravilu, pasla kravice, in ravno za to je njen javni nastop obenem dokaz božjega navdihnjenja, zvanja in poslanstva. Francija je bila tačas v silno hudi stiski. A'n-gloži so bili zakleti sovražniki Francije in mlademu prestolonasledniku Karolu so hoteli izpodbili dedni prestol, Ivana Dark jo kot pastarica, polna domoljubja, na paši molila za rešitev Francijo in ljubljenega krn-Ija. Imela jo prikazni siv. Mihaela, sv. Katarine in svj Marjeto, ki je po njih bila obveščena, da se Bo' usmili Francijo ter izvoli njo, da reši prestolonaslednika ter ga popelje v Rems h kronanju. L. 1427. je Ivana Dark, priprosto kmečko dekle, bilo poklicano k nenavadnemu, a velevnžnemu koraku. V tistih burnih Časih je plamtelo njeno srce iskrene ljubezni do domovine, in po vročili molitvah v zaupanju na priprošnjo preblažene Device jo bila prepričana, 'da je njej poverjena rteš[itev mile domovine. Njeno neomajeno prepričanje ji je dalo mofi in pobuni, da je, v moški noš^jfi, oborožena, mseidla konja, ter se dne 23. februarja 1429. v spremstvu dveh vitezov podala v Sinon (Chinon), kjer je bival prestolonaslednik Karol VIT. Karol jo sprejme, a hladnoj Da jo poizkusi, ukaže svojemu dvorniku, naj se vsede na prestol, oa pa se skrije v priprosti noši med druge dvornike. Ivana pa stopi naravnost k njemu ter padle na kolena predenj. Karol jo zavrne, Ceš: „iTam je kralj!" Ivana odgovori:' Po naročilu Jezusa Kristusa Vam povem: Vi ste pravi dedič Francije, in nikdo drug. Jaz sem devica Ivana, od Boga poslana, da rešim Orlean (er Vas popeljem v Rems h kronanju." V tajnem posvetovanju se Karol docela prepriča o njenem božjem zvanju. Po nasvetu Karolovih svetovalcev je morala Ivana še javno, strogo skušnjo prestati, a duhovnikom in učenjakom je odgovarjala s toliko samozavestjo in točnostjo, da se je vse čudilo; in razplinili so se vsi dvomi. Z mečem opasana, z zlatom pretkani vojni suknji, s praporom, ki je po njeni želji bil okinčan s križanim Kristuse m, s preblaženo Devico Marijo in sv. Janezom, je s 3000 vojaki naskočila Orlean ter proti vsemu pričakovanju je prej nepremagljivo mesto padlo v njeno oblast. Ni rabila meča, le njen prapor jo branil in zmagoval. ’ I ■1 Ivana je bila plemenite postave: krepke rasti, e. vendar vitka: nad prijaznimi potezami so krasili Čelo kostanjevi lasje; njen pogled je bil nvren, nekamo otožen, a obenem nenavadno prijazen in pri-kupljiv. Po svojem ..notranjem glasu" je dala narediti zastavo, in sicer na belem polhi poidobo Zveličarja, ki« r ribal a ra o1 d a1 ih neka kot sodnik, poleg nie<^ dva klečeča angele: eden io v roki drž'al lilijo, znak francoskega, krnliestva, z imenoma: Jezns, Marija. Ko si je dne 1«. a-nrila podiarmila Bloa (Bh'i«\ je bila mena, prva skrb, da vpelje v razdivjane Čete strne rod. Preklinianie, prisega,nje, leranie in pustošenje ie Bito voiakdm p drl strogo kazlnijo prepovedano: tudi vse malomarne ženske so morale zginiti iz vrst vojščakov. Njen vpliv je bil tolik, da so bili voinki donela izpremeinjeni, da so resno obžalovali svoje pregrehe ier vzpodbudno prejemali sveto obhajilo. Ko je dnei 24, aprila z razmeroma majhno Četo vdrla v mesto Orlean, so jo prebivalci sprejeli z navdušenjem in veseljem kot rešilnega angela. Ob stopnicah oltarja je izrekla Bogu zahvalo za prvi uspeh. Ker ves dan ni zavžila ničesar, se ji je pripravilo bogato kosilo. Ampak malo vina z vodo pomešanega in košček kruha jo bilo vse, česar se je poslužila. Utrujena se je vlegla k počitku. Sovražni Angleži so bili poparjeni, priznali so njeno nadnaravno moč, a pripisovali so jo peklenski čarovniji, ne pa pomoči iz neba. (Konec prihodnjič.) Somišljeniki, ne dajte si od liberalcev popisati glasovnic! Pouk za volitve. Vsak volilec mora od županstva za volitev dobiti izkaznico in glasovnico. Izkaznica je dokaz, da je isti, ki jo ima, res volilec. Na glasovnico se zapišejo imena kandidatov. Župan mora vročiti izkaznice in glasovnice volilcem v stanovaliŠČe, in če le mogoče, osebno. V vsakem slučaju se mora sprejem potrditi. Volilci, katerim se izkaznice in glasovnice niso moglo dostaviti, jih dobijo pri županstvu. To mora župan osem dni pred volitvijo javno naznaniti. VoUlna komisija. Občinski predstojnik mora ukreniti, da občinski zastopi najmanj tri tedne pred volitvijo izvolijo tri ude za vsako volilno komisijo. Udje komisije se morajo izvoliti izmed volilnih upravičencev dotičnoga volilnega razreda in dotične-ga volilnega kraja. Ker volilni komisarji ne smejo biti udje volilne komisije, se osebe, od o. kr. okrajnega glavarstva namenjene za posel volilnega komisarja, ne smejo voliti v volilno komisijo. Istočasno s tremi udi je voliti dva namestnika. Volilni komisiji predseduje župan. Ako noče tega posla sam izvrševati, imenuje drugega za prod sednika, ki pa ne sme biti ud volilne komi^ie. Obenem mu imenuje namestnika. Oba morata biti uda občinskega odbora,- J. Varkošek. LISTEK. Spomini z romanja v Sveto deželo. Prihod v Sv. deželo. (fiati* 1 Ko stopimo od morja v obrežno ulico, obsujejo nas od vseh strani kakor brenclji različni poulični prodajalci. Ta bi rad prodal rožne vence, oni razglednice, drugi sadje, različno ročne izdelke: vmes ti pa kričijo otroci svoj „bakšiš ja havadža" (bakšiš moj gospod). Rivljejo se med romarje in dobro moraš paziti, da ti ne zajde v tvoj žep dolgoprstna tuja roka. Najbolje, da mu rečeš: ma liš (nič ni, nič no d!lm) , . z • * . SMorr.j eno uro m pol .te trajalo nrevežanjo. Ko smo bili vsi skupaj, šli smo od obrežnega trga, kjer' smo se ščakavali, v dolgi procesiji, moleč rožni venec z romarsko zastavo naprej po neznansko uma,-zanih in najjjnjusno nečednih, ozkih, zavitih ulicah na grič k cerkvi sv. Petra. Vse polno smeti in odpadkov, pozna se, da smo v orijentu. Radovednost poznajo tudi v jutrovi deželi. Na trgu in na ulicah obstajajo ljudje, dud je, Arabci, Armenci, Zamorci, Turki pa tudi Evropejci. Turške žene z zakritim obrazom pritiskajo svoje tanko zagrinjalo na oči, da bi bolje videle skozi. Seveda jo poulične druhali, posebno otrok vse polno. Da nas ne motijo v molitvi, za to skrbijo turški policaji ki r hvalevredno pridnostjo in gorečnostjo delijo batino s trstovcom na levo in desno po golih nogah in suhih' plečetih. Romarji prejšnjih Ča^tov imeli so navado poli libiti tla Sv. dežele, ko so stopili vt Jafi na suho. Pa V štev. P. str. 8. 1 bol. P. vrata se naj glasi mesto „nnbii" „Iruben" („gute truben"). tam so tla tako umazana, in prašna, da bi se Človeku gabilo. To pobožnost smo opravili v cerkvi sv. Petra. Po kratkem in krasnem nagovoru, ki aa In imel graški šknf sam, daroval ie tudi sv. mašo in hazadnie ztancl hvalno pesem Te Deum, v zahvalo za srečno nrestano vožnjo. 'Čudovito nas Je ganila ta hvalnica, Mi smo jo popevali vsi s hvaležnim srcem. Ker se je že bližal čas, da nas popelje vlak v Jeruzalem, nismo se mogli udelležiti pogVetba patra Saferia: frančiškani so skazali našemu romarju poslednjo Čast. Iz Jafe v Jeruzalem. Jope ali Jafa. je zelo staro mesto. Pri razdelitvi obljubljene dežele med izraelske rodove pripadla je „pokrajina, ki gleda v Jope in tam jenja" (Jozue 19, 4(1), Danovemu rodu. Tirski kralj Hiram omenja v poročilu na judovskega kralja Salomona to mesto rekoč: Mi bomo natesali lesa z Libanona, kolikor ga boš potreboval (za tempelj), ter ti ga fmmo spravili po splavih po morji J Jope. (IT. Kr. 1>. 1, 10.) Ko je hotel prerok Jona zbežati v Tars, da bi mn no bilo treba iti v 'Ninive oznanjevat pokore, „Šel je v Jope in našel ladjo, ki je Šla v Tars. (Jon. 1, 3.) Bile so Jope ah sedanja Jafa mnogoobisknvn.no morsko pristanišče. V makabejskih časih bili so se za, mesto ljuti boji. Včasih so zmagali judovski makabSeici, včasih niihovi nasprotniki in tako ie moninvala Jafa. svojega gospodarja. Judje v Jafi niso bili priljubljeni pri prebivalcih, kar nam kaže sledeči dogodek: Storili so Joni lani, pravi sv. pismo, tako-lo hudobiio: prosili so Jude, ki so z njimi prebivali, da hi šli v ladje. ki so jih napravili, z ženami in otroci, kakor da hi ne bilo nobenega sovraštva med n'imi. Ko so sc na bili .htidje nat globoko pripeljali, potonili so jih dvesto. Za to grozovitost se je Juda, poveljnik Judov, Somišljeniki, na dan volitve morate ' vsi na volišče. Nihče ne sme ostati doma. Vsak glas je lahko odločilen. Okoli po svetu. zahvala cesarja, ker se je ohranil mir. Na belo j nedeljo dopoldne se je zbrala nad til) tisoč brojoča maožica danajskega prebivalstva pred cesarskim gradom Sohbn-brunnom. Policija je morala ob pol 10. uri zapreti vsa vrata v ces. para. Navzoča so bila razna društva z zastavami. Na določenem prostoru so se zbrali dunajski občinski zastopniki. Dr. Lueger je v svojem nagovoru izrekel vladarju zahvalo, da je ohranil mir. Cesar je odgovoril: „Od mladosti sem navajen slišati, da ob vsaki izredni priliki glasneje bijejo srca Dunajčanov. Veselim se tudi danes vašega čestitanja. Kesni trenutki so minili, ponosen pa sem, ker sem videl rodoljubno požrtvovalnost vsega prebivalstva v državi in pripravljenost armade v hranitev domovine in mira. Zahvalim se vsem za izaazano zvestobo in udanost!u Nepopisna navdušenost je zavladala med množico, ki je zapela cesarsko pesem. Strossinayerjev spoiueuik.| Kakor poročajo Ur vaški listi, se je doseduj nabralo za Strossmayerjev spomenik 140.OlK) K. Spomenik bodq odkrili o priliki ouletniee jugoslovanske ^akademije leta 1917. Aneksija Bosne in Hercegovine mioo monarhijo dosti stane. Uaapacija leta 18(8 je veljala 02 milijonov kron, odkupnina plačana luičiji bo milijonov, zadnje vojaške priprave 220 milijonov, skupno tedaj '631 milijonov kron. Slovenska penzija v Opatiji. Vdova zdravnika dr, Jldika Sukljeja je v Opatiji otvorila v vili „Ma-ry“ slovensko penzijo za slovenske obiskovalce Opatije. (»dietni jubilej ogrskih Rumunov. Letos slave ogrski Kumuni posebno vrsto jubileja. Pred (JU leti je prišla k našemu cesarju deputacija ogrskih Uu-munov pod vodstvom metropolita Sagana. ,Ta depu-eija je prišla v Olomuc ter zaprosila cesarja, da bi Kumune v Sedmograški, Banatu in Bukovini priznal kot poseben narod. V Ujezdu na Češkem je nek nižji uradnik, ko se je širila vest, da bo država vi slučaju vojske pobrala ves denar iz hranilnic,, vzdignil prihranjenih 8500 kron. Pred par dnevi so otroci stikali po predalih, našli bankovce in jih — nevede, kaj delajo — zažgali. hudo maščeval. Napadel je pio noči brodišče, požgal ladje; kdor je ubežal ognju, posekal ga je meč, Jj.1. buk. Mak. 12, 8-7). Tudi v bukvah nove zavjere se Jada večkrat omenja; Kristus sicer nikoli ni prišel v to mesto, pač pa je zaslovelo po sv. apostolu Petru, ki je tukaj obudil od mrtvih Tabito, kli se je odlikovala po dobrih delih in miloščinji. Seveda se je (to razglasilo po vsih Jopah in velike jih je verovalo v Gospoda. iDj. apost. 9, 3(i — 42.) Bila je torej že za ,časa sv. Petra tukaj krščanska srenja. Sv. Peter se je veliko dni mudil v Jopah pri nekem Simonu, strojarju, kojega hiša je stala ob morju. Na ravni strehi imel je sv. Peter v molitvi prikazen o velikem prtu, ki se je za čvetere vogle spuščal z neba na zemljo in v katerem so bile različne, tudi nagnjusne in nečiste živali. Sliši glas: Peter zakolji in jej. Peter reče: TTega ne, gospod! Nikoli nisem jedel nič nečistega (po judovski postavi prepovedanega). Pa glas mu odgovori: Kar je Bog očistil, ti nagnjusnega ne imenuj. (Dj. apost1. 100 V tej prikazni ja Petru Gospod dal sp.oznati, da naj sprejema tudi pogane, katere so smatrali Judje po svojih postavah nečistim, v Kristusovo cerkev, tako n. pr. rimskega stotnika Kornelija, kojega poslanci so ravno tačas vpraševali pri vratih po njem. Francoski kralj Ljudevit Sveti pozidal je na prostoru strojarjeve hlSe lepo cerkev, ki je pa bila podrta v trinajstem stoielju. Stala je blizu obrežja pri sedanjem svetilniku. Dandanes se nahaja tam mošeja et Thabieh, po poročilu našega vrhovnega vodnika. Tam ni mnogo videti; malo dvorišče s cisterno ali vodnjakom, v katerem so zbira in shranjuje deževnica znaven pa malo večji prazen prostor. Nas niso vodili na ta prostor, pač pa sem si kupil več različnih razglednic o njem. (Dalje prihodnjič.) Oporoka vrle češke kmetice. Bogata kmetica, vdova brez otrok in sorodnikov, gospa T. Milnerova iz Veskova pri Znojnm na Češkem je zapustila sledičo oporoko: „Za dediča vsega svojega premoženja v približni vrednosti 25.000 kron določam „Matico za oskrbovanje čeških srednjih šol“, katera ohranjuje češke otroke svojemu rodu, da se mu ne odtujijo. — Ker imajo pa ravno v Znojmu Cehi hudo borbo za obstanek narodno češkega življa, določam kot zavedna Čehinja, kakršna hočem ostati do smrti, da porabi Matica moje premoženje za ustanovitev češke gimnazije ali realke v Znojmu. — Ta dar polagam kot navadna kmetica na žrtvenik svojega naroda, ter izražam željo, da bi me posnemali v tem še mnogi rodoljubi v prospeh našega naroda “ Nova odkritja v Postojnski jami. V svetovno-znani Postojnski jami so našli nove hodnike. V sredo dne 7. malega travna je šlo v namen raziskovanja več udov jamske komisije v dosedaj še neznani del ^Nadvojvoda Ivanove jame“, ki je dolg 1G00 m. ter poln najlepših kapnikov, in se hoče umetnim potom otvoriti v kratkem za Širše občinstvo. Med večurno ekspedicijo) in po premaganju neštetih nevarnosti se jo hrabrim raziskovalcem posrečilo odkriti celo vrsto dolgih an navpičnih hodnikov, pomili naravnih krasot. D priliki bodo še nadaljevali z raziskovanji. Szizynskijeva obravnava. Dne 17. t. m. se je končala obravnava proti morilcu gališkega namestnika Potockega, Sziczynskiju. Porotniki so enoglasno potrdili vprašanje na umor in sklenili vložiti pri sodišču prošnjo, da priporoča obtoženca cesarjevi milosti. Sodišče je obsodilo Sziczynskega na smrt. Branitelj je javil ničnostno pritožbo. Srbska pnncesinja Helena, hči kralja Petra, so baje poroči z nekim ruskim velikim knezom. Ta načrt je carjev, ki hoče s tem pokazati naklonjenost kralju Petru in srbski vladarski hiši. Tri solnca v Srbiji. Prebivalci Zemuna in Belgrada so videli pret. teden prav interesantno nebesno prikazen. Prikazala se je ob 8. uri zjutraj in jo trajala več kot eno uro. Prikazala so se namreč na vzhodnem nebu tri sobica v precejšnji oddaljenosti eden od drugega. Vsa tri so bila tako svetla, da so pravo solnce ni moglo razločiti. Solnca so bila ločena skozi oblake, kar jih je napravljalo še bolj svetla in živobarvna, Meutem se je pa napravila močno upognjena mavrica krajne barve. Praznoverno ljudstvo je različno tohnačilo to nebesno prikazen. , 1. majmka se boje baje Parižani radi obljubljenih stavk, poseuno kor se je vodja uslužbencev pri elektrarnah izrazil, da bo i'ariz 1. majuika brez luči. Nastala bi namreč lahko nenadno po ulicah in lokalih velika panika, ki bi povzročila nebroj nesreč, kakor se je to zgodilo že v letu 19U6. Mickieviczev spomenik v Parizu. V Parizu so je osnoval odbor v svrho, da se postavi ,v Parizu spomenik znamenitemu poljskemu pesniku Adamu Mickieviczu. V pozivu, katerega je ta odbor razposlal, se naglašuje, da se mora ta spomenik postaviti, da se pokaže interes Francije za svoje ideale in prijateljske razmere do Poljakov. Spomenik bo izdelal znameniti francoski kipar Emile Bourderelle. V začasnem odboru za postavo spomenika so sami odličnjaki francoski in poljski kakor: princ Roland Bo-naparte, Maurice Barres, J ules Claretie, Anatol France, prino Ponatovski, grof Potočki, princ Radzivil, Sienkievicz in še mnogo drugih. Protialkoholno gibanje na Turškem. Na Turškem jako lepo uspeva borba proti alkoholu. V soboto popoldan morajo biti zaprte že vse prodajalne, v katerjh se prodajajo opojne pij|ače. (Te prodajalne ostanejo zaprte do pondeljka v jutro. Samo veliki hoteli delajo izjemo. Toda tudi tukaj so prilepljeni lepaki, ki naznanjajo ljudstvu, da se ne prodaja opojnih pijač. Sedaj so pričeli ustanavljati hotele, v katerih prodajajo same brezalkoholne pijače, limonado itd. in tudi po cestah ni drugega dobiti, kakor ne-opojne pijače. Na vseh kavkaskih letoviščih se je prepovedalo sprejemanje in bivanje judovskih gostov. Tudi vse židovske igralce so odslovili iz letoviščnih orkestrov. Nov letalni Stroj imenovan „Libele“ je napravil znani zrakoplovec Santos Dnmont. Rešilno drnštvo za pijance so ustanovili na Holandskem. Imenuje se liga proti pijanosti. Tej ligi je namen spraviti pijance domu. Tarif: Kdor spravi 1 pijanca domov 75 h, če se ga spravi s prijaznim nagovarjanjem 1 K, na nosilnici K 1.50, v vozičku K 1.75, na rokah K 1.90, na vozu vproženem s psi K 2.25, na vozu vpreženem z oslom K 2.50. Upor v Turčiji. Na Balkanu zopet vre, in sicer so se novi nemiri pojavili v Tnrčiji. Sultan Abdul Hamid, ki je izvrsten diplomat, je SKlenil uničiti mladoturško stranko. Ne more namreč tega preboleti, da ni več vsemogočen v državi, ampak da so mu v modernih zapadnih državah vzgojeni mladoturki vsilili ustavo, ki je staremu šeriatnemu pravu docela nasprotna. Zato je soltan pridobil za se nižje vojaStvo proti častnikom, ki so po pretežni večini pristaši mladoturško stranke. Na tisoče vojakov je zahtevalo, da se obnove stare verske postave, ki jih je ustava spremenila. Umorili so veliko častnikov, ki so se branili priseči na Seriatsko pravo. Častniki so se poskrili in zbežali iz Carigrada. Mladoturški odbor v Solunu je takoj storil korake, da uduši odpor staroturkov. V najkrajšem času je bilo že par tisoč vojakov na poti proti Carigrada. Albanci, Bolgari, Srbi in Armenci so se nagnili na mladoturško stran. In v kratkem so se močne mladoturško čete prikazale tik pred Carigradom, kjer je zavladal nepopisen srah. Sultanovi deputaciji, ki bi naj pregovorila čete k povratku, so mladoturki stavili vprašanje: „Kje imate glavo starega?“ Nato so deputacijo odposlali. Sto mladoturških častnikov se je baje na koran zapriseglo, da umorijo sultana. A zadnje dui so mladoturki nasproti sultanu vsaj navidezno odnehali, dasi so vdrli v Carigrad in ga vzeli. To pa za to, ker so mladoturško čete slabejše, kakor se jo prvotno trobilo v svet, drngič pa tudi za to, ker so velesile namignile mladoturkom, naj bodo nekoliko bolj skromni, če ne, bodo izkrcale vojaštvo v Carigradu, zlasti v slučaju, da bi v Carigradu nastalo splošno klanje vseh proti vsem in najbrž v prvi vrsti proti tujcem. Notranji nemiri vtegnejo Turčijo zelo oškoditi. Angleška si misli priklopiti Egipet, Rusiji se odpro Dardanele in Francoska si priklopi Tunis. — Vsak narod se enkrat zbudi, zahteva svoje pravico in šiloma stre suženjske okove ali pa pogine. Tako tudi sedanji boj za svobodo in neodvisnost od sultanovo samovolje more biti le začetek verskih in narodnih bojev v turški državi. Niagarski slapovi drugič zamrznili. Drugič v letošnji nik Podvinski Ant.; blagajnik: mladenič Za-e^atnik Ferdinand; knjižničar: mladenič Krecenba-0(j?r 'Anton; tajnik: g. kaplan iTrinkaus Anton; v vDoru sta še: g. nadučitelj Glaser Anton in m'zar Janez. — RemSniČani, oklenite so novega dru-£ a’ Postanite vsi njegovi udje! Mlademu društvu .Selimo iz srca, da bi proovitalo, rastlo in imelo av mnogo uspeha! hra • V Šmarju pri Jelšah smo (Ustanovili kmečko te^ilnico in posojilnico. Uradni .dan je vsak četr-’ izvzemši praznik. Hranilne vloge se obrestuje- jo po 414%, posojila se dajejo po 5%%. Prošnje ter intabulacije kakor tudi konvertovanje vknjižonih dolgov se vršijo brezplačno. Člani načelstva so sledeči: Josip Stoklas, posestnik, Anton Grobelšek, posestnik, Fran Sinko, kapelan, .Martin Novak, posestnik ter Podrepšek Karl, posestnik. Uraduje se v kaplaniji [vsak četrtek od 9. do 12. ure. Mladini. Sv. Peter niže Maribora, Velik mladeniški shod priredi 'Z- S- M. na gori pri Sv, Petru niže Maribora v nedeljo, dne 3. maja. Vspored: ob pol 9.: uri predpoldan slovesni odhod iz župnijske cerkve Sv, Petra na Goro k Materi božji; ob pol 10. uri slovesna služba božja; pridiguje č. g. Ivan Bo-sina, kaplan pri Sv. Juriju v, Slov, gor. Ob 11. uri odhod na zborovališče blizu cerkve. Zborovanje: 1. j Pozdrav. 2. Slovenski katoliški mladenič in narod-* nost, (Govori predsednik Z. S. M. Frančišek Žebot iz St. lija.) 3. Delavska posredovalnica za slovensko mladeniče. (Govori Frančišek Kramberger, pos. taj-I nik, Sv: Lenart.) 4, Beseda, o mladeniški organizaci-i ji. (Govori Joško Šut, tajnik S. K. S. Z,) 5. Govori, deklamacije in pozdravi mla)doniČev iz raznih kra^ jev. — Odmor. — Ob pol 3, uri slovesne peto litanije in sklepčna beseda v cerkvi. Po večernicah prosta zabava na MuršiČevem vrtu. Petje pri službi božji in med posameznimi točkami zborovanja tor pri prosti zabavi oskrbi slavni pevski zbor od Sv, Jur-ja v Slov. goricah. Mladeniči! Dan 2. maj je vaš praznik. Pridite vsi od Mure do Save! Posebno vabimo mladeniče iz obmejnih krajev. — Opomba: Sv. Peter je kake 3 Četrt ure oddaljen od Maribora. Društva, ki imajo zastave, prosimo, da bi se shoda udeležili z zastavo. — Z. S. M. Slovenski mladeniči na noge 1 Mladenič iz Savinjske doline nam piše: Na shodu narodne stranke v Žalcu trepetal je general Kukovec pred vami tor izjavil, da se ima proti organiziranim mladeničem nar. stranka hudo boriti, ker ima v teh Ijutega sovražnika. Ta izjava naj Vas, dragi mladeniči, navduši, da neumorno agitirate od hiše do hiše od volilca do volilca. Naj Vam no bode nobena nra prezgodnja, pa tudi ne prepozna. Na noge, mladeniči, črez hrib in plan posebno v savinjski dolini za naše kandidate, posebno sedaj za kandidata v splošni skupini, ki voli 7. maja. Zmaga naših kandidatov bo tudi vaša zmaga in general Kukovec bo s celo armado še naprej trepetal pred vrlimi slovenskimi mladeniči. Mladeniči na delo!!! Krasen mladeniški sestanek so imeli v nedeljo dno 18. aprila v Šenčurju pri Kranju. Blizu do 3000 mladeničev, mož, deklet in žena sc jo zbralo od vseh strani lopo Gorenjske, da se navdušijo za krasno in lepo misel mladeniškega združenja na krščanskem in demokratičnem temelju. tSestanka so se udeležili telovadci Orli v lepem kroju v ogromnem Številu. Po sv. maši v Šenčurju so so vršili zanimivi govori pod milim nebom. Nastopili so razni govorniki: kanonik Šiška, ki je. Ivnemal mladeniče in pa ljudstvo v krasnem govoru za ideale krščanske telo-vadske organizacije, Ivan Podlesnik, Fran Terseglav, Idr. Lenard in načelnik zveze telovadnih odsekov, Vojteh 'Jeločnik, Po govorih je bila javna telovadba in nastop na orodju. Ljudstvo je navdušeno gledalo telovadbo. Med jveselim trobentanjem so odkorakali Orli iz lepo in bogato okrašenega Šenčurja proti Kranju, zapustivši pri ljudstvu velikanski vtis in navdušenje, ki ostane neizbrisno zapisan v spominu vseh udeležencev. Kako se gibljemo. Ce pregledujemo zgodovino vseh vekov, tu vidimo, kako so se deklice vodno odlikovale uprav s čudovito ljubeznijo do domovine. — Zakaj bi zaostajale me mladeujke v novejšem času še bolj stiskanega naroda. — Resen je čas, junaško bod' tudi delo! — Da ima vsak kraj svoj kras, svojo naravno, prav njemu posebno lepoto, to vem, a vedno se mi dozdeva, da našo milo, naravno tako krasno slovensko domovino še posebno diči vrhovno lepotičjo, sosebno pa še v sijaju trdne, žive krščanske vere. Morda bi bilo tu umestno povdarjati, da bi vsaka privatna Slovenka vobče, pa tudi vse dekliško zveze, se kazale vredne hčere ljube matere Slovenije! Bližamo so deželnozborskim volitvam. Važno ulogo lahko igramo tudi me dekleta in Ženstvo sploh v volilnem boju. Ne smemo sicer z volilnim listkom stopiti na volišče, pač pa lahko z agitacijo, s prigovarjanjem mnogo koristimo naši sveti zastavi. — Zastavimo svojo zgovornost, svojo prijaznost, kje in Modi se da. S tem usignramo boljšo bodočnost sebi milemu narodu slovenskemu in prekrasni naši domovini ter sveti katoliški veri! V to pa pomozi Bog in sreča junaška! Torej gibljimo se mladenke! Vsem delujočim verne, krepke pozdrave! — Slavka. Mladeničem in mladenkam! Znano Vam je, da stojimo pred važnim dogodkom, pred deželnozborskimi volitvami. Mnogi mladeniči bodo že lahko dejansko, z glasovnicami na dsn volitev pokazali katoliško narodno zavest; drugi pa morajo isto tudi dejansko, z agitacijo storiti. Vse svoje moči, vso svojo zgovornost naj uporabijo za zmago katoliško narodnih kandidatov Kmečke zveze. Od hiše do hiše, od volilca do volilca agitirajte, da bo vsak šel na volišče za kandidata K. Z Posebno opozarjam na volitve dne 7. maja. Takrat voli splošna skupina. Kandidata za to skupino sta Dr. Anton Korošec in Franjo Pišck, ki sta oba našemu gibanju posebno naklonjena. Zato moramo zastaviti vse moči, da zmaga v skupini „Maribor-Ljutomer-Ptuj* Dr. Anton Korošec, državni poslanec, Maribor in v skupini „Celje-Brežice Slovenjgradec* Franc Pišek, državni poslanec, Orehovavas. Z. S. M. Dragi „Naš Dom" 1 Z veseljem pozdravljamo splošno željo vseh slov. mladeničev in deklet, da bi nas vrli „Naš Dom* začel obiskovati vsak teden. Toda dragi mladeniči in dekleta, to je od nas vseh odvisno! Prvo kar je, začnimo vsi "krepko agitirati za ta list, da pridobimo čim več novih naročnikov. Kajti mnogo jih je še, ki imajo dobro voljo, samo vzbuditi jih je treba. Le poglejmo v tem oziru naše sovražnike, kako vsako najmanjšo priliko porabijo, da pridobijo svojim brezverskim časnikom novih tal! Ali bomo mi to mirno gledali in križem roke držali? Nikakor ne, temveč zajezimo pot brezbožnim časnikom s tem, da pridobi vsak naročnik vsaj še enega novega. V nadi, da storite vsi svojo dolžnost, Vas pozdravlja Vaš prijatelj Slavin. Važen dan za angleško mladino je bil 1. april 1.1. Ta dan je namreč f topil v veljavo novi zakon za varstvo mladino. Od tega dne naprej se na Angleškem mladi fantje izpod 16 let ne smejo pokazati na ulici s cigareto ali smodko v ustih; ako katerega na tem zaloti policaj, mu brez vsega drugega čik in tobak odvzame. Istotako se ne smejo v gostilni zadržati otroci izpod 14 let — tudi ne v spremstvu odrašlenih. Gostilničarji so že priredili posebne čakalnice za otroke, kjer bodo isti lahko počakali na svoje odraščene spremljevalce, ki so gredo krepčat v gostilno. Dalje določa zakon, da se v sobi, kjer peč ali ognjišče ni zavarovano z železno ograjo, ne sme puščati brez nadzorstva otrok pod sedmimi leti. Zelo važna in pomembna je tudi ona točka novega zakona, ki določa, da morajo biti vsi rejenčki izpod sedem let starosti uradno vpisani v svrho nadzorstva njih oskrbe. Mladenkam. Ljubimo svojo slovensko domovino, Bodimo navdušene Slovenae! Krasna je naša slovenska domovina. Bog nam jo je dal; ž njo materni jezik slovenski in velike zmožnosti. Po božji volji smo se narodilo kot Slovenke, smo se učile govoriti, popevati, Boga moliti v milem slovenskem jeziku. Zemlja prelepa, naj kateri prebivamo, govor premili, v katerem govorimo, narod junaški, sredi katerega živimo — o kako bi teh svetinj ne ljubile iz srca! Dolžnost vsake Slovenke je toraj, da ljubi in po svojih močeh skrbi za blagor1 svoje domovine. Domovina je ona zvišena misel, ki vzbuja v nas ljubezen, ponos in navdušenje. Četudi je nesrečna, izdana, vendar jo moramo goreče ljubiti z besedo in v dejanju. Katera deklica pa ljubi svojo domovino? Tista, ki pošteno, nedolžno živi. Poštenost in nedolžnost sta kreposti, v katerih naj bi se odlikovala vsaka slov. mladenka. Globoka v srce si zapišimo besede slovenske pesmice: Nedolžnost le Slovenki da veljavo, poštenost ji pripravi večno slavo. Kdor pot čednosti svete zapusti, slovenskega imena vreden ni! Te besede dovolj jasno govore. Moramo jih Vedno pomniti in uvaževati, če hočemo svojemu narodu res koristiti, če hočemo ostati vrle hčere slovensko domovine. Slavenka, ki ljubi sVijjo (Jornoviijo, isjkrbi, da se izobrazi v predmetih, ki so ji potrebni. Trudimo se tedaj, drage slov. mladenke, da si prisvojimo za naš poklic potrebne izobzazbe, da ulogo, ki jo zavzema slovensko ženstvo, dobro izvršimo v lastno korist in v korist svoji domovini. Družimo se v naših dekliških zvezah, učimo se iz dobrih knjig in časopisov vsega, česar je treba za naše bodoče življenje. Prava omika, umno obdelovanje r o d-no zemlje — in Slovencem je zagotovljena boljša bodočnost. Deklica, ki ljubi svojo domovino, ljubi tudi svoj materni jezik. Zavedna Slovenka se nikdar ne sr^ muje svojega maternega jezika, temveč mu povsod D vsikdar daje prednost. Kaka sramota za deklico, ^i je prišla iz mesta, kjer je služila par mesecev in prj* nese med drugimi slabimi lastnostmi še to, da zaiii' čujo svoj materni jezik. Kaj bi rekli o otroku, katO’ remu jo mati dala kakšno dragoceno stvar v sporni0' otrok bi pa to stvar potem zamenjal. Kaj ne, obsoja^ bi ga? Vsak, tutli le nekoliko izobražen narod spoSU1' je in ljubi svoj jezik in kdor se odpove svojemu raa' > ternemu jeziku — kakoršnih vzgledov je žalibog m110' • go v naši domovini — ta pomaga rušiti svoj narod-i ni značaj z najbolj nevarne strani. Slovenci smo preveč popustljivi in malomarn1' J K nam se priseljujem razni tujci, ud severa nas na-I padajo Nemci se svojo nemščino in vedno bolj okož11" j jejo krasni naš jezik. Z juga udarjajo Italijani slj • svojo laščino in hočejo odtujiti na.še Primorje. vseli strani so nas potisnili sovražniki, ki čakajo samo naše propasti, da sezidajo potem svoje veličastv0 na naših razvalinan. In mi jim delamo vse po njia°' vi volji, se razgovarjamo ž njimi v njihovih jeziki!1' oni pa sramote naš jezik. Ali bi ne bilo prav, da so oni učili na naši zemlji našega jezika, vsaj tolik0, kolikor mi njihovega? Ce pa tega nočejo, pa,naj ostanejo v svojem gnezdu in nam ne napravljajo sit008*1' Predrage mi slovenske mladenke! Biti na11 mora toraj sveta dolžnost, da složno branima svoj ol0' terni jezik. Spominjajmo se vedno, da smo kot hč°r' ke slavnega slovenskega naroda dolžne odbijati s P0' nosom vsako preziranje in zaničevanje, podpirati ni® govo omiko, širiti njegovo č.ast in slavo. In da bočino to mogle, moramo se opasati s slovensko zavesil In gorečo ljubeznijo do matergega jezika. Krasen gled, kako je treba ljubiti svoj materni jezik, n81 dajejo Poljakinje. Neustrašeno se potegujejo in 8ty' novitno se borijo z:, pravice svojega jezika, J n koliko žrtvujejo ravno dekleta in žene d1’^ gih narodov v korist svoji materinščini. UstanavlF jo društva, ki vzdržujejo šole, kjer se vzgojuje Budina po njih narodnih vzorih. Ali ni to krasen v!"' gled, vreden, da se ga posnema? Ravnajmo se P besedah pesnikovih: Ljubi rod svoj, jezik svoj, živi v njem zanj krepko stoj! . Deklica, ki ljubi svojo domovino, ljubi tudi} ^ po slovensko pesem. Rada prepeva pobožne pes011 cerkvi, pa tudi drugod poštene narodne pesmice. ^ poštenih pesmi pa prava Slovenka nikdar ne P^ pcva, take skrunijo naš lepi jezik in delajo sra®®0 našemu narodu. Premile sestre Slovenke! Porabljajma žled ^ srečne mladosti, ljubimo čisto, nedolžno življ^L' skrbimo si za praktična izobrazbo, katera pa naj 1 melji na katoliško-narodni podlagi,, bodimo zave(ll)()| odločne Slovenke in pogumne braniteljice mile do® vine in jezika slovenskega in njegovih pravic!' Tako bodemo lahko s ponosom povdarjale1 Slovenka sem, Slovenka bom ostala, ne (la bi narode zaničevala. Naj bo kjerkoli moj slovenski dom, Srčno ljubila ga do smrti bom. Slovenka sem. p Vsem vrlim slovenskim mlaienkam ognjevit pozdrav Ciri^1' h®' Pomladanska zrnca za dobro hiševanjfi. ^ tošnja dolga zima je marsikatero gospodinjo 8Pr£l^r v zadrego; posebno drva so ginila kakor kab‘a- poučilo (nas je ob enem varčevati, ker nikakor nlupr telo kazati na bolje. Kdor pa dolgo čaka, gotovo ka; in tudi nam je zasijala topla pomlad. bO(}0 Zimska obleka nam že preseda, treba i° & spraviti. Ne ivem sicer, kako jo hrani ta ali o0.^’d? meni se dozdeva., da se pri nas dobro obnaša 111 d® nam je molji nič ne izjedajo. Delamo tako-le: h ^jp, kafre za drobno jabolko raztopimo v Irakelcu 1 ^ litra) špirita ali vinskega cveta in ravno tolik0 pj pentina. ..Zmes dobro eamašimo, in ko jo oS11, gU0 obleka zložena v omaro, namočimo pivnik v, p 1U zložen v njo ter ga položimo med obleko. Kai1’.jjp, terpentin smrdi moljem tako, da ne pridejo *jko se je pa kateri le spozabil, umori ga. Obleka pa po kafri hitro zgubi. , Otroci si radi zamažejo obleko, ker posedajo v lravi, ali kadar riedo razno sadje. Take madeže iz-Psrenio, dokler so §e sveži, kar s hladno vodo. Za> ^’Sene treba odpraviti s skuhanimi pšeničnimi otro-dokler so še vroči. Ali vedo mlade gospodinje tiobro porabiti fižolovko? Meni se vselej smili, ako Vldim, da jo izlije kuharica v pomije. S fižolovko se ^stranijo vsakovrstni madeži celo iz barvanega bla-ne da bi barva kaj trpela. Fižol se ne sme prej ®°»ti, ampak še le, ko smo odlili fižolovko. Ako namočiš v ohlajeno vodo aamazano obleko, raztopi so fazanje in obleka dobi lepo svetlo barvo, kakor bi .'•a nova. Celo svilnata in volnena obleka postane ePa kakor nova. Najboljša jo Voda belega fižola. Gošpodinja nikdar ne zna zadosti, vedno se i°ra kaj novega naučiti ini to porabiti v gospodinjcu; posebno pri neznatnih rečeh pokaže skrbna, Iarčna, snažna gospodinja, da ji (jo znan pregovor: /'To do zrna pogača! Glavniki se radi nabero pra-tav ^ se tu^ko spravi izmed zobcev. Namoči trdo kr-.. ^o v salmijak in je skrtači ter splahni v topli vo-ni' Pa bodo vedno kavor novi, j Miši, katere sedaj pravi -rade pripeljejo celo .r’,?un° v hišo, prepodiš i,z vseh shramb z •listjem •Sandra, katerega najdemo malone v vsaki hiši kot j Petično drevesce. Posušene liste naphaj v mišje "kuje ali je natrosi v prostor, kamor rade zahajajo ^ vse bodo poginile. IB. Cerkvene zadeve. P Duhovniške vesti. Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Jhlinand Ciuha v Rečico, Martin Jurhar v Konjice, Jožef ? ranje v Hoče, Mihael Kristovič v Ribnico. Jožef Lassbacher -h Irenino, Andrej Lovrec k Sv. Jurijn ob Ščavnici. Martin A0t»ažič k Sv. Petru niže Maribora in Anton Trinkaus v čajevec. n., Rllmlca. Gvsrod Fran Mandeliček, kaplan v “niči, stopi s prvim majem radi bolehnosti za :i 6secev v (začasni pokoj. I« St. Jernej pri Konjicah. Tukaj je umrl dne j,,1 b m. župnik, Č. g. Franc'Zdolšek ral. po dolgo-alPi bolezni (sušici) v 44. letu starosti t! Podsreda. Nova krasna okna dobi naša far-Cerkev v vrednosti 2200 kron. Tako bode cerkev 6 lepša! u Duhovna gredica. Mladeniči! Pri Mariji, pri Vav r'i gorski, se bomo zbrali, tu se bomo navcTuše-1 zn vso (dobro in sveto, za narodno delo in svoje fito versko prepričanje. Mladeniči, pridite! Tako ^ni je, dragi slovenski fantje, zaklical jzadnji i„Naš °tn.“ vem, da se vas bo veliko zbralo na odmenje« ^ in določenem kraju. Kako lep kraj, kako pri- „i ren čas jo izbran! Marija na Gorci, /ta podruž-Sv. Petra nižje Maribora, kako z nekako ma-ljusko skrbjo se ozira ma vse strani slovenske zem D-,1!1 sedaj nekako vidno kliče in vabi okoličane, da W, 0 bror na prijazen griček dne 6. majnika. V mesecu majniku ste mladeniči povabljeni, da (i[ berete pri majnika Kraljici. Le pridite,i le prihi- L °d vseh krajev in tako bodete Marijin mesec naj-pričeli, pod njenim (varstvom ga bodete tudi ^(i ■ nv uljevah in končali. Ni tu naš namen in tudi no i^Ori i?/61?10 podati natančnega vsporeda tega shoda. Tu tfJ^'ttio lo svoje veselje, upanje in želje, da sto na sl}odl1 mladeniči od vsepovsod! častno zastopani. bud0 spet, kot vsikdar, veliki in ni se nam fcad tem res vidnim božjim blagoslovom; kajti De ja mladeniška organizacija raste, se širi in na- JjHa, .......... likuje z Rogom in pod varstvom (Matere božje. Ta V^slov jo bo tudi vedno spremljal in, mladeniči, vUs število je tudi blagoslovljeno, veliko, veliko se tielnaj zbere zato tudi na Gorici, da bodete tako pota 'Pa vse strani ogenj navdušenja in težnje Zve-s*ovenskih mladeničev! C. Književnost. !(((!„ ^''bnerjajoča slovnica slovanskih, jezikov. Prak- Pripomoček! za razumevanje vseh slovanskih A. vi besedi in pismu. Sestavil V Hnuby, izdal l(i]j5artleben na Dunaju. Cena 2 K! 20 v. Priročna vw5a.ima namen, seznaniti učenca z vsemi "'n slo- v^jmi jeziki, ki imajo vkljub različnemu razvoju ye isto gramatikalno in leksikalno podlago,, no \ tako, da bi se je mogel posluževati v živi be-’ Pač pa, da jih govorjene in tiskane razumeva. Delce je zelo praktično sestavljeno. Tupatam smo zapazili preveč tiskovnih pomot, ki si jih pa razumen, slovanskih narečij le količkaj vešč bralec, prav lahko sam popravi. — Knjiga je vsega priporočila vredna; zlasti dijaki in vobče bolj naobražoni slovensk1; mladeniči naj bi segli po njej ter spotznavali krasoto Jezika, ki ga jo Bog podelil slovanskim narodom. Nc pozabimo, ida1 je res: „Kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš!" Razno blago. ' Drevje ki joče. Na Kanarskih otokih raste neko drevje, ki ima to posebno svojstvo, 'da joče. To drevje spada k vrsti lovorjev, a raste v grmičevju. Iz neštevilnih listov kapljajo (neprestano biserne solze, napravljajoč okoli debla mala jezerca. Nakapana voda služi za •namakanje korenini. Našli so dinosaurovo mumijo. Kakor javljajo listi, so našli v bližini Lauce Creeka (Wjoming) v Sjedinjenih državah popolnoma ohranjeno mumijo predpotopnega sesavca dinosaura. Žival, ki je dolga 18 čevljev, je ležala po strani v'peščnatem ležiščri. Okbstjo je obdano s kožo, ki pa ni debela, nego tanka, ko Človeška koža. Najbrže je ta predpotopni ve-likan poginil na peščenem mestu, ker se mu je truplo od sobica popolnoma posušilo. V tem stanu se jo navalilo na truplo polno peska, kateri je dhranil truplo pred razpadom mogoče nekaj tisoč let. ’ Rešitev računskih nalog v 8. številki ,,Našega Doma". 1.) Število 24 ima 48 polovin. Teh 48 polovin razdelim v 1/i in ‘7/s. v Večji del, t. j. 47/a .1® 47 krat tolik ko manjši del. 2.) Štirem osebam dam po eno belico, peti osebi pa s skledo vred. 3.) V Maribor je šel samo tisti mož; one stare babe z mačkami v vrečah so ga že srečale, tedaj niso šle v Maribor. Pravilno rešitev vseh treh nalog so poslale sledeče: Amalija Fras, Sv. Bolfank v »lov. goricah, Marija Grnškovnjak, Maribor in Jožefa Majer, Pobrežje. Prvo in drugo nalogo sta rešili: Marija Pfeifer, Maribor in Antonija Čebular, Gabernik. Drugo in tretjo so pogođi'i: Božidar Petelinšek, Nikolaj Bezovnik in Jožefa Kranjc, Oplotnica, Ljudevit Cvahte, Sv. Jernej, Franc Gujznik, Kebelj. Po eno rešitev so poslali: Valentin Pirnik, Gočova (1.), Ivo Mlinarič, Šabac Vrbovao, Hrvatsko (1.) in Alojzij Balaškovič, Sv. Anton v hlov. goricah (2 ) Nepravilne rešitve pa so romale v žrelo — koša. Smešnlce. Se vjel. Dijak k svoji hišni gospej: „Dajte vendar enkrat stopnice zopet umiti. Včeraj po noči, ko sem domii prišel, sem si roke in manšete vse zamazal. Besedna zastavica. (Priredila Elizabeta Kočiaž.) a a a a & & A & A a c č d d d e o e e g i i i i i iijkkkkkl 111 m mnnnnnooo o o p r r r r g S 8 S S Š Š Š t U VVZ ž 1. soglasnik, 2 strupena žival, 3. kraj na Kranjskem, 4. češarki služabnik, 5 dežela, 7. plemen ta oseba, 8. moško krstno ime, 9. trg na btajerskem, 10 kinč sobe, 11. srbo-rita živalic*, 12 soglasnik V srednji vrsti od zgoraj navzdol in od leve na desno je ime mladinskega glasila. / Listnica uredništva. Trobje pri Slov. Gradcu: Je zanimivo; piide kmalu na vrsto. PiSito več! — B P. Oplotnica. Vselej tako, kakor zdaj. Dopisujte mar-hivol — Konjice, Pilštanj, Trbovlje: Došlo prepozno. —Vsem dopisnikom in prijateljem iskrene pozdrave! Sveta birma Za šolo in doml pouk in priprava za ta sveti zakrament Sestavil Jernej Voh; tretji predelani natis, volja 12 vin. s poštnino 20 vin. Sveta birma obsega 50 strani in ima prav pregleden in zanimiv poduk za šolarje. Zato knjigo toplo priporočamo. — Naročnina se lahko pošlje v znamkah. ; Trgovina tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Pojasnila o inseratih daje npravnihtvo le tiHtim. ki priložijo vprašanju znamko za 10 v. Efjfšr- Vsaka beseda stane 3 vin. *3gtiq Lep:) poseslvo pri okra ni cesti v pohtič. okraju Brežice z okoli BO oralov zemlje, iu sicer: lepe njive v ravnini, lepi travniki in lepa bosta, kakor lepa lega za nov vinograd, so da po nizki ceni v najem, ali pa proda. Najemniki ali kupci blagovol jo se zglasiti pod: I. B., štev. 16 tega lisi a. 24 Polifštv® veliki zalogi, kakor tudi žimnice, divane, ogledala po najnižji ceni. u Franc Pleteršek Maribor, Koroška cesta 10. Stampilje iz kavčuka se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. 5MT Olje -ms. za razne stroje prodaja tiskarna sv. Cirila v Mariboru 100 kg po 25 K. Denar si prihranite! Za 3 K 50 v krasna žepna nra z verižico 30.000 komadov pokupil, vsled te ga odpošiljam 1 krasno 3t ur ido-čo gloria srebrno anker - remontoir nro, švicarsko kolesje, lepo graviran okrov s sekundnim kazalcem z lepo pozlačeno ali posrebrnjcno oklopno verižico, natančno idoča za samo 3 K 50 V. Zraven ponujam tudi pristno pozhčeno 86 ur idočo veloprioca švicarsko anker-remontoir uro s pozlačeno verižico za samo 5 K. Za vsako uro 3leino pismeno jamstvo Pošilja po povzetju S. Holian«*, I. švicarska eksportaa hiša za ure Krakov Št. 284. Neštevilno zahvalnih pisem in poznejših naročil dohil. Za neugajajoče denar nazaj. 28 likih klobčekov dobre pleteno volne, vseh barv, prej 20 h, sedaj 10 h klobčič. 800 velikih štren pletene volne, vseh barv, prej 58 h, sedaj 40 h. 350 tucatov rožnatega mila, vsi voji, prej pol tucata K 1-10; sedaj 75 h. Lepa, velika mošnja za nakup z okroglim držajem, prej K 210, sedaj K 1—, krasne poletne naglavne rute, svetle in temne, prej 68 h, sedaj K L45. Krasne polsvilnate naglavne rute, vseh barv, prej K 2 90, sedaj K 2 30. Iste čistosvilene, prej K 5 80, sedaj K 4-20. Kompletne velike lovske srajce, vsake vratove ši-rokosti, prej K L60, sedaj 98 h. Iste z dvojnim oprsnikom prej K 1-90, sedaj K 110. Lepe tnristovske srajce iz flanela in cefira, prej K S-—, sedaj K 1-70, še lepše K 2 20. Iste za dečke K MO. Dobre močne srajce, vsake širokosti, prej K 3-50, sedaj K 2 30, z lepšimi pletami 50 h več. Moderni lepi kolirji, vsake širokosti, prej 40 h, sedaj 26 h. Zelo trpečne naramnice, prej K L20, sedaj 70 h, še boljše 98 h. Zajamčeno dobre oksfortne srajce za moške, prej K 2-10, sedaj K 1'35, še boljše 1'85 Dobre spodnje hlače iz gradla, bele in pisane, prej K 1'90, sedaj K 110, zelo težko blago K 158. Dobre trpežne vrhnje hlače, prej K 5 90, sedaj K 3 90. Krasna otroška obleka iz tenkega pe-rilnega štofa, 1 gr. K 140 s 30 b zvišanja. 250 lepih ma-troznih oblek za dečke, 1 gr. K l-95 s 40 h povišanja. Lepe čepice za deklice in dečke, prej K 130, sedaj 78 h. Moderne moške čepice, prej K 1'20, sedaj 70 h. Odjemalcem po po&ti se najvestnej&e postreže. Kar ne ugaja, se brez zadržka zamenja. Kljnb tem čudovito nizkim cenam dobi vsak odjemalec, ki kupi nad 10 kron, praktičen dodatek. Naznanilo. Vsled posebno ugodnih priložnostnih nakupov konkurznih mas je podpisana tvrdka v prijetnem položaju, oddati čudovito ceno, pristnobarvno, solidno blago V lastnem interesu ste prošeni, da se z naročili požurite. 1000 m Čipkastih zastorov, 100 cm široki, prej K 1 —, sedaj 44 h, še boljši prej K 1-40, sedaj 65 h m. 800 m lepo vzorčnih modrih drukov s svilnim bleskom, prej 90 h, sedaj 50 h. 800 m dvojnonitastega plavega platna za predpasnike, prej 85 h, sedaj 65 h. 1000 m krasnih, modernih pralnih štofov, svetli in temni, prej 85 h, sedaj 50 h. Krasni satini, različne barve in vzorci, prej K 110, sedaj 78 h. 600 m gladkih volnenih štofov, 120 cm široki, vse bar?e, prej K 1'90, sedaj K 1'20, še lepši prej K 2 90, sedaj 190. 500 m modernih pepita-štofov, veliko in malo karirani, 120 cm široki, prej K 1 95, sedaj K 115. Srčkani škotski volneni štofi 2a bluze in obleke za otroke, 120 cm široki, prej K 1'85, sedaj K 115. 300 lepih, modernih volnenih kril, vsake širokosti in dolgosti, prej K 6 50, sedaj K 4 50, še lepši, prej K 9 —, sedaj K 5.75. 320 bluz za pomlad, svetle in temne, prej K 3 20, sedaj K 2-30, jako fine prej K 6 —, sedaj K 4 50. 1000 lepih ženskih pasov, črni, prej K l-50, sedaj 98 h. Krasni gnmasti pasi \i čiste svile, vse barve, prej K 3X0, sedaj K l-35. 540 gospodinjskih predpasnikov, široki in mnogorabni, prej K 1 30, sedaj 90 h. Jednaki, v težkem dvojnem druku, prej K 1 90, sedaj K 130. 350 ženskih srajc iz cesarskega platnas čipkami okrašene, prej K l-95, sedaj K 1 30. 350 ženskih srajc in cesarskega platna, z vezenim naplečnikom, prej K 2 70, sedaj K 1 45. Dobre, črne ženske nogavice, prej 75 h, sedaj 45 h. Hali iz krasne svilene imitacije vse barve, prej K 1'90, sedaj K 1-35. Dobri domači črevlji za moške in ženske, prej K 1 50, sedaj 90 h. 460 trpežnih brisač, prej 60 h, sedaj 35 h, šo boljše prej 75 h, sedaj 45 h. 1000 m tirolskega platna, prej 65 h, sedaj 44 h, še boljše 52 h. Močno debelonitkasto kmečko platno, prej 80 h, sedaj 55 h. Krasno rumburgersko platno, 82 cm široko, prej 85 h, sedaj 55 h. Težko, 150 cm široko kmečko platno, prej K 1,95, sedaj K 135. Isto 140 cm široko, m K 1'50. Dober oksford za srajce, 1000 m, prej 70 h, sedaj 45 h, prav težek prej 95 h, sedaj 60 h. Težke plahte za škrinje, dobro povoščeno platno, lepo rožasto, 115x70, prej K 2 90, sedaj K T70 Ostanki vzorčnega povoščenega platna, svetlo in temno, 100 cm široko, prej K 3 20, sedaj K 1.90. Isto, 80 cm široko, prej K 3—, sedaj K T50. 400 lepih bi-retnih garnitur, 2 postelji, 1 namizni prt, prej K 13’—, sedaj K 9'—. 300 močno posanih tunis zaves, prej K 4 80, sedaj K 2 80. 650 m preprog, prej K T—, sedaj 60 h m, še boljše prej K 1-30, sedaj 95 h. 200 tucatov barvastih dobrih žepnih robcev, prej K L90 ’/j tucata. 500 tucatov belih žepnih robcev z barvastim atlasovim robom, prej K T70, sedaj K 1.— pol tucata. 350 zarobljenih, belih ruh, brez šiva, prej K 3'—, sedaj K l-50. Zelo težko, iz tirolskega platna, prej K 3 60, sedaj K 2 60. Poletne flanelske posteljne odeje lepo pisane, prej K 4-50, sedaj K 2 70. 5000 ve- Naročila nad 20 kron se pošljejo brez stroškov. Kupna hiša „Zur Siiđbalin“ Gradec Annenstra^se 68. Ceniki zastonj in poštnine prosto. 29 Za bolne! Za trpeče! Za zdrave! M ms*-- iŽLži; 'Jlrrair j -. V še tako trdovratnih in zastarelih slučajih kakor: revma. protin, živčne bolesni, glavo In zobobol, bolečine v brbtn In mtšicab, bodljaji, trganje v udih, nogobel, otekline, hvalijo splošno na mnogih klinikah praktično posknšeno, od okoli 1000 zdravnikov priporočeno sredstvo, ki takoj prežene bolečine, namreč TcIityomciitol pat. v vseh državah. Mnogokrat obdarovano. Učinek nedosežen! Vspeh učarujoč! Nad 15'000 zahval. — Pošilja samo: Kem. laboratorij lekarnarja S. Edelmann v Boho-rodezanu (via Lvov) oddelek 85. Poštnine prosto od pet steklenic naprej, če se pošlje K 6.-, proti povzetju 20 vin. več 10, steklenic franko K 10'—, 26 steklenic franko Obstanek trgovine od leta 1850. !§a.:fa.-fc©'v-ajjt© zastonj da se Vam pošlje ilustrovani cenik z nad 200 slikami. Št. 0. Nikelnasta ali jeklena re- montoir-ura 30 ur tekoča K 8'BO Roskopf...................n 6'— Št. 2. Nikel-anker-romontoir (regulator) .................... 8 Srebrna...................„ 12'— Srebrna s tremi pokrovi . „ 8'— Št. 24. Nikel-anker-remontoir „Tula" s tremi močnimi srebrnimi pokrovi................„ 8'-— Št. 34. Srebrna damska rem.-ura . „ 8 Št. 11. Srebrna remontoir - ura za gospodo.....................„ 6-60 Št. 18. Srebrna anker ura, 15 kamnov ........................„ lO’--: Ista z dvojnim pokrovom . „ 12'10 Št. 102. Budilka z dnevnikom . . „ 8 ' Št. 107. Kuhinjska ura . „ 8’40 Garancija več let. Blago, ki ne ugaja, vzame se proti polni svoti nazaj. Izvršujejo se tudi vsa v to stroko spadajoča popravila na-:: :: :: :: tančno, vestno in jako ceno. :: :: :: :: k Til. Felircniiach, X 84 JVajvečjn. tovami&hcn zalogra, ur Maribor, Gosposka ni. 26. : Filialka, Dravska ni. 2. •