^^	A »Zasavski tednik«, glasilo SZDL Uti Ja, Zagorje, Hrastnik
E[	4|	ffl	In Trbovlje - Urejajo uredniški o<Hjcc - Odgovorni ured-	#
^nik: stane Šuštar - Tiska CP »Gorenjski tisk« v Kranja ji
rnm*TTi{
-. . ,.. . >
»Zasavski tednik«, glasilo SZDL Utaja, Zagorje, Hrastnik tn Trbovlje - Urejuje uredniški odbor - Odgovorni urednik: Stane Šuštar - TSsfca CP »Gorenjski tisk« v Kresija
LETO XIV. ŠT. 30
TRBOVLJE, 20., 21. in 22. JULIJA 1961
CENA 20 DIN
20 let od revolucije in vstaje jugoslovanskih narodov. Splošen upor slovenskega ljudstva pred dvajsetimi leti je nedvomno največji dogodek v naši zgodovini. Za nas in naše ljudstvo ostane tisti zgodovinski dan vrelec bogatih misli in spominov, kakor tudi ta našo mladino, da se bo iz leta v leto spominjala tistega dne. Bilo je 22. julija 1941. leta.
Oholi pruski škorenj je tedaj mendral tla malone sleherne evropske države. Okupator je streljal, mučil in preganjal milijone ljudi, toda majhen slovenski nared je skrčil pesti s pozdravom: “SMRT FAŠIZMU - SVOBODO NARODU!«. Majhna je bila ta jeklena pest slovenskega ljudstva, toda udarna. Začel se je organiziran odpor proti sovražniku, na čelo vseh svobodoljubnih ljudi pa •e je postavila Komunistična partija Slovenije, ki je s svojim programom nacionalne in socialne osvoboditve povedla slovensko ljudstvo v boj do končne zmage !>ravice.
Ves svet je prisluhnil dogodkom Pri nas, ko se je v srcu okupirane Evrope začela porajati nova, Svobodna država, kjer se je bojeval naš jugoslovanski človek od Triglava do Djevdjelije, od Gospe »vete do Trsta. Jugoslovanski narodi so tedaj pokazali vsemu svetu, kako se je treba boriti za svobodo. kakor to tudi danes dokazujejo vsa leta pa osvoboditvi, ko
i
Pozdrav naši partizanski UubSiani
Vso našo domovino je te dni najsi so prišle od koder^ koli, ne zajelo praznično razpoloženje. V bi rodile takih sadov, ce bi za-gumbnicah naših delovnih ljudi stave osvobodilne borbe tako poči očaka Triglava do sinjega Ja- nosno ne nosila tudi v času rtaj-dranskega morja, od prostranih hujšega terorja naša bela LJUB-prekmurskih polj do dolenjskih L JANA«. (Iz govora tovariša Bo-in štajerskih gričev se blešči in risa Kidriča)
ponosno opozarja nase rdeč na- Jutri se bomo torej spet srečali gelj. Nagelj upora, nagelj osvobo- v LJUBLJANI. Na večer pred. ditve, nagelj našega novega sreč- 22. julijem. S posebnimi vlaki, nejšega življenja. Rdeč nagelj nas avtobusi, tovornjaki, motornimi vseh.	kolesi in motorji. Le malo ljudi
In ta nepregledna množica na- bo ostalo doma v Zasavju.. Pa šib delovnih ljudi z rdečimi na- tudi ti bodo hkrati z nami ob gelji v gumbnicah je danes že vsa radijskih in televizijskih sprtjem-v pričakovanju. Jutri se namreč ™kih obujali spomine na težka, a zberemo prav vsi v naši parti- slavna leta, hkrati pa se bomo se zanski LJUBLJANI, >kjer je bi- trdneje sklenili v krog vedno *	...	p,0[j ustvarjalnih graditeljev nase
socialistične domovine in tako nes svojo popolno zmago«, ka-. kar najlepse počastil', nas veliki
politiko dosegli v svetu spoštovanje in priznanje, kakor ga ni do^ slej še noben narod.
Odveč bi bilo danes govoriti of neštetih žrtvah in herojskih naporih naših delovnih ljudi v izgradnji naše domovine. Dosegli smo naš cilj, da smo v tem času (| ne samo spreminjali podobo naše domovine, temveč spreminjali sami sebe. Zaman hi bile vse naše velike žrtve in napori, če bi se spremenila tudi naša miselnost.
V vsem hotenju jugoslovanskega ljudstva pri ustvarjanju nove države je vera stel nov Hov«*, kar je tudi sad in blaginja naše socialistične revolucije.
22. julij, dan vstaje slovenskega | i ljudstva, naj bo trajen spomin nal' tiste dni, ko smo pričeli z revolucijo in pretrgali spone na naših rokah ter se združeno začeli bo-J riti za novo, veliko socialistično 11
Jugoslavijo.
Stane Šuštar
'
PARTIZANSKI POHOD NA GORE
Prireditve ob osrednji Proslavi Dneva vstaje v Ljubljani
Praznična Ljubljana pričakuje »voje goste. Vsa je v zelenju, zastavah, slavolokih.
Tako bo tudi jutri zvečer, ko se bodo med 19. in 20. uro začele zbirali na slavnostnem prostoru množice. Ob 20. uri bodo na slavnostni prostor prišle tudi mladinske delovne brigade. Ob 20.30 bo šestnajst fanfaristov odprlo ljudski zbor. Po pozdravu in Internacionali ter pesmih -Le vkup uboga gmajna «in -Delavski pozdrav« bo govoril prvi komandant harodnoosvwbodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije in Podpredsednik Zvezne ljudske skupščine tovariš Franc Leskošek Luka. Po govoru bodo nastopili spet združeni pevski zbori. Potem pa bo ognjemet z ljubljanskega gradu, Nebotičnika, iz Ti-v°lija in iz helikopterja.
Sicer se bo praznovanje začelo te danes zvečer, ko bo v kinu Union ob 21. uri slovesna premica novega slovenskega filma ‘Balada o trobenti in oblaku«. "Jutri dopoldan bo sprejem mla-rjnskih delovnih brigad na Urhu. ” Preddverju Križank bosta izdani ddi Klinarja in Gobca “Rdeča kantata« in »Svobodna J^Plja«. Ob 12. uri pa bo otvori-tev preurejenih prostorov Muzeja ^OlUcijC.
Bopoldan bo v Klubu poslancev B°delitev Kajuhove nagrade za JteJboijgj partizanski telost, v Ju-JJUtečevom paviljonu' pa slovesna °tvorltev razstave risb BS živetih Tinskih likovnih umetnikov za ***> 1M1-1961.
^Ljubljana je poskrbela, 3a se udeleženci osrednje prosla-^dneva vstaje slovenskega na-jjT”® 'tar najbolje počutili in za-v	Bo množičnem zborovanju
]j,j\'Vo'«krm parku bo vc5 gleda-jj in Ulmskih predstav, javni jw, CerB godb na pihala in druge JJ^Uditve. Na plesiščih v Tivoli-w <>r na zabaviščih v mestu pa jj*10 nastooiu zabavni ansambli.
Prireditvenem prostoru v Tl-jy 'm bo tako igral veliki zabnv-°l'Wter RTV Ljubljana.
Krajevna organizacija na Gorah# je pripravila pohod po partizanskih patruljah na Gore, kjer bo1 j zborovanje s kulturnim progra-(| mom. Ta partizanski miting boj 23. tega meseca.
se s tovarišem Titom na čelu borijo za rair in za sodelovanje z vsemi narodi po svetu, za uveljavljanje miroljubne koeksistence med vsemi narodi na svetu.
Revolucija je uspela. Ni nam prinesla samo zmage na bojnem
polju, ampak tudi popolno nacionalno in socialno svobodo. Danes, z dnevom vstaje obenem, praznujemo lfi-letrvico osvoboditve in pogumno lahko trdimo, da smo srečno premagali največje težave fii da smo s svojo dosledno, miroljubno
MLADINA BO PRIŠLA NA PRAZNOVANJE
NA SVIBN0
Dne 20. julija zvečer bodo v Svibnem priredili veliko praznovanje 20. obletnice vstaje slovenskega naroda. Nad 200 mladine bo prišlo iz raznih 'krajev h rastni ške občine na to veliko zborovanje. Mladina bo prihajala v Svibno v
NIC, KAR JE BILO USTVARJENEGA, NAM NE SME BITI TAKO SVETO, DA NE BI MOGLO BITI PRESEŽENO IN DA SE NE BI UMAKNILO TISTEMU, KAR JE ŠE BOLJ napredno, Se bolj svobodno, Se bolj Človeško.
partizanskih patruljah. Prišli bodo tudi brigadirji mladinske delovno brigade iz Radeč.
Ob tej priložnosti bodo v Svtb-nem zagoreli taborni ognji, ob katerih bodo nastopilo razno kulturne skupine. Priprave tega praznovanja vodi krajevna mladin-
VOJNA JF. NAJHUJŠI SOVRAŽNIK Človeštva, zlasti pa SE SOCIALIZMA. ZATO JO ZAVRAČAMO KOT SREDSTVO V OBRAČUNAVANJU MED NARODI.
ska organizacija ob sodelovanju občinskega komiteja I-MS Hrastnik. V takšnem obsegu, kot pripravljajo krajevno praznovanje vstaje slovenskega ljudstva v Svibnem, ne bo praznovanje domala v nobenem podobnem kraju. Ker praznovanje pripravlja mladina, bo razpoloženje gotovo zelo mladostno in prijetno.
Mladina in ostali prebivalci, ki si želite res lepega doživetja, pridružite se praznovanju mladine na Svibnem!
RAZSTAVA V DELAVSKEM
DOMU V TRBOVLJAH?
V veliki "veži Delavskega doma l1 v Trbovljah bodo danes dopoldne» odprli Razstavo slik, dokumentov In ostalega gradiva iz časa revolucije. Razstavo je organiziral Odbor za praznovanje 20-letmice , revolucije v sodelovanju z Mu-J zejem NOB Trbovlje in bo od prta do 28. julija, vsak dan od do 12. in od 13. do 18. are.
(mi)
'1
slovenskega naroda, ki žanje da
nes svojo popolno zmago«, ka-	,	.	.	.
kor je nagovoril prebivalce jubilej 20-letmco vstaje m re-LJUBL1ANE prvi predsednik volucije naših narodov, slovenske vlade, pokojni tovariš NAŠA PARTIZANSKA LJUB-Boris Kidrič, ko je z balkona LJANA. Ko bomo hodih spet po Univerze pozdravljal borbeno tvojih ulicah, bomo oburalt spo-LJUBLJANO in njene prebi- mine na tiste usodne dni v letu valet.	1941. ko smo osaml)eni m v zre-
Spet se bomo srečali. Obujali h* fašistične zver: pod zastavo bomo spomine in si drug druge- Partije m svetlem zgledu junaške mu dokazovali, kako hitro mine- LJUBLJANE sli v boj za nacio-va čas. Saj se nam skoraj zdi, ”alno svobodo m nov druzbem da smo s pesmijo na ustih kora- tekali v LJUBLJANO, ki kliub . LJUBLJANA, _ ti edinstvena nenehnemu in vsestranskemu oku- ttmbol nase borbe m revolucije, patorjevemu prizadevanju ni klo- Sl med zadnjo vojno pretrpela vse nila. Klonila ni niti v najtežnh S°r,e. k‘Je bilo kdajkoli naloze-trenutkih, ko italijanska sodrga ™ človeštvu. Okupirana, pa veniti nemška ter druga okupatorska dar nikoli zavzeta, si vztrajala m soldatcska ni varčevala s sredstvi se borila do zmage. Sttn dolga in načini, da naša LJUBLJANA leta so bili v tebi vojaški štabi m ne bi bila več naša partizanska množica vojsk, a nihče te m LJUBLJANA.	uklonil. Ograditi so te z bodečo
Spominjali se bomo radostnih žico, na vseh dohodih postavili obrazov, očetov, mater, sinov in bloke in skrbno pretresali vsako-hčera z LJUBLJANSKIH ulic, gor, ki je prihajal in odhajal, ko sp nas pozdravljali. Marsika- Tvoje utice so prepredli s špan-teremu od te tisoč in thsočglave skhni jezdeci, ti pa se tujcem m-množice in marsikateremu od nas si podala. Vedno zmagovitejc si, je tedaj kanila iz oči solza vese- LJUBLJANA, vodila revolitcio-Ija. Kaj je rest Smo res svobod- nami hoj. Seme, ki ga je vsejala ni, gospodarji svoje zemlje? Kaj v LJUBLJANI in v Sloveniji Par-res spet hodimo po ulicah naše tija že pred drugo svetovno vaj-osvaboiene partizanske LJUB- no, je rodilo dragocene sadove. L J AN El	' Tesno povezana z jugoslovanskim
Da! Tisto ponosno gibanje slo- osvobodilnim bojem si, LJUB-venskega naroda žanje danes svo- LJANA, vodila svoje ilegalce od jo popolno zmago. »Spočeto ie zmage k zmagi; da so okupator-bilo neposredno po zlomu stare ji v tebi trepetali noč in dan. Jugoslavije, neposredno po pri- Uporniška rosla so sleherno ju-hodu prekletih okupatorjev. Spo- tro znova klicala na hoj in budi-čela ga je LJUBLJANA. LJUB- la narodno zavest. Tvoje ceste in LJANA ga je razvila do tako vi- trge so pokrivali letaki, na najviš-soke stopnje, da se je že leta 1941 jih stavbah so vihrale rdeče in na-dogaialo, o čemer je bila prejš- rodne zastave. Demonstracije, nanje čast večina ljudi prepričana, padi, sabotažne akcije, delo ile«a!-da slovenski narod tega ne zrno- rtih tiskam, kaznovanje narodnih re. LJUBLJANI gre danes pred- izdajalcev, skrb za družine borcev vsem zahvala za nastanek in raz- in internirancev — vse to je hi-voj Osvobodilne fronte. LJUB- lo delo Partiie in Osvobodilne L J ANI gre danes predvsem za- fronte v tebi, svobodoljubna hvala za vse njene velikanske LJUBLJANA, zmage. LJUBLJANI gre zahvala In ko se bomo jutri s Pet zbrali za nastanek in razvoj partizan- ti bomo prav vsi, vseh 200 000 stva na slovenskih tleh in zahva- udeležencev osrednje republiške la za to, da se je slovenski na- prireditve ob 20-letnici vstaje in ■rod hkrati z drugimi jugoslovan- revolucije, krepko stisnili roke, skimi narodi uvrstil v našo po- Ponosni na pot, ki si jo ti — na-nosno, najslavnejšo, neprcmaglji- ša partizanska L1UBLJANA, vo, zmagovito Jugoslovansko ar- prehodile v najtežjih trenutkih modo. Vse slovenske pokrajine, naše nacionalne zgodovine, vse ljudske oblasti slovenskega PONOSNI SMO NATE. 7.VE-naroda so žrtvovale. Toda pre- STA LJUBLJANA. POGUMNA pričan sem, da se sleherni Slo- IN NIKDAR UKLONIFNA, venec danes zaveda, da te žrtve, SRCE -NAŠE REVOLUCIJE!
JUTRI NA SVIDENJE V LJUBLJANI!
Na osrednjo proslavo 20. obletnice vstaje slovenskega naroda v Ljubljani bo šlo iz Zasavja nad 10.000 ljudi — Prebivalci v hribovskih vaseh so sc priglasili v številu, ki presega vsa pričakovanja — Iz Zagorja bo odšla mladinska delovna brigada z lokalnih gradbišč v sestavu 300 mladincev in mladink — Med Zasav-čani bo samo rudarjev nad 2300
Vseh udeležencev proslave v Ljubljani bo iz Zasavja precej nad 10.000. Rudarjev bo mod njimi nad 2.300. Delavcev in uslužbencev Strojne tovarne iz Trbovelj bo okrog 400, steklarjev iz Hrastnik« bo nad 300, usnjarji iz Smartna pri Litiji so sklenili, da! bodo šli vsi v Ljubljano, iz litijske ■ Predilnice jih bo šlo okrog 500. Prebivalcev iz Prtmskega v li- i tijrfki občini bo šlo v Ljubljano' ?0<J, iz Velike S tange skoraj to- j liko in podobno, a predvidevali so, da jih bo do štirikrat manj.
Sodeč po priglasitvah, ki še vedno dotekajo, bo udeležba lz Zasavja v Ljubljani presegla vsa pričakovanja. Večina ljudi bo potovala z vlaki in osebnimi prevoznimi sredstvi. Med vsemi je prav posebej omeniti (Hrupno mladine v formaciji mladinske delovne brigade, ki šteje 300 članov, ki bo odkorakala na železniško postajo v Zagorju v slavnostni formaciji in bo v taki skupini sodelovala tudi na prerfavl v
Ljubljani. Svojo udeležbo so na-1 za proslavo, v Trbovljah so pa ce- , loti udeležijo proslave 20-letnice dalje priglasile tudi stanovanjske lo upokojenci napovedali udelež- vstaje slovenskega naroda - od skupnosti — iz Zagorja je prigla- bo 200 svojih članov na proslavi, mladine, delovnih kolektivov in sila samo stanovanjska skupnost Iz tega je mogoče povzeti, da ostalega prebivalstva, do upoko-Zagorje-Center 191 udeležencev se ho prebivalstvo Zasavja v ce- • jencev.
Ljnhtjm, center upora P
PRED 20 LETI SMO POSTAVILI TEMELJE RESNICE, SVOBODE IN NAPREDKA!


\
■Hi
Navodilo udeležencem osrednie proslave 20-letnice vstale v Ljubljani
Partizanska Ljubljana pozdravlja udeležence proslave 20. obletnice
revolucije
Komisija za promet pet republiškem odboru za prostore 2tMet-nioe vstaje slovenskega naroda je objavila naslednja navodila v zvozi z organizacijo prometa:
L PREVOZI Z MOTORNIMI VOZILI
Občinske komisije, odgovorne za organizacijo prevozov, morajo poskrbeti, da bo potekal prevoz udeležencev osrednje proslave v Ljubljano po naslednjem načrtu: LITIJA:
odhodi osebnih avtomobilov do 16,30;
odhodi avtobusov do 16,3<>; odhodi tovornjakov do 16,30.
HRASTNIK: (preko Trojan) odhodi osebnih avtomobilov do 13,00;
odhodi avtobusov do 13.00; odhodi tovornjakov do 13,00.
TRBOVLJE: (preko Trojan) odhodi osebnih avtomobilov do do 13,15;
odhodi avtobusov do 13,20 ! odhodi tovornjakov do 13,20.
! ZAGORJE: (preko Trojan) odhodi osebnih avtomobilov do do 13,45;
1 cdhodi avtobusov do 13,45; odhodi tovornjakov do 1TT50.
H. KOLESARJI
Kolesarjem se priporoča, da ne vozijo po glavnih cestah, kjer bodo v nevarnosti pred motornimi vozili. Vozijo naj po znanih stranskih cestah in po ulicah do kolesarskih shramb. Ce bodo že na
glavnih cestah, naj vozijo po skrajnem desnem robu in zelo
DL PARKIRANJE
Za zunanja motoma vozila so ob vseh glavnih dohodih v Ljubljano določeni parkirni prostori, točeno za posamezne vrste avtomobilov.
Za parkiranje motornih voail iz Zasavja je določen prostor okrog Tabora (kar naj sl udeleženci, ki bodo potovali v Ljubljano z avtobusi in tovornjaki, zapomnijo!).
Kolesarji iz Zasavja pa lio<’o lahko shranili svoja kolesa na Krekovem in Vodnikovem trgu.
IV. PREVOZI Z VLAKI
Za uddeženoe proslave v Ljubljani vozijo naslednji posebni vlaki:
© vlak St 32 z odhodom iz LITIJE ob 17, (S, s postankom v Kresnicah in Jevnici tor s prihodom v Ljubljano ob 17,50;
© vlak št. 34 z odhodom iz TRBOVELJ ob 17.05, za udeležence iz Trbovelj in Zagorja ter s prihodom v Ljubljano ob 18,05;
© vlak št 36 z odhodom iz LITIJE ob 17,45, za udeležence iz Litije ter s prifioddm v Ljubljano ob 18,20;
© vlak št. 38 z odhodom iz DOBOVE ob 16.00, s postankom od Dobove do Zidanega mosta ter s prihodom v Ljubljano ob 18.35;
© vlak št 42 z odhodom iz ZAGORJA ob 18,10, za udeležence iz Zagorja ter s prihodom v Ljubljano ob 19,00;
© vlak št. 44 z odhodom iz TRBOVELJ ob 18,18, za udeležence iz Trbovelj ter s prihodom v Ljubljano ob 19,15;
© vlak št. 46	7. odhodom iz
HRASTNIKA ob 1'8.25, za udeležence iz Hrastnika ter s prihodom v Ljubljano ob 19.30.
Udeleženci proslave pa se bodo lahko vračali iz l jubi Jane z naslednjimi posebnimi vlaki:
© vlak št. 11 z odhodom iz Ljubljane ob 1.45 in s prihodom v TRBOVLJE ob 2,45 ter s postankom v ZAGORJU in TRBOVLJAH;
© vlak št. 13 z odhodom iz
Ljubljane ob 2,00 in s prihodo01 v DOBOVO ob 4,44 ter s postankom na vseh postajah od ZIDANEGA MOSTA do DOBOVE;
© vlak št. 411 z odhodom ** Ljubljane ob 3,05 in s prihodom v TRBOVLJE ob 4.03, za udeležence iz TRBOVELJ;
© vlak št 29 z odhodom Ljubljane ob 4.00 in s prihodom v TRBOVLJE ob 4,59 ter o postankom v ZAGORJU;
© vlak št. 513 z odhodom št Ljubljane ob 4.22 in s prihodom v LITIJO ob 5,07 ter s postankom na vseh postajah od Ljubljane d0 Litije.
Na vseh vlakih Je za prevoz 5®
odstotni popust. Vozovnice eo povratne in so na drugi strani oštevilčene s številko posebnega vlaka za prihod in odhod.
Potniki naj piri odhodu iz Ljubljane vstopajo na svoj vlak, ki j« označen na vozovnici. Ce kdo zamudi svoj posebni vlak, se lahko vrne s katerimkoli drugim vlakam, ki ima postanek na njegovi izstopni postaji.
KURIR BORIS
Očka mi je pripovedoval o svojem kurirju Borisu.	I
Spominja se ga tako Sivo, hot da je kilo lani, kako je mali Boris, doma iz Hrastnika v zasavskih re-

6. JUNIJA 1941. LETA SO PADLI V LJUBLJANI PRVI STRELI. Eden izmed bivših policijskih agentov je bil ranjen. Dvanajstega junija je že skojevska sabotažna, grupa razrušila železniško progo pri Brezovici. Petnajstega junija je mladinska borbena grupa napadla fašiste na eesti med Hrastjem in Poljem .Tako so imeli pred napadom Nemčije na Sovjetsko zvezo v Ljubljani že nad sto borbenih grup. To je bil zarodek nove ljudske, slovenske partizanske vojske. Te borbene grupe so dejansko prve partizanske enote v Ljubljani. Ena njihovih osnovnih nalog je bilo onesposabljanje prometnega parka okupatorjev — zlasti ne. železnici. Poleg tega so bile naloge: razcrr-ževanje vojakov, likvidiranje izdajalcev in vohunov, uničevanje sovražne®* tiska, reševanje zapornikov, sabotaže v podjetjih, zlasti onih vojaškega značaja.
PROPAGANDNA BITKA, KI JE TRAJALA MED TEM ČASOM, JE TAKO HUDO BESNELA, DA SO POSEGLE VANJO BOREENE GRUPE. Vse hiše so bile popisane z znaki OF, KF, SZ. SSSR, s srpi in kladivi. Mesto je bilo posuto z neštetimi lepaki, parolami in narodnimi zastavicami. Italijani niso mogli preprečiti takega zunanjega videza. Sčasoma so se »navadili« na tak videz mesta. Pestali pa so zelo občutljivi za razoroicvauje. Svoje razoroženc vojake so vse ostreje kaznovaH. Vojaki in oficirji niso več smeli posamezno Iz ka.varn. Raz-oroževanje ni bilo več možno brez streljanja.
GLAVNO POVELJSTVO PARTIZANSKIH CET V LJUBI JANI je bilo ustanovljeno takoj po napadu fašistov na Sovjetsko zvezo. Komiteji v Ljubljani so dobili nalogo okrepiti politično vojaško dejavnost. Večje število članov Fartlje je bilo poslano v druge predele Slovenije na politično delo in v partizanske enote. Do konca leta jc odšlo iz Ljubljane nad 500 borcev po Slpvenijl.
PRVE DEMONSTRACIJE, ki jih je organizirala Partija In OF v Ljubljani, so bile v začetku julija. Takrat so preseljevali Gorenjce v Srbijo. Te demonstracije proti okupatorju »o tudi prvi viden izraz moči OF v Ljubljani. Nemci so se izognili tem demonstracijam s tem, da so zgradili progo po »svojem« ozemlju Izven mesta. Ceslapo Je nato organiziral nočno racijo v Ljubi tani s pretvezo, da se skrivajo v mestu .štajerski In gorenjski emigranti. Zaradi neposrednega Izvrševanja policijske oblasti v Ljubljani so nastali prestižni spori med okupatorjema. Nemci tedaj širijo vesti, da bodo zasedli ljubljeno. To ustreza italijanski taktiki za zaviranje revolucionarnih oboroženih akcij proti Italijanskemu okupatorju.
PRVI PARTIZANSKI ČETI V LJUBLJANSKEM OKRAJU STA USTANOVLJENI SREDI JUIJJA. Mol niška na jugovzhodnem. Rašlška na severnem območju. Prva Je operirala na Italijanskem. druga pa na nemškem območju. Prav posebnega pomena za razvoj vstajo v Sloveniji je bila tudi široko organizirana vojaška intendan-ca In partizanska saniteta. Šestnajstega julija je sklenilo Glavno poveljstvo, da se začne nasledrM teden splošna oborožena vstaja v Sloveniji. I)va:n-dva.iselega julija Je zadel nrvi partizanski strel na nemškem olimočju izdajalskega orožnika. To je bil signalni strel za vstajo na kamniškem območju.
Julija in avgusta je bilo največ napadov na italijanske vojake v Ljubljani in na telefonske, telegrafske in železniške linije.
KAMNIŠKI BATALJON JE BIL SESTAVLJEN IZ PETIH CET v neposredni bližini Ljubljane, na nemškem območju 15. avgusta. I z potreb po posebni organizaciji obveščevalne službe in borbe s petokclomaši je bila v istem mesecu ustanovljena varnostna obveščevalna služba (VOSI). Njen pomen je bil zlasti v tem, da je odkrivala namene okupatorja In izdajalcev, ščitila ogrožena oporišča In kadr™ KP in OF In zlikati partizanske enote pred presenečenji. V začetku septembra se je pclojr.j toliko -nor'-”, je komandant armadnega .korpusa Mario Robot-ti ultimativno znfEcval uvedbo sistema talcev in snTHhih obsodb po Izrednem tribunalu.
SLOVENSKI NARODNI OSVOBODILNI ODBOR SE JS KONSTITUIRAL 16. SEPTEMBRA V Ljubljani iz III. vrhovnevg plenuma OF, v čigar cdlck-h sc formalno najVTreie kaže razvojna stopnja OF. — V Vrhovnem plenumu so b’li tedaj zbrani že predstavniki 18 skunin. Zato so sedaj prve štiri skupine, kt so ce sestale na nvia-novmem sestanku konec aprila- imenovale ustanovne skupine. To so KP. krščanski socialisti, levo krilo »Sokola« In napredni kulturni delavci. Zgodovinski pomen sep! cm brskega plenuma je v tem, da so sprejeti odloki o kaznovanju izdajalcev, narodnem davku lp posojilu: zlasti pa je pomemben odlok o vključitvi slovenskih čet v narodnoosvobodilne oddelite Jugoslavije ter formiranje SNOO kot najvišjega organa oblasti v Sloveniji. S tem ae uveljavljajo prvi elementi slovenske državnosti. Terenski odbori OF so odslej predstavljali tudi formalno organizirane ljudske oblasti.
PRVA SLOVENSKA POŽGANA VAS JE BILA RAŠICA. To je Mio zaradi partizanske aktivnosti Kamniškega bataljona. Odmev na požig je Ml nasproten okupatorjevim pričakovanjem: konce septembra je bil ustanovljen Krimski bataljon iz šestih čet, sestavljenih večinoma Iz delavoev In študentov, iz Ijubljanc. Prvega oktobra pa Je Ml izveden atentat na petokolonaškega generala Rupnika ob odobravanju ljubljanske javnosti.
MLADINSKA OF JE BILA USTANOVLJENA NA NAJŠIRŠI OSNOVI ZA VSO MLADINO, POLEG DOTEDANJEGA SKOJ. Mladina Je Izvrševala najtežje naloge In pokazala največjo junaštvo in predanost v osvobodilnem boju. Ves mesec oktober Je trajala ofenziva Italijanov proti Krimskemu bataljonu. Plenum okrožnih odborov z vsega slovenskega otzemlja pod okupacijo Italijanov je 12. oktobra v celoti podprt orientacijo vodstva OF,
da se oborožena borba nadaljnje, razširi in zaostri. A 3. oktobra Je Musso-llini s svojim odlokom uvedel v »Ljubljanski pokrajini« vojno stanje. Deset dni pozneje je bil napaden dr. Hacin, bivši upravnik policije. Sredi meseca je b!la ustanovljena v Ljubljani množična vojaška organizacija:	Narodna
zaščita. Ta je pripravljala ljudi za vstop v partizansko vojsko. Narodna zaščita je nastala iz borbenih grup in je bila zato vselej ofenzivna, zato je bila polnovredni del partizanske vojske v Sloveniji.
PLEBISCITNA AKCIJA JE SOVPADLA S KONCEM KRIMSKE OFENZIVE IN JE V CELOTI USPELA. IO OF Je pozval preko Slovenskega poročevalca vse Ljubljančane naj na obletnico osvoboditve izpod avstroogrske-ga j arina, na dan 29. oktobra, z izpraznitvijo ulic, javnih lokalov, gledališč in kinematografov med 17. in 18. uro manifestirajo svojo pripadnost OF. — Istega dne je Izšel nov Muscolllnitjev razglasi ki razširja prejšnje izjemne sankcije tudi na javne manifestacije, na skrivanje blaga na škodo normalne potrošnje 1«) na sabotažo na kmetijskih in industrijskih obratih. Tri dni prej jc izdal poveljnik II. ariji od e general Ambroslo naredbo, da je treba zajete upornike lak oj postreliti, njih hiše, če je mogoče, takoj zažgati. Ce imajo uporniki oporišča v določenem kraju, je ^reba preMvalstvo izseliti, kraj pa zažgati.
DRŽAVA V DRŽAVI Je postala Or v Ljubljani. Imela jc svoj vojaški, varnostni, obveščevalni, flnančno-ekonom-ski, sanitetni in propagandni aparat, množične ovgamdzaeije OF v podjetjih, šolah in trdanovah, razpredeno terensko organizacijo OF ter celo dokaj vplivne orgaHzacije OF v domala vseh okupatorskih ustanovah, kakor na visokem komisariatu, na sodniji, na policiji, na dvakarfji, na magistratu itd. Se močnejši Je bil vpliv OF na železnici, pošti in na tramvaju, Id so Mil skoraj ▼ celoti v OP. Ugled in avtoriteta oblasta OF je bila tolikšna, da si tudi takšni meščani, ki niso bili naklonjeni OF, navadno niso apnil odreči finančnih prispevkov OF.
RADIO OF je začel z. oddajami 7. novembra. Plebiscitne akcije s tnprao-nitvljo Mir so se nadaljevale L decembra ltti. 3. januarja 1942 ki 8. februarja 1942. V decembru Je bfla sabotaža v kemični tovarnd ht napad na preserski most. V drugi polovici Januarja 1942. Je Mio uvedeno izredno stanje, istočasno so začeli obdajati Ijubljanc z žico In bunkerji In mesto razdrUH na 14 rajonov In uvedli sistematične raetje ter odgone prebivalstva v internacijo in zapore. Ijubtjana "e je spremenila v narvečje koneentraeU-rfco taborišče v
LJUDSKA POMOČ, M m jo ▼ Jugoslaviji aveltavtla kot moralni In materialni pomočnik žrtvam nasilja In njihovim družinam. Jo postala ▼ teh okoliščinah izredno pomembna. Razmahnila se je podobno kot OP. Njena mreža je bila razpredena povsod. Njene zveze so segate do vseh okupatorskih zaporov in internacij tudi daleč izven Slovenije. Kljub iemu Je Mia Se dobra dva meseca po obžičenju IjuMJana center revolucije in oborožene vstale prav tukaj. Centralni komite. Glavni štab in IO OF so se preselili Iz Ijubljanc šole meseca maja, ko je nastalo prvo večje osvobojeno ozemlje v Sloveniji, M Je segalo pd Ljubljanskega barja de Kolpe.
Prirejeno po spominih
Vladi mi ra Krivim
virjih, prišel v partizane. v Leta 1944, ko je XIV. divizija ie bila na Štajerskem, so se najprej začeli množično javljati v partizane rudarji iz zasavskih revirjev Zagorje, Trbovlje in Hrastnik. Skoraj vsakih "štiri aM pet dni je prišla na Dolenjsko skupina po ISO <lo 200 prostovoljcev, ki so se odločili, da pomagajo uničiti fašistično zver, Hitlerjevo drhal, ki je zelo močno udarjala, ali samo še z repom.
Seveda so se morali ti prostovoljci, ki so prihajali nekateri z ženami in nekateri z otroki, najprej nekoliko izuriti, da hi bili pripravljeni pridružiti se ostalim borcem, ki so se že borili v brigadah in odredih.
Nekega jutra, ko so odhajali spet na vežbališče, razvrščeni v čete, je moj oče opazil v neki četi malega dečka, kako je z dolgimi koraki komaj dohajal že odraščajoče fante in može, ki so samozavestno in ponosno korakali na vežbališče in nestrpno čakali, da bodo razporejeni v naše že takrat slavne brigade.
Očka vpraša malega dečka: »Kako ti je ime?*
»Boris,* je bil odgovor.
»Kako, da si tudi ti prišel k nam v partizane, ali je tvoj očka tudi prišel?* ga vpraša moj oče.
»Ne, čisto sam sem prišel v partizane, nimam očka,* se je zopet I glasil odgovor malega Borisa. I
Moj očka je naročil komandirju
čete, da malega partizana po ttC0" čanih vajah privede v itak Usto"
Ijona.
Ko sta oh dvanajstih opaUvt stopila v sobo, kjer je hU moj očka kot komisar bataljona in se je zavrto pogovarjal s komandantom bataljona Dušanom, da d morajo kr brati novega kurirja, ker je to prejšnji poslan o brigado, je očk* takoj šinilo v glavo: — Glej f*> novi kurirček je že tul
In res. Boris je postal kurir, 0 to tako zvest kurir, da ga ni Pik mogoče spraviti domov niti oh svobodi, ko so bili že v Ljubljani.
Borisu še ni hOo 13 let, ko jt odšel v partizane. Kavno bi moto končati cenovno šolo, a ga je voptf prehitela. Iz njegove pisave in risanja se je videlo, da je aadarj0 učenec. Mnogo je prispeval k sten-času, tako so imenovali desko. O* katero so pritrjevali mane čUud* m risbe.
Nekega dne-je stenčas slika neke va bardrrajo partizanski slike je bil zgodi z vsako jo. Podpis: Boris.
Po končani vojni se je Boris odločil, da ho šel najprej v šolo, ** to v šolo za avionsko mehaniko■ Moj očka ne more pozabiti n* kurirčka Borisa, zato je tudi mojima bratu ime Boris.
Jože Piki, učenec J,	6. e razreda
Celje, Malgajeva 9

»Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat’ dan, da koder sonce h«®" prepir iz sveta bo pregnan. Ne vrag, le sosed bo mejak«
Partizanska mamica
Pred dvajsetimi leti je v Jugoslavijo vdrl sovražnik. Vel zave^jj Jugoslovani bo odšli v gozdove in se potem s skupnimi močmi šgK1 proti nacistom, ki so teptali našo zemljo. Dobri ljudje so porliz®n° , dali tudi zadnji košček kruha, če so ga le imeli. Med temi ciobr‘*ci ljudmi ja bila tudi Vrtovškova mama, doma ,v Planinski vasi Trbovljami. Partizani so jo klicali MAMICA.
Neke noči je na njene duri potrkal mlad partizan. I»rosil za prenočišče. Mamica ga je toplo sprejela in ga spravila na P^j strošje spat. Sama je s hčerko ostala budna. Sredi noči rrtn *l"V zaslišali korake. Nato se je začulo močno trkanje na duri. Bilfl £ nemška pttrulja. Mamica jo ja pri vratih zadrževala z	p
Hčerka Lojzka je pa stekla na podstrešje in obvestila partktf^Lii Nomdh. Ta je pograbil svoje orožje in z velike višino skočil okno in stekel v gozd. Nemci so slišali šum in pričeli streljati, ^ dar niso nič zadeli.
Tako Je Mamica rešila partizanu mlado življenj«. pred nedavnim umrla. Vsi partizani, ki so jo poznali, se je ^ hvaležno sporalnjaii.
•m
Anica Dražim, 3. c nerod osnovne

Morda še ne veste
V ČEČAH so pri Viharju zaradi izdaje zgoreli prvi partizani
V	GABRSKEM je bil izdani Prane Keršič, okrožni sekretar trboveljskih revirjev
V	GABRSKEM je bila v hiši Francke Unetič prva partizanska tehnika
Pri LENARTU nad Trbovljami Je bila bitka med prvimi enotami NOV in okupatorjem
V	CEMSENIKU so bile prve Partizanske delavnice
22. iuiil - praznik naše republike
Predsednik vlade Ljudske republike Slovenije, tovariš Miha Marinko, je po sklepu Ul. kongresa Osvobodil, fronte predlagal prvemu zasedanju Ljudske skupščine LRS razglasitev 22. julija za državni praznik naše republike, kar je Ljudska skupščina LRS soglasno sprejela.
Svoj predlog je tovariš predsednik Miha Marinko utemeljil med drugim tudi z naslednjimi dejstvi:
»Zakaj smo se odločili za 22. julij kot datum začetka oborožene vstaje in ga proglasili za republiški državni praznik? Ker so »k-eije okrog 22. julija že izrazito napadalnega značaja in smotrno Organizirane...
Sredi julija 1941 je Glavno poveljstvo razposlalo po svojih elanih, inštruktorjih in kurirjih Vsem že formiranim partizanskim enotam navodilo, da začno 22. julija z. vsestranskimi organiziranimi napadi. Obstajajo zanesljivi Podatki, kako so Glavno poveljstvo, Centralni komite in Izvršilni odbor OF zasnovali to dobesedno ofenzivo na okupatorja preko sestankov z vodstvi političnih or-ftanizacij z vseh okrožij, zlasti pa S poveljniki in komandirji teh Prvih partizanskih enot. Posebno težišče teh napadov je bilo Usmerjeno na gorenjsko — kamniški predel, ker so bile tod partizanske enote, ojačene zlasti z borci iz Ljubljane, relativno najštevilnejše in ker smo hoteli Nem-preprečiti množično Izseljevanje Slovencev, ki sc je tedaj *ačo na Gorenjskem.
Zato je bilo po vsestranskem Preudarku sodelujočih pri zbiralni zgodovinskih dejstev v začetnih borbah doseženo soglasje, da za začetek oborožene borbe Vzame 22. julij kot dan, za kate-zega je bilo dano navodilo Glavnega poveljstva, da naj partizanke enote začno z organiziranimi
napadi.
Tovariš Kardelj je v svojem govoru na III. kongresu Osvobodilne fronte ugotovil, da — 22. julij vse-
Na JELOVICI so bile prve partizanske bolnišnice
V	SENOŽETIH so na določenem kraju odhajali naši ljudje v partizane
NA TLEŠAH je bila osnovana prva revirska četa I
Na CVETEŽU PRI VAČAH je padel 25. maja 1942 Alojz Hoh-kraut, sekretar okrožnega komiteja
Pod PARTIZANSKIM VRHOM je padla prva aktivistka Metka Vrcskova
Na CEBINOVEM je bila prva konferenca AFŽ
Na DOBOVCU so bili izdani na Matici prvi partizani
V	J AGN JENICI so partizani napadli in uničili papirnico
V	RAZBORU je h:'a znana kurirska postojanka TV 5
V	OKROGLICAH je padlo 8 kurirjev
V	TURJU ie bila leta 1944 prva konferenca okrajnega komiteja In okrajnega odbora OF
Na KALU je bila tehnika Alojza Hohkrauta in partizanska bolnišnica
V	PODKUMU, DOLAH pri Litiji, RADEČAH, VRHOVEM in drugod je leta 1941 neslavni nemški rabelj, gaulajter Ueberreiter izselil vse tamkajšnje prebivalce v Nemčijo, te kraje pa naselil z nemškimi Kočevarji
V	LITIJI v gostilni Gorenc na Grbinu je bilo na skupnem^ sestanku ustanovljeno litijsko okrožje OF
Na PLEŠAH pod Zasavsko goro se je zbralo v aprilu 1942 okrog 200 partizanov. Ustanovljen je bil Zasavski partizanski bataljon. Komandant je bil Knez-Silas iz Trbovelj. V novi bataljon je pripeljal Lojze Kolman-Marok četo partizanov s Štajerskega. 40 mož tega batal jona je odšlo kmalu potem na akcijo v Moravsko dolino
Na KLEKU je bil spomladi leta 1942 zbor OF
»PRVO SO TOVARIŠI,
SELE POTEM JE DOM!«
Bilo je v septembru 1943, ko se je pomikala skupina kurirjev TV staniee 21-26 po kurirski pota Iz Moravč na teren Zagorje-Trbovlje— Hrastnik. Ko so prišli Miško, Damjan in Marko na IrSoveljski teren, so takoj odšli na javko k terenen Urbanu in Marjetki. To je bilo v bližini Kleka. Tam so naleteli na štiri dobro oborožene tovariše, ki pa jih niso poznali. To so bili Modras (Janko Skvarča). Antonesko (Tone Vratanar), Peter (Pavle Baloh) in Utaha iz Celja.
Damjan je dejal Modrasu, da ima komaj pol kilometra do doma. časa pa tudi dovolj, da bi lahko odšel domov in pozdravil domače.
Modras pa je pogledal Damjana in rekel: »Kot komandantu svoje
Lak or predstavlja dan, s katerim enote tni je prva dolžnost, da
Pisali smo leto 1941. Fašistična zver se razteza po Evropi. Nihče se ji ne upre. Kako bi se ji potlej tudi mala Jugoslavija?
Toda 25. marca so tedanji oblastniki Jugoslavije pristopili k Trojnemu paktu. Komunistična partija Jugoslavije, ki je nenehno opominjala na nevarnost in odkrivala zločinske nakane snacifašizma in domačih režimov, ter je zlasti tiste dni prikazovala neposredno nevarnost, je tedaj spet izdala proglas.
BOLJ KOT KDAJ KOLI GROZI NARODOM JUGOSLAVIJE STRASNA NEVARNOST. . . PESCICA VLADAJOČE KLIKE Z VLADO CVETKOVIČ - MAČEK - KULOVEC NA ČELU SE JE ZAČELA TAJNO, BREZ VEDNOSTI LJUDSTVA, POGAJATI Z NEMŠKIMI IMPERIALISTIČNIMI OSVAJALCI, ZAČELA JE PRODAJATI NEODVISNOST NARODOV JUGOSLAVIJE...
DELAVCI.. . ZDRUŽITE SE IN NUDITE ODPOR IZDAJALSKIM OBLASTNIKOM...
Napovedi so se uresničile. Toda narod je sledil klicu Komunistične partije.
Tako se je kmalu po začetku okupacije začela , tudi za Zasavje pisati nova zgodovina —zgodovina narodnoosvobodilnega boja. Po vseh krajih so se začele takrat ustanavljati in zbirati prve partizanske čete, v katerih so bili najboljši sinovi in hčere našega naroda.
Kmalu prve dni po okupaciji je bil v Urhovčevi Loki v Trbovljah ustanovljen Vojni komite, ki ga je vodil Sergej Kraigher. Pričelo se je z zbiranjem orožja in s pripravo na oborožen upor. Tako so bile izvršene že v mesecu maju prve sabotaže.
Viden izraz pa je dobila vstaja proti okupatorju v revirjih, ko so odšli v partizane člani KPJ Tončka Ceč, Vilko Vresk, Lojze Hohkraut, Mam, Franc Farčnik, Polde Eberl-Jamski in še preko 40 drugih. Nekateri so nadaljevali s političnim delom, drugi — 2| po številu so pa ustanovili Revirsko četo.
Tedaj smo lahko zapisali: ZASAVJE JE V PLAMENIH, KI ZA SEDAJ SAMO TLIJO, A SE BODO MOGOČNO RAZMAHNILI!
22. julija 1941 se je začelo...
V	TRBOVLJAH SO PARTIZANI IZPRAZNILI DVE SKLADIŠČI SMODNIKA IN ENO SKLADIŠČE HRANE
Iz poročila nemškega žandar-merijskega okrožja v Trbovljah je razvidno, da je bila ta akcija izvršena v noči od 26. na 27. julij 1941. Izvedla jo je trboveljska skupina, ki ee je priključila Revirski četi.
NAPAD NA ŽANDARMERIJO
V	ZAGORJU
Partizani rudarskih revirjev so v noči od petka na soboto od 8. na 9. avgust napadli žamdarme-rijeiko postajo v Zagorju. Vrgli so več ročnih granat in nato obstreljevali žamdarmerijo s puškama.
Istočasno je drugi oddelek napadel z ročnimi granatami in puškami kasarno obratne straže (Werkschutz), v kateri so fašisti zbirali demrhciante in razne lum-povdke tipe. Po polurni borbi so se partizani umaknili...
Ifcto noč so partizani razrušili
cesto med Trbovljami in Zagorjem ter uničili telefonsko in telegrafsko omrežje.
(Slovenski poročevalec, lS. avgusta 190)
BORBE NAD LITIJO
Nad Sv. Križem piri Litiji se je dne 24. decembra 1941 spopadla partizanska četa, s številčno nadmočnlmi nemškimi oddelki. Razvila se je kilometer dolga fronta. Padlo je 40 Nemcev, partizani so imeli štiri mrtve tovariše.
(Slovenski poročevalec,
30. decembra 1941
(22. decembra 1941 je H. štajerski bataljon prestopil nemško mejo pri Litiji, da prepreči preseljevanje na tem področju^ Nemci so nato skušali preprečiti nadaljnji prehod bataljona. Tako je prišlo do znanih bojev med Li-bergo in Tišjem. Žandarmerijsfco dkrožje Kamnik poroča v aktu z dne 23. januarja 1942, da so imeli Nerad pri spopadu 3 mrtve in 2 težko ranjena.
Bataljon se je nato umaknil na italijansko stran, kjer ee je 26. decbnibra zapletel v borbo z Italijani pri Primskovem.)
Partizanska prisega
»Jaz, partizan osvobodilne ljudske armade slovenskega naroda, ki se borim za osvoboditev in združitev slovrai-akega naroda, za bratstvo In mir med narodi in med ljudmi, za srečnejšo bodočnost delovnega ljudstva,
PRISEGAM
pred svojim narodom in svojimi sobojevniki, da bom oddal vse svoje sile in vse svoje sposobnosti osvobodilni stvari slovenskega naroda, delovnega ljudstva ter vsega naprednega in svobodoljubnega človeštva v vojni proti fašističnim tlačiteljem in barbarom; da ne bom zapustil partizanskih vrst, v katere sem prostovoljno in zavestno vstopil in ne odložil orožja do popolne zmage nad fašističnim okupatorjem, do popolnega uresničenja velikega osvobodilnega cilja slovenskega naroda.
Prisegam, da bom v boju za te velike osvobodilne cilje s svojo krvjo branil čast In nedotakljivost naše partizanske zastave in da bom, če bo potrebno, žrtvoval tudi svoje življenje.
ZA SVOBODO V BOJ!«

W
II
i!
:!
:!
ij
li
Kronika nekaterih dogodkov
*o prve izolirane partizanske ak-rije pričele preraščati Vstajo - ...«
skrbim zanjo. Za obiske bo pa še v ljudsko j dovolj časa, ko preženemo okupatorja ...«
Komustične spletke v Trbovljah in okolici
**o aretaciji komunistov (22. ju- | orožnike.
3 pomožne policiste in Kija mi) In po Izselitvi raznih |2 tolmača) hi bilo nujno potrebno družin je opaziti, da je razpelo- okrepiti tukajšnjo postajo. Ce bi
*«nje tukajšnjega prebivalstva **jhu močno sovražno. Vzrok je '•hko iskati tudi v tem, da je del komunistov pred 22. Ju-^1*01 pobegpil ln Jih zato ni bilo ?*>K«če prijeti. Ti ljudje se klatijo Sedaj po gozdovih in vrhovih Vjkajšnje okolice In s propagan-’*1k> dejavnostjo vplivajo na semnji položaj...
Tukajšnji postaji je bilo Iz pov-*t,u zaupne strani sporočeno, da J* ie 5. julija zbralo na Mrzlici,
10 Je na hribu, ki leži na meji ^niških postaj Trbovlje. St. j *vel in Hrastnik, veliko število .ki so prepevali angleške in Pwke pesmi. Med drugim so go-da se bo ples začel v osmih j orožja In streliva, da imajo J**°*J* Da se zavarujejo pred pre-r^efenji, so postavili na vse an* straže.
^Poizvedovanje za pobeglimi ko-bil° do^eJ brezuspešno. WUo lih Je izslediti tudi zato, ^ opazijo uniformirane orožni-od daleč In se lahko pravo-sk!T<> umaknejo v svoja varna
Tališča.
WJ*W smo mogli doslej ugo-s« od dela Izostali komun!-H 'V(sega 72 delavcev iz Trbovelj, 1 *Mja !ka In Zagorja) od 22. Ju- ; no. J®« klatijo na področju orat- | H, ,‘h Postaj Trbovlje, Zagorje ' ni rjeustnlh. Naraščanje agitaciV j, j1® ugotovljeno le na področ- 1 t04r ult*J#nJe orožniške postaje, Judi postaj v Zagorju in
na sedanje nezadosten
(vsega imamo »4
sc razen tega namestila ▼ Trbovljah ekspozitura varnostne službe, bi se gotovo dosegel hitrejši uspeh. Da se zajame komuniste, ki se skrivajo v tukajšnji okolici, bi tailo umestno izvesti bliskovito hajko proti njim tudi zato, da se zajezi čedalje močnejša propaganda.
(Iz poročila orožniškega okrožja Trbovlje z dne 12. julija 1941, M ga je podpisal vodja orožniške postaje Mfihleder
•	V začetku upora proti okupatorju je štela Reviteka četa ob svoji ustanovitvi 47 partizanov, ki bo Mi oboroženi z 21 puškami in 5 bombami.
•	1. julija 1941 so organizirali partizani v Trbovljah veliko napisno akcijo po stanovanjskih hišah r Trbovljah, betoniranih ograjah in celo na sami žandar-merijski postaji. Po cestah pa so natresli precej žebljev.
•	22. julija 1941 so izvedli V Zagorju prvo sabotažno akcijo. Minirali so železniško pirogo blizu čuvajnice pri Ribji peči. Malo pred tem, ko je počilo v Zagorju, je balo (dišati močno detonacijo tudi iz trboveljske strani, ker je bilo dogovorjeno, da bodo istočasno minirali železniško progo pri Zagorju in med Trbovljami ter Hrastnikom.
•	2. avgusta 1941 so partizani izpraznili skladišče celjske cestne uprave na Katarini.
0 3. avgusta 1941 so partizani razstrelili glavni elektromotor na rudniški separaciji v Zagorju.
0 16. septembra 1941 so partizana likvidirali narodnega izdajalca in pripadnika vverkschuitza Franca Tausla.
0 26. decembra 194l so partizani zažgala strojne naprave na
rudniški separaciji v Hrastniku.
0 28. decembra 1941 okrog 20. ure jč pobegnil iz trboveljskih zaporov neki Ivan Kralj, ki ga je 29. decembra zaščitna policija ustavila v Zagorju in ga na begu ustrelila.
0 5. januarja 1942 je zaščitna policija, orožništvo in varnostna služba iz Trbovelj napadla Skupino * partizanov I. Štajerskega bataljona, ki se je zadrževala pri posestniku Francu Jagru na Katarini. Ker se partizani niso vdali, so Nemci zažgali poslopje, v katerem je našlo smrt 6 partizanov.
0 Napadeni eo bili nemški avtomobili na cesti Trbovije-Hrastnik.
0 Miniran je bil daljnovod v Trbovljah, kompresor in oporne žice.
0 Ob koncu aprila 1942 je bil izvršen napad na gestapo in postojanko wehrmannschafta v Trbovljah.
0 Med Radečami in' Sevnico so se revirski borci spopadli z Nemci.
0 9. maja 1942 je bila med Zagorjem in Savo razstreljena železniška proga. Promet je bil zaradi tega prekinjen za 10 ur.
0 Uničene so bile rudniške na-
prave na O jetrom in v Hrastniku.
0 Ponovno razstreljena železniška proga je zahtevala ustavitev prometa za 7 ur.
0 25. maja 1942 so se revirski partizani spopadli z wehrmani v vasi Kolovrat nad Zagorjem.
0 Proti kancu leta 1942 se je politični položaj v revirjih znatno ižbdjšal.
0 Leta 1943 je aktivno delal okrožni komite KPS. Po vseh hribih so bile partizanske postojanke. Na Planini, na Trojanah in v Cemšaniku so na vseh apazljivih točkah patruljirali partizani. Pričel se je boj za iztrebljenje raz-trgancev in gestapovskih plačan-cev.
0 Januarja 1944 se je začelo množično gibanje in aktiviziranje množic v revirjih, ki je stopilo v zaključno fazo meseca oktobra 1944, ko je bila objavljena splošna mobilizacija in odhod v partizane.
-0 Leta 1944 je prevzela OF v revirjih celetao oblast V tem času zaznamujemo resnično množično gibanje, v katerem je sodelovalo nad 80 odstotkov prebivalstva revirjev.
0 S • prihodom XIV. divizije v Zasavje in na Štajersko je narodno osvobodilno gibanje prevzelo oblast na tem področju. Se pred prihodom XTV. divizije v Zasavje in na Štajersko je Izvedla v revirjih razne akcije tudi Slazir drova brigada, tako je požgala tovarno Westa v Zagorju, požgala železniško postajo v Zagorju in opravila 6e druge akcije V teh akcijah so v najvefflj meri sodelovali revirtkf boni
0 Leto 1945. — Slavna Hitlerjeva armada beži. Vsepovsod jo preganja naša mlada partizanska vojska. Ljudje nestrpno pričakujejo osvoboditelje.
Tiste spomladanske dni je v Zasavju vrelo. Krog in krog go se zbirali borci Kamndško-zasavske-ga odreda; borci I. bataljona VDV brigade pa so se zaradi posebne naloge zadrževali v Knezdolu, Čečah in drugod.
V prvih dneh maja so bila pogajanja s potolčenimi okupatorjevimi enotami. Medtem pa so ee naše partizanske enote pripravljale na svoj največji praznik: osvoboditev Zasavja.
Nikoli ne bodo pozabili prebivalci okoliških hribov borce prvega bataljona II. VDV brigade, ki eo prihajali s Knezdola, Ceč in drugih okoliških hribov. Na poti v dolino se se ustavili pred gostilno Plaznik, kjer eo priredili prvi miting. Istočasno pa je druga skupina borcev VDV bataljona odrinila proti Trbovljam. Največji zasavski revir so osvobodRi brez bojev. Trboveljčani ne bodo nikoli pozabili prvega mitinga, na katerem je govoril pomočnik bataljonskega komisarja Milan Kožuh.
Tega dne je zapokalo Je pri Zagorju. Nemške oklepne enote iz Hrastnika so se pomikale proti Zagorju. Niso se hotele predati. Toda borci KammžJro-zasavekega odreda so jim pošteno posvetili. Malo pred Zagorjem so jim minirali cesto.
0 Tako so Mii osvobojeni zasavski revirji!
jBilo je nekje ne Dolenjskem
V m0/s je bilo. Vse je drhtelo, drzen! Mene pa je bilo strah po-vr iskalo- od pomladnega razpdo- dhrjanib fašistov. Nisi vedel teženja. Le tl nisi opazil tega. Sr- ^a, nikoli ti nisem povedala. Nece ti' je kljuvala nam neznana Kam čttdmo tesno mi je postalo bol. Kot da K že takrat s lati!, ob prvem sikanju krogel. Počasi da bcSše listo leto moral umreti, sem se-ze privadila. Ti si mi da-
Ob okna sva poslušala reglja- jM pegam, da sem vzdržala, nje strojnic m strmela v mesečno ln potem se je zgodilo ... noč brez besed. Nisem vedela, da Položil si trudno ^glavo v moie te bo ena od teh obda. Veselila naročje. V tvojih očeh sem videla sem. se regljanja, stiskala pesti ter smrt. Bila je strašna, neizprosna, želela vso srečo našim partiza- Hotela sem kričati, pa nisem nom. Prinašali so nam svobodo, mogla.
Nisi hotel izostati. Pridružil si
se jim, jaz sem ti pa sledila.	Bilo je nekje na Dolenjskem.
Pzrstud M Iren/mr, m postal si	Mara
Zgled Steklarne Hrastnik
V občini Hrastnik eo po večkratnih razpravah o združevanju sredstev za investicije Kemične tovarne dokončno sklenili, da bodo tej tovarni nudili kratkoročno posojilo za trenutno premostitev težav pri rekonstrukciji tovarne. Trenutne potrebe po finančnih s-edstvih za rekonstrukcijo Kemične tovarne v Hrastniku dosegajo višimo 115 milijonov din. Steklarna Hrastnik se je že dokončno odločila, da bo dala na razpolaganje Kemični tovarni 50 milijonov din za največ dve leti. Dokončne besede o višini sredstev za ta namen niso izrekli še v , Rudniku Hrastnik in Papirnici Radeče.
Razen teh sredstev, ki so potrebna za trenutno nemoteno nadaljevanje rekonstrukcije hrast -' niške kemične tovarne, bodo potrebovali še 401 milijonov din, kar pa upajo dobita cd podjetij kemične in sorodne široke, o čemer vodijo razgovore predstavniki tovarne s sodelovanjem občinskega ljudskega odbora. V kolikor jinv uspe končati rekonstrukcijo tovarne brez motenj, bodo lahko prešli že z začetkom prihodnjega leta na poizkusno obratovanj« in tedaj jim bodo sproščena blokirana amortizacijska sredstva, nekaj sredstev pa bodo dobili tudi iz začetnega obratovanja, tako da vprašanj« podaljšanja dobe vrnitve sredstev, dobljenih z združevanjem, ne bo problem.
Med tem ko bd prekinitev rekonstrukcije imela hude gospodarske posledice ne le za Kemično tovarno temveč tudi za vso komuno Hrastnik, bo pomenilo po rekonstrukciji povečanje bruto produkta od sedanjih 700 milijonov din letno na 3 milijarde letno
močan vir dohodkov, kar pomeni tudi znaten delež v bodočem združevanju investicijskih sredstev, ki jih bodo potrebovala prav vsa industrijska podjetja v komuni po zaporedju najbolj utemeljenih investiciji	or
Prve absolventke administrativne šole v Trbovljah
Iz naših krajev
PREUREDITEV KINO
DVORANE V LITIJI
Občinski ljudski odbor v Litiji je na zadnjem zasedanju imenoval rov programski svet kina v Litiji, ki deluje pri svetu za šolstvo, prosveto in kulturo. Naloga toga sveta je mimo izbire kino programov tudi pomagati upravi kinematografa pri adaptaciji in ureditvi kino dvorane, ki je v načrtu. Kolektiv Predilnice v Litiji se je obvezal, da bo prispeval za nakup nove filmske aparature 5 milijonov din, kar je vsekakor zelo lepa gesta tega kolektiva.
Oba zbora LO sta ob tej priliki dala priporočilo ostalim gospodarskim organizacijam ter obratnim delavnicam na območju Litije, da prispevajo potrebna sredstva še za adaptacijo kino dvorane. Kino podjetje razpolaga v ta namen z 1 milijonom dinarjev.
Ce bodo tudi ostala podjetja v kraju pokazaia tako razumevanje za ureditev tega kulturnega objekta kot kolektiv Predilnice, je upati, da bo mogoče preurejeno kino dvorano izročiti svojemu namenu ob letošnjem prazniku občine Litija.	-a
Končna odločitev glede
trboveljske knjižnice
V PROSTORIH
DRUŽBENIH ORGANIZACIJ
Precej dolgo, kot jara!kača, sc je vleklo vprašanje, kje naj bi trboveljska občinska knjižnica, ki je sedaj v Lesjakovi hiši v Ulici 1. junija, dobila svoje nove, večje prostore. Odpadla je varianta za namestitev knjižnice v stolpnici Elektrarne, ptav tako njena namestitev v kadilnici Delavskega doma in še kje. Zadnji in dokončni sklep o tem vprašanju je,
da knjižnica dobi svoje prostore v Domu družbenih organizacij na Trgu revolucije št 11. V teh prostorih sta bHi do sedaj v pritličju dve učilnici osemletke Alojza Hohkrauta, katere prostori so se pa letos z otvoritvijo nove osemletke Tončke Čečeve sprostili.
Sklenjeno, je, da se takoj prične s potrebnimi deli, da bo mogoče nove prostore knjižnice do jeseni odpreti.
SPLOŠNO KROJASTVO
ZAGORJE V NOVIH
PROSTORIH
Krojaštvo — šiviljska delavnica, ki je bila v sestavu Tovarne konfekcije in pletenin Zagorje — predhodnik Splošnega krojaštva Zagorje, je imela do nedavnega izredno slabe poslovne prostore v Škratovi hiši na Cesti 9. avgusta.
Zdaj pa delavci Splošnega krojaštva Zagorje že nekaj časa delajo v novih, okusno urejenih, prostorih na Kidričevi cesti (pri Korbarju).
OBISKAL NAS JE UREDNIK
•»PROSVETE« IZ CHICAGA
Pretekli teden je bil na obisku v Trbovljah tudi naš ameriški rojak, tovariš Louis Lebimger -urednik slovenskega lista »»Prosvete«, glasite SNPJ v Chicagu, ki je največji slovenski list v ZDA.
Ob spremstvu predsednika podružnice SIM v Trbovljah in sorodnikov si je ameriški gost ogledal razne trboveljske znamenitosti ter okolico kraja.
Tovariš Lebinger se je izrazil prav pohvalno o razvoju Trbovelj, obžaloval je samo, da je bil čas, ki ga je imel na razpolago, prekratek.
NAGRAJENI PREDLOGI TEHNIČNIH IZNAJDB IN ' IZPOPOLNITEV Dvema članoma kolektiva Strojne tovarne v Trbovljah so odobrili nagrado za nove predloge tehničnih iznajdb in izpopolnitev. Tovarišu Martinu Narogtevu je bila odobrena enkratna nagrada v višini 15.000 din za njegov predlog, da se za viti je motorjev za IZ-0 zamenja jeklena lista na ta način, da se uporabi os kvalitete C-45. Prav tako je komisija za nagrajevanje predlogov tehničnih iznajdb in izpopolnitev dodelila enkratno nagrado tovarišu Valentinu Osredkarju za njegov predlog za novo vpenjelno napravo v oblila podkve za kratke stojke. Nagrada znaša 15.000 din.
USTANOVLJENA JE SEKCIJA ZA KINEMATOGRAFIJO
Na sedežu trgovinske zbornice okraja Ljubljana je bila v petek 14. julija ustanovna skupščina kinematografov ljubljanskega okraja. Naloga te sekcije zbornice bo predvsem voditi skrb za delo kinematografov podjetij kakor tudi kinematografov, ki so v lasti družbenih organizacij Svobod, Partizana in ostalih, jim nuditi pomoč v težavah ter skrbeti za razvoj operaterskega kadra. V posameznih krajih bodo morali kinematografi glede svojega programa najtesneje sodelovati z občinririmi odbori SZDL, ljudskimi odbori, sveti Svobod in ostalimi. Vsak kinematograf mora imeti svoj programski »vet.
V novoizvoljeni odbor je bil iz zasavskih dbčin izvoljen tudi Vilko Kovač, upravnik kina Delavski dom v Trbovljah.
Pretekli teden so bHi na oddelku Večerne administrativne Sole za odrasle »ključni diplomski Izpiti.
S tem smo dobili v Trbovljah prve absolventke dvoletne Administrativne tole v oddelka za odrasle ljubljanske Sole. Pouk na šoli je glede na, to, da je Sola namenjena za odrasle, to je zaposlene, trajal le 1 šolske leto.
K izpitu so je priglasilo 52 učenk, od katerih je bito pripuščeno 51 kandidatk k diplomskemu izpitu, in sicer v dveh oddelkih, te je za gospodarsko ln upravno smer šole.
Izpit je opravilo v upravnem oddeku od 52 kandidatk kar 21 učenk, in sicer 4 z odličnim uspehom, 4 s prav dobrim, II z dobrim ln 2 z zadostnim uspehom.
Dosežen uspeh je glede na obsežno učno snov, ki Jo je bilo treba v enem Šolskem letu predelati, kar zadovoljiv, saj je Izpit opravilo 72,5 odst. učenk, ostale imajo pa možnost, da popravni Izpit opravijo v jesenskem roku.
Lahko smo hvaležni Delavski univerzi v kraja, ki je imela to v svoji organizacijski izvedbi, ln pa seveda tudi predavateljskemu kadru. Ne smemo pa pri tem pozabiti na Iniciatorja te administrativne Sole, na Strojno tovarno v Trbovljah.
Prav bi bflo, da se vsa podjetja od-
NEURJE
NAD TRBOVLJAMI
V nedeljo dopoldne so se začeli nad Trbovljami zbirati črni oblaki, hi niso obetala nič dobrega. Že okoli 12. ure se je ulilo kot iz škafa. Ertoi npolumo deževje je povzročilo cele poplave po cestah in večjih parkirnih prostorih. Trbovel jščica je v dobri pol uri nararstla za več kot pol metra. Najbolj je bil prizadet Globušak, saj je voda drla po cesti kot hudournik. Močan tok vode je' nanesel nad petnajst centimetrov debelo plast blata na cesto, se izlival Čez cesto pri Pašu in dri po cesti proti Delavskemu domu. Da bi preprečila zajezitev odtočnih kanalov, je Komunala v nedeljo organizirala delavce, ki so očiščevali kanale, toda ves trud je bSl zaman — voda in blato ata prekrila cesto proti restavraciji na Vodah. Vse trboveljske ceste so bile pokrite z vodo.
Na Partizanskem vrhu nad TT-borfjami je padala oblina toča.
S
ločijo, da pošljejo svoje administrativne moči, Id nimajo zadevne strokovna izo* brazbe, v to Solo, saj v gospodarstvu in v javni upravi potreba jemo vedno bolj in bolj izobražene kadre.
Spet sta se vzela
Kdo v Trbovljah ne pozna dru-iihLi Bvdšek? Upokojeni rudar Jože Doišek In njegova življenjska družica Ana sta se pred dobrimi štirinajstimi dnevi spet vzela na poročnem uradu trboveljske občine. Njuno zakonsko zvezo je ponovno potrdil podpredsednik LO Hinko Kamnikar.
Zavedna rudarska družina Dol-šek je vzgojila šest otrok oziroma hčera, ki so se vse omožile. Rudar Jože Dolšek je delal 44 let v jama in sedaj že dalj časa oživa zasluženi pokoj ob svoji življenjski spremljevaHd, ki je v njunih najtežjih letih tudi delala na rudniški opekarni, da sta lahko preživljala svoje otroke.
USTANOVLJENA KOMUNALNA BANKA TRBOVLJE
V jeseni lanskega leta bo bil« tudi v Zasavju ustanovljene občinske komunalne banke. Z uveljavitvijo novega sistema bančništva pa se je zdaj občinski ljudski odlbar Hrastnik odločil, da na območju svoje občine ne bo ustanovil Komunalne banke, pač pa da bo soustanovitelj Komunalne banke Trbovlje s sedežem v Trbovljah. Komunalna banka Trbovlje pa bo imela na sedežu Narodne banke v Hrastniku posebno okence, kjer bo mogoče opraviti vse posle okrog hranilnih vlog in odobravanja potrošniških posojil.
Predčasno je sklep o soustano-vitvi Komunalne banke Trbovlje sprejel že občinski ljudski odbor v Hrastniku, na zadnji seji po še ObLO Trbovlje.
SEJA IO SZDL OBČINE
HRASTNIK
Prejšnji teden je bila seja K) SZDL občine Hrastnik. Razpravljali so o pripravah na praznovanje vstaje v Ljubljani in lokalnih praznovanjih, ki bodo te dni. Razen tega so govorili o pomanjkljivem delovanju delavske univerze na teritoriju občine in sklenili, da bo izvršni odbor, nato pa plenum ObO SZDL razpravljal o tem vprašanju še podrobneje.
SAMOSTOJNI ZAVAROVALNI
ZAVOD V TRBOVLJAH
V	Trbovljah razmišljajo o ustanovitvi ga zavoda, zavarovalni šfuftri PLHJ. K temu zavodu se bo po vsej -»erjetaosti kot soustanovitelj priMjjffčiHa riSči-na Hrastnik, v Zagorja, pa se še niso odloč3i ah bodo ustanovili samostojen, zavod ah. se bedo pra-kl jna« Trbovljam.
V	HRASTNIKU SO .
PODELILI
SPOMINSKE PLAKETE
bora Zveze boeeev w Hrastoifcn so všecaj popoMne podelili epo-minBŽee plaketo 8 spomeničaioem in 9 tovarišem, tet f» t
iHva. zasluženo pokojnino, hi al jo je prislužil v 44 letih dela In je zadovoljen, da ima vse hčerke preskrbi jen e.
Trboveljčani mu k njegovemu lepemu jubileju prisrčno čestitajo m žele obema zakoncema še mnogo let življenja hi
STALNA
poufn©isMi> Soda
V	HRASTNIKU
V	Hrastniku so 'TrflrfiM da bo septembra začete pnritisriH aUua pdBtična šola, ki bo namenjena predvsem kodram v promrodnfji*
SEJA ObK ZKS
V	HIcASTN rnU
V	petek je bila v Hraotoilcu seja ObK ZKS. Razpravljali bo o uveljavljanju novih metod deta v osnovnih organizacijah Zveze komunistov in o drugih aktoaAnih
štipendiranje v Zasavju
r»r
Posvetovanja so se udeležili ra-z«n predstavnikov občin tudi predstavniki nekaterih večjih podjetij iz teh občin. Po obsežnejši razpravi so sklenili priporočiti vsem gospodarskim organizacijam, ustanovam in zavodom ustanovitev občinskih skladov za štipendiranje Na ta način bi nastalo skupno finansiranje štipendistov po načelih, ki so
M V#
m.	te -»-.v te*sMpWW«W«'-	f. /.
VOHUN NA LETALIŠČU

8Si
r *oi se. -n 04 JS VAS MAM MA VILCV...
wvr jrv STl *#*#...
ranju naslednja načela: štipendi-rancem na nepopolnih srednjih šolah naj štipendija ne presega 4000 din mesečno, na srednjih šolah naj bo v razponu od 3000 do 6000 din, na višjih šotah od 5000 do 8000 din in na visokih šolah od 7000 do 10.000 din. V te zneske naj ne bo všteta otroška doklada.
Pri dodeljevanju štipendij naj upoštevajo v razponih uspeh šti-pendiranca v šoli, letnik študija, socialne razmere šttpendiranca, dobo obveznosti službovanja, ki jo sprejme štipandiranoc in potrebo po poJdlou, ki jo čutijo v podjetju afi ustanov! oziroma v kraju, od koder je odobrena štipendija. Pri sklepanju pogodb s štipendisti naj bo upoštevano priporočilo, da naj štipendist ostane v podjetju, ki ga je štipendiralo,
najmanj toliko let, kolikor je prejemal štipendijo, v ta leta pa ni mogoče šteti pripravniško dobo in dobo strokovnega izpopolnjevanja na delovnem mestu.
OBISK KULTURNIKOV PRI GRADITELJIH ZASAVSKE CESTE
, Vsak teden obiščejo Ob četrtkih graditelje Zasavsko ceste kulturne skupino Svobod in prosvetnih društev iz zasavskih občin. Prejšnji teden so graditelje obiskali pevci -Loški glas« iz Kisovca, ki so jim priredili koncert domačih in umetnih pesmi. Danes, 20. julija, jih bo pa obiskal ansambel -Veseli rudarji« Svobode Trbovlje II s svojimi pevci in orkestrom.
POSVETOVANJE MLADINE V HRASTNIKU
V	petek je bilo v Hrastniku drugo posvetovanje mladine Zasavja, katerega so se udeležili predstavniki vseh občinskih komitejev LMS Zasavja: iz Zagorja, Litije, Trbovelj in Hrastnika. Posvetovanje je odorl predsednik ObK LMS Hrastnik, tov. Nande Strnad. Prisotna sta bila tudi predsednik in sekretar OI< LMS, tov. Stane Bernik in Ivan Stehtaj. Razpravljali so o delu mladine in vlogi v samoupravljanju v novem gospodarskem sistemu, o utrjevanju vodstev in klubov mladih proizvajalcev, o problemih mladmc na terenu ter na vasi ln drugod in o novih oblikah dela mladine.
V	razpravi so ugotovili, da se mladinska vodstva prehitro izmenjavajo In do bi bilo primerno za mladinske funkcionarje, da delajo aktivno 2 do 3 leti, ker bi v tem času lahko usposobili za to delo mlajše tovariše. Predvsem po tovarnah in podjetjih je potrebno povečati število članov in utrditi vodstva. Ugotovili so tudi, da se štipendisti premalo zanimajo za politično delo v podjetjih In da bi jim bilo potrebno omogočiti prisotnost na sejah delavskih svetov in upravnih odborov pod-
jetij. Prav tako je potrebna močnejša povezava občinskih komi-, tejev mladine z mladinskimi aktivi.
Posebej so se razgovarjali o ml®" dimkih delovnih akcijah. O tem bo posvetovanje zasavskih sekretariatov mladine 25. t. m. Vsi komiteji naj bi pripravili tudi koordinacijski odbor in predlog 0 izdajanju skupnega biltena.
O tem »e dokončno niso odloč'1 ’
RAZVITJE PRAPORA KRAJEVNE ORGANIZACIJE ZVVI KISOVEC —LOKE
V nedeljo dopoldan so *°’l, Hami ZVVI Klsovcc-Loke v <>* viru praznovanja 20-letnice v9 Je prireditev, združeno z rllJ'td-
ZVV!
jem zastave. To govoru l>r<^'^yl nika krajevne organizacij« * ^ Je W1 krajši kulturni program-so ga izvajali godba na p Svobode Zagorje, pevski 7 (11 »»Imški glas« Svobode Kisov*0 recitatorji.	^
Zraven gostov so slove«®®** razvitju zastave krajevne ort*1 . zaclje ZVVI Klsovec-Loke v' so.vlvovali tudi številni dom**
OD SREDE DO SREDE
-Obveščevalec — ] Tedenski Športni Pregled
Mali oglasi
Prodam nov Tomos - Puch 175 ccm. — Lebar, Izlake.
•
Pradam motorno kolo »Jawa«, 250ccm, letnik 1958, dobro ohranjen. (Prevoženih 10.000 km). — Nariov v upravi lista.
Prodam mlado kravo (4 mesece brejo). — Janez Pust, Trbovlje, Trg Pr. FaKIna 5§.
Opozorilo
Proti osebam, ki bodo širile neodgovorne in neresnične vesti v zveri s smrtjo mojega moža, bom prisiljena sodno postopati.
Milena Jamšek
Dežurna služba zdravnikov
20. julija dr. Drnovšek
2L julija dr. Kramberger
22.	julija dr. Južnič
23.	julija dr. Južnič
24.	julija dr. Južnič
25.	julija dr. Komorowsky
26.	julija dr. Drnovšek
27.	julija dr. Kramberger
Zahvala
Ob težki in nenadomestljivi izgubi naše ljube mame Julijane Lenarčič, roj. Laboda, smo prejeli s strani mnogih sorodnikov, prijateljev in znancev, tople izraze sožalja in sočustvovanja. Vsem tem in pa tistim, ko so darovali vence in cvetje ter jo pospremili na njen zadnji dom, naša iskrena in globoka zahvala.
Hčerke in sinovi z družinami.
Trbovlje, 30. 6. 1961.
Zahvala
Vsem, ki so nam izrekli sožalje in se udeležili pogreba našega najdražjega moža in očeta Jožeta Jamška, številnim darovalcem cvetja in vencev, posebno pa članom gasilskega in smučarskega društva za poslednje spremstvo ter govornikom za tolažilne besede, naša iskrena zahvala.
Milena Jamšek z družino
Dobovec, 14. 7. 1961.
SPLOŠNO OBRTNO PODJETJE LITIJA |
čestita ob 22. juliju — dnevu vstaje slo- | venskega ljudstva in ob 20-letnici vstaje.
Odlična igra rokometašev Rudarja in zmaga nad TSG Hassloch 17:14 (8:7)
V mednarodni prijateljski roko-v
Stanovanjska skupnost Trbovlje
Obvešča prebivalce Trbovelj, da sprejema Gospodinjski servis — pralnica v pranje vse perilo po ugodni ceni 70 din za 1 kg suhega perila brez likanja.
Pralnica bo opravljala to uslugo s svojim avtomobilom tako, da bo pobirala in razvažala perilo po domovih.
Naročila sprejema vsak dan od 6. do 14. ure na telefon 30-097 oziroma osebno v pralnici Gimnazijska cesta 22 — Trbovlje.
Stranke same lahko javijo čas, v katerem želijo oddati oziroma sprejeti perilo.
Ker smatramo, da je cena predvsem za zaposlene gospodinje zelo ugodna in ker jamčimo za kvalitetno in hitro pranje, se ustanova priporoča za posluževanje teh uslug.
»jdvm« v 'iiuavijah: 20. i julija francosko-nemški film NA-V__________
POLEONOV OFICIR; 21,—24. juh-^	tekmi sta se v torek, 11.
ja francoski barvni film AMBI-J juUja_ pomerili rokometni ekipi CI OZN A;	25.-26. julija nemšiti (| j>mjarja in zahodnonemški roko-
film ROMAN GINEKOLOGA. metni klub TSG Hassloch. Ekipa -Svoboda- — Trbovlje II: 20. ju- | Rudarja je nastopila v nekoliko lija nemški film UKRADENA!okrepljeni postavi.
SREČA; 21.-24. julija ameriški^ Da je v Trbovljah bilo veliko barvni CS film ZAKON PRERI-(; zanimanje za to srečanje, doka-JE; 25. in 26. julija ameriški barv-jzuje tudi rekordno število gledai-ni film PONOS IN STRAST, j i eev, nad tisoč, ki so ves čas tek-Predstave ob 18. in 20. uri.	me bodrili »črne*. Ekipa TSG
-Sovoboda - Zasavje« v Trbov-} Hassloch je ena izmed najmoč-ljah: 21. do 24. julija mehiški filminejših ekip Zahodne Nemčije. V DIVJA STRAST KAMELIJA; 28- # jugovzhodni ligi, kjer nastopajo, do 31. julija francoski film ZLO-j) ^ ije. ig_krat osvojili prvo mesto. ČIN IN KAZEN.	(iNad 150 srečanj so imeli v tujini
»•Svoboda II« Hrastnik:	20. ju-11 in večino borb so odločili v svojo
lija amer. kriminalni ffikn GRO-1 * korist. Med njihovimi rokomela-BA SILA: 22,—24. julija ameriški j!ši sta tudi dva rokometna repre-barvni CS film DVE LJUBEZNI zentanta.
EDY DUCHIRA; 26. in 27. julija# Rudar:	Pirc, KlančLšar, Škri-
plojetoi zabavni film EVA HOČE na 5, Ačkun 3, Sever 4, Karadža 5, SPATI.	# Radki.
# TSG Hassloch: Boos, Louis 4, i* Scheurer 1, Mechterseheiner 1, Buchert 3, Mahit 2, Schlabmann 3.
Ze prve minute igre so pokazale, da bodo ljubitelji malega rokometa zelo zadovoljni, izredno TRBOVLJE	t hiter in dinamičen potek igre je
ROJSTVA: Era Vene, Trbovlje —i zajel vse gledalce. V vodstvo je hčerko: Berta Murr.. Trbovlje — hčerko; (I prišel Rudar in zadržal vodstvo Hedvika Hribiek, Trbovlje — hčerko; i vse do konca prvega dela igre. Jelena Scbjan, Hrastnik — sina; Angela J Nemalokrat so bili gledalci na no-R ožina, Zagorje — sina; Vida Lazar, Jgah. Izredno smiselne, hitre in Zagorje, Kolovrat — sina; Marija Zgonc, i učinkovite akcije enega kot dru-Zagorje — sina; Magdalena Travn, Tr-Jgega moštva, njihovi napadi in bovl je — hčerko; Angela Juvančič, Za-p izredno močni in lepi meti so raz-gorje — sina; Milena Kotnik, Trbovlje 11 greli gledalce. Čeprav je imel Ru-1 hčerko; Marija Medved, Zagorje —(idar ves čas prvega dela igre te-
2 : 06,0, 2. Kosaber <R) 2 :07,1. — 300tn: 1. Murko (L) 374, 2. Kajtna (R) 38,6. — 3000 m: 1. Brvar (R) 9 ; 53,6, 2. Soba (R) 10 ; 02,0.
Štafeta 4 x 100: ZAK Ljubljana 45.9, Rudar 48,7.
Krogla: 1. Lunar (R) 11,25, 2. Klenovšek (R) 9,62. — Daljina;
1.	Ustar (R) 5,67, 2. Vrtačnik (L) 5,64. — Višina: 1. Rupnik (L) 165,
2.	Vresk (R) 160.
Zenske: 100 m: 1. Koren (L) 13,8, 2. Miklavčič (R) 13,9. - Krogla: 1. Prijatelj (R) 8,82, 2. Razpotnik (L) 8.64. - Višina: 1. Prelogar (L) 130, 2. Zahrastnik (R) 125. - Disk: 1. Prijatelj (R) .25,60, 2. Florjane (R) 18, 83. — Daljina: 1. Prelogar .(L) 4,18, Z Sotenšek (R) 4,12.
ek
V	slovensko-hrvatski košarkarski ligi — Rudar : Mladost 0:20
V	soboto bi se morali pomeriti košarkarji Rudarja in Mladosti (Zgb.). — Maloštevilni gledalci so zaman čakali na začetek tekme. Po polurnem čakanju je sodnik odpiskal konec tekme — 20 : 0 za Mladost. Prireditelj ni imel v redu Štoparice, druge pa ni mogel dobiti.
Igralci Mladosti so nato privolili, da so z Rudarjem odigrali prijateljsko tekmo in ga premagali z visokim rezultatom 94 : 49.
RAZPIS
Ekonomska srednja šola v Zagorju ob Savi razpisuje vpis kandidatov v I. letnik šole za šolsko leto 1961-62.
POGOJI ZA VPIS: dovršena osemletka.
Vpis kandidatov bo vsak delovni dam od 8. do 12. ure na tajništvu Industrijske rudarske šoJe v Zagorju.
Ekonomska srednja šola Zagorje
1
sina; RozaHja Simeršek, Hrastnik hčerko; Hedvika Ban, Trbovlje — hčerko; Viktorija Podkoritnik, Hrastnik hčerko; Amalija Bombek, Hrastnik sina; Marija Polah,
— sina; Ivana Pustotnik, hčerko.
POROKE: Kazimir Rota, frizer, Tr-i bovije, In Vlltruda Arzenšek, dijakinja,!* Trbovlje; Boris Volavšek, ključavničar,!* Trbovlje, in Herma Koritnik, delavka, F Trbovlje; Janez Lešek, delavec, Trbov-1* IJe, in Marija Dornik, delavka, Trbovlje; l * Franc; Žgajnar, hid. nadzornik, Trbov-1' IJe, in Marija KHar, uslužbenka, Tr-!* bovl je.
HRASTNIK	. r*.n
ROJSTEV ni b&o.
POROKE: Mihael Koprivec, kmetijski tehnik, Ponoviti 11, ln Milena Rome, trg. pomočnica, Hrastnik 180; Miroslav Seničar, steklopthalec, Hrastnik 75, Inf Marija Rome, trg. pomočnica, Hrastnik 180; Edmund Gbtz, napihovalec, Hrast-* nik 78, In Jožefa-Bogdana Zajec, delav-f ka, Brdce 18.
SMRTI ni bilo.
terensko m tudi delno
Reprezentanca Hrastnika : KAC Celovec 5:0 (1:0)
V zadnji številki našega tednika se Je krepko poigral tiskarski škrat, ker je v poročilu o prijateljski nogometni tekmi med KAC in reprezentanco Hrastnika tehnično vrinil napačen naslov«
Streljanje
795 krogov, 660 krogov, 657 krogov, 521 krogov, 489 krogov.
Aktiva
ZAKLJUČNI RAČUNI GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ na dan 31. decembra 1960
KLAVNICA LOKE - KISOVEC pri Zagorju
Pariva#
■VB
Postanka	Znesek (v 000 din)	Postavka	Znesek II (v 000 dtn) j
A. Osnovna sredstva		A. Viri osnovnih sredstev	1,537	|
Osnovna sredstva «.«••••	1,138	Sklad osnovnih sredstev . . .	
Denarna sredstva osn. sredstev	199	Drugi viri osnovnih sredstev • .	690
B. Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe .... Denarna sredstva skupne porabe	66	B.	Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe ..... Drugi viri sredstev skupne porabe C.	Viri obratnih sredstev	66 , * “ 1
C. Obratna sredstva	583	Sklad obratnih sredstev	277
Skupna obratna sredstva ....		Drugi viri obratnih sredstev . .	
D. Izločena sredstva		D. Rez. sklad In drugi skladi	
Denarna sredstva rezervnega skla-		Rezervni sklad in drugi skladi .	32
da in drugih skladov ....	23	Viri nerazporejenih sredstev . .	—
Denarna sredstva nerazporejenih		E. Viri sredstev v obračunu in	
sredstev 			druga pasiva	1
E. Sredstva v obračunu in dru-		Kratkoročni krediti za obratna	132
ga aktiva	•		sredstva 		
Kupci in druge terjatve .	:	664	Dobavitelji in druge obveznosti .	677
Druga aktiva	.1	738	Druga pasiva		
Skupaj . . .	3,411	Skupaj , . .	3,411
■


Vodja računovodstva: Klemenčič Marija 1. r.
Predsednik UO: Prebil Janko 1. r.
'Direktor:
Robavs Vinko 1. r.
Aktiva
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA TRBOVLJE
Postavka	Znesek (v 000 din)	Postavka	Znesek (v 000 din)
A. Osnovna sredstva		A. Viri osnovnih sredstev	5.765
Dsnovna sredstva	8.057	Sklad osnovnih sredstev . . :	
Denarna sredstva osn. sredstev .	1.013	Drugi viri osnovnih sredstev . :	1.504
B. Sredstva skupne porabe Predajva skupne porabe ... 1 Denarna sredstva skupno porabe	26	B. Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe	 Drugi viri sredstev skupne porabe	26
		C. Viri obratnih sredstev	
C. Obratna sredstva	5.920	Sklad obratnih sredstev . . I 1	1.482
Skupna obratna sredstva . : : :		Drugi viri obratnih sredstev . .	-
D. Izločena sredstva		D. Rez. sklad in drugi skladi	
denarna sredstva rezervnega skla-		Rezervni sklad in drugi skladi .	199
da in drugih sftladov ....	180	Viri nerazporejenih sredstev . .	2.297
“untirna sredstva nerazporejenih		E. Viri sredstev v obračunu in	
Sodstev 			druga pasiva	
E- Sredstva v obračunu in dru-		Kratkoročni krediti za obratna	
ga aktiva		sredstva 	1	—
f^upci in druge terjatve ....	3.154	Dobavitelji in druge obveznosti .	4.398
l>ruga aktiva	č	348	| Druga pasiva		3.227
Skupaj . . .	18.898	Skupaj . . .	18.898
premoč, ni mogel do konca prvega polčasa povečati razlike, kajti i obramba gostov jc bila izredna, i Sele v peti minuti drugega dela ! igre jc uspelo gostom izenačiti na 11: 1L Z odlično igro so celo prešli v vodstvo, vodili so s 13 :11. Z zelo močnimi napadi in lepo igro pred obrambo gostov ter Z 1 odličnimi meti pa je Rudarju
I	uspelo razliko izenačiti in preiti 'v vodstvo.
Medtem ko so pokazali gostje v prvem polčasu lepo in fadr, čeprav za nas malo preostro igro, so v zadnjih minutah igre prešli v popolno grobost. Zaradi preostrih »fauliramj« sta morala dva gostujoča igralca za dve minuti zapustiti igrišče. Škoda je samo,
II	da so gostje z nešportnim ponašanjem pokvarili vtis, kajti v I1 vsaki Igri mora nekdo izgubiti.
Paslvai'Na koncu tekme pa se je hotel 11 Buchert fizično lotiti sodnika. V l1 veliki meri je zahvaliti dobremu mednarodnemu sodniku Krenu, da 'se je tekma razvijala normalno. i1 Kajti le on je s svojo avtoritaitv-l'nosijo odlično vodil srečanje.
1 V predtekmi so nastopili mladinci Rudarja in JLA - graditelji •1 Zasavske ceste. V lepi in zelo M-tri, toda tehnično slabi igri, so n mladinci Rudarja premagali ekipo JLA s 13 :9 (8 : 6).	JS
Atletski miting
Vodja računovodstva: Brinovec Marija L r.
Predsednik UO: Počeba Franc L r.
Direktor:
1. r.
V sredo, 12. julija, je bil na sta-^dionu ŠD Rudarja v Trbovljah r atletski miting. Sodelovali so
•	atleti in atletinje Rudarja, ZAK
•	Ljubljana in športniki iz Litije:
•	Skoda le, da jo bilo tako mak)
•	gledalcev.
•	Nekateri boljši rezultati, ki
•	bili doseženi na tem mitingu:
i Moški: 110 m, ovire: 1. Breznik "•'(L), 2. Godec (R) 18,8, - 100 m:
< 1. Vrtačnik « QA 2- Solasras*1 W KU —-»m: •JL’*iabwr:.‘;*
Lep uspeh trboveljskih šahistov
V	počastitev 20. obletnice revolucije je bilo v nedeljo v Novem mestu brzo-potezno šahovsko prvenstvo Slovenije. Tekmovalo je 47 šahistov. Trboveljska šahoista J. Jazbec in H. Jazbec sta zasedla zadovoljivi mesti. J. Jazbec si deli s Pišcem (C), Plahutnikom (Dom.) 4. do 6. mesto z 8 točkami, Hinko Jazbec pa je zasedel 10 mesto s 5,5 točke«
Boks
V	soboto b! moralo biti v Trbovljah boksarsko prvenstvo Slovenije za posameznike, toda ker zunanji boksarji niso prišli, Je tekmovanje odpadlo.
Šah v Litiji
V počastitev dneva borca so litijski šahlstl odigrali prvenstveni brzoturnlr za mesec julij. Mimo domačinov se je turnirja udeležilo še nekaj gostov iz Hrastnika in Zagorja.
Premočno ze zmagal Hrastničan Cveto Milenkovič, ki Je v 14 partijah oddal samo 1 remi.
Zelo Izenačena pa je bila borba za razvrstitev od drugega do sedmega mesta. Največ sreče v tej borbi je imel Jamšek (Litija), Id je s 13 točkami zasedel drugo mesto. Tretje mesto je osvojil Hribovšek iz Zagorja z 12 točka mi. Nadalje so dosegli: Mflinkovič (Litija) 12,5 točke, Peršič H,3, Klun hi Baus po 11 točk, Vozelj 9 točk itd.
Največje negativno presenečenje pomeni četrto mesto Mtitnkoviča.
Litija premagal Tomos
istega dne je- gostolelo ▼ Litiji nogometno moštvo »Tomos« iz Kopra. Ltti-Jani to x borbeno Igro premagan tehnična brijte goste s-*r3 ft«I). Zb ta uspeh sto Mia najbolj zaslužna prodne ni MIHnkorič v napadu ter vratar* Dtm-
V počastitev dneva rudarje«; 20. obletnice revolucije ip dneva borca je organiziral sindikat rudarjev Trbovlje—Hrastnik 23. junija obratno strelsko tekmovanje. Tekmovanja se je udeležilo pet ekip ter ena ekipa izven konkurence. •
Rezultati:
1.	Obrat Trbovlje
2.	Separacija
3.	Srednje rud. del.
4.	Elektroobrat I
5.	Elektroobrat II Prvoplasirana ekipa — Obrat
Trbovlje — je prejela pokal sindikata rudarjev rudnika Trbovlje— Hrastnik.
STRELSKO TEKMOVANJE NA SLEMENU
Na Slemenu nad Šoštanjem je vsako teto strelsko tekmovanje z zračno puško za prvenstvo usnjar-sko-gumarske industrije LRS. Letošnjemu tekmovanju je bil dan poseben poudarek glede na 20. obletnico revolucije, saj se je tekmovanja udeležilo 16 petčlanskih ekip iz vse Slovenije.
Rezultati:
Člani: 1 .»Usnjar« Šmartno pri Litiji 841 krogov od 1000 možnih*
2.	SD »Usnjar« I Kamnik 810 krogov, 3. SD »Usnjar« II Šmartno pri Litiji 794 krogov.
Članice: 1. SD »Usnjar« Kamnik.
Zmagovalne ekipe so prejele prehodne pokale, I. in II. plasirane pa diplome Vse ekipe so dobile tudi spominske diplome
REPUBLIŠKO PIONIRSKO STRELSKO TEKMOVANJE
Na republiškem strelskem tek- : movanju, 25. junija, z zračno puško za pionirje v Postojni je pionirska ekipa iz Trbovelj zasedla 10. mesto.
Delavske športne igre v Hrastniku
Komisija za delavske športne igre pri občinskem sindikalnem svetu v Hrastniku je v juniju organizirala finalni del tekmovanj v 7 panogah. Sodelovalo je nad 30 ekip. Na prvo mesto v posameznih panogah so se plasirale ekipe sledečih podružnic:
Nogomet: 1. Steklarna, 2. Papirnica, 3. Rudnik.
Kegljanje: 1. Steklarna, .2. obrtniki R„ 3. ZWI Hrastnik.
Sah:	1. Rudnik, 2. Steklarna,
3.	obrtniki H.
Odbojka: 1. Rudnik, 2. javni uslužbenci, 3. Papirnica.
Streljanje: 1. Rudnik, 2. Steklarna, 3. obrtniki.
Namizni tenis: 1. Steklarna, 2. Kemična tov., 3. Papirnica.
Tekmovanja v kolesarjenju se še nadaljujejo. Zmagovalne ekipe so prejele lične prehodne pokale občinskega sindikalnega sveta v Hrastniku.
K. G
Troboj — Metalna, » Litostroj in STT v Mariboru
V soboto in nedeljo je bilo v Mariboru tradicionalno športno tekmovanje uradnim naslovom: troboj med Metalno, Litostrojem in STT. Organizator tega tekmovanja je bila Metalna. Tekmovali so v nogometu, odbojki, namiznem tenisu, streljanju, kegljanju in balinanju ter izven konkurence v vlečenju vrvi. Prehodni pokal vseh treh podjetij je letos osvojila ekipa Litostroja. Vrstni red v posameznih disciplinah:
nogomet: STT, Metalna, Litostroj odbojka: Metalna, STT, Litostroj nam. tenis: Litostroj, STT, Metalna kegljanje: Litostroj, Metalna, STT šah: Metalna, STT, Litostroj streljanje: Litostroj 891, Metalna 827, STT 779
balinanje: Litostroj, Metalna, STT Vrstni red: 1. Litostroj, 2. Metalna, 3. STT.
Namiznoteniška zveza Slovenije objavila jakostno lestvico za sezono 1960/61
Vecko (Kemičar — Hrastnik) peti med člani
Te dni je Namiznoteniška zveza Slovenije objavila jakostno lestvico za sezono 1960/61 za posameznike ter klube lu sekcije.
Igralec NTK Kemičar lz Hrastnika Vecko je v jakostni lestvici članov A na petem mestu z 59 točkami, med mladinci pa zanesljivo na prvem mestu z 298 točkami. Med pionirji pa Je Igralec Pevcin na devetem mestu z 28 točkami.
V ekipni jakostni lestvici so čtmi Kemlčnr ja na šestem mestu z M točkami, mladinci pa m torijem niraln i fl (očkami. Med namiznotealškfmt HM ln sekcijami pa Je NTK Kemffiar Hrastnik na desetem • mestu t 738,5 točka.
GotoaaUBjo
LtMMlMMto.
Hokey na travi Senovo : Celje 2 : 1
Na stadionu Partizana iz Senovega sta se srečali moštvi HK Celje m HK jetrna Zasluženo
Tragedija na Orehovici
Spomladi 1944. leta je že prav vsak košček slovenske zemlje zajemal močan val osvobodilnega gibanja. Vojna se je začela nagibati h kancu, čeprav je kazalo, da so Nemci še močni.
Tiste dni se je nedaleč od Orehovice zadrževala SLandrova brigada. Njeno poveljstvo je razmišljalo, kako bi jo nemškim pritepencem najbolj zagodli. Marsikaj so sklenili, med drugim tudi to, da bodo pri Drnovškovi hiši- pod Trojanskim klancem postavili močno zasedo . . .
Partizani so napadli črni nemški -»Opel-«, v katerem so bili štirje nemški oficirji. Partizani so vse štiri zadeli s streli.
Nemci v postojanki na Izlakah so hitro zvedeli, kaj se/ je zgodilo z njihovimi oficirji. Kaj naj storijo zdaj, ko so brez vodstva?
Mrak je legal nad zemljo. Nad vaščani Orehovice je ležala mora, jih pritiskala in tlačila v slutnji, da Nemci ne bodo držali križem rok.
Drugo jutro so ljudje vstajali še s tesnejšimi občutiti. Temne slutnje so z dnem naraščale. Začeli so delati, a jim ni in ni šlo od rek kakor druge dni....
Na nebu so se pričele prižigati zvezde, ko so esesovci z vseh strani začeli obkoljevati Orehovico. Prebivalci jih sploh niso opa-
Izili. V hišah so prižgali leščerbe, kajti elektrike še niso imeli. Le : medel sij svetilk je razsvetljeval j okolico hiš. Nemški obroč je bil ■ vse tesnejši, vse bolj grozeč. Mrke goste je najprej dobila Drnovškova hiša. Ko so napadalci spoznali, da doma ni nikogar, so po hiši vse prebrskali in pobrali vse, kar je bilo količkaj vrednega. Nato so v izbo navlekli velik kup slame in ga zažgali.
Nemci so se nato napotili k So-i potnikovim in Klamčišarjevim, hi-
tro zaprli vse izhode hiš in povsod začeli zažigati...
Po več ko dveunaem boju z življenjem in smrtjo je štirinajst prebivalcev te male vasice zgorelo v ognju. Proti vsakomur, ki se je skušal rešiti, je grozeče zaropotalo. Iz vseh strani je prežala smrt. Nesrečni Orehovčani so lahko samo izbirali, ali jih bodo pokončale krogle ali pa ogenj lastnih hiš!
Ko so Nemci videli, da se je vse spremenilo v pepel, so se vrnili
proti Izlakam. Na pogorišču pa je tu in tam še oživel kak plamenček, a se je po krajšem času tudi ta spremenil v gost, smrdeč dim.
Zgodaj zjutraj so se zelenci spet vrnili. Najprej so si ogledali ostanke Drnovškove hiše. Tam so naleteli na starko. Surovo so jo zgrabili in odvlekli na pogorišče drugih hiš, kjer je na nekaterih mestih še precej žarelo. Tam so ji zvhzali noge in jo živo vrgli v žerjavico...
Se enkrat:
Hrovatova izdaja
Tovarišica Mici Goršek iz Kisovca 86 pri Zagorju je v zvezi s člankom -Hrovatova izdaja«, ki je bil objavljen v rubriki »20 LET REVOLUCIJE« v 20. in 21. številki našega tednika, poslala naslednje pojasnilo:
Uslužbenke obeh planinskih postojank na Partizanskem vrhu so bile res povezane že od vsega začetka s prvoborci in jim pomagale. Zanje so zbirale hrano, cigarete in denar ter jih obveščale o prihodu Nemcev.
3. septembra je prišel na Partizanski vrh tudi izdajalec Hrovat od tovarišice Zofke Zavrašek h
Gorškovi z listkom, da mu naj izroči zbran denar. Gorškova je vpričo Deželakove strgala listek in ga vrgla v ogenj. Hrovatu pa dala ali 30 ali 5* mark (ne pa kakor v članku navedeno). Denar je Gorškovi izročil mesar Plevčak iz Trbovelj.
Hrovat je denar vzel in odšel. Naslednjega dne pa so Zofko Za-vrašek, Anico Deželak in Mici Goršek zraven že v članku navedenih Nemci aretirali in odpeljali v trboveljske zapore. Na zaslišanju so Gorškovo soočili z izdajalcem Hrovatom, vendar Je vse njegove obdoižitve vztrajno zani-
Morda veste in lahko pojasnite
OD TOVARIŠA LOJZETA POŽUNA IZ LJUBLJANE SMO PREJELI PISMO NASLEDNJE VSEBINE:
Ker Je ▼ razvoju narodnoosvobodilnega gibanja v revirjih še nekaj neraziskanih in nepojasnjenih dejstev, se obračam na vas s prošnjo, da objavite v vašem tedniku dvoje vprašanj, saj se bo morda le kdo oglasil in ju pojasnil: 1. V noči od 30. aprila na 1. maj 1941
so našli na cesti v Hrastniku nezavestnega kulturbundovca Franca Friedricha. Bi! Je ranjen v glavo. Ko se Je za kratek čas osvestil, Je Izpovedal, da sta ga napadla dva moška. Kmalu nato je zarodi poškodb umrl v trboveljski bolnišnici.
Za napad na tega kulturbundovca so Nemci osumili Jožeta Erjavca, rojenega 15. februarja 1910 v Dolu pri Hrastniku, bivšega zavarovalnega agenta, ki je 6. !
m
MtBm

aprila 1941 še z dvema drugima četnikoma polovil nekaj hrastnišklh kultur-bundovcev (prokurista Emanuela Salte-ka, njegovega brata inž. Karla Sellnka, steklarja Henrika, Franca in Arnolda Friedricha, Huga Wclserja) ter jih Izročil hrastnlškim orožnikom. — Zaradi četniškega delovanja — v revirjih Je edinole v Hrastniku obstajalo pred vojno društvo »Narodna odbrana« — so po nalogu pooblaščenca nemške varnostne službe pri političnem komisarju v Laškem hoteli v noči na 18. april 1941 aretirati razen drugih tudi Jožeta Erjavca, pa jim je pobegnil. Kot je hrast-niška orožniška postaja 25. maja 1941 poročala ob vlomu v shrambo pri nekem kmetu v Uničnem, naj bi se Erjavec s svojimi. »četniki« zadrževal na območju Laškega, Celja in Savinjske
bala, zato so jo gestapovci premestili Iz zaporov na bivši orožniški postaji v zapore k »Figa-birtn«, kjer je bila 9 tednov zaprta v samici. Zavraškovo in Gor-škovo so Nemci že misliti ustreliti, medtem pa je prišel nalog, da naj žensk ne streljajo.
Gorškovo so nato 2L novembra 1941 skupaj z Žaubijem (Francem Zaubijem, rojenim 21. marca 1900 v Kamniku, ki je kot trboveljski rudar od leta 1924 sodeloval v vseh stavkah im deloval v OF od leta 1941. Po izdaji so ga Nemci aretirali, od »Figabirta« pa so ga spravili preko Maribora v Bori pri Ptuju im nato v Mauthausen, kjer je končal v krematoriju 24. septembra 1942) im v spremstvu šefa gestapa Kramhollerja odpeljali v Maribor. Oba sta mislila, da ju bodo v Mariboru ustrelili.
Gorškovo so iz Maribora s transportom prepeljali v koncentracijsko taborišče Ravensbruck, od koder se je vrnila 22. decembra 1943 po posredovanju njenega takratnega delodajalca.
Anico Deželakovo so po nekaj tednih izpustili iz trboveljskih zaporov, Zofko Zavrašek pa so odpeljali v taborišče smrti Ausch-witz.
Rudi v novi Jugoslaviji
Rudi /e sedel v svetli sobi Industrijske šole in čital S eUikarjevo knjigo, v kateri nastopa kot glavni junak deček, ki mu je kilo ime prav tako kot njemu. Odložil je knjigo zamislil. Koliko srečnejši je
sedaj ge boljši
območju Lasnega, teija m »itidj.« , M se —-------------------------- --------- /-
doline. V njegovi »kuplnl naj bi bili'’” knt njegov soimenjak v romanu! tudi pomožni delavec Jož« Kotalk, rojen » Pred dvema letoma K izgubil U. marca 1M6 v Dok. pri Hrastniku, ftarse ko je ravno dovršil osnovno , ,__________________________________„ '.solo. To je bil zanj zelo hud uda-
VMuz.,u NO LRS v Ljubljani hranlh,	/	^
fotografski posnetek Antona Ingoliča lz . ..»
Maribora, ki prikazuje preseljsncc v Paračlnu pri skupni kuhinji v začetku avgusta 1941 In med njimi tudi Josipa Erjavca, H Je padel konec septenjbra 1941. Jožetov brat Ferdinand Erjavec je 1941 živel v Zabukovicl.
Kdo je ubil kulturbundovca Friedricha lz Hrastnika In iz kakšnih nagibov? —
Hrastnlikl vodja orožniške postaje je ob tisti priložnosti poročal, da »tudi glasnih politlčno*hujskašk!h izjav v Hrastniku ni Jemati kot nedolžne čve-karije« in je zaprosil svoje predstojnike za pomoč v moštvu. Kakšna Je bila življenjska pot Jožeta Erjavca?
2. Dne 27. maja 1941 opoldne je neki Rihard Hartman iz Zagreba Izmaknil gostilničarju Ivanu Kranerju v Kleku št. 38 lz verande lovsko puško (driHng), vredno 10.090 din. Storilec je s puško pobegnil proti Savinjski dolini In so ga nemški orožniki 3. junija 1941 nekje pri St. Pavlu zajeli. Ob aretaciji je Hartman napravil samomor s tem, da se je ustrelil.
Znano je, da so imeli komunlstl-lle-galcl ponarejene legitimacije. Kdo je bil Rihard Hartman, ali kdo se je kril za njegovim Imenom?
Pišite in oglasite sc. Vsak prispevek Itorno radi objavili v Zasavskem led'
nlku.
bila tako premožna, da bi mu omogočila nadaljnje šolanje, drugih sorodnikov pn ni imel.
Nekega dne je Rudi odšel v podjetje, v katerem je nekoč delal njegov oče. Vprašali so ga, česa bi se najraje izučil. Rudi je odgovoril, da bi bil najraje električar kot mic-gov oče, da pa za šolanje nima denarja.
Direktor ga je nato prijazno potrepljal po rami in rekel: »V Ameriko ti zaradi tega ni treba hoditi, kot je moral tvoj soimenjak Rudi pred vojno. Dela imamo pri nas dovoli in tudi za šolanje bomo poskrbeli mi. *
7.daj že drugo leto stanuje v lepi sobi v Industrijski šoli. Podjetje skrbi, da ima obleko in šolske potrebščine. Čez dobro leto bo šolo že zahliučil in izpolnila se mu bo želja, da bo postal električar. Učitelji in sošolci ga imajo radi, ker se pridno uči. ?c pred kra'kim so mu celo obljubili, da bo T r'ho nadaljeval šolanje na višji šoli.
Spet je vzel v roke knjigo in čital zgodbo o trplieniu nekdanjega Rudija, ki ni našel kruha v svoji domovini.
>	Metka fenč:č, d. a razred
osnovne šole Alojza Hob-krauta v Trbovljah
20 L
1	JOŽE STOK - KOROTAN
1	Stezice od Šmarlete do Čebin 1
SE	HEj
(nadaljevanje)
Nemška sodrga je obkolila hišo in hlev in, ko so partizani S j zagledali prvega Švaba, je bilo že prepozno, da bi se rešili. Nem- 2= s ci go zaman pozivali partizane, naj se vdajo. Trije bo se pognali § a iz hleva in ekušali zbežati. Nemški mitraljezi go jih pokosili, 3 g Nemci pa so vedeli, da so štirje. In ker ee tildi četrti ni vdal, bo s H začeli odganjati živino iz hleva, da bi ga zažgali. Takrat je par- % §§ tizan vrgel bombo in stekel v gozd. Streljali so za njim tn ga j§ || ranili, toda kljub temu je ušel.
g Eden izmed zadetih partizanov pa je bil še pri življenju. j| H Izdajalec Franico mu je zadrgnil okoli vratu težko verigo in ga S H s konjem odvlekel do studenca, kjer mu je začel pomakati glavo g s v vodo. Ko je prišel k zavesti, so ga začeli izpraševati, Kako se g f§ piše in kaj ve o partizanih. Toda... ta hip je izdihnil. Gospodar |§ =§ je mrtve partizane, med. katerimi je bil tudi Nande Soštar te g jg Trbovelj, z vozom odpeljal v Trbovlje. Ko so ga ljudje epraše- Sj g vali, kaj pelje, je odgovarjal, da vozi prašiče.	a
=§ Izdajalec Freriko se je potem bahal, da je dobil za nagrado g g tisoč nemških mark zato, ker je uničil tri bandite. Ta petofiznik S g je mislil ,da eo Nemci v tej akciji pometli e poslednjimi upor- f| = nitei, ki eo mu bili napeti!
|j	Da, Frenko je dobil nagrado! Toda kaj mu je to pomagalo? p
§j Ze čez teden dni ga je zasačila partizanska patrulja in izvršila g = obsodbo, ki si jo je napisal sam. Njegov brat Janko pa je odšel § H k vermanom in je menda padel v borbi s partizani. Stari Praš- g H nikar je bil kaznovan nekoliko pozneje. Potem ni bilo v bližnji f§ f§ okolici nobenega izdajalca več.	—
H Zvečer mo imeli pri Vrtovšku, pravzaprav piri Mamici, ka-p kor je to javko preimenoval Amtomesko, sestanek. Tu sem prvič s videl Rudolfa Banfena-Damjama. sekretarja Okrajnega odbora § OF za Trbovlje; Urbana in Tončko; Mija, ki je bil moj prvi ko-3 mšsar čete, pa sem že poznal. Sedli smo okrog mize in začeti s? razpravljati o našem delu. Urban je dejal:
g ». . . Sedaj vas je malo. Lotiti se morate mobilizacije in polt večati svojo enoto. V Revirjih ste. potrebni bolj ko kdajkoli, Gaj § od Moravskega do Laškega in od Save do Savinje, ni nobene g druge stalne partizanske enote Sovražnika morate prisiliti, da g si me bo upal iz postojank. Uničujte raztrgance, uničujte vse, vse, jg kar Švabom koristi!«
§j Po sestanku pa je povedal še nekaj, da bi kazalo ostriči kak-gj šno žensko glavico, frldjo, ki ljubimka s sovražnimi vojaki. Nato g mi je dal spisek takih punčar.
g Potem se je naša skupina razdelila na dva dela; Domfnik I; Smodič-Mali. doiR-a iz Trbovelj, je odšel z Dragom in Štajercem s na trboveljski, jaiz pa sem z Janezom, Džordžem in Džamijam p ostal na zagonskem terenu. Dela smo imeli ogromno, in preveč e bi bilo, če bi opisoval, kje smo hodili, koliko vasi smo obiskali, g kolikokrat smo zaman prezebali v zasedah in koliko večerov a smo prepevali partizanske pesmi. To je bilo drobno in naporno
5	delo. Peleg vsega smo morali še mobilizirati in pošiljati nove a borce v odred in brigado.
«5	S
1 ZAGATEN SPOPAD PRI KNEZDOLU
s Tiirto noč, 5. marca 1944, smo hoteli mobilizirati fante v Kleku §5 in Trbovljah. Mahnili smo jo tja, toda roč je bila prekratka.
H Dan nas je ujel že pred Planinško vasjo. Zato smo preložili mo- 3 a bilizacijo r.a drugi dan in krenili proti Kruczdolu.
Na vzhodnem področju Sv. Planine leži položna travnata g R jasa. Na njenem robu, poleg anreJtovega gozdička, je čepela | l~ majhna Icaona bajte, okajena od črnega dima. Tu je domoval M = gospodar c imenom Palinovec. Ko smo potrkali na okno, nam je 3 ji takoj cjforl, ker je dobro poznal Branica in Janeza. Tu bomo g predarm;! Tudi dekleti Micka in Liza šta se s tem strinjali, g Branko je prevzel stražo v sobi. Od tu je prežal skozi okno S 1 proti Planinski vasi in Rovtam; drugo stražarsko mesto je bilo s
6	v kuhinji za opazovanje proti Knezdolu. Razgled okoli hiše ni g |j bil dober, ker jo je obdajal pašnik, teren pa je bil valovit.
p Z Janezom sva kmalu zasmrčala na klopi za pečjo, po stari g g navadi štajerskih partizanov, z oprtanim nahrbtnikom pod z«1rv- g |f jem; Lazar pa je zlezel na peč, slekel hlače in jih začel krajšati, g s ker so mr. bile skoraj za ped predolge.
jg Kdor je bil partizan, dobro ve. kako je človek trenutno zme- 3 S den, če ga kdo hitro zbudi iz sna, ko zaspi po napornem pohodu. I g Tako je bilo tudi z menoj, ko sem kakor v sanjah nenadoma za- |f p slišal ester Brankov glas;	™
S	»Švabi so tu!«
g Nagonsko sem zgrabil za brzostrelko in, ko sem zagledal negi kaj korakov pred hišo nemško zasedo, sem bil hipoma pri popol- 3 {§ ni zavesti in razsodnosti.
§ Prod Janezom sem skočil v vežo, kjer sem naletel na sira- S
5	žarja D/.ordža. Ta mi je dejal, da so se Švabi priplazili tudi že S K za hišo. Lazar si je še vedno krajšal hlačnico ,ker je mislil, da g
6	ga hočemo .potegniti’. Skočil sem k prednjim vratom in zagledal J E dva švahska mitraljeza, ki sta siala pred hišo kale or sestradana p & volkova, ko požrešno prežita na plen.
=	»Izdajstvo! Obkoljeni smo!«
mMi(iinniuniiiiutniLiinHHiiiHiiwiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiii!i(ii»imiiiHiiiiniiiHiiHmiii!iiHiii)wmiiHiwmiiiniiiiiimHiamiiiHwnm«
tna Ritter:	19
Polkovnik je bil tako razburjen, da mu je vzelo besedo. Nastal je mučen molk.
Theo Hansen je težko dihal, sl brisal pot s čela m razsrjen strmel v gospodovalen obraz starega polkovnika. Seeskensko posestvo je bilo njegova domovina, svoje besede je nepremišljeno izrekel, jok fanta iz konjskega hleva ga je vrgel te ravnotežja In razburil tako, da se ni mogel več krotiti.
»Bravo, Theo!« Mož se Je zdrznil. Bila je njegova žena, ki je to izgovorila. Vzpodbudno mu je prikimala. »Povsod nas bodo radi sprejeli na delo, ni nam treba, da bi garali za takšnega priganjača. Naj poskusi, kako bo vse sam opravil. Jaz grem. Pojdi, Theo!«
Prijela je svojega moža za roko, da bi ga odvedla od tod, on pa se je obotavljal. Bil je prvi hlapec na posestvu ter imel lepo hišo in delo, ki ga je ljubil.
Polkovnik je čakal. Saj je bil še vedno on tisti, ki je btl močnejši. Ljudje »o ga potrebovali in si zaradi tega pustili vse do pasti. Toda stari baron je pozabljal, da je prejšnje čase vedno igrala posredno 'dogo med njim in ljudmi njegova žena - da je bila samo ona tista, ki je s svojim smehljajem in toplo besedo znala vse spore poravnati In ljudi pomiriti.
Theo je povesil glavo. Molče je odšel s svojo ženo preko dvorišča, ljudje so pa tudi molčali In gledali za njim.
»Tepec In šleva je vsakdo, ki mara še tu ostati!« je tedaj zarentačll najstarejU hlapec na gradu. »Kersten potrebuje delavce ln nas bo rad sprejel. Tudi za ostale se bo kaj našlo. Jaz grem! Hamscma ne bom pustil na cedilu!«
Vsi so odšli, drug za dragim. Odhajali »o obotavljaje, a so šli.
Baron Hulsen, ki so ga vsi klicali za polkovnika, je ostal sam na dvorišču. Počasi se mu je začelo svitati v glavi, da je svojo bitko Izgubil. Moral bo nekaj storiti in ljudi naprositi, naj bodo pametni in o-EtaneJo.
Pesek je škripal pod nogami nekega moškega, ki se je bližal. Bil je njegov sin, ki se Je ob očetu ustavil in ga molče pogledal.
Stari mož je videl v resnih očeh sina očitanje. Vedel je. da ima fant prav, toda sin še ni gospodar, pač pa še vedno odloča o vsem on in nihče drugi.
To je bilo sicer res. vendar stari baron ni pomislil, da živi v veliki zmoti.
»9e Je čas, oče!« je dejal Radiger, ko je oče molčal.
»Za kaj?« je zarenčal stari.
»Da ljudi zadržimo.«
Polkovnik je pa tedaj vzdignil glavo In se razpršil: »Našli bomo druge ljudi. Ne bom zadrževal ni!kogar, če noče ostati.«
Sin ga ,ic resno pogledal. Saj mora oče vendar vedeti, da je spomladanska setev na grajskih njivah ogrožena.
Stari pa v svoji trmoglavosti ni bil dostopen za neben pameien razgovor. Počasi je odhajal v hišo, po njegovih korakih si pa lahko videl, kako divje ruje proti usodi.
»O. mali, kako le nam manjka!« Je vzdihnil Riidlger, »Ce bi U še živela, ne bi nikoli prišli tako daleč, da nam ljudje odhajajo.«
Naslednji dan .je bilo grajsko dvorišče prazno ’n zapuščeno. Govedo je mukalo v hlevih, k-r je bili lačno. Rtldlger Je moral sam živali krmiti.
Nekaj dni bo še zmogel sam najnujnejša dela, poskusiti bo pa seveda moral, da kar najhitreje dobi za ljudi kakšno nadomestilo. Telefoniral jr na okrajno načelstvo v mesto, naj mu posredovalni urad za delo kolikor mogoče hitro pošlje delavce.
Doslej še ni hilo nikogar. Riidlger ni vedel, da ae bo nihče prišel od nikoder, kajti Theo Hansen
je ostal na železniški postaj', ki ,ie tiste redke ljudi, ki so prišli, da bi na grajskem posestvu sprejeli delo, poučil, kaj jih v ScesUcnu čaka.
»Komur svarilna beseda ne bo zalegla, tega Sahko prepričam tudi drugače,« je rekel in pogledal svo. c trde pesti. Te so še prepričljivejše kol pa be-reže.
Tri dni je bilo grajsko posestvo že brez delavcev. Riidiger je bil že čisto obupan, stari bitrcn je pa sedel v svoji sobi in pil...
Bojkot proti staremu tiranu na gradu Je h'1 temeljit: Riidiger je šele sedaj spoznal, kako so kmetje sovražili njegovega oholega očeta. Ko je mladi baron v vaški gostilnici prosil Hudi, da mu pomagajo iz. zagate, so sc mu smejali v obraz. Vsi so se izmikali.
»Poskusile vprašati pri tnje'h« — nvi je »veleval občlifiki predstojnik Maks Sleffen. »Mogoče bodo ti voljni... Ti potrebujejo pomoč tn če jim plačate delo v nsi urali,ir h ...«
»Nikoli!« je rekel grajski sH.
To je bilo prod tednom dni. Danes lega ni več rekel.
19.
Danijel Srhaaken 'e mežikal z očmi, da bi bolje videl. V prvem jutranjem svllu le namreč oparil,
da prihaja k njim na obisk neki mlad moški na konju.
Ze nekaj mesecev Je preteklo, da bi se kdo oglati! pri njih, izvr.emšl ljudi, ki so jim pošiljali gradbeni material in semena.
»Zdi se mi, da priha ja...« Je zamrmral Danl-«el. S!i'al je v hiši neke korake. Bila je Silka, ki je stopila čez prag.
»Mladi baron Je,« je rekla mirno.
»Ali naj ga naženem?« Je vprašal Danijo!.
»Ne,« je odgovorilo mlado dekle. Sann je Ga prišlecu naproti, ki je ra drugi strani plot ', rkofil s konja in stopil k njej. Stal je na njeni zemlji. Mladi mož je bil bled v obraz.
Silka .te stela pred njim 'n čakala.
»Kaj želite?« ga J? kon&r.o vprašala.
Tedaj je Riidiger z nsivefjo težavo začel pripovedovati: »Prav gotovo ste fud! vi sFi-il, ka.) se j* na na>m posestvu zgodila.« Bilo mu je, kakor <1* ra nekdo davi za vrat. N1!J pozdravil je ml, ker F* jc ona. prej ogovorila. Nato pa je z muko vpra^- ’
».Mi bi... ali bi nam hoteli pomagati?«
»Mi?« ga Je vprašala nekam posmehljivo.
Mladi br.rom je umaknil oči od nje In gledal novi hi.vi, ki sta. bili že zgotovljcnJ, tretja pa je !u že b‘!a na po! pokrita z opeko.
»Vi ste edin1, Id ram lahko pomagate,« Je rek »Hudo jn pri nas ... Vse nam propada . ..«
»In kaj želite od nas?« ga Je dekle mirno vi>r* šalo.
»Ljudi potrebujem! Saj v c rt c to vendar sninl ^ ne mučite me toliko! Na grajskem posestvu I,ir7\ mrf nobene dekle, nobenega hlapca, nikogar v ^ Živina nam propada, njive stoje neobdelane - j •Slika je pogledala stran. V obrazu mladega n? _ je namreč brala dobeseden obup. Čeprav se J« djla, da bi bila ravnodušna, se ji je fant le sim
vaj|)
»Debro,« Je reklo dekla. »Pripravljena som • pomaga'.; zaradi vaše gospe mame. Koliko ljudi trebujote?«	^
Slišala je mladega barona, kako jc olajšam v/.xeo r'l. »Hvala ti iskrena, S!ika!«Jc dejal ves vzh in srečen.	.
Silila je pa ob teh Intimnih besedah čudoma povzdignila obrvi. Ta molčeča gesta Jc mladega bnrena bolj zabolela kol pa njene smeiiiiJve besede.
»Oprostite, gospodična Tenkitlcn,« Jc Nagubal jc čelo. »Ce h! lahko pogrešali dva ' ',iu 'n mogoče dve do tri dekle. Upam, da bom dobil nove delovne moči. Tako bi mi vsaj Prf pomagali lz težav.«	,_iič)
(Dalje prihodiw*