št. 30 (2032) Leto XXXIX NOVO MESTO četrtek, 28. julija 1988 Cena: 700 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST Ul 1- oc DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST Ul >o £ DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST S trrorli i7nuhili čo nricneuirp V lUfcUl IfalJUMIII VV I#l KS DOBLIČE-KANIŽARICA JE PRAZNOVALA DOBLIČE —V spomin na 26. julij 1943, ko so bile požgane Dobliče, veliko prebivalcev pa so odpeljali v koncentracijsko taborišče na Rab, praznuje krajevna skupnost Dobliče-Kanižarica svoj praznik. Letos je bil še toliko slovesnejši, saj je hkrati slavilo 80 let obstoja tudi gasilsko društvo Dobliče. Ob tej priložnosti so podelili priznanja zaslužnim gasilcenl, krvodajalcem in drugim krajanom. Slavnostni govornik na proslavi je bil Janko Gladek, direktor Belta, kije bil pokrovitelj proslave. Predsednik gasilcev Martin Vrtin je prebral kroniko društva, v kulturnem programu pa je nastopil domači pevski zbor. Ob tem naj omenimo le še, da so v krajevni skupnosti letos asfaltirali 4,5 kilometra zapornih slojev na vaških poteh, za kar so porabili 55 milijonov dinarjev. Prevladovalo bo še sončno in vroče vreme, ob koncu tedna bodo krajevne nevihte. !#■ Svet posavskih občin o ukinjanju temeljnih organizacij — Preostalo gospodarstvo se brani dodatnih prispevkov — Vprašanje za republiško skupščino BREŽICE — Ob zbornični informaciji o trenutnih razmerah v gospodarstvu se je na seji sveta posavskih občin minuli teden več razpravljalcev vprašalo, kako bodo v občinah po 1. januarju nadomestili izpad prispevkov zaradi ukinjenih tozdov. Odgovora seveda niso dobili, odločno pa so bili proti temu, da bi breme porazdelili na druge. Svet pričakuje, da bodo delegati povzeli njegovo pobudo in na to vprašanje zahtevali odgovor v republiški skupščini. varijo. Svet pričakuje, da bo prihodnjič že dobil na vpogled gradivo, v katerem V Posavju načelno sicer soglašajo z junijskimi ukrepi zvezne vlade, vendar vztrajajo, daje treba pri izvajanju nekatere stvari dopolniti in spremeniti, saj je za zdaj družbeni dogovor veliko bolj selektiven in pravičen. Do prihodnjič pričakujejo celovito informacijo o gospodarjenju z usmeritvami, zato bodo poklicali zraven SDK, banko in skupnost za zaposlovanje. Hkrati pričakujejo, da se bodo v regiji resno lotili ocene o tem, koliko ljudi je v proizvodnji, skupnih službah, sisih, upravi in administraciji nasploh preveč za to, kar ust- IZVOZILI ZA 27,5 MILIJONA DOLARJEV KRŠKO — 3000-članski delovni kolektiv Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj Krško je v letošnjih prvih 6 mesecih ustvaril za 27,5 milijona ameriških dolarjev izvoza. Smrekove in bukove celuloze so izvozili več kot 23.400 ton, največ na Madžarsko in v Italijo, manj pa v Avstrijo in Indijo. Okrog 17.000 ton časopisnega in re-vialnega papirja iz Krškega je šlo največ v Italijo, Francijo, precej pa tudi v Zvezno republiko Nemčijo, Grčijo, Belgijo, Indijo, Sri Lanko, Šudan in na Poljsko. 1000 ton embalažnega papiija so prodali v Italijo in Malezijo, 5300 ton brezlesnega in ovojnega papirja iz Titovega Drvarja pa so izvozili kar v 22 držav, največ v Italijo, Turčijo in Zvezno republiko Nemčijo, nekaj pa tudi v eksotične države, kot so Oman, Libanon, Iran itd. IZŠEL BO ZBORNIK POSAVJE II BREŽICE — Posavski muzej bo prihodnje leto slavil 40-letnico obstoja in dela. Muzejski svet je sprejel zamisel, da bi za to priložnost izdali drugi zvezek zbornika Posavje. Imenoval je uredniški odbor, ki je na prvem sestanku sprejel programski koncept. Zbornik naj bi vseboval zgodovinske zapise, področje gospodarstva, planiranja, družbenih dejavnosti in varstva okolja. Med tem so nekatere teme že tudi natančneje vsebinsko opredelili. Za Posavje bo imel zbornik veliko vrednost in s pogostejšim izhajanjem bi ta publikacija lahko ogromno prispevala k povezovanj u regije. BERITE DANES! na 2. strani: • Kupi premoga čakajo na kupce na 3. strani • Večno mačehovski do kmeta? na 5. strani: • V Tesnilih zdaj bolj tesno na 6. strani: • »Bili smo strašno razočarani« na 7. strani: • Jugoslavija pred vrati EGS na 10. strani: • 80 let živela v muzeju na 15. strani: • Ali so bili kdaj marsovci? na 20. strani: • Krvav sobotni večer v Globokem 1 45-LETNICA15-SNOUB BELOKRANJSKE METLIKA — Odbor 15. SNOUB Belokranjske obvešča borce brigade, da bo praznovanje 45-letnice ustanovitve te brigade 3. septembra, in jih poziva, naj se prijavijo na Občinski odbor ZZB NOV Metlika. Zbor brigade bo v soboto, 3. septembra, ob 10. uri pri kulturnem domu v Metliki. Odbor zbira prijave zato, da bodo lahko pripravili vse potrebno za gostoljuben sprejem in dobro počutje borcev. Posebnih vabil ne bo, zato naj borci o tem obvestijo tudi soborce. bodo nanizane možnosti za prezaposlovanje. Seveda se motijo tisti, ki mislijo, da bodo lahko čez noč skrčili delovna mesta. Računati morajo, da je to proces, ki bo trajal daljše obdobje. • V posavski regiji se težave niso začele šele s sprejemom intervencijskega zakona, ampak zaradi krize, ki traja že nekaj let. Taje najbolj prizadela kovinskopredelovalno industrijo, ki ji zmanjkuje naročil. Novih investicij skoraj ni, samo z naročili za modernizacijo pa zmogljivosti ne more zapolniti, zato se rešuje z izvozom na klirinško območje. Bolje nekaj kot nič. Izvozniki so opozorili tudi na nelogično stališče Slovenije glede združevanja sredstev za napajanjejugoslovan-ske banke za izvoz. Vanjo usmerjata denar pretežno Slovenija in Hrvaška, črpajo ga večinoma drugi, v Sloveniji pa premalo narede za to, da bi ta denar lahko izkoristili. J.T. JUBILEJNO SREČANJE IN JUBILANTJE — Na dan vstaje so se delavci IMV, njihovi prijatelji in vsi, ki se jim je na ta vroči poletni dan zahotelo vsaj malo bolj svežega gorskega zraka, zbrali na jubilejnem desetem srečanju ob domu pri Miklavžu ter na širnih jasah in ob gozdnih obronkih v bližini. Po približnih ocenah jih je bilo kar 9 tisoč. V kulturnem programu je nastopil pevski zbor IMV, prijetno razpoloženje pa so še podkrepili zvoki ansambla Agropop. Poseben sprejem so pripravili osemindvajsetim jubilantom, ki so že trideset let zvesti tej delovni organizaciji. Čestitali so jim tudi člani kolektivnega poslovodnega organa. Jubilantu Antonu Jakšetu, direktorju sektorja poprodajnih aktivnosti v tozdu Commerce Novo mesto (levo), je čestital predsednik KPO DO IMV Marjan Anžur. (Foto: A. Jakše) SREČNO VOŽNJO PO VINSKI CESTI! Posnetek je iz Zg. Po-hance, kjer je bila 22. julija osrednja občinska proslava dneva vstaje. Slavnostni govornik je bil ' predsednik občinske skupščine Brežice Stane Zlobko, ki je cesto odprl za promet. Vinska cesta, sromeljsko okno v svet Od Pohance do Bizeljskega povezuje 900 vinogradnikov Zg. POHANCA — Med nedos- j topnimi sromeljskimi griči, katerih l lepote so bile do letos skrite, se vije ! nov del vinske ceste. Krajani so čakali ; nanjo leta, dokler jim odmaknjenost S ni začela presedati in dokler niso spoznali,dalepšijutrineboprišelsam j od sebe, je omenil domači govornik j na otvoritvi. Segli so globoko v žep ne t samo krajani, ampak tudi tisti, ki ima- j jo tam vinograde. Cesta ne pozna j občinskih meja, zato so svoje deleže j dale zanjo delovne organizacije iz J krške in brežiške občine. Vrednost as- j faltiranega odseka do Sromelj cenijo j na 420 milijonov dinarjev, dve tretjini | od tega so prispevali posamezniki. Do j jeseni bodo domačini uredili še od- j seke do vseh vasi, da ne bo nihče več j odrezan od sveta. Vinska cesta pove- J zuje tja do Bizeljskega okoli 900 vi- j nogradnikov. Pokrovitelj slovesne izročitve ceste v promet na praznik 22. julija je bil Slovin Bizeljsko-Brežice. Direktor Karl Recer je v svojem go- j voru omenil, da ima Slovin v sromelj- j ski krajevni skupnosti 123 kooperan- j tov s 105 hektari vinogradov. Sromlja- t ni so njihovi najboljši kooperanti, saj odkupijo od njih 25 do 30 odst. vsega j gozdja iz kooperaicje. j -p f Vojaki na belokranjski cesti /omeške garnizije posodabljajo cesto od Krvavčjega vrha do Me-Slavoljub Popadič že peto leto zapored dela v Beli krajini_ Inženirci iz novomeške tlike METLIKA — V začetku maja seje 15 vojakov in dva podoFicirja iz inženirske enote kapetana Tuška iz novomeškega garnizona naselilo na Cerovcu pri Semiču. Po dogovoru med obema belokranjskima občinama in vojaško komando ti inženirci delajo pri razširitvi in posodobitvi 4,5 km dolge ceste od Krvavčjega vrha do Metlike. Seveda so s seboj pripeljali tudi vso potrebno mehanizacijo. »Mi bomo naredili vse do asfalta,« je povedal stari vodnik Slavoljub Popadič, ki vodi ta dela. »Čeprav smo začeli delati tri tedne po dogovoijenem datumu, bomo svoje delo opravili do začetka avgusta, se pravi do prvotno zastavljenega roka.< Popadič, ki živi 16 let v Novem mes-' tu, je star belokranjski znanec, saj z vojaki v poletnih mesecih že peto leto zapovrstjo dela pri gradnji cest in vodovodov v Beli krajini. Lani je vodil dela pri obnovi gorjanskega vodovoda, svojo belokranjsko »kariero« pa je začel pred petimi leti pri posodabljanju ceste od Semiča do Krvavčjega vrha. Ta dela so sedaj nadaljevanje posodobitve do Metlike in to bo najkrajša povezava med Semičem in Metliko. »Prej je bila cesta široka komaj 2,5 do 3 m, tako da sta se dva avtomobila komaj srečala, mi smo cestišče razširili na 6 m, posekali ovinke, in kjer je bilo treba, znižali traso. Skupaj bomo dopeljali okoli 5000 kubikov zemlje in drugega materiala, nasipali pa kakih 10.000 kubikov materiala. Delamo po 9 ur na dan in več, kajti hočemo nadoknaditi tiste dni, ko zaradi dežja nismo mogli delati. Z ljudmi imamo zrlo dobre odnose in nas imajo radi, kar lahko rečem za vsa ta leta, kar delamo v Beli krajini. Zelo dobro sodelujemo tudi s predstavniki občine, ki. nas večkrat obiščejo,« je povedal Popadič. Z vojaki na tej cesti dela tudi Jože Konda, ki ga je za ta čas »posodila« se-miška Iskra kot izkušenega strojnika. »Delal sem tudi pred petimi leti na cesti od Semiča do Krvavčjega vrha, in če mi delo z vojaki takrat ne bi bilo všeč, gotovo ne bi pristal, da bi delal še enkrat. Poleg tega sem doma s Krvavčjega vrha in ta cesta za naše kraje veliko pomeni, saj smo precej navezani na Metliko. Cesta je bila res slaba in ozka, še posebej hudo je bilo pozimi. Če ne bi na pomoč priskočila vojska, še dolgo ne bi bila urejena.« Popadič pa je Kondo še pohvalil kot dobrega strokovnjaka, od katerega se vojaki, mladi fantje, ki so v vojsko prišli z drugimi poklici, veliko naučijo. Slaviša Tasič je doma iz Leskovca, po poklicu pa je natakar. »V vojski so me odredili za strojnika in sedaj delam z grederjem. Dela s tem strojem sem se hitro privadil. Tukaj se počutim odlično, veliko raje sem na terenu kot v kasarni.« A. BARTELJ Množična zastrupitev v novomeški IMV Z malico se je zastrupilo preko 400 delavcev NOVO MESTO — »V sredo nisem imel nikakršnih težav, zato pa so se te pričele že v noči na četrtek in se iz ure v uro stopnjevale. Dobil sem visoko vročino, termometer je pokazal blizu 40 stopinj, bruhal sem in driskal, bolela sta me želodec in glava, tako da ni kazalo drugega, kot da se odpravim k zdravniku.« Tako je pripovedoval eden izmed več sto delavcev novomeške IMV (končnega podatka o obolelih še ni moč dati, kajti njihovo število še zmeraj raste), ki so se — to je danes že moč z zanesljivostjo trditi — zastrupili z delavsko malico v tovarni. Razsežnosti epidemije so zares velike in gre za eno največjih zastrupitev s hrano v zadnjem času ne le na Dolenjskem. Še v nedeljo je bil govor o »vsega« 250 obolelih, že v ponedeljek je število narastlo na preko 400, od teh jih je v bolnišnici okoli 30. Tudi za te ni moč dati končne številke, kajti še v ponedeljek so sprejeli nove paciente. Po besedah zdravnikov gre namreč za dokaj težko obliko bolezni, pri vseh, ki so jih sprejeli v bolnišnico, so morali uporabiti infuzijo, vendar nihče od obolelih ni v smrtni nevarnosti. Dr. Milena Hadl, predstojnica infekcijskega oddelka novomeške bolnišnice, pravi, da se zdravstveno stanje obolelih vendarle • Svoje pa so v teh dneh opravili tudi inšpektorji novomeške UIS. Že v petek zvečer so po prvih prejetih obvestilih zavarovali domnevni izvor zastrupitve, v soboto dopoldne pa opravili temeljit pregled in pobrali vzorce. Odredili so tudi temeljito čiščenje prostorov, nato dezinfekcijo, prav tako so na pregled poslali vse zaposlene v kuhinji, odredili pa tudi razkuževanje sanitarij na Gorjancih, kajti veliko obolelih seje udeležilo petkovega 10. jubilejnega srečanje delavcev IMV pri Miklavžu. Več o končnih razsežnostih zastrupitve in krivcih zanjo prihodnjič! izboljšuje in da bodo že v nekaj dneh odpuščeni domov. In vzroki zastrupitve? »O njih je še prezgodaj govoriti,« pravi dr. Albin Pečavar, direktor novomeškega zavoda za socialno medicino in higieno, dejstvo je le, da so se delavci zastrupili s hrano v tovarni. Izvidi, kijih imamo do sedaj, potrjujejo, daje bila v zaužiti hrani salmonela enteriti-dis, ni pa moč z gotovostjo reči, kako je v hrano prišla. Prva obvestila o zastrupitvi smo prejeli v četrtek popoldne, od takrat naprej pa vseskozi, tudi med praznikom in nedeljo, dežuramo in delamo.« Čeprav dokončnega potrdila še ni, pa je vendarle moč z veliko gotovostjo trditi, da je zastrupitve kriva sredina malica, ko je bila na jedilniku tlačenka v solati z jajcem. V torek so imeli v IMV za malico madžarsko juho, v četrtek govedino v juhi, vendar v teh jedeh ne gre iskati krivde za zastrupitev. Tudi na zavodu za socialno medicino in higieno so prepričani, daje krivda v tlačenki, ni pa še znan odgovor, ali je do okužbe prišlo v imevejski kuhinji ali seje tlačenka nemara pokvarila že med predelavo v Kočevju. Odgovor na to bo kmalu znan. B. BUDJA PRAZNIK ČRNOMALJSKIH VOJAKOV - 20. julij je bil dan roda jedrskobiološko-kemične obrambe (ABHO), ki ima svojo enoto tudi včrnoma£ski garniziji. Ob tej priložnosti je bila v Črnomlju osrednja proslava tega roda v ljubljanskem armadnem območju, ki so se je udeležili predstavniki obeh belokranjskih občin, poveljstva iz Ljubljane in upokojeni starešine. Zaslužnim vojakom m starešinam so podelili nagrade. Gostom so pripravili razstavo opreme in prikazali svoje delo. Na fotografiji: priprava prostora za radiološko dekontaminacijo obleke in opreme. (Foto: M. Bezek-Jakše) Slavoljub Popadič: »Z Belokranjci imamo zelo dobre odnose.« Jože Konda: »Ta cesta pomeni ogromno za naše vasi.« W4 Slaviša Tasič: »Raje na terenu, kot da bi bil v kasarni.« Žene dali med reveže Zdravstvene skupnosti se utapljajo v izgubah in se jih ne morejo otresti, čeprav so del stroškov že prenesli na zavarovance. Zagotovo pa so na najbolj samosvoj in hkrati čuden način presekali vozel finančnih težav v krški občini, ko se je ta skupnost marca letos odločila za črtanje vseh zavarovancev, ki po njenem mnenju ne sodijo vanjo. Tako so morale delovne organizacije odjaviti iz zdravstvenega zavarovanja žene delavcev, ki se dnevno vozijo v Krško iz drugih občin, če imajo doma zemljo in delajo tudi kot kmetice S tem so krčani spravili v zadrego občinske zdravstvene skupnosti v Brežicah, Sevnici, Šentjurju in Šmarju pri Jelšah, kjer še zdaj ne vedo, na kakšen način naj zagotovijo zdravstveno zavarovanje ženam in otrokom, ki jih ti delavci preživljajo. V Sevnici sojih začasno prijavili kot občinske reveže, dokler se stvari ne razčistijo. Za tolmačenje in posredovanje v sporu so zaprosili zdravstveno skupnost Slovenije in območno skupnost v Celju, vendar iz Ljubljane ni bib odgovora, Celjanipa so sporočili da se štejejo za kmete le osebe, kijim je kmetijstvo edina in glavna dejavnost Prizadete zavarovanke imajo torej vso pravico, da se zavarujejo po možeh. V Ljubljani so Krčanom ustno sicer pritrdili uradnega tolmačenja pa do obljubljenega roka niso dali Zato tudi svet posavskih občin ni mogel posredovati v sporu Nesporazumi bodo trajali dokler ne bo črno na belem zapisano, kdo je kmet Predpisi so, žal tako raztegljivi da si jih lahko vsak tolmači tako, kot mu trenutno najbolj ustreza J. TEPPEY Posavci ne izkoristijo olajšav Letos bo drugače BREŽICE — Zakon o manj razvitih republikah in pokrajinah ponuja Posavju možnosti za porabo dela sredstev pri investicijah na domačem območju, če ta obsega nerazvite predele.; Lani hi posavske delovne organizacije lahko zadržale v regiji 12 milijonov dinarjev ali tretjino sredstev za nerazvite. Izkoristile so komaj 4 milijone dinaijev, ker niso imele programov. Za naprej nekateri že računajo na pomoč iz tega denarja. Agraria napoveduje izgradnjo hladilnice za sadje, v sev-niški občini pa upajo, da jo bosta sosednji občini podprli pri prezaposlitvi 135 delavcev enote STT, ki bodo konec leta ostali brez dela. Na pobudo sveta posavskih občin bodo do septembra interesenti izdelali svoje programe, da jih bodo lahko pravočasno uskladili. Zdaj so končno uvideli, da je vsak dinar dobrodošel in da jih zamujanje veliko stane. Prejšnja leta so to premalo upoštevali, in tako jim spolzelo iz rok precej denarja, ki bi ga lahko uporabili za naložbe na manj razvitem kozjanskem območju. J. T. Kupi premoga čakajo na kupce Zaradi slabe prodaje v kanižarskem rudniku premog deponirajo — Tako slabo nazadnje pred 15 leti — Mnenje direktorja___________________o ukinitvah______ KANIŽARICA — Medtem ko so morali tukajšnji rudarji še predlani in lani opravljati nadurno delo, da so lahko zadovoljili tržišče s premogom, ga morajo letos deponirati. Tako slaba prodaja je bila v rudniku rjavega premoga Kanižarica nazadnje pred 15 leti, razlog zanjo pa je mila zima in ugodnejša cena kurilnega olja. V rudniški deponiji je sedaj okrog 1.500 ton premoga in sicer oreha in kockovca. Oreha sedaj sicer ne deponirajo več, ker ga znova sprejema tovarna celuloze v Plaški na Hrvaškem, kije potem, ko je nekaj časa kupovala premog drugih rudnikov, zopet postala kanižar-ski kupec. Tako sedaj deponirajo le še kockovec, računajo pa, da to ne bo trajalo dlje kot do začetka kurilne sezone. kar pa ne velja za ostale rudnike v delovni organizaciji Rudniki rjavega premoga Slovenije, katere tozd je kanižar-ski rudnik. Celotna delovna organizacija je v pol leta imela 16 milijard dinarjev primanjkljaja. V Kanižarici so poskusili vse, da bi pospešili prodajo. Tako bodo zaseb- V Kanižarici na srečo še nimajo to-Siko neprodanega pfSiliGgS, ua bi tO vplivalo na poslovne rezultate ali da bi morali zmanjševati izkop. Računajo, da bodo tudi polletje zaključili brez izgub, I MLADINCI NA KMETIJI STARI BREG PRI KOČEVJU — Zakonca Vesna Brelih in Leon Zemljič sta dobila lani v najem 108 ha zemlje na območju Starega Brega v občini Kočevje. Za kmetijstvo je bilo uporabnih okoli 60 ha, nekaj je bilo gozda, največ kmetijskih zemljišč pa je že zaraščalo grmovje in redko drevje. Nekaj zemlje sta zakonca sama očistila in spet usposobila za kmetovanje, letos pa prihajajo sem tudi mladinske delovne brigade, ki so na delovni akciji »Suha krajina«. Najprej je tu 14 dni čistila zemljišča nad 20-članska mladinska delovna brigada zdomcev iz Mannheima v Nemčiji. Zdaj pa že nadaljuje delo 40-članska MDB iz Sida v Vojvodini, ki bo v štirih tednih očistila vsaj 20 ha zemljišč. Tako meni Franc But, vodja pospeševalne službe pri TOK kmetijstva pri Kmetijskem gospodarstvu Kočevje, ki ugotavlja tudi, da so vojvodinski mladinci pri delu zelo pridni, in dodaja, da bodo na očiščenih površinah pašniki. SREČNI, DA SO PRIŠLI V SLOVENIJO — Mednarodnega tabora v Starih Žagah seje udeležilo tudi 7 študentov medicine iz Talina v Estoniji (na fotografiji), ki so prišli pravzaprav po pomoti. Mislili so namreč, da bodo delali v bolnišnici. »Sedaj smo prvič v tujini. Najprej moramo delati najmanj 3 leta na domačih taborih, potem pa izberejo najboljše, ki gredo v tujino,« je povedala vodja skupine iz SZ Anu Pook. Zato smo zelo veseli, da smo v Jugoslaviji, čeprav ne opravljamo dela, ki smo ga pričakovali. Na naših taborih smo morali opravljati veliko težja dela: zidati in beliti hiše. Le vročine nismo navajeni, saj pri nas v Estoniji v glavnem dežuje.« (Foto: M. Bezek-Jakše) Tujci nam čistijo ruševine V Starih Žagah že 3. mednarodni mirovni tabor — Letos zaključili z delom — Prihodnost taborom STARE ŽAGE — V Starih Žagah letos že tretje leto zapored poteka mednarodni antifašistični mirovni delovni tabor, v katerem mladi iz številnih zahodnoevropskih držav, SZ, Avstralije, Brazilije in ZDA, pa tudi nekaj Slovencev, čisti ruševine partizanskih delavnic oz. bivšega Spreitzerjevega mlina. Po besedah vodje tabora Andreja Žorža naj bi do 13. avgusta, ko bo tabor končan, objekt dokončno očistili in ga zavarovali pred nadaljnjim propadanjem. Seveda v taboru ne gre le za delo. Restavratorska dela po projektu arhitek- Ljubljansko pismo Ali je za takšno prakso res kriva ustavna zasnova družbene lastnine, kot trdijo nekateri? V sedanjih razpravah o družbeni eka Družbeno ni last vsakogar in nikogar Kardelju podtikajo vulgarizem__________________ LJUBLJANA — V tisku dan za dnem prebiramo vesti o nelikvidnosti, izgubah, stečajnih postopkih, bankrotih. Stečaj je, kot pravi enci-klopedijska definicija, posebna vrsta sodnega izvršnega postopka, ki se sproži proti insolvetnemu (plačila nezmožnemu) dolžniku, da bi se skupno in enakomerno poravnale njegove premoženjske obveznosti in da bi odpravili nevarnost, da bi neobveščeni upniki ostali neizplačani. V pravni ureditvi sodobnih meščanskih držav je stečajno pravo izključno instrument zaščite podjetij in državljanov pred nesolidnimi partneiji. Nikakor pa ni instrument gospodarsko-sistemske in tekoče ekonomske politike kot pri nas. V ekonomskem pogledu stečaj zagotavlja t. i. tržno tekmovanje, zdravo konkurenco. Firme, ki pridejo na boben, namreč običajno odkupijo tiste firme, ki jim jamčijo učinkovitejše poslovanje. Ali pa preprosto propadejo in izumrejo. Naše stečajno pravo te funkcije ne opravlja. Lep primer za to je Agrokomerc. V položaju, ko so lastninski odnosi povsem brezoblični, postane stečajni proces pogosteje proces lažnega bankrota. Kajti ne glede na to, kdo je ta postopek sprožil, ima lokalno občinsko sodišče na voljo celo orožarno majhnih pravnih zvijač za varanje upnikov in uprizoritev političnih scenarijev fiktivnega bankrota. lastnini nekateri pripisujejo Edvardu Kardelju vulgarizem, daje baje družbena lastnina vsakogar in nikogar. Toda Kardelj je neštetokrat jasno opredelil nosilce družbene lastnine in zahteval vso odgoornost vseh, ki uporabljajo sredstva v družbeni lasti, ne le glede njihove uporabe, ampak tudi v smislu zagotovitve in obveznosti vseh, da sredstva v družbeni lasti stalno krepijo. Prav ta problematika je bila med Kardeljevimi poglavitnimi skrbmi, zlasti v zadnjem desetletju njegovega življenja. Zavedal se je, da pravilna rešitev tega vprašanja pomeni ključ za uresničitev osnovnih načel socializma: krepitve njegove materialne osnove, stalne rasti proizvodnosti in humaniziranja dela, samoupravnega obvladovanja celotne družbene reprodukcije s strani delavcev in zagotavljanja družbenoekonomske, politične in kulturne osnove sistema tvorne neposredne socialistične demokracije in svobode človekove osebnosti. Današnje zbirokratizirano stanje na področju samoupravnega organiziranja od temeljne do sestavljene organizacije združenega dela in do samoupravnih interesnih skupnostih pa priča, da se v prakticistični uporabi brez ustrezne idejnopolitične dejavnosti organiziranih socialističnih sil in pod pritiskom birokratskega administriranja tudi najbolj jasna ideja lahko izmaliči, zlasti še v sistemu pluricentričnega odloč- anja, kakršen je sistem samouprav-, Le-ta ne socialistične demokracije, zahteva tudi resnično in polno vzajemno odgovornost vseh in zavestno usmerjanje, ob stalem demokratičnem usklajevanju posameznih in splošnih interesov. Poznati izvirno Kardeljevo misel je torej danes tembolj potrebno, ker v razmerah splošnega pragmatizma in idejnega zastoja prav njegova stališča pogosto maličijo, kar povzroča delavskemu razredu veliko materialno in moralno škodo. V. BLATNIK • Zadnje čase je v slovenski družbi pogosto siišaii vprašanja, ali so rudniki sploh še potrebni. Celo v srednjeročnih planih omenjajo, da bi morali nekatere rudnike zapreti. Ob tem je direktor kanižarskega rudnika Vladimir Breznik dejal; »Domača energija je še najbolj zanesljiva. Ko rudnik zapro, se lahko kaj hitro zgodi, da se v tistem kraju ne bo nikoli več rudarilo, čeprav je še za 20 in več let zalog premoga, kajti prekine se tradicija. Med nami rudarji velja, naj bi tisti rudniki, ki so sedaj odprti, živeli še naprej.« nikom podaljšali roke za plačilo, premog pa so ponudili po vsej Sloveniji in delu Hrvaške. Prav to, da veliko premoga prodajo na Hrvaško, pa jih po drugi strani tudi tepe, kajti v sosednji republiki so slabi plačniki, zato ima rudnik likvidnostne težave. In še cena komercialnega premoga: okrog 120.000 din ,vendar je slišati govorice, da se bo avgusta zopet podražil. M. BEZEK-JAKŠE Živa Osilnica Vrsta letnih prireditev vabi obiskovalce ta Jurovca opravljajo po 5 ur na dan, če izvzamemo tista dva delovna dneva, nedeljo in eno noč, ko udeleženci sploh niso prekinili dela, da so lahko ob koncu 1. izmene odšli za 3 dni na morje. Sicer pa jih zanima predvsem življenje pri nas, spoznali so nekaj okoliških krajev, prisluhnili so predavanjema o mirovnem gibanju in zgodovini tukajšnjih krajev. Cilj tovrstnih taborov pa je • Letos je bilo veliko težav z organizacijo tabora, zato se Žorž še posebej zahvaljuje mladinskima delovnima akcijama Bela krajina in Suha krajina. Pionirju iz Novega mesta, novomeški občinski konferenci ZSMS, GG Črmošpjice in Iskri Semič, ki so pomagali, da je mednarodni delovni tabor sploh lahko stekel. OSILNICA — Medtem ko o turizmu in gostinstvu v kočevski občini v glavnem razpravljajo, v krajevni skupnosti Osilnica pridno delajo. Odkar se je začela turistična sezona, je v tem koncu kočevske občine izredno živahno, za kar skrbi predvsem domače turistično društvo pa tudi druge organizacije v krajevni skupnosti Osilnica, npr. kul-turno-športno društvo in druge, pa tudi zasebniki. Za dan borca je turistično društvo Osilnica organiziralo srečanje harmonikarjev občin Kočevje, Delnice in Čabar. Prireditve in zabave se je udeležilo nad 2.000 ljudi. Tistega dne so bila ostala gostišča v KS zaprta in so vsi gostilničarji prostovoljno delali na tej prireditvi, katere čisti dobiček je namenjen za nadaljnje delo turističnega društva Osilnica. Od 15. do 19. julija je bil v Osilnici prvi del slikarske kolonije, ki jo vodi akademski slikar Jože Centa, sodelujeta ' sCih- predvsem spoznavanje med ljudmi različnih narodnosti, premoščanje kulturnih zaprek, potrditev da ljudje iz različnih dežel lahko živijo skupaj brez nesoglasij. Kot je v imenu udeležencev 1. izmene, ki so zaključili delo konec preteklega tedna, povedal Žorž, so bili vsi — v glavnem gre za študente, med njimi pa je tudi nekaj delavcev in brezposelnih — zelo zadovoljni s taborom. Eden od Švicarjev je celo podaljšal svoje tritedensko bivanje v 1. izmeni kar na 2. izmeno. Andrej Žorž, ki dobro pozna klasične mladinske delovne akcije, a tudi tabore, na katerih dela že 4 leta, je prepričan, da imajo prihodnost le tabori. Ševcda pod pogojem, da imajo dobro pripravljen program in urejeno financiranje. M. B.-J. NOVI DEVIZNI TEČAJI tečaj za devize, efektivo, čeke, kreditna pisma _____________in poštne nakaznice _______________ država valuta velja za nakupni srednji prodajni Avstralija a. dolar 1 2168,11 2171,37 2174,63 Avstrija šiling 100 20785,43 20816,65 20847,87 Kanada dolar 1 2215,19 2218,52 2221,85 Danska krona 100 38316,76 38374,32 38431,88 Finska marka 100 61439,68 61531,98 61624,28 Francija Irank 100 43307,17 43372,23 43437,29 ZR Nemčija marka 100 146099,61 146319,09 146538,57 Grčija drahma 100 1818,55 1821,28 1824,01 Irska funt 1 3910,45 3916,32 3922,19 Italija lira 100 198,11 198,41 198,71 Japonska jen 100 2032,74 2035,79 2038,84 Kuvajt kv. dinar 1 9424,29 9438,45 9452,61 Nizozemska gulden 100 129137,53 129331,53 129525.53 Norveška krona 100 40160,40 40220,73 40281,06 Portugalska escudo 100 1718,01 1783,69 1786,37 Švedska krona 100 42391,00 42454,68 42518,36 Švica frank 100 175382,62 175646,09 175909,56 V. Britanija funt 1 4658,89 4665,89 4672,89 ZDA dolar 1 2679,12 2683,14 2687,16 C Naša anketa pa še slikarja Janez Ošaben in Jure C lar. Oktobra bo drugi del kolonije in za njen zaključek še razstava del, ustvarjenih v koloniji. 25. in 26. junija so s teniškim prvenstvom Osilnice odprli teniški igrišči, ki ju je uredil gostilničar Toni Kovač, predsednik turističnega društva. Te dni je bilo živahno še zaradi organiziranega spusta kajakašev in kanuistov po Kolpi in kajakaške šole. Na vsakih 8 dni se v gostilni Kovač na Selih menjavajo turistične skupine od 20 do 25 Holandcev. Predsednik turističnega društva Toni Kovač je povedal, da ima društvo v načrtu še nekatere druge dejavnosti. J. P. STABILIZACIJA IN VESELICE PODPRESKA ■— Gasilsko društvo Podpreska, ki že peto leto prenavlja svoj gasilski dom, je ob dnevu vstaje priredilo veselico, da bi tako zbrali denar za ta dela in druge potrebe društva. Pa so se ušteli. Kljub lepemu vremenu je bil obisk na veselici slab. Tako so gasilci komaj pokrili stroške, ki so jih imeli z organizacijo veselice. Boste še sejali pšenico? Žetev je mimo, kmalu bo tukaj jesen in z njo ponovna setev, že leta nazaj smo se v Sloveniji prizadevali, da bi zagotovili kolikor toliko stalen pridelek pšenice, vendar ne gre in ne gre. Za vse ne bi mogli kriviti samo visoke inflacije, zapleti okoli zadnjih odkupnih cen kažejo, daje vmes še vse kaj drugega. Miselnost, da je kmetijstvo samo nekakšna kompenzacija našega gospodarstva, da se ga da raztegovati in krčiti, kakor pač kažejo razmere, je še vedno zelo močna. Vprašanje je le, kako dolgo bo moč pri njej vztrajati. To bodo verjetno občutili kmetijski pospeševalci že to jesen, ko bodo poskušali pridobiti pridelovalce za setev s pianom določenih kmetijskih površin. Negotovost, ki je vladala zadnja leta, traja še naprej, to pa marsikaterega kmetijca navdaja z nezaupanjem in razmišljanjem, da bi se preusmeril. Toda kam, ko je podobno tudi v živinoreji in v drugih kmetijskih panogah? Se bo zgodilo najhujše, da bomo še tistim, ki so vztrajali na zemlji, vzeli voljo do dela? MATEJA GRZIN iz Mihelje vasi pri Črnomlju: »Glede na odkupno ceno in ne- gotovost pšenice ne bi sejali, a jo bomo, ker jo potrebujemo zase. Če bomo imeli kaj presežkov, jih bomo tudi prodali. Vemo, da bodo pšenici, tako kot lani, dvignili ceno potem, ko bo odkupljena. Veliko kmetov ima presežke, a prav zato zrnja nočejo dati iz kašč. Da pa se pšenice ne splača sejati, je dokaz kmetijska zadruga, ki daje svojo zemljo v najem, namesto da bi jo sama obdelovala.« ALOJZ ILC, polkmet iz Goriče vasi pri Ribnici: »Pšenico sejem le zaradi kolobarjenja, o ceni pšenice in sploh vseh kmetijskih proizvodov pa menim, da je z ozirom na cene reprodukcijskega materiala, traktorjev, priključkov in rezervnih delov premajhna. Vse to pa je drago zato, ker je družbena režija previsoka in je treba za plače vse birokracije in drugih zagotoviti denar tam, kjer se ustvarja, se pravi v kmetijski in industrijski proizvodnji.« FRANC BUT, dipl. kmet. inž., vodja pospeševalne službe pri TOK kmetijstva v Kočevju: »Na Kočevskem sejejo kmetje zelo malo pšenice, le zaradi kolobarjenja in za lastne potrebe, ne pa za prodajo. Zavedamo se, da cena pšenice ni spodbudna. Ni pravega razmerja med ceno pšenice in koruze, zato si težko predstavljam, da bi kmet pšenico poceni prodal in nato kupil draga močna krmila ali koruzo. Ob taki inflaciji bi morala biti odkupna cena določena kar v nemških markah.« TONE VIDMAR, kmet iz Škrjanč pri Novem mestu: »Letos sem imel posejana dva hektara in pol pšenice, od tega dva hektara pogodbeno. Zaradi polege je bil pridelek manjši, stroški pa precej večji, zlasti z žetvijo, tako da dohodki po sedaj določeni ceni še zdaleč ne dosegajo stroškov. Pod takimi pogoji pameten človek ne bi več sejal pšenice. Mi smo v to na neki način prisiljeni, saj ni dobre alternative, sicer pa bomo videli, kaj bo še jeseni.« f JOŽE VRANIČAR, kmet iz Rosalnic pri Metliki: »Odkupne cene kmetijskih pridelkov so take, da se kmetu ne izplača delati. To velja za vse, od pšenice do grozdja. Tiste, ki vodijo naše kmetijstvo, bi bilo treba zamenjati. Tri litre mleka daš za liter radenske, 3 kg grozdja za brizganec, otrobi so dražji od pšenice. Bolj kot rediti živino se splača vzgajati psičke za mestne gospe. Najboljšo njivo bom zasadil s smrečicami za božična drevesca. Bolj se splača od pšenice ali debelače.« IVAN KAPČIČ, kmet iz Pavlove vasi: »Pri nas pšenica ne uspeva najbolje, a sem jo kljub temu nekaj oddal. Za en kilogram bom v najboljšem primeru dobil 500 din, vendar se pridelovanje za to ceno ne izplača. Po mojem bi morala biti cena vsaj 1.500 dinarjev. Prihodnje leto bom vse zasejal s koruzo. Porabil jo bom za živino. Koruza več daje, pri pšenici pa se računi pridelovanja nikakor ne izidejo. Mislim, da se bo še marsikdo odločil tako.« JANEZ ABRAM, kmet iz Dobrave pri Kostanjevici: »Prejšnja leta smo sejali precej več pešnice, letos pa samo na 20 arih, in še to le zase. Razlog je preprost: poprej, ko smo se pogodbeno vezali za oddajo in smo imeli nadpoprečen donos, so bile cene vedno tako žalostne, da smo se komaj odločali za ponovno sklepanje pogodbe, ko pa eno leto zaradi suše nisem mogel oddati pogodbenih količin, sem ostal brez premije. Zato sem sklenil, da se s tržnim pridelovanjem pšenice ne bom več ukvarjal.« JOŽE JERMAN, kmet iz Pijavic: »Že 30 let sem kooperant in tako, kot se zadnja leta zvezna vlada poigrava s potrpljenjem kmetov, se poprej le ni dogajalo. Določa smešno nizke odkupne cene pšenice in račun se ne izide, če še tako dobro gospodariš. Nobene pogodbe za pšenico ne bom sklenil, saj nimam več zaupanja. Preveč nas je kmete bolelo lani, ko so takoj po odkupu pšenice podražili kruh, pa tudi to, da so bili otrobi dražji kot pšenica.« PEPCA MIKEC, kmetica iz Straže pri Mirni: »Posejali smo pol hektara pšenice in ob takih odkupnih cenah seveda ni kaj premišljati, kaj naj napravimo s pridelkom. Sedaj se še najbolj splača, če spečeš dober domač kruh, kar pa je pridelka odveč, je najbolje, da ga pokrmiš doma živini. Ob tako nestanovitnih cenah kmetijskih pridelkov in ob tako visokih cenah pridelave je čudno, če zadruga sploh še kaj dobi od kmetov.« DOLENJSKI LIST Št. 30 (2032) 28 jhubeees kmetijstvo m O " » v v Sejmišča BREŽICE — V soboto je bito na rednem tedenskem sejmu naprodaj 195 do 3 mesece starih prašičkov in 43 starejših. Prvih so prodali 87 po 3.200 din, drugih pa 13 po 2.800 din kilogram žive teže. Večno mačehovski do kmeta? Na zboru kmetov v Krškem ustanovili Slovensko kmečko zvezo in Zvezo slovenske kmečke mladine — Protest Zvezni vladi zaradi intervencijskega uvoza KRŠKO — Okrog 230 kmetov iz raznih krajev krške občine je zbor, na katerem so se preteklo nedeljo v veliki dvorani Delavskega kutlumega doma Edvarda Kardelja v Krškem odločili, da ustanovijo svojo stanovsko organizacijo, Slovensko kmečko zvezo in Zvezo slovenske kmečke mladine, tudi v krški občini, pričelo z enominutnim molkom za Janšo in njegove tovariše kot izrazom gneva in podpore. Zatem je predsednik ustanovnega odbora Branko Šoba, kmet z Zdol po pozdravnih besedah kmeticam in kmetom ter gostom dejal: »Zbrali smo se na zboru, ki smo ga za nas organizirali kmetje ob pomoči Socialistične zveze delovnih ljudi. Saj smo tudi kmetje delovni, mar ne? Pridelamo vse, kar potrebujemo za življenjski obstoj, a kljub temu se mnogi borimo za obstoj. Zakaj? Zato, ker so nam in našim očetom določali usodo drugi. Zbrali smo se, da bi vsaj o svoji prihodnosti in prihodnosti naših otrok sami odločali.« Zatem je Šoba spregovoril o tem, da zgodovina ni bila našemu kmetu nikoli kaj prida naklonjena. Navedel je vrsto dokazov za to trditev. »Tiha« delitev Pojasnilo o delitvi čebe-larskega sladkorja RIBNICA — Nekateri ribniški čebelarji so nas opozorili, daje njihova čebelarska družina kar na tiho razdelila sladkor za čebele in da to ni prav. Za pojasnilo smo zaprosili predsednika družine Boga Juvanca, ki je povedal: Vsi člani naše družine so bili z istim pismenim obvestilom obveščeni, da bo predavanje za čebelarje, in tudi o bližnji delitvi sladkorja ter organizaciji izleta za čebelarje in njihove družinske člane. Od 90 članov čebelarske družine se jih je predavanja udeležilo okoli 60. Predavatelj iz novomeške tovarne zdravil Krka je predaval o čebeljih boleznih in novih zdravilih za čebele, kijih izdelujejo v tej tovarni. Na predavanju smo se nato dogovorili tudi o delitvi sladkorja in o organizaciji izleta. Natančno smo sporočili dan in uro delitve sladkorja. Razen tega je takrat vsak čebelar vpisal na poseben seznam kar sam, koliko sladkorja potrebuje. Če ga kdo ni dobil, si je sam kriv. • Smo država, v kateri se bolj splača pasti lenobo kot ovce. (Boris Kuralt) l NOVOMEŠKI TRŽNICE V ponedeljek je bilo treba za kilogram zelja odšteti 500 din, pese od 1.500 do 1.600 din, čebule 1.000 din, krompirja 1.000 do 1.200 din, korenja 1.400 din, solate 2.000 din, kumaric 1.000 do 1.500 din, paradižnika 1.700 din, stročjega fižola 2.000 do 3.000 din, paprike 3.500 din, jedilne bučke 600 din in lubenice 1.500 din. Od sadja je bilo dobiti: jabolka, po 1.000 do 2.000 din kilogram, limone po 3.290 din, marelice po 2.500 do 3.000 din, hruške po 1.500 do 2.500 din in banane po 5.000 din kilogram. Kilogram skute je stal 5.000 din, za eno sveže jajce pa je bilo treba odšteti 220 din. Branko Šoba Janez Žaren Franc Bogovič Jezno o taki kooperaciji Jože Železnik z Vrha nad Boštaniem ni zadovoljen s pospeševalno službo kmetijskega kombinata VRH NAD BOŠTANJEM — »Temeljna organizacija kooperantov je organizacija, ki naj bi se borila za večji pridelek. Za to pa mora imeti ustrezno pospeševalno službo. Gotovo pa to ni nobena kooperacija, noben odnos, če čakajo samo, kje ti bodo kako kaj potegnili iz žepa,« je povedal Jože Železnik ml. z Vrha nad Boštanjem, kjer blizu domačije z očetom in ostalimi kod tolikšni stroški! Obvestila za spomladansko škropljenje nam niso poslali. Zadnjič je bil tu magister Žolnir iz Hmeljarskega inštituta in je rekel, da moramo nujno takoj poškropiti vinograd zoper pršico. Letos nas bo stalo škropivo vsaj milijon. Za vsako škropljenje porabimo tudi okrog 1800 litrov vode. In če vemo, kako nizke so akontacijske cene žametne črnine in drugega grozdja, je jasno, da je vinogradnik spet udarjen,« pravi 28-letni Železnik. Jože Železnik domačimi pridno obdelujeta približno hektar velik vinograd, ki daje dobro dolenjsko kapljico — cviček. Jože sicer ne zanika, da od toka Kooperacija sevniškega M-Kmetijske-ga kombinata niso dobili nekaj družbenega denarja pomoči, za kar so se tudi obvezali, da bodo 10 let oddajali 5600 kilogramov grozdja. »Toda v zadnjih letih so nas kar zapored prizadele ujme in je bil pridelek grozdja zaradi pozebe močno zmanjšan. Tudi po letošnji spomladanski pozebi bo grozdja vsaj za 30 odstotkov manj. Okrog 500 kilogramov grozdja so obrale še srne. Naj povem, da se jezim na sevniško kooperacijo, ker sem lani vsaj petkrat rekel pospeševalki, naj pride kaj okoli, pa je prišla šele jeseni, ko je bila že trgatev. Rekla je, da bo treba 3.000 kg grozdja oddati. Jeseni smo nato dobili od kooperacije račun za 52 tisočakov za stroške kooperacije pri pridelku našega grozdja in smo ga plačali. Ne vem, od Kmetijski Jagode zalivamo z znojem Za jagode je najboljše gnojilo zalivanje z znojem, pravi vrtnarska modrost in s tem pobija zmotno miselnost, da je pridelovanje jagod najlažja stvar pod soncem. Nasprotno: marsikdo je že doživel razočaranje, ker ni ravnal tako, kot ta natančna rastlina zahteva. Zahteva je že glede kolobaijenja. Na isto zemljo sme jagoda največ tri leta. Po tem času so tla že tako izčrpana in utrujena ter okužena z boleznim in škodljivci, da se pridelovanje enostavno ne izplača več, saj pridelek naglo pada. Jagode je treba na novo nasaditi na drugi zemlji, najboljši predhodniki pa so fižol, soja in grašica. Grah, paradižnik, krompir in korenčnice niso primerni predhodniki jagod, saj za seboj puščajo v zemlji okužbe, ki napadajo tudi jagode. Najbolj nevarne so nematode, male glistice, ki se naselijo na koreninah jagod, pa tudi na mladih listih in cvetih. Škodo povzročajo predvsem z izsesavanjem rastline. Vedeti je treba, da jih je zelo težko zatreti, posebno če ne želimo na vrtove in v nasade vnašati zelo strupenih kemičnih snovi, kijih stroka sicer priporoča za zatiranje (di-trapex, shell-DD, temik, terracur-P). • Jagode je treba seliti tudi zaradi zapleveljenja. Po drugem letu je še komajda mogoče zatreti razraščen plevel, tako veselo raste. Odstranjevati je treba tudi nove poganjke jagod, ki silijo na vse strani in ogroža-jo jagodne grmiče, ki rodijo. Pri tem lahko precej pomaga zastlrka, ki jo ) že od nekdaj najbolj priporočajo za pokrivanje tal. Zaradi presajanja ponovimo še, kako se jagode sploh sadijo. V toplih primorskih okoliših priporočajo saditev od avgusta do oktobra, v bolj vlažnih krajih pa aprila in maja. Najenostavnejše in najcenejše je pridelovanje jagod na gredicah, kjer stojijo v enojnih vrstah matične rastline 30 do 45 cm narazen, vrste pa naj bodo med seboj oddaljene 60 do 90 cm. Svez gnoj alt ■ kompost kot gnojilo jagodam odsvetujejo iz več razlogov. Inž. M. L. S ! S * I Ugotovili atomsko zgradbo encima rasti Molekulo sestavlja nic manj kot 37.792 atomov Na kalifornijski univerzi v Los Angelesu so molekularni biologi ugotovili atomsko zgradbo najbolj razširjenega proteina (beljakovine) RuBisCO. S tem so vsaj za drobec povečali znanje o velikanskem še neraziskanem področju, saj se je kemikom doslej posrečilo ugotoviti atomsko zgradbo komaj desetini odstotka vseh proteinov. Novo odkritje utegne močno koristiti pri pridelovanju hrane. RuBisCO namreč kot encim v rastlinah sproži in pospešuje fotosintezo, to dejstvo pa bi lahko izkoristili s pomočjo genetskega inženiringa in prisilili rastline, da bi hitreje rastle in več dajale. Cela vrsta znanstvenikov si je zdaj zadala ta cilj. In še zanimivost! Znano je, da so beljakovinske molekule velike in imajo zelo zapleten sestav. RuBisCO je sestavljen kar iz 37.792 atomov in ima milijoninko centimetra v premeru. Položaj posameznih atomov so znanstveniki kaliforijske univerze ugotovili do milijardinke centimetra natančno. Raziskovalec Eisenberg je porabil 18 jet dela, da je raziskal tridimenzionalno zgradbo molekule tega encima, ki ga znanost pozna od 1947. leta, ko ga je odkril Samuel Widman, biolog na taisti ameriški univerzi. (Nevv Scientist) Na žalost je že tako, je potem poudarilo več kmetov, da je država pahnila kmetijstvo v tak položaj, zadnji intervencijski ukrepi ZIS pa so uperjeni naravnost zoper slovenskega kmeta, ki se pretežno ukvarja z živinorejo. Janez Žaren iz Nemške vasi je vprašal, kdo bo obnavljal vinograde, ko pa dobi vinogradnik za celoletni trud komaj toliko denarja kot trgovec, ki prodaja vino! Predlagal je, naj bi zahtevali ukinitev carinskih dajatev za posebne traktorje, kijih pri nas ne delamo, ukinili pa naj bi tudi prometni' davek na kmetijsko mehanizacijo. Pospeševalec M-Agrokombinata in hkrati kmet z Vel. Kamna Franc Bogovič je razvijal misel, da riba pri glavi smrdi. Država, družba je imela vseskozi mačehovski odnos do kmeta in zadnji intervencijski ukrepi to znova dokazujejo. Bogovič je vprašal, kaj ima krški kmet od 4. mesta na lestvici razvitosti slovenskih občin, in si na retorično vprašanje kar sam odgovoril, da prav malo ali nič. Če bi toča stolkla vse sadovnjake, ki so največji v Sloveniji, ne bi od republiške solidarnosti dobili no- • Na zboru kmetov so protestirali zaradi sklepa zvezne vlade, ki se je odločila za intervencijski uvoz mesa in pridelkov. Kmetje bodo zahtevali njegov odstop, če se bo ZIS šel velikega trgovca mednarodnih razsežnosti. Predlagali so še, naj bi spremenili zakonodajo, in sicer tako, da bi se denar za nerazvite združeval na ravni občine in bi ga dajali v panoge, ki bi, ne po lastni krivdi, prišle v krizo, kot to zdaj velja za prašičerejo in vinogradništvo. benega dinarja. In to krške kmete hudo jezi. Na zboru kmetov je spregovoril ob gostih z Biotehniške fakultete v Ljubljani tudi predsednik Slovenske kmečke zveze Ivan Oman. Dejal je, da so kmetje dosegli vsaj to, da seje ta družba pripravljena z njimi sploh pogovarjati. Doseči je treba tako kmetijsko politiko, ki, če že ni prijateljska do kmeta, ne bo nastrojena proti kmetu. PAVEL PERC POSLEDICE PERESTROJKE »Še do nedavnega smo Jugoslovani prodajali v SZ za okoli 10 milijonov dolarjev vina in žganih pijač, zdaj pa tja ne prodamo niti kapljice več. Pa ne le to. Sovjeti so postali zdaj izvozniki vina in so nam dobesedno vzeli vzhodna tržišča. Poljaki in Madžari, na primer, so še leta 1981 kupili pri nas dobrih 260.000 hi vina, lani pa samo še slabih 70.000. Naš izvoz v države SEV se je lani v primerjavi z letom poprej zmanjšal na polovico tako količinsko kot vrednostno.« (Damijan Bulum, predsednik jugdsl-voanskega sklada za vino, v intervjuju za Gospodarski vestnik) EN HRIB6EK BOM KUPIL- Ureja Tit Doberšek Resolucija o problemih vinogradništva Zahteve društva Nadaljujemo z objavo resolucije o problemih vinogradništva, ki je bila sprejeta na skupščini Društva vinogradnikov Dolenjske 12. junija. Prvi del teh zahtev dolenjskih vinogradnikov smo objavili 21 .julija, nadaljnje zahteve pa so naslednje: 9. Občinske skupščine naj ukinejo davke na zidanice in naj ne obdavčujejo posebej nujnih bivalnih prostorov lastnikov teh stavb, ki imajo 10 ali več arov vinograda. 10. Predpis o določitvi roka trgatve je nepotreben. Vinogradnikom je treba zaupati in jim prepustiti, da sami presodijo, kdaj je grozdje v njihovem vinogradu dovolj zrelo za trgatev glede na vremenske razmere in škodo na pridelku, ki nastaja zaradi vremenskih razmer. Kolikor je to določilo še umestno, naj o času trgatve odločajo strokovne službe pri občini in pri delovnih organizacijah na območju občine. 11. Predpis o stekleničenju vina je treba dopolniti tako, da zasebni vinogradnik lahko opravi stekleničenje vina tudi za druge vinogradnike, svoje sosede, in da člani vinogradniki lahko ustanovijo strojno polnilno skupnost za stekleničenje vina svojih članov. 12. Vinogradniki občin Novo mesto in Krško zahtevajo, naj se ukine medobčinski dogovor, ki omejuje pomoč solidarnostnih sredstev iz sklada za elementarne nezgode, če višina škode na območju občine ne presega 3 ali celo 4% občinskega bruto dohodka, saj tudi te občine nimajo zadosti sredstev za pomoč občanom, ki so prizadeti po elementarnih nezgodah. Ta dogovor je tudi v nasprotju s sklepom ustavnega sodišča SRS št. U I 57/86 z dne 22.1.1987 (Ur. 1. SRS št. 5/87), ki govori o razveljavljenju sklepa odbora podpisnikov družbenega dogovora občinskih skupščin, da se solidarnostna sredstva delijo le združenim kmetom in družbenim obrtom. V obrazložitvi sklepa ustavno sodišče pove, da sredstva solidarnosti pripadajo vsem, ne glede na lastništvo in pogodbena razmeija trgovskega značaja. Sredstva za ta sklad prispevajo vsi občani, zato so upravičeni, da ta sredstva prejmejo vsi, ki so zaradi elementarnih nesreč prizadeti. Zadolžitve za Društvo vinogradnikov Skupščina delegatov društva vinogradnikov je naložila upravnemu odboru društva in odborom podružnic izvedbo naslednjih nalog: 1. Upravni odbor društva naj skupaj z odbori podružnic društva da pobudo, da občinske skupščine na območju društva vinogradnikov (občine Novo mesto, Trebnje, Sevnica, Krško, Brežice) same uredijo in uskladijo predpise z zahtevami vinogradnikov, navedenimi v predlagani resoluciji, in to vsaj v zadevah, za katere so občinske skupščine pristojne; občinske skupščine naj dajo vso možno podporo pri zahtevah vinogradnikov pri republiških ustanovah. 2. Pri upravnem odboru društva vinogradnikov naj se s sodelovanjem podružnic društva ustanovi informacijski center o zalogah vina, namenjenega za promet svojih članov. Ta center naj obenem zbira podatke pri gostinskih obratih o potrebah po vinu in tako povezuje prodajalce s kupci vina. 3. Upravni odbor društva naj po podružnicah določi smer vinskih cest in napravi spisek vinogradnikov, ki bi želeli in bili sposobni ob teh cestah ob petkih do ponedeljkih nuditi med letom gostom svoj pridelek vina (vinotoč) s skromnim domačim prigrizkom. Za te vinogradnike je treba izposlovati pri pristojnih upravnih organih olajšave za to dejavnost po zgledu primorskih sedmič. 4. Upravni odbor društva naj naveže stike z novoustavljeno Slovensko kmečko zvezo zaradi usklajevanja predlogov za izboljšanje stanja vinogradništva in s tem kmetijstva na splošno. 5. Upravni odbor naj z resolucijo o problemih vinogradništva seznani republiško skupščino, republiški izvršni svet, republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gospodarsko zbornico, zadružno zvezo, kmetijski inštitut, pristojne občinske skupščine, zadruge, SZDL in javnost preko Dolenjskega lista. Za tisk pripravil tajnik društva: TIT DOBERŠEK Naročila kar dežujejo V Belsadu se je prodaja marmelade povečala za polovico — Prihodnje leto bodo začeli delati še »kečap« ČRNOMELJ — V tukajšnjem Belsadu je letošnje leto v marsičem drugačno od ostalih: medtem ko je prejšnja leta 20. julij veljal za višek sezone, se tokrat zaradi hitrejše pomladi šele pripravljajo nanjo; sezonska delovna sila, ki so jo morali iskati, se tokrat kar sama ponuja; zaradi velikega povpraševanja po marmeladi jo bodo morali letos kuhati tudi v glavni sezoni. Zadnjih 10 let so bili poletni meseci v Belsadu rezervirani le za vkuhavanje zelenjave, tokrat pa bodo morali nadaljevati tudi s kuhanjem 5 vrst marmelade, kajti naročila zanjo kar dežujejo. Samo v prvih šestih mesecih letos seje proiz- V ČRNOMALJSKI OBČINI MANJ PŠENICE — Čeprav v črnomaljski občini odkup pšenice še ni končan, pa že ocenjujejo daje bodo namesto predvidenih 500 ton odkupili le okrog 300. V Gribljah, kjer so pretekli teden odkup zaključili, je kar za polovico manj zrnja kot lani. 40 odst. manj pridelka po vsej občini je zaradi polege. Kriva pa je tudi cena, saj bi bili kmetje, če bi bila ugodna, pripravljeni dati tudi lanski pridelek, tako pa so ga raje z letošnjim vred obdržali v kaščah. Odkup bo v zadružnih enotah v črnomaljski občini potekal še ves ta teden, posnetek pa je z odkupa v Črnomlju. (Foto: M. Bezek-Jakše) vodnja in prodaja tega izdelka v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečala za 50 odst. Na srečo imajo v Belsadu dovolj surovin. Sicer pa so v Belsadu v zadnjih dveh letih začeli izdelovati vrsto novih izdelkov: sadje v alkoholu, 4 vrste džemov, pomarančno marmelado in 4 tipe omak. Ti izdelki imajo očitno dobro • Čeprav se je proizvodnja »sladkega programa« v petih letih povečala za 50 odst., »kislega ali zelenjavnega programa« pa vsako leto za 10 odst., v Belsadu niso povečevali delovne sile. Še vedno dela v tovarni 70 delavcev, tako kot pred leti, za uspehe pa sta »kriva« posodobljena proizvodnja in zelo pomlajeni kolektiv. perspektivo, saj prodajo vse. Prav sedaj končujejo gradnjo hale, v kateri bo prihodnje leto stekla nova proizvodnja ketchupa. Denar za to naložbo, ki bo z opremo veljala milijardo dinarjev so prispevali tozdi Kolinske. Tako bo skoraj uresničen program, ki so ga sprejeli leta 1984, ko je Belsad postal tozd Kolinske. Modernizirati morajo le še nekatere dele proizvodnje. jj j KUPILI KOMBAJN TREBNJE — Kmetje v trebanjski občini imajo vse več strojev v strojnih skupnostih. Lani so kmetje iz Trstenika, Škrljevega, Šentruperta in še iz nekaterih krajev kupili kombajn za 16 milijonov dinarjev. Vsak je primaknil 600 tisočakov. Letos stane kombajn že 46 milijonov! Kot nam je povedal Franc Stare iz Škrljevega, kije z Ivanom Kafolom iz Trstenika hkrati strojnik in vzdrževalec kombajna, naj bi v letošnji prvi sezoni kombajn opravil okrog 140 strojnih ur. Dodan ogljikov dvokis zvečal pridelek Novo v vrtnarstvu Strokovnjaki bečejske tovarne Karbo-dioksid zatijujejo, da bo ogljikov dvokis naredil v vrtnarstvu pravo revolucijo. To opirajo na dejstvo, da so z uporabo zemeljskega ogljikovega dvokisa pri pridelovanju vrtnin že dosegli nekatere rekorde, novi pa se še obetajo. Osnovnošolcu je znano, kako rastline ustvarjajo novo organsko snov. Pri tem nujno potrebujejo ogljikov dvokis, ki ga je v zraku običajno dovolj. Drugače pa je v tesno zaprtih rastlinjakih, kjer se lahko zgodi, da ga rastline porabijo in zato slabše rastejo ali rodijo. Običajno zdravilo zoper porabo ogljikovega dvokisa je bilo doslej zračenje rastlinjakov, ki pa ima to hibo, da rastlinjake razhladi tudi tedaj, ko tega ne želimo. Z dovajanjem dodatnega ogljikovega dvokisa ne izgubimo te toplote ter pospešimo rast. Trditev je že dokazana v praksi. Paradižnik, kije rasel v rastlinjaku z dodatnim plinjenjem, je dal za 30 odst. večji pridelek, povrhu tega pa je tudi prej dozorel, kar je za to vrtnino še posebej pomembno (spomnimo se strupenih dodatkov za zorenje paradižnika pred nekaj leti). Podobne rezultate so dosegli tudi s papriko, zeljem in solato. Bečejskemu Karbo-dioksidu se obetajo lepi časi. Nekateri to delovno organizacijo že imenujejo tovarna 21. stoletja. V zemlji, na kateri stoji, je toliko zalog tega plina, da bi zadoščale še za sto let, čeprav bo že letošnja proizvodnja znašala 80.000 ton. Bečejski plin je namreč uporaben še v druge namene, posebno cenjen je tako imenovani suhi led. ki ga uporabljajo za izdelavo najraz ličnejših hladilnih naprav. (Delo) IZ NtkŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN F^l Borijo se za vsakega brigadirja MDA Bela krajina ima le dve izmeni LOKVE PRI ČRNOMLJU — Letošnja republiška mladinska delovna akcija »Bela krajina 88« ima za razliko od pretelih let le dve izmeni. Za to so se odločili, ker je bilo že nekaj let veliko nepopolnih brigad ali celo odpovedi sodelovanja na akciji. S tem so dosegli, daje na akciji hkrati več brigadiijev, čeprav brigade zaradi tega niso nič bolj popolne. Od pričakovanih 120 je v jrvo izmeno prišlo 91 brigadirjev iz Vlurske Sobote, Maribora—Pobrežja, Nove Gorice in Brežic, Tolmin-a so udeležbo odpovedali, rigadiiji prve izmene, ki so pomagali graditi vodovod Brezovica—Suhor—Hrast v metliški obči- ni, so konec preteklega tedna končali akcijo. Gorejska regijska bri- gada ter mladi iz Sevnice in mariborskega Tabora pa bodo do 13. avgusta gradili vodovod Bojan- • USPEŠNI BRIGADIRJI — Čeprav je bilo v 1. izmeni republiške Mladinske delovne akcije Bela krajina manj brigadiijev, kot so pričakovali, njihova povprečna starost pa je bila komaj 16 let in pol, so bili pri gradnji vodovoda Brezovica—Suhor—Hrast zelo uspešni. Izkopali so 350 metrov jarka, zasipali so ga 3.000 metrov, s trase so pobrali 20 prost, metrov kamenja. Opravili so 5.900 norma ur ter tako presegli normo za 31 odst. Delo, ki so ga opravili, velja 61 milijonov dinaijev. Tik pred zaključkom redakcije smo zvedeli, da se je 2. izmene udeležilo namesto 130 le 42 brigadiijev, od tega 15 brigadiijev Rdečega križa Slovenije. V štabu akcije upajo, da bo nekaj brigadiijev prišlo pozneje, tako da bodo uspešno opravili delo tudi v 2. ci—Vinica v črnomaljski občini. V drugi izmeni bo tudi brigada Rdečega križa Slovenije. »Popoldne se lahko brigadiji udeležijo enega izmed 10 krožkov, vendar je največ zanimanja za tečaj prve pomoči, radioamaterski tečaj, foto tečaj in ribiški krožek. Igrajo lahko različne športne igre. Veliko sodelujemo z vojaki črnomaljske garnizije in udeleženci mednarodnega tabora v Starih Žagah. Priza- devamo si, da bi se čimbolj prilago-gadiijem in ustregli vsaki njihovi želji. Že sedaj se moramo dili brii in ustregli vsaki namreč boriti za vsakega brigadirja za prihodnje leto,« pove Žmago Kozina, namestnik komandanta akcije za interesne dejavnosti. Zmago v imenu brigadiijev pohvali tudi naselje na Lokvah, kije po njihovem najlepše med brigadir- Zmago Kozina skimi naselji v Sloveniji. Prav 'aliti, MDA pa se 'morajo zahvaliti, da so stavbe v njem vsako leto vzdrževane in da ne propadajo. Brigadiiji so zelo zadovoljni tudi s sodelovanjem prebivalcev krajev, v katerih delajo, saj so jim ob koncu 1. izmene pripravili pravo veselico. Potarnali so le zaradi kuhinje, kajti ne kuhajo v naselju, ampak jim hrano vozijo iz črnomaljske osnovne šole. Toda hkrati so pohvalili kuharice, ki znajo pripraviti izvrstno hrano. M. B,—J ' 0«-- * ■ s* jr/ V ti*- ODMEVI ČASA — »Na predvečer slovenske državnosti, 22. julija 1988. leta, smo Slovenci doživeli simbolno in realno enega največjih napadov na svojo samobitnost, kulturo in zgodovinsko legitimiteto, odkar prebivamo v skupni jugoslovanski državi...« govori sporočilo Društva slovenskih pisateljev, ko ugovaija odločitvi vojaškega sodišča v Ljubljani, vrhovnega vojaškega sodišča v Beogradu in predsedstva SFRJ, da je postopek pred vojaškim sodiščem v Ljubljani, ki poteka v srbohrvaškem jeziku, zakonit in legitimen. Tudi predsedstvo SRS je izjavilo, da ustava SRS jasno določa, daje uradni jezik v naši republiki slovenščina tudi za vse zvezne organe. Po teh ugotovitvah in splošnem prepričanju je jasno, da sta bila slovenski nacionalni ponos, pa tudi slovenska ustavna zakonitost, hudo prizadeta. V tej luči se zdi napis, ki seje z velikimi srebrnimi črkami v noči od ponedeljka na torek pojavil na strehi muzeja NOB v Novem mestu, hudo blaga kršitev. (Foto: T. Jakše) Dom počitka ne počiva Življenje starejših občanov v teh vročih dneh NOVO MESTO — Oskrbovancem doma starejših občanov v Šmihelu je le redkokdaj dolgčas. Za to skrbi Barbara Čutuk, delovna terapevtka, ki jim skuša na primeren način zapolniti njihov prosti čas. »Pri tem se trudimo, da bi med oskrbovanci in osebjem ustvarili tople, pristne odnose,« pravi Barbara. Oskrbovancem zelo veliko pomenijo razne kulturne prireditve, ki so vedno dobro obiskane. Obiskujejo jih otroci iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol. Imajo pa oskrbovanci tudi svoj pevski zbor, recitatorsko in dramsko skupino. Letos načrtujejo obisk v črnomaljskem domu starejših občanov, vendar morajo vsi izleti počakati še kakšen mesec ali dva, saj bi bila vožnja z avtobusi po najhujši poletni vročini prenaporna. Takrat bo na parkirišču doma tudi otvoritev meseca turizma na Dolenjskem. Ob tej priložnosti bodo oskrbovanci dobili hortikulturna priznanja za najlepše urejeni balkon. Zelo veliko oskrbovancev ima čisto delovne zadolžitve: nekaj jih dela v recepciji, ženske pomagajo v pralnici, čistijo okolico doma, barvajo ograjo. Na skrbi imajo nekaj prašičev. Veliko veselja imajo z obdelovanjem vrta. »Naši oskrbovanci so v veliki večini kmetje, zato jih takšno delo najbolj pritegne. Množično so aktivirani prav pri takšnih opravilih, kar je tudi naš cilj,« pove Barbara Čutuk. M. KAVŠEK NA POTEZI SO TRGOVCI NOVO MESTO — Izvršni svet občinske skupščine je na pobudo Komunale za septembrsko zasedanje skupščine pripravil predlog o izdatni podražitvi parkirnine na Glavnem trgu v Novem mestu. Po novem naj bi namesto dosedanjih 400 dinarjev za dve uri parkiranja morali s 1. oktobrom lastniki avtomobilov plačevati 1.000 dinarjev, to pa je nekaj več od tega, kar že sedaj plačujejo v drugih slovenskih mestih. Ob tem je izvršni svet dal pobudo trgovcem, ki imajo lokale na Glavnem trgu ali v neposredni bližini, naj bi vplačano parkirnino obračunali ob nakupu blaga v njihovi trgovini, tako kot to že delajo v korist kupcev dobri trgovci po svetu in ponekod pri nas. Ali jih ne bi v tem posnemali? Pričakujemo preveč? TUDI LETOS PRAVOČASNO NOVO MESTO — Da bi se ponovil lanski pohvali vredni primer, ko so ces-taiji in komunalci pravočasno, to je že pred začetkom šolskega leta, obnovili oznake in opozorila na cestah, je komite za urbanizem in varstvo okolja posebej opozoril Cestno podjetje Novo mesto in Komunalo, da v avgustu obnovijo vso talno signalizacijo v mestu in okolici. V imenu šolaijev in njihove varnosti pričakujemo, da poziv ne bo naletel na gluha ušesa. Kostanji: ne sekali, še sadK bomo DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 30. julija, bodo do 19. ure odprte naslednje prodajalne živil: • v Novem mestu: Blagovnica Žabja vas • v Šentjerneju: Market Dolenjka • v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Rog • v Žužemberku: Kmetijska zadruga • v Straži: Market Dolenjka lil Zapleti s kanalizacijo Nepripravljenost posameznikov zavira in draži kanalizacijo v Šmihelu — Plan ne bo uresničen NOVO MESTO — »Sedaj je že jasno, daje bil referendumski plan v naši krajevni skupnosti preveč optimistično zastavljen in da v dogovorjenem roku ne bo moč izpeljati vseh načrtovanih del,«j>ravi sedanji predsednik sveta KS Šmihel Lojze Kočevar. »Zavedati se moramo namreč, da smo imeli v planu izpeljivo celotne kanalizacije v naselju zacije. Do sedaj smo izgradili 450 metrov kanalizacije, predvsem v novejšem delu naselja, kjer že za- dovoljivo deluje. Zataknilo pa seje v starem delu, kjer javo celotne Kanalizacije v naselju Šmihel, javno razsvetljavo v Šmihelu in na Škrjančah, asfaltiranje nekaterih ulic v Šmihelu, ceste Škrjanče — Boričevo in ulice na Škrjančah, poleg tega pa smo v tem času izvajali obširna dela za telefonijo skupaj s krajevno skupnostjo kjer dva lastnika parcel v bližini gostilne Bučar ne dovoljujeta prekopa oziroma postavljata nemogoče zahteve. Tako nam je tam gradnj« obstala. Lastnika zahtevata, naj v štirinajstih dneh izkopljemo jarek, položimo kanalizacijo in vzpostavimo prejšnje stanje, kar je praktično nemogoče, za vsak zamudni dan pa zahtevata izredno visoke penale. Po predračunu, ki ga je, Regrča vas in omogočili krajanom obeh krajevnih skupnosti 300 no- je, upoštevajoč njune pogoje, pripravilo gradbeno podjetje Pionir, bi vih telefonskih priključkov. Asfaltiranje v Šmihelu razen nekaj manjših odsekov v Šmihelu in zapornih plasti ter ulice na Škrjančah je v glavnem končano, ostalo je še nekaj krakov, kjer bo treba še postaviti kandelabre za javno razsvetljavo, naj večji je tisti od gasilskega doma do dijaškega doma. Tam bomo v je-; delom pritegnili tudi mladi- no. Sedaj se bomo morali predvsem osredotočiti na dograditev kanali- Lojze Kočevar bili stroški skoraj desetkratni. Tega si na račun naših krajanov nikakor ne bomo mogli privoščiti, zato bomo poskusili uveljaviti druga pravna sredstva, kar pa tudi zahteva svoj čas, zaradi inflacije pa povečuje stroške.« Šmihel seje, po besedah Lojzeta Kočevarja, v zadnjih letih lepo razvil, močno pa se je v njem povečal tudi promet, kar je na nekaterih odsekih v centru naselja že kar nevarno. Zlasti občutljiva točka je na predelu med pokopališčem in osnovno šolo, kjer bi nujno morali zgraditi pločnike. Tam je bila ob gradnji železniškega viadukta do IMV cesta precej nerodno prestavljena. Za ureditev se dogovarjajo skupaj s KS Drska, svoje pa bi vsekakor morala pristaviti tudi IMV, ki je zadevo pod viaduktom pustila nedokončano. Omeniti je treba tudi, da KS Šmihel dobiva novo naselje — Re-grške košenice, kjer bo precej novih prebivalcev, kijih čaka še veliko dela za dokončanje infrastrukture. Z njimi so že vzpostavili stik in ustanavljajo gradbene odbore za reševanje skupnih nalog. T. J. *w»k A fVi To omogoča dostop po zamisli arh. Marjana Lapajneta Več spodbud za razvoj obrti ŠE SE VIDI KASIRA TI NOVO MESTO — Družbena lastnina ni nelastnina, pravi teorija, ki pa jo praksa kaj rada demantira. Primer za to je moč najti že na cesti za prvim vogalom. Nekatere svetilke novomeške javne razsvetljave je že tako zastrla umazanija in mrčes, da še komajda brijo. Upravljalca, Elektro Novo mesto, ki je velik del te javne razsvetljave dobil v last in upravljanje brezplačno, to očitno prav nič ne moti. Toliko je še svetlo, da se vidi kasiratL NOVO MESTO — Kaže, da se bo tako imenovana kostanjeva vojna v Novem mestu vsaj delno le polegla, na svoj račun pa bodo prišli tako zagovorniki nedotaknjenega kostanjevega drevoreda kot graditelji nove blagovnice. Kostanjev bi bilo lahko celo več. Z novo rešitvijo dovoza do blagovnice, po kateri naj bi bil dovoz speljan iz smeri Metropola tako, da bi prestavili sedanjo škarpo za sedem metrov navznoter, ob njenem koncu pa napravili dohod do garaže in blagovnice, drevoreda ne bo treba prečkati niti nobenega kostanja posekati, zlasti ne, ker so delavci Pionirja, ki so kopali kanalizacijo za novo stavbo, kopali tako globoko, da niso poškodovali korenin. Novi načrt dovoza do blagovnice je napravil arhitekt Marjan Lapajne, potrdili pa so ga tudi člani strokovnega sveta za problematiko Novega trga. Ljubitelja zelenja pa bo gotovo razveselila tudi možnost, da bi zasadili lahko celo deset novih parov kostanjev, tem, ki so sedaj brez para, pa bi kostanje dodali. Zapora, kije nastala pri gradnji kanalizacije na Cesti komandanta Staneta in ki je pomenila hud problem za Novomeščane ter spravila v zadrego marsikaterega tujca, je sedaj odstranjena. Več prihodnjič. V Metliki darstva iki sprejeli obsežen program za pospešitev razvoja drobnega gospostva v občini do leta 1992 — Največja obremenitev prispevki in davki METLIKA — V metliški občini že nekaj časa govorijo o potrebi po hitrejšem razvoju drobnega gospodarstva, od česar si ta belokranjska občina precej obeta. Na zadnji seji zborov občinske skupščine so sprejeli tudi zajeten program pospešenega razvoja drobnega gospodarstva do leta 1992. V metliški občini deluje 361 samostojnih obrtnikov, ki zaposlujejo še 207 delavcev, 45 občanov pa opravlja obrt kot dopolnilo dejavnost. V zadnjih dveh letih znaša delež obrtne dejavnosti v družbenem proizvodu občine okoli PRAZNIK KS BUTORAJ BUTORAJ — V spomin na 1. avgust 1942, ko so Italijani požgali vas in odgnali ljudi v internacijo, praznuje krajevna skupnost Butoraj svoj praznik. Letos ga bodo praznovali v nedeljo, 31. julija. Ob 8. uri bodo športna tekmovanja, ekipe in posamezniki se bodo na butorajskem igrišču pomerili v malem nogometu, streljanju z zračno puško, metu bombe in vlečenju vrvi. Proslava s kulturnim programom bo ob 16. uri v gasilskem domu, potem pa bo veselica; za ples bo igral ansambel Slavček. 20 odst. in je v porastu, hkrati pa podatki kažejo, da se število samostojnih obrtnikov v občini zmanjšuje. Še vedno je največ avtoprevoznikov, marca letos jih je bilo 191, čeprav se je njihovo število v zadnjih letih najbolj zmanjšalo. S proizvodno obrtjo, kije za uresničevanje zastavljenih ciljev v občini najbolj pomembna, se ukvarja 52 obrtnikov, ki zaposluje še 84 delavcev. Vendar ti obrtniki nimajo kooperantskih in trajnejših poslovnih odnosov z združenim delom in tudi niso sposobni izdelovati visoko kakovostne in zahtevne izdelke. Novomeška kronika LAKOTA — V sredo so v IMV jedli tlačenko, ki se je kasneje izkazala kot usodna za črevesje skoraj 400 delavcev. Zanimivo je, da so se trpini kljub težavam udeležili petkove velepojedine na Gorjan-I cih, kjer je salmonela izbruhnila na plan za grmovjem, drevesi in drugo floro. Goijan-ce zdaj razkužujejo. NAMEN — Precej močan fant, ki je minuli teden v restavraciji Pri vodnjaku med drugim razbil blizu 300 krožnikov, je izjavil, daje tistega večer nameraval zažgati tudi poslopje bližnjega Dolenjskega lista. Novo mesto s požiganjem res nima sreče. Pred leti so tu skušali sežgati škofa, danes Dolenjski list, za jutri pa se še ne ve. • OBISKOVALCI ODŠLI ŠELE Z JUTROM — Na prireditvi Noč na Kolpi v Gribljah je v petek ansambel Obvezna smer spravil na noge več tisoč predvsem mladih obiskovalcev. V soboto pa je skupina Sedem mladih s svojim kvalitetnim in profesionalnim nastopom navdušila staro in mlado, ansambel Tonija Vi-derberja je igral do zgodnjih jutranjih ur, za popestritev obeh večerov pa so nastopili mladi plesalci in folkloristi iz Adlešičev (na fotografiji). Po besedah tajnika KS Griblje in vodje prireditve Jožeta Pezdirca je bila letošnja osma prireditev najbolj obiskana, z najkvalitetnejšim programom in finančno najuspešnejša. Obiskalo jo je okrog 8.000 ljudi, ki so popili 2.500 litrov vina, 3.000 steklenic piva in ore in pojedli 400 kilogramov mesa. Čisti izkupiček prireditve — okrog 8 do 10 milijonov dinaijev bodo namenili za dograditev večnamenskega doma v Gribljah, ki ga bodo uporabljala številna društva iz tega kraja. (Foto: M. Bezek-Jakše) OBROKI — V knjigarni Mladinske knjige na Glavnem trgu ponujajo otroške šolske torbe na dva obroka. Ali ne bi bilo bolje, če bi ob našem brezplačnem šolstvu na obroke dajali vsebino šolskih torb, ki nedvomno stane precejkrat več kot embalaža? Ena gospa je rekla, da so novo-I mašniku iz Mačkovca postavili 15 mlajev. Če bi to storili za vsakogar na Dolenjskem, ki diplomira, ne bi bilo več smrek. vodu in po številu zaposlenih na drugem mestu med skupinami obrti v občini. Vzroke, zakaj obrt ne zaposluje več delavcev, vidijo v občini v vedno večjih obremenitvah samostojnih obrtnikov, te obremenitve pa naraščajo s številom zaposlenih delavcev, in to hitreje kot ustvarjeni dohodek. Ugotavljajo, da davki, zlasti pa prispevki omejujejo večje zaposlovanje v proizvodni obrti. Kljub tem težavam pa je proizvodna obrt po ustvarjenem družbenem proiz- Sprehod po Metliki PARKIRIŠČE OB KOLPI — Semi-ška Iskra je, kot kaže, razširila svojo dejavnost. Poleg proizvodnje kondenzator-| jev se ukvarjajo še s komunalno dejavnostjo, semiška središče, rkirnine. Kaže, daje travnik ob Kolpi edi no urejeno parkirišče v Beli krajini, saj nik-j jer drugje, ne v Metliki ne v Črnomlju, ni treba plačati parkirnine. Na senčni strani Gorjancev, v podgorski prestolnici, je treba za parkiranje plačati 400 dinarjev, na Primostku pa najbrž zaračunavajo še poseben dodatek na senco. OBLJUDENA KOLPA — V teh pas-I jih dneh so bregovi Kolpe polni kopalcev.! Največja gneča je na Primostku, edinem! kolikor toliko urejenem kopališču, kjer osvežitve iščejo ne samo domačini, ampak vse bolj tudi Novomeščani in ostali baltar-ji. Krko so jim v zadnjih 20 letih v imenu napredka tako zasvinjali, da še samomo- | rilci ne skačejo več vanjo. VROČE PLAČE — Ko so dobili zadn- jo plačo, je metliškim trgovcem postalo šej bolj vroče, kot je že sicer v teh dneh. Plače so bile precej nižje kot so jih trgovci pričakovali. Kaj si lahko s tako plačo i. i___11.ni;.Ciim**, rrt ImIp kupijo, pa sami najbolj vejo. Stvari so bile riloc tako vroče, da se je govorilo celo o štrajku. Šef ene od metliških trgovin je bil tudi za to, da štrajkajo, a je še isti hip vzel dopust. Trgovci so se sicer unesli in od štrajka ni bilo nič, očitno pa so začeli štrajkati kupci, saj so trgovine vse bolj prazne. Črnomaljski drobir Občina lahko s svojo davčno politiko in drugimi ukrepi le olajša položaj obrtne dejavnosti, ne more pa bistveno vplivati na spremembno neugodnih • Kot rečeno, si v občini že dalj časa prizadevajo za hitrejši razvoj drobnega gospodarstva. Tako so določili tudi prostor za obrtno cono v Metliki ter že odkupili okoli 30 ha zemljišča za prvo fazo izgradnje te cone. Izdelali in na zadnji seji občinske skupščine sprejeli so obsežen program aktivnosti in ukrepov za pospešen razvoj obrti v tej občini za naslednja štiri leta, v katerem so določili nosilce za posamezne naloge in roke, do katerih mora biti zadolžitev opravljena. ČOLN ALI RIBA — Kopališče oh Kolpi. Okrog otroškega kanuja, napolnje; nega z zrakom, v katerem so ležale plavuti za plavanje, se zbere nekaj štiriletnih otrok. Hodijo okrog čolna kot mačka okrog vrele kaše, potem pa se eden od njih le opogumi in vpraša lastnico čolna: »Teta, a je to riba?« Mogoče bi bilo prav, da bi mamice peljale svoj naraščaj vsaj oh sobotah k tovorjaku, ki po večjih belok ranjskih krajih prodaja ribe, če jih že n t morejo videti v reki ali morda na moiju.. MESTO VINICA — Očitno je man; jkala Viničanom do tega, da bi poštah meščani, le še ustanovitev kluba prijateljev Televizije Ljubljana. Tako je moč sklepati po zapisu v Delovni prilog1 »Petkov teden«, kjer televizijci z veliko mero (samo)hvale pišejo o tem klubu in v navalu sreče, ker se je nekdo zavzel ii njih, Vinico prekrstijo v mesto. Ob tem 1< še nasvet Semičanom, ki si potihem želijui da bi imeli svojo občino: ustanovite pravi klub in vse ostalo, kar si želite, bo prišlo samo po sebi. Drobne iz Kočevja GOB NI — Zaradi toplega in suheg* vremena ni gob. Zato je odpadel tudi go barski izlet, napovedan za 9. julij. Gobaij’ se tolažijo, -'a bo boljša bera v avgustu ih septembru. MALO POPUSTOV — Te dni so < redkih trgovinah s čevlji začeli prodajah letno obutev s popustom. Zanimanje po .S* trošnikov je precejšnje, izbira pa slaba, vedno pa ni popusta v nekaterih trgovi- nah, kjerie tudi sicer obutev najdražja. KRAJŠI DELOVNIK — V turističih razmer, katerih reševanje sodi v republiško pristojnost. Davki in prispevki, ti še posebej, so gotovo močan omejitveni dejavnik, saj predstavljajo kar dve tretjini vseh obremenitev obrtnikov. A. B. sezoni so v Nami skrajšali delovnik zarad dopustov in pomanjkanja strežnega oseh ja. V restavraciji Name strežejo pri miza) le do 16. ure, nato pa do 19.30 pri točil' nem pultu. V blagovnici delajo ob sobota) samo do 13. ure. ZANIMANJE ZA SREČO — Te dt» je postalo povsem jasno, da drže tiste Kat deljeve besede, da sreče človeku ne moh dati ne partija ne država (pa tudi ne vojsk* in policija), zato so večje vrste pri kioska kjer prodajajo razne srečke. Ljudje torš pričakujejo srečo le še od iger m srečo. DOLENJSKI LIST ' št. 30 (2032) 28. julija 1988 IZ NKŠIH OBČIN Ribniški zobotrebci RADOVIČ NAJBOLJŠI — Na nedavnem pokrajinskem tekmovanju v streljanju z vojaško puško je ekipa ribniške ZRVS zasedla peto mesto, kot posameznik pa je bil najboljši Ribničan Radovič . (iz Rika) celo prvi. Ribniška ZRVS ima težave s financiranjem takih in podobnih manifestacij ter tekmovanj. PRESTAVLJENA POSTAJA — Ribniška glavna avtobusna postaja je zaradi prenove glavne ceste skozi Ribnico prestavljena pred Inlesovo upravno stavbo (prej je bila pri cerkvi sredi Ribnice). Sicer pa zaradi prenove glavne ceste poteka ves promet po obvoznici, ki sojo za to priložnost prej tudi dokončno asfaltirali. SPET ŠTUDENTOVSKI SERVIS — Tudi med letošnjimi počitnicami deluje v Ribnici študentovski servis, ki preskrbi študentom in dijakom delo med počitnicami. Trebanjske iveri BOG JE NAJPREJ SEBI USTVARIL BRADO — Tega pregovora se očitno drže v ljubljanski Zmagi, ki ima v Mokronogu obrat tik pred polomom. Občina je nemočna, kadar hoče kaj doseči v obratu, tudi zato imajo Trebanjci zmeraj pomisleke ob raznih reorganizacijah. Te zadnje čase največkrat pomenijo ukinitev tozdov. No, in če se povrnemo k Zmagi, bo kar držalo, da Ljubljančani rešujejo predvsem sebe, ker so tudi sami zabredli v globoko močvirje; 43 delavcev obrata v Mokronogu pa naj se rešuje, kakor ve in zna. PARK — Ureditev spominskega parka v Trebnjem bo stala kar nekaj starih milijard dinarjev, podpisovanje sporazuma o financiranju pa poteka bolj kot na osnovi spoznanja, daje to treba storiti, s pomočjo VIP. Brez zvgz in poznanstev danes ne prideš daleč. Žal! Novo v Brežicah MORSKA VODA IN ŠE KAJ ZRAVEN — Brežičani najbrž ne vedo, v kako bogati občini živijo. Anonimen občan piše, da so tudi znotraj nienih meja vile z bazeni in morsko vodo. Škoda, da ni povedal naslova, da bi vsi vedeli, do kod sega morski turizem. Tisti milijarderji po njegovih informacijah pijejo le kislo vodo, zato se jim ni bati, da bi se iz krajevnega vodovoda okužili z zlatenico. Imajo tudi telefone, ki drugim zemljanom niso dosegljivi, čeprav so upokojenci in invalidi prav tako prispevali zanje. KUPČEK SLOVARJEV ŠE NEDOTAKNJEN — Tistim govorcem, ki menijo, da brez decidiranja, prestrukturiranja, segmentov in argumentov na sestankih niso dovolj prepričljivi, je ljubljanski radio namenil zelo uporabne nagrade — slovarje tujk. Čeprav so dragi, se ni doslej še noben Brežičan oglasil zanje. Ali to pomeni, da bodo aktivistični, pravniški, ekonomski in administrativni izrazi vseh vrst dokončno zasenčili vse domače besede? Krške novice VENTIL(ACIJA) — Nedeljski zbor kmetov v veliki dvorani DKD Edvarda Kardelja se je začel v hudo zatohlem ozračju. Poznavalci tega doma in dvorane trdijo, da bi za boljše počutje dobrih dveh stotnij kmetov in gostov veliko storili, če bi malo pred zborom dvorano prezračili z napravami, kijih dom premore. Drugi so spet razmišljali, da je vsa stvar zamišljena takole: bolj ko bo vroče in neznosno v dvorani prej, se bodo kmetje pobrali iz dvorane in ne bodo v njej iskali ventilacije) za raznovrstne težave. Povejmo, da so kmetje kljub vsemu vztrajali debele tri ure. SAME NESREČE — Nad Senovčane, ki bi se radi malo razgibali in se ohladili se zgrinjajo same nesreče. Pisali smo že, da se ne morejo kopati v bazenu, ker v njem ni vode, ker rudnik ... Zdaj pa so nam Seno-včani potožili še to, da jim kanijo zapreti rudniško kantino. S tem bifejem upravlja hotel Sremič. Ni pa Senovčanom povsem jasno, zakaj je v športnorekreacijskem centru kegljišče odprto šele po 15. uri, Sevniški paberki , brez PARDONA Loški komunisti rečejo bobu bob, zamera gor zamera dol! Tako so izrekli kritiko občinskim funkcionarjem, ker ni bilo nikogar na obisk na dan izvedbe krajevnega referenduma za samoprispevek. Ko so obravnavali varnostni položaj, pa so odločno po vedali, da je nujno treba urediti označbe na cesti Sevnica — Loka, odstraniti živo njejo (smreke), ki onemogočajo dobro vidlnvost na ovinku ceste na Orehovem Pri Srajevih ter odstraniti nasad trte ob cesti na križišču Breg — Lisca. Komunisti v Loki postavljajo tudi vprašanje odgovornosti pristojnega organa za izdajo dovoljenja za graditev gnojne jame na križišču turistične poti na Lisco, na Bregu Pr' Zupančičevih. POZNAVALKA — Anton Bauman, podpredsednik Slovensko-nemškega prijateljskega društva. Ljubljana* -sevnica iz Essna (za dopolnitev imena so se zdotnpi odločili po lanskem podpisu lis-9nc o sodelovanju z OK SŽD1 .JJevnjpa), h Ponosen riti rodni Mctni.Vrb. Sehpjlj ra M veseli, ker žena predsednika, društva : PRa Jazbeca, čeprav jt;.-čisla" Nemka 'Je pozna hribovje in vasi okoli Sevnice .. P1' ulice njenem Dortmundu oz. Odmev na prispevek »V Tesnilih na Veliki Loki je popustilo« — Kaj pravijo vodilni samoupravni in politični ljudje o sedanjem položaju____________________ VELIKA LOKA — Navkljub temu daje naš reportažni zapis (Dolenjski list 9. junija) o razmerah v Tesnilih sprva razburil duhove v tej uspešni delovni organizaciji, kjer so pred časom delavci »odžagali« polovico vodilne ekipe, in sicer v tolikšni meri, da so na delavskem svetu sklenili, da bodo poskusili dobiti od novinarja nekatera dodatna pojasnila o omenjenem prispevku, pa vodilni samoupravni in politični ljudje niso zlahka pristali, da bi pogovor izkoristili za ponovno informacijo o stanju v kolektivu. Predsednica delavskega sveta Vilma Miklič, sekretar osnovne organizacije ZK Franc Cvelbar, predsednik sindikata Anton Štrekelj in predsednik mladine Marjan Udovč so dokaj enotnega mišljenja, da so se razmere uredile ali pa vsaj niso več take, kot so bile še pred kratkim, ko so delavci trem vodilnim izrekli nezaupnico. Ni družbe brez konfliktov in tudi mi nismo izjema. Pred približno enim mesecem, 29. junija, smo na referendumu sprejemali 4 samoupravne akte. Medtem ko so šli stanovanjski pravilnik, popravek statuta in sporazum o združevanju v delovno organizacijo dosti gladko skozi samoupravno proceduro, pa pravilnika o delitvi IZ NKŠIH OBČIN V Tesnilih zdaj bolje tesni Ji osebnih dohodkov že drugič v krajšem času ni bil sprejet. Metodologije ljudje niso sprejeli, ker niso dobili konkretnih izračunov vsi, nekateri pa so se že videli, kako bodo udarjeni. Čas je neprimeren za tak pravilnik, ker je eksistenčni vidik v ospredju,« je povedal Udovč. T udi sekretar partije Cvelbarje soglašal, da je obstojala bojazen, da bi kdo padel prenizko, pod eksistenčni minimum. Pri novem pravilniku je bilo jasno, da moraš nekomu vzeti, drugemu pa dati. Partijo pa je zmotilo še nekaj, da so se namreč na sekretariatu 00 ZK zmenili, naj bi vršilce dolžnosti za izpraznjene vodilne dela in naloge imenovali samo za 6 mese- cev, saj so na delavskem svetu dobili nezaupnico, in nima smisla zvečine istim ljudem podaljševati »mandat«. Delavski svet pa seje odločil, da tudi delavce, ki jim je poprej izrekel nezaupnico, imenuje za vršilce dolžnosti direktorjev oz. vodij za — eno leto. Predsednica delavskega sveta Mikličeva je povedala, da sta zlasti vodja kadrovsko-socialnega sektorja in vodja finančno-računovodskega sektorja še dobro delali, kljub poprej izrečeni nezaupnici, ko so pripralvjali nov (znova propadli!) pravilnik. Predsednik sindikata Štrekelj je dejal, da so začeli iskati nove strokovnjake, a, ker se na razpis ni nihče javil, so z vršilci dolžnosti začasno rešili zagato. Ta neodzivnost čudi nekatere v Tesnilih, češ, če kolektiv dobro stoji in ima sorazmerno dobre plače (650 tisočakov povprečje za junij), bi se morali vprašati, če niso nezaupnice porodile širše nezaupanje. P. PERC Vilma Miklič Franc Cvelbar Anton Štrekelj Marjan Udovč V Kostanjevica kliče na pomoč V zapuščenem mestu se podirajo hiše — Nekdanja zagnanost plahni — Kopalci si ne upajo več v umazano Krko, celo veslači se je izogibajo__________ KOSTANJEVICA — Na vrhuncu turistične sezone med domačini ni čutiti tistega zanosa, s katerim so se včasih pripravljali na sprejem gostov in na poletne prireditve. Človek se ne more znebiti vtisa, da mesto hira. Hiše ob glavni ulici se podirajo, zidovje obraščajo koprive, kaže, da ni ljudi, ki bi jih obnavljali. »Manjka nam združevanje moči in programov,« je dejal Slavko Sintič, vodja šelmarjev in navdušen član jamarske sekcije, ki se še vedno trudi za poživitev življenjskega utripa kraja in dili. Ta hip je videti, kot da se vse vrti v začaranem krogu, kot da seje z umazano Krko ustavilo življenje ob njej. J. TEPPEY Stanka Žagar Pritisk mori zahrbtno Kaj je pokazala akcija v Kočevju?____________ KOČEVJE — Poročali smo že, da so v Kočevju 10 tednov merili krvni pritisk občanom. Akcija je bila brezplačna in sojo izvedli delavci doma starejših občanov v sodelovanju z delavci zdravstvenega doma Kočevje. O akciji in njenih ugotovitvah smo se pogovarjali glavno sestro v domu starejših občanov Stanko Žagar. »Na merjenje pritiska je prišlej skupno 127 občanov; 107 žensk in 20 moških; od tega je bilo 87 upokojencev, ostali pa so redno zaposleni. Večina je stara nad 60 let. Rezultati merjenja so taki: kar 87 občanov je imelo previsok pritisk, 8 prenizek in 32 normalni. 45 obča nov se je zaradi tega po enkrat ali večkrat posvetovalo z zdravnikom kije bil občanom ob merjenju pritiska vedno na voljo. Akcija je pokazala, daje v Kočevju potrebna ambulanta za hipertonike (bolnike zvišanim pritiskom), ki bo po vsej verjetnosti začela delati že to jesen je povedala Žagarjeva in dodala, da bo merjenje pritiska za ve občane poslej vsak torek od 18. ure dalje in bo še naprej, vsaj začasno, brezplačno. Domačini pravijo temu zanemarjenost in menijo, daje propadanje vsem na očeh voda na mlin tistim, ki zavirajo želje po razvoju, na drugi strani je pa res, da se ljudje izseljujejo, da mesto izumira in da meščani nimajo naslednikov. Nekateri se vračajo tja samo na počitnice, a še te imajo pokvarjene, saj se niti otroci niti odrasli ne morejo več kopati v nekdaj tako čisti in zeleni Krki. Sama ponudba kulturnih vrednot, ki jih ima Kostanjevica na pretek, za obisk turistov ni dovolj, pravijo v turističnem društvu, kjer je zadnje čase močno usahnila volja do dela. njegovo lepšo, urejenejšo podobo. Društveno življenje ni popolnoma zamrlo in turistični delavci nadaljujejo začeto delo na Otoku. Ta privlačni večnamenski prostor nasipavajo, izravnavajo, postavljajo klopi naokoli ter zasa- Neupravičene kritike? Vprašanja in (neuradni) odgovor o počasnih delih v ribniškem kareju, ki jih izvaja novomeški Pionir Srečanje starešin Rezervni oficirji ribniške občine v Loškem potoku LOŠKI POTOK, RILNICA — Pred kratkim je bilo v Loškem potoku srečanje rezervnih vojaških starešin ribniške občine. Ob tej priložnoti je zanje pripravil strokovni ogled orožij pokrajinski štab teritorialne obrambe (orožje pa je predstavil njegov član, sicer pa domačin iz Loškega potoka Janez Bambič). Podana je bila tudi analitična ocena vaje »Jesen 87«, ki je potekala pretežno prav na tem območju. Rezervnim starešinam pa je predaval še načelnik varnostne službe ribniške vojaške enote. Predsednik občinske organizacije ZRVS Andrej Klemenc je ocenil srečanje kot zelo uspešno, čeprav je bila udeležba nekoliko slabša. Na vprašanje o sodelovanju organizacije ZRVS z JLA pa je odgovoril, da so ga ocenili na zadnji seji predsedstva kot zelo ugodno in že tradicionalno dobro. Potožil pa je, daje organizacija v večni denarni stiski. J. P. V MORAVI RAZVILI PRAPOR MORAVA — Na dan vstaje slovenskega naroda, 22. julija, je gasilsko društvo Morava (v občini Kočevje) razvilo prapor. Glavni pokrovitelj svečanosti je bilo Posestvo Snežnik iz Kočevske Reke. Na prapor sta v imenu Snežnika in občinske gasilske zveze pripela spominska trakova direktor Snežnika Maks Štebljaj in predsednik občinske gasilske zveze Kočevje Pavle Pogorelec. Oba sta bila tudi govornika na svečanosti. O delu društva, ki je še posebno uspešno zadnja štiri leta, je govoril predsednik GD Morava Blaž Sti-mac. Društvo obstaja od leta 1934. Gasilci z Morave so v zadnjih letih s prostovoljnim delom in zagnanostjo ter ob podpori Posestva Snežnik izboljšali materialno-tehnično opremljenost in požarno varnost na svojem območju. KOČEVCI SEDMI KOČEVJE — Nedavnega srečanja industrijskih gasilskih društev rudarskih in energetskih delovnih organizacij, kije bilo v Trbovljah, se je udeležilo tudi 1GD Rudnik-Itas iz Kočevja. V tekmovalnem delu srečanja so Kočevci med 27 sodelu-jčimi članskimi ekipami zasedli zelo dobro sedmo mesto. VODO VOZIJO KOČEVJE — V nekaterih krajih v občini Kočevje in Ribnica v tem sušnem obdobju zmanjkuje vode. Krajanom dovažajo vodo običajno kar domači gasilci. Gasilsko društvo Kočevje pa dostavlja včasih tudi po 20-krat na dan s svojo avtocisterno vodo v Grčarice v ribniški občini, in sicer po naročilu Hydrovoda Kočevje-Ribnica. Občasno vozijo kočevski gasilci bodo še v Onek in Mačkovec. ODLIKOVANA OB DNEVU VSTAJE ZG. POHANCA — Osrednja občinska proslava v počastitev 22. julija je bila tudi priložnost za proglasitev odlikovancev iz brežiške občine. Tone Jesenko je dobil red republike z bronastim vencem, Vlado Podgoršek pa red zaslug za narod. V kulturnem programu so sodelovali domačini, recitatorji iz vrst šolarjev in moški pevski zbor iz Sromelj. il BR€2lŠK€reuončna--StudlisKa luni.' prg7enžna-žtudljska knjižnica CESTA KOMANDANTA STANETA 26 PRIZIDEK Dolenjska NAZAJ V PRETEKLOST Dr. Janez Dular, arheolog in direktor arheološkega inštituta pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, je iz službene katrce potegnil kartonasto škatlo, iz nje pa manjšo škatlico, v kateri je bilo nekaj zavito v papir. Tisto nekaj se je izkazalo za koščeno neizgotovljeno ost harpune; na kosti je lepo viden ris zalustnika, zaradi katerega se zadeta riba ne bo mogla sneti. Ost harpune ni nikoli šinila skozi zrak in vodo: mojstru je namreč nekaj, česar nikoli ne bomo zvedeli, preprečilo, da bi jo dokončal. Zdaj leži v moji dlani, preobračam ta košček na pol obdelane kosti, gledam fini, natančni ris zalustnika in se čutim mistično povezanega s človekom, ki se jo je nameril narediti. Pred 4000 leti, najprej 2000 let do Kristusa, nato pa še enkrat toliko na ono stran časovnega mejnika, ki smo si ga postavili zgolj zaradi praktične plati naše narave. Kajti čas je reka, ki teče. Skromna, vendar ne nepomembna ost prazgodovinske harpune je samo eden od prvih sadov pomembnega arheološkega raziskovalnega programa »Prazgodovinska naselitev Dolenjske«. Nosilci naloge, ki bo predvidoma končana ob vstopu v novo tisočletje, sta poleg že omenjenega inštituta pri SAZU še Narodni muzej iz Ljubljane in Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta. Arheologi bodo raziskovali na območju od Ljubljanice do Kolpe, od Save do Kočevja. Domnevajo da je na tem prostoru 150 do 200 prazgodovinskih naselij, zgrajenih od nekako leta 2000 pred našim štetjem do prihoda Rimljanov. Naselja imajo večinoma tudi pripadajoče nekropole (grobišča), ki so pomemben, pogosto tudi glavni vir spoznanj o kulturi in civilizaciji ljudi, ki so nekoč živeli na Dolenjskem. Obsežna raziskava, ki bo nedvomno dala pomembna odkritja, je prijetno presenetila že na začetku, ko prazgodovinske naselbine še iščejo, na temelju dosedanjih podatkov in vednosti, po imenih I krajev, velikokrat pa pomagajo tudi domačini z izročilom o Ajdih, zlatem teletu itd. Seveda vsa arheološka znanost Slovenije žal nima denarja in časa za izkop 200 gradišč in nekaj deset grobišč, zato so se morali starinoslovci odločiti za tako imenovana sondažna izkopavanja. Pomembnejše prazgodovinske naselbine bodo presekali z jarkom v izmeri 3 krat 15 metrov. Tako izkopavanje dš nenavadno mnogo podatkov o i času, v katerem je naselbina živela, ter o kulturi njenih vaščanov ali meščanov, kakor pač hočete. Letos so združena arheološka moštva delala v okolici Trebnjega. Na treh lokacijah. Najstarejša prazgodovinska naselbina — sondo je delal dr. Janez Dular — je bila Gradec nad Zaplatarjevo domačijo pri Mirni. Neveliko naselje (premer 60 metrov) je bilo obdano s pravokotnim kamnitim zidom; 1 naleteli so na dve hiši, če tako lahko rečemo, z bogatimi ostalinami. Zid in najdbe so povedali, da gre i za naselje iz bakrene dobe (eneolitik), ko so naš prostor okoli leta 2000 pred našim štetjem z vzhoda poselili Indoevropejci. Njim so pripadali tudi slavni barjanski mostiščarji; zanimivo je, da so bili slednji sodobniki prebivalcev mlajše hiše naselbine na Gradcu, ki je bilo obljudeno nekako 400 let. Dularje s sodelavci med izkopavanjem naletel na lepo izdelane kamnite konice puščic, sekire, strgala, rezila in na tri žige za pečatenje bogato krašenih lončenih posod. Ti trije žigi so edinstvena najdba, v Sloveniji so jih prvič izkopali. Kovine na Gradcu niso našli: v tistem času je bil baker, po katerem se imenuje doba, še zelo redek, bron in železo pa sta prišla šele z veliko mlajšimi Iliri in Kelti. Z Gradca je tudi nedokončana ost harpune, ki sem jo tako pazljivo prijel v roko in kije v hipu premostila neznanski prepad 4000 let. Ce smo od neskončne verige človeških rodov pred nami kaj podedovali, je to nedvomno tudi spoštovanje do izdelka, do dela. Najdbe so naselje postavile v obdobje starejše železne dobe, v gradbišču so torej nekako od 8. stoletja pred našim štetjem naprej gospodarili Iliri. Zanimiva je tudi najdba konice železne sulice, ki pa je najbrž mlajšega, srednjeveškega izvora. Na tretji letošnji lokaciji, na dolomitskem Križnem vrhu nad Belim gričem, je izkopaval arheolog Drago Svoljšak, vodja arheološkega oddelka pri Narodnem muzeju, velik poznavalec prazgodovinskih naselbin, ki se je zelo izkazal med izkopavanji pri Mostu na Soči. Za ostanke starodavnega naselja na tem kraju so vedeli že v prejšnjem stoletju, zdaj so obod tudi natančno določili in kartirali. Gradišče je stalo na grebenu, v dveh nivojih. Zdajšnja izkopavanja so imela namen ugotoviti, ali je gradišče imelo zid. Pokazalo se je, da ne, pač pa so našli ostanke palisad iz halštata, na terasi pa ostanke hiše iz mlajše železne dobe. Naselje je bilo obljudeno vso železno dobo, torej nekako od 9. stoletja pred našim štetjem do prihoda Rimljanov. Tako je mogoče sklepati po bližnjih, že prej ugotovljenih nekropolah iz pozne bronaste dobe in začetka halštata ter gomilah iz starejše in mlajše železne dobe. Svoljšak je med sondiranjem na Križnem vrhu poleg že omenjenih ostankov kolov iz lesene ograje, ki je ščitila naselbino, našel tudi ostanke keramike, ometa in 4 bronaste fibule. Ta kraj je svetovno znan zaradi latenskih grobov, tu so našli zelo veliko železnih mečev, ščitov, sulic in bojnih nožev, manj pa nam je v čast dejstvo, da so tu tako rekoč včeraj zaradi peskokopa uničili nekaj sto latenskih grobov. Krajevni interesi in neposredna korist veljakov so bili kot že tisočkrat doslej močnejši od zakona in pričakovane, vendar žal nedosežene stopnje civiliziranosti. Kmetje radi pripovedujejo, kako so v peskokopu tu in tam naleteli na kakšen star pisker. »Ko sem ga udaril s krampom, se je iz njega samo zeleno pokadilo.« Kako se tudi ne bi, ko pa so bili v njem bronasti predmeti, dragocena dediščina, ki bi jo lahko rešil le arheolog! Kar je bilo, je bilo, tudi za vnaprej pa je treba vedeti, da se z dvajsetim stoletjem časi Vandalov še zdaleč niso nehali. M. BAUER 1 Mi In on dnle.msk.eiw lista prek referenduma na ravni občine in mesta, prek prispevne stopnje za kulturo, iz participacije na prometni davek in z uveljavitvijo knjižnice kot nekega študijskega, izobraževalnega središča Dolenjske, za kar bo potrebno zainteresirati delovne organizacije. kA\/6ci< Pomembna so tudi spoznanja z ostalih dveh krajev letošnjih izkopavanj. Na Kunklu nad Trebnjim je dela vodil arheolog in zgodovinar Borut Križ iz novomeškega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Naselbino na tem vrhu je omenjal že »divji kopač« Pečnik, katerega vlogo in znanje bo treba na novo ovrednotiti (v pozitivnem smislu). Kljub temu so jo arheologi, med njimi tudi dva Angleža, iskali en teden. Gradišče namreč, kar je zelo zanimivo, ni na vrhu hriba, ampak pod njim. Prav zaradi tega je zanj značilen ogromen oddvojni nasip, ki je naselbino ščitil pred napadalci, če bi jo skušali zavzeti z višje strani. Nedvomno mogočen je tudi kamniti zid, skozi katerega je šla sonda. Ostanki zidu so še danes — ljudje so stoletja odnašali kamenje — visoki dva metra. Za obrambnim zidom je Križ našel ostanke hiš in sledove metalurške dejavnosti. Novo mesto in knjiga NOVA ŠTUDIJSKA JE ŽE NA PAPIRJIH Občinska kulturna skupnost Novo mesto je konec leta 1986 imenovala odbor za adaptacijo in izgradnjo prizidka Študijske knjižnice. Odbor je v teh dneh zaključil prvo pripravljalno fazo, kar pomeni, da ima knjižnica kvalitetni programski projekt in pa projekte za gradbeno dokumentacijo. Potrebni so še projekti za izvedbo in informiranje najširšega kroga ljudi. To je tudi pogoj, da bi se načrtovane investicije realizirale. Odgovorni vodja projekta za arhitekturo je bil priznani slovenski arhitekt, Plečnikov nagrajenec Marko Mušič. Gotovo je prispeval izredno kvalitetno arhitektonsko rešitev na tako zahtevnem kompleksu, kot je vstop v staro mestno jedro. Pokazal je izreden posluh za knjižničarstvo in širše kulturne potrebe mesta. Obogatitev kulturne identitete mesta in knjižnice pomenijo prostori: Spominsko območje Novomeške pomladi, Atrij, Galerija ARS in knjižni klub, ki lahko deluje tudi kot nočna čitalnica. Obeležje edinstvene kulturne atmosfere v Novem mestu okoli leta 1920 je resnično dolg umetnosti. Atrij, pokriti prostor v osrčju knjižnice, bi nudil izredne možnosti: čez Jan kot razstavni prostor, ob večerih pa kot prostor različnih prireditev, predavanj, srečanj... Omogočil bi nove stike med knjižnico in mestom. Galerija ARS bi pokrila deficitarno področje v mestu. V pritličnih prostorih bi bil urejen antikvariat in razstava ter prodaja starin, v kleti pa razstavni in pmdajni likovni atelje. Knjižni klub oziroma nočna čitalnica hi nudila alternativno preživljanje večerov. Vsi ti prostori bi našli mesto v že obstoječih stavbah. Po-le9 tega je predvidena gradnja prizidka s površino 2.576 m2 v zaledju obstoječih stavb. Sem je pomaknjeno osrednje informacijsko območje s katalogi in pultom za izposojo. Najobsežnejše območje je postavitev gradiva po prostem pristopu za izposojo na dom za odrasle bralce (ljudska knjižnica). Tudi v študijskem oddelku in v pionirski knjižnici bo omogočen prost dostop do knjig. V prizidku knjižnice bi bil lociran tudi specializiran domoznanski informacijski center, periodični oddelek, posebna zbirka Boga Komelja, AV center, prostor za interno delo z gradivom, osrednji depo in potujoča knjižnica. Poleg tega bi bili na voljo prostori za delo v skupini, večnamenski prostori. študijska knjižnica bi morala biti prenovljena že pred leti, a je zmanjkalo denarja. Torej je ta investicija naš dolg za nazaj, kajti k razvoju bralne kulture v veliki meri doprinaša študijska knjižnica Mirana Jarca, ki sodi med najbogatejše slovenske splošne izobraževalne knjižnice. Njen fond ne obsega le knjig, ampak tudi periodični tisk, knjige brošure, rokopise, zemljevide, muzikalije, razglednice, fotografije, knjižne ilustracije, grafične liste, ekslibrise, podobice in drobni tisk. T o svoje bogastvo pa bi lahko in mora ponuditi uporabniku na sodoben način, to je s prostim dostopom do vsega bibliotečnega gradiva. Prost dostop pa zahteva bistveno več prostora za postavitev vsega gradiva, ki ga knjižnica ima. Trenutno je v prostem pristopu le tretjina knjižničnega gradiva. Najbogatejši sklad, to je sklad študijskega oddelka, je na voljo prek petnajstih zaprtih knjižničnih skladišč. To za bralca ni privlačno in zanimivo. Brskanje in iskanje po katalogih je nekaj popolnoma drugega kot pa prost dostop do polic. Bralec lahko tako pride do informacij, za katere morda niti ni vedel, da obstajajo. Novo mesto naj bi se v širši dolenjski regiji uveljavilo kot zaposlitveno, kulturno, izobraževalno, zdravstveno, poslovno, tehnično, oskrbno, prometno in razvojno raziskovalno središče, kar je opredeljeno v planskih dokumentih. Za takšno središče pa je nepogrešljiva sodobna, dinamična knjižnica. Sodobnim trendom pa bo Študijska knjižnica Mirana Jarca kot dejavnost posebnega družbenega pomena lahko sledila le, če bodo njeni sedanji poslovni prostori adaptirani in prenovljeni. Knjižnica mora pridobiti nove prostore, le-ti pa na svoji funkcionalnosti. Ravno zaradi prostorskega primanjkljaja je Študijska knjižnica Mirana Jarca le pogojno verificirana kot občinska matična knjižnica do leta 1990. Prenova sedanjih knjižničnih prostorov zadeva tudi spomeniško varstvo. Knjižnica se nahaja Na vratih, to je na vstopnem delu v mestno jedro, in je kot taka arhitekturni spomenik Novega mesta. Obnova stavbe torej zahteva dvojen resen pristop: arhitekturni in knjižnično-informa-cijski. Občinska kulturna skupnost in DPS občina sta se v planskih dokumentih za obdobje 1986—1990 opredelili za ureditev prostorskih razmer knjižnice, to pa je materia- lizirano tudi v samoupravnem sporazumu za investicije v družbenih dejavnostih v občini Novo mesto za obdobje 1980—1990. Vendar je znesek, ki je v tem sporazumu namenjen za kulturo, bistveno premajhen za celovito realizacijo te naloge. Potrebno bo veliko aktivnosti, da bi investicije realizirali še z dodatnimi finančnimi viri, na primer preženčn&ritucll j ska -2 knjižnica ~ -3 J . DL DESNI PRITOK RONE OSTRIVEC POKLON 0R2AVA V ZDA DL T INFARKT/ KEM. SIMBOL ZA BOR DROBNE TISK. ČRKE UPODABLJAJOČ A_ OCETNE SOL UMETNICA ZVEZDA V 0RLU/NEP0-ROCEN MOŠKI PERZ. PESNIK OBZIRNOST/1 SREDOZEM. I OKR. RASTLINA BUKOVA DESKA VELIKO ME8T0/ IZVRŠNI SVET BLESK/ EL MERSKA ENOTA ZA MOČ KISLINE JEZA/ POSUŠENA TRAVA SLOV. OBMORSKO MESTO SESTAVIL J. UDIR URŠKA PESEM/ VABLJENJE STEPSKA UUJA/ POKRAJINA V IRAKU VZOR PRITOK SAVE PRI KRANJU GISH ULLIAN PODOBA RUDAR/ POSREDNIK ČAR OZNAČITEV ORG. 0R2AV V JUGOVZH. AZIJI GR. BOGINJA NE8REČE ZBOR/SPAN. MESTO (ASTURIJA) KONICA/ IZKOPAN PREHOO ENOTA ZA JAKOST EL TOKA KDOR RETE OELA TOKOVNI OOJEMNIK Ali so bili kdaj Marsovci? Znanstveniki so pred desetletji verjeli, da je na Marsu obstajala civilizacija — Novejše raziskave ovrgle te možnosti — Kaj bodo odkrili sovjeti?_ Skrivnostni rdeči planet Mars ta čas ponovno začenja zanimati širšo svetovno javnost, odkar so sovjeti nedolgo tega uspešno izstrelili raziskovalni postaji proti Marsu in se vse bolj resno govori tudi o skupnem poletu sovjetskih in ameriških vesoljcev na Mars. Vendar današnje zanimanje za ta daljni svet ni nobena novost; Mars že dolgo buri človeško domišljijo. Precej časa je bil to tisti zunajzemeljski svet, na katerem naj bi živela nam najbližja zunanjezemeljska bitja, Marsovci, to je bil tudi planet, na katerem so zvezdogledi videli gigantske kanale, delo neznane in skrivnostne civilizacije. Domišljija je z upanjem zrla vanj, nič manj zaverovano pa tudi znanost, le da slednja s povsem konrektnimi načrti. Po osvojitvi Lune in odkritju, daje Zemljina dvojčica Venera pravi pekel, je Mars ostal še najbolj privlačen cilj v osvajanju vesolja. In videti je, kot da bo osvojanje Marsa zares združilo svet v skupini znanstveni projekt. Da je na Marsu življenje, so bili prepričani ali so se vsaj poigravali s to mislijo mnogi astronomi. Britanski astronom William Herschel je leta 1784 opazoval skozi teleskop svetleči se planet nad obzorjem in opazil temnejša in svetlejša področja na njem. Menil je, da gre za oblake in pare, po čemer je sklepal, da ima Mars atmosfero in da »njegovi prebivalci najverjetneje žive v razmerah, ki so v mnogih pogledih podobne našim«. Nemški matematik Karl Gauss — šolarji ga poznajo predvsem po njegovi sloviti krivulji —: je domneval, da so marsovci inteligentna bitja. Leta 1820 je predlagal, naj bi posadili v sibirskih širjavah ogromna žitna polja v obliki pravokotnika in jih obkrožili z nasadom borovcev. Tako bi marsovci s svojega planeta lahko videli to velikansko znamenje in po njem sklepali, da tudi na Zemlji žive misleča bitja, ki poznajo matematiko. Italijanski astronom Giovanni Schiaparelli je leta 1877 poročal, da je med opazovanji Rdečega planeta opazil več desetin kanalov, ki povezujejo temnejša področja na planetu. Ti kanali naj bi, kot je astronom zapisal, »predstavljali čudovito jasnost in simetričnost, ki ne more biti delo naključja«. Italijanovo odkritje je razburilo takratni znanstveni svet in tudi širšo javnost. Ameriški matematik, diplomat in astronom Percival Lowell je pustil vse svoje posle in postavil astronomsko opazovalnico v Arizoni ter se povsem posvetil opazovanju Marsa. Doleta 1908j emož zabeležil, naštel in imenoval nekaj sto kanalov, za katere je menil, da so del gigantske namakalne mreže, ki oskrbuje sušne predele Marsa z vodo z obeh zaledenelih polarnih območij. Vse to je med drugimi navdihnilo tudi britanskega pisatelja H. G. Well-sa, da je napisal fantastični romah Vojna svetov, dramatično pripoved o invaziji Marsovcev na Zemljo. Leta 1938 je radijska priredba tega knji- svet u steuilkah ZADOLŽENOST UZHODNOEUROPSKIH DRŽAU 40 ffilO REKORDNA ZADOLŽENOST VZHODA - Po podatih Dunajskega instituta za mednarodne gospodarske primerjave (WIIW) se je zadolženost vzhodnoevropskih držav konec preteklega leta zelo povečala in je dosegla rekordno raven. Skupna zadolženost držav SEV na Zahodu je dosegla rekordno vsoto 123,5 milijarde dolarjev. Razlog dvigu zadolženosti je v najemanju novih posojil in v padanju vrednosti dolarja. Graf prikazuje bruto in neto zadolženost teh držav in za primeijavo še zadolženost naše države. Neto zadolženost ocenijo tako, da od dolgov odštejejo terjatve v trdih valutah, ki jih imajo države do drugih. Primeijalna linija pa kaže zadolženost posameznih držav glede na glavo prebivalca. Po teh podatkih sodeč, med socialističnimi državami nismo najbolj zadolženi. ževnega dela, ki jo je pripravil sloviti igralec in filmar Orson Welles, povzročila nezaslišano paniko med poslušalci radia, ki so bili prepričani, da gre za resnična radijska poročila. Or-sonova oddaja je najbolj očitno pokazala, kako zelo ljudje verjamejo, da so marsovci možni. Celo potem, ko je gigantski optični teleskop na Palomarju pokazal astronomom, da na Marsu ni kanalov niti ne omrežja ravnih črt, so še izhajala književna dela, ki so govorila o marsovski civilizaciji. Močno je iluzije o civilizaciji in o življenju na Marsu razbila uspešna odprava vesoljske sonde Mariner 4, ki je leta 1965 poslala na Zemljo prvih 22 posnetkov Marsovega površja. Nikakršnih kanalov, nobenih sledi o civilizaciji. Posnetki Marsove površine z vsega nekaj tisoč kilometrov višine so pokazali, da je Mars pust, s kraterji in puščavo preprežen planet. Vendar je upanje, da Mars ni brez življenja, še ostajalo. Takrat še neznani, a zdaj slavni astronom in pisec Carl Sagan je trdil, da tudi s posnetkov vremenskih satelitov ne bi nihče razbral, da je na Zemlji kakršnakoli civilizacija. Toda vse upe na marsovce je razblinil Mariner 9, kije prispel do Marsa leta 1971 in po nekajtedenski slepoti zaradi hudih peščenih viharjev na tem planetu poslal prve zares bližinske posnetke Marsovega površja. Puščava, kraterji, globoki kanjoni in visoki gorski grebeni, vendar nobenih znamenj, da bi na Marsu lahko prebivala kakšna civilizacija. Edino suha korita pradavnih rek, ki so ostala na površju kot dokazi, da je planet nekdaj imel tekoče vode, so še navajala znanstvenike k razmišljanju, daje nekoč na Marsu morda le obstojalo življenje, če drugače ne, vsaj v najbolj preprosti obliki. Dokončno naj bi na ta vprašanja odgovorila Viking 1 in Viking 2, ki so ju Američani poslali proti Marsu v časovnem razmiku 45 dni., Leta 1976 sta vesoljski napravi prispeli do cilja in poslali na Zemljo množino presenetljivih posnetkov (o njih smo pisali tudi v Dolenjskem listu). Z obeh naprav sta se mehko spustili na površje postaji, ki sta zmerili temperaturo na površju planeta, sestavo plinov, posneli okolico in analizirali vzorce površinskih snovi. Analize vzorcev so bile pripravljene tako, da naj bi pokazale med drugim tudi možnost prisotnosti mikroorganizmov v njih. Žal ni bilo nobenih pravih dokazov. Obilje kisika, ki se je med preskusom sprostil v raziskovalni postaji, je bil po vsej verjetnosti le posledica snovi v marsovski prsti, ki jih na Zemlji ne poznamo. A Mars je vseeno še vedno zelo zanimiv. Tako sovjetski kot ameriški znanstveniki menijo, da bi morda v globljih plasteh našli fosilne dokaze o rjekdanjem življenju na tem planetu. Že samo ti so zadosten razlog za nove odprave proti skrivnostnemu Rdečemu planetu. Sicer pa počakajmo nekaj mesecev, da se nam oglasita sovjetski napravi. MiM (Vir: Time) Meri natančno Merjenje telesne temperature je najpogostejše opravilo in prvo, ko človek posumi v bolezen. Zdravniki vedo, da je merjenje temperature s toplomerom v ustih ali v zadnjični odprtini dokaj natančno, vendar je tak način pogosto neprimeren, še posebno, kadar gre za otroke, ki pač ne morejo mirovati in v usta ne vzamejo ničesar, kar jim ni po volji. Zato ljudje v glavnem raje merijo temperaturo tako, da vtaknejo toplomer pod pazduho, vendar to pomeni, da zmerjena temperatura ne bo povsem točna. No, vročino odkrijemo tudi s takšnimi nenatančnimi merjenji. Včasih pa je frotrebno zelo točno meriti temperaturo, denimo, ko ženska po svoji telesni temperaturi ugotavlja plodne dneve in uporablja ta način naravne kontracepcije. Pomembne so seveda tudi desetinke stopinje. Kaj torej narediti? Odgovor je: uporabiti natančen toplomer. Denimo takega, kot so ga letos začel izdelovati pri podjetju Franklin Diagnostics. Strokovni svetovalec tega podjetja, dr. Joel Ehenkranz, je izumil »najbolj natančen toplomer, kar jih je bilo doslej narejenih«, kot zatrjujejo izdelovalci. Gre za stekleno jrosodo, v katero se urinira, poseben plastični trak v nji pa pokaže do desetinke stopinje natančno telesno temjieraturo. Toplomer v ZDA že uporabljajo in prodajajo, v Evropo pa bo prišel proti koncu tega leta. »Ljubezenski klic« je past Uporaba feromonov za varstvo kulturnih rastlin pred škodljivimi insekti — Ekološko varni Vse od spoznanj o škodljivosti nekaterih zaščitnih snovi, ki jih uporabljajo v kmetijstvu, za okolje se znanstveniki trudijo, da bi našli nove načine varovanja rastlin pred škodljivci, predvsem take, ki bi bili ekološko neoporečni. Med zanimivimi in zelo izvirnimi načini je uporaba feromonov. Feromoni so posebne snovi, kijih izločajo insekti in jim služijo kot nekakšni kemični signali, s pomočjo katerih se najdeta samec in samička Za človekov osebnostni razvoj so najpomembnejša protislovja in konflikti, ki jih mora posameznik premagati. M. ULE Nič se ne da skriti Zgodovi-fik. na je neizprosen sodniL F. KLOPČIČ Biti moraš osebnost, svobodna osebnost, da lahko razumeš druge osebnosti. O. VVEININGER e Izvor kulture je zmeraj v srcu posameznika, njena samokontrola pa je človekova vest. Kolikor tišja je, toliko manj kulturen je človek. J. MESSNER Ne obvladati »atom in či pomeni zaton civilizacije; oi vladati to pomeni omogočiti človeštvu nova prostranstva svobode in sreče. V. ŽAKELJ Družbe revnih se morajo Sonavadi postavljati s tem, da s človek njihovo največje bogastvo. V. RUS Literatura je koncentrat življenja, termometer človeških čustev, misli, strasti. M. KOŠUTA Nov stavbni les Koristen izum kanadskih lesarjev — Lanska na-____________grada______________ Les je priljubljen gradbeni material, ki seje izkazal kot zelo uporaben. Vendar ima ob množici koristnih lastnosti tudi nekaj takih, ki niso zaželene: rad se zvija, poka in nima stalnih oblik. T udi razmeroma drag je, saj pri pridobivanju lesa uporabijo le polovico posekane drevesne mase, ostalo gre za kuijavo ali papirno industrijo. Vsega tega je ravno prav za ustvarjalni izziv, kako dobiti bolj uporaben stavbni les. Izziv so sprejeli, in to že leta 1969, raziskovalci kanadskega gozdnega podjetja MacMilan Bloedel, ki so po skoraj 20 letih raziskav in dela izdelali nov tip sintetičnega stavbnega lesa, ki je trpežnejši in bolj vsestransko uporaben kot običajni naravni les. Zdaj so tik pred masovno proizvodnjo tega zanimivega in uporabnega proizvoda, za katerega vlada precejšnje zanimanje. Gre za tako imenovano vzporedno zloženo lesno maso, ki je sestavljena iz tankih pasov furnirja, zlepljenega in strnjenega v »plohe« s posebnim mikrovalovnim postopkom. Za ta izum sta najbolj zaslužna strokovnjaka Derek Bames in Mark Church-land prejela lansko mednarodno Wallenbergovo nagrado, ki jo podeljuje Švedska za pomembna odkritja s področja gozdarstva in lesarstva. Umetni »plohi« so močnejši in daljši kot naravni, za njihovo izdelavo pa je mogoče uporabiti tudi les manjših dreves. tudi na večje razdalje. V razplodu insektov igrajo feromoni torej zelo pomembno vlogo. In prav po njih so segli strokovnjaki. Uporabili sojih kot vabo za pasti, v katere se love škodljivi insekti, ali pa kot način za motenje razploda. Tako v Britanski Kolumbiji feromo-, ne uporabljajo v skladiščih lesa za pasti, v katere love lesne škodljivce. Vendar takšne pasti niso primerne za velike površine, polja in nasade. V takih primerih raje uporabijo raz-prševanje feromonov po vsem območju, kar žuželke zmede, saj so spolni signali vsepovsod in samec ne more najti ali pa veliko težje najde? samico. V Kaliforniji so uporabili feromonsko metodo za varstva bombažnih nasadov pred škodljivimi rilčkar-ji. Rezultati so zelo spodbudni. Feromonska metoda je zmanjšala uporabo pesticidov za 83 odstotkov, škodo zaradi insektov pa so kljub temu zmanjšali za 97 odstotkov. V Egiptu pa s pomočjo feromonov nadzorujejo na 8094 hektarih bombažnih polj. Egipčani trdijo, da s takšnim načinom zatiranja škodljivcev nič ps prizadenejo drugih živali, ki pa so poljščinam dobrodejne, kot so čebele. Metoda je torej učinkovita, žal pa je strokovnjakom doslej uspelo izdelati le nekaj sintetičnih feromonov. Za mnoge vrste škodljivih insektov jim še ni uspelo odkriti natančne sestave njihovih »ljubezenskih kemičnih klicev«. Zanesljivo pa je, da so ti načini zaščite kulturnih rastlin velik korak naprej v primerjavi s kemičnimi strupi, katerih delovanje ni bilo samo dobrodejno. Orožje v ženskih rokah Vse več žensk v ZDA ei omisli strelno orožje — Samoobramba V Ameriki je posedovanje orožja skoraj samoumevno. Po domovih ameriških državljanov je ogromno orožja. V glavnem so doslej imeli orožje moški, v zadnjih nekaj letih pa trgovci s orožjem ugotavljajo, da se v njihovih trgovinah vse pogosteje zadržujejo tudi ženske. Amerikanka se torej hoče tudi v tem pogledu osamosvojiti in sama skrbeti za lastno varnost. Po statističnih raziskavah Gallupovega inštituta se je v obdobju od 1983. leta število žensk, ki so si kupile orožje, povečalo za 53 odstotkov, medtem ko je število moških kupcev ostalo enako. Zelo veliko pa je takih žensk, ki premišljajo, da bi si kupile orožje. Kar 2 milijona naj bi jih bilo. Glav ni razlog za povečano zanimanje žensk za strelno orožje gre pripisati želji po samoobrambi, kot so povedale anketirane ljubiteljice pištol. Ni čudno torej, da se tudi v strelske klube vpisuje vse več žensk. Vsekakor pa je presenetljivo, da se ženske odlikujejo kot dobre strelke. Inštruktorji streljanja pravijo, da so boljše učenke kot moški, nekateri pa celo menijo, da so sploh boljše strelke. Ali bo zato kaj več resnične varnosti, je seveda hudo vprašljivo. Strokovnjaki že zdaj opozarjajo, da toliko strelnega orožja v rokah posameznikov prifromore k neslavnemu rekordu — vsako leto v ZDA umre okrog 22.000 ljudi pod streli, po nesreči, v samomoru ali zaradi uboja. SANJE V polsnu je zaslišala zvonec, kije neusmiljeno brnel in brnel Nekako ni mogla zbistriti misli telo ji je bilo težko kot svinec, kljub močni volji in naprezanju se ni mogla premakniti ne dvigniti roke, da bi ustavila uro, kije brnela, kakor bi hotela prebuditi mrtveca. Je to res ura ali je hišni zvonec? Ni vedela, slišala je samo brnenje, kijijeprepldvilo vso glavo in rezko odmevalo v vsakem kotičku telesa od glave do peta. Hrup je postal tako neznosen, da je od bolečin pričela ječati Nenadoma pa gluha tišina in sprostitev. Kako si je želela tišine po tistem predirljivem zavijanju zvonca! Postajala je vse bolj mehka in volina, misli so se sprostile, nič več ni bilo omrtvičenega telesa, udje so jo spet ubogali, lahko je gibala, mislila, čutila. So to sanje ali je resnica? Toda saj vendar ni sama! Potiho je pristopil k postelji, jo nekaj časa nemo opazoval, nato pa ji rahlo odgrnil lase s čela, da bi ji lahko bolje videl obraz, in jo nemo božal Pričakovala ga je dneve in dneve, ni ga mogla dočakati Kako ji je bilo težko! Nemirno je hodila od okna do okna, prisluškovala brnenju avtomobilov, korakom v hiši, zvoncu, lajanju psov. »Sedaj je on! Gre.« Ksa lahkotna je stekla k vratom, toda vedno seje vračala sama. Odprtina vrat je prazno in nemo strmela vanjo. »Mogoče ne more priti, pokvaril se je avto ali gaje zadržalo delo,« nič koliko opravičljivih razlogov je imela pripravljenih v tolažbo. Sedaj je končno prišel Nem kot prikazen jo je nežno božal po laseh in ji poljubljal obraz. V očeh jo je zapeklo, solza se ji je skotalila iz očesa in se razlila po licu, za njo še druga, tretja: potok ali reka? Ni ji bilo jasno, ali se bo izvir sploh ustavil, ali bo izjokala vso dolgo zatajevano bol v sebi. Lasje so se ji lepili na mokro blazino: solze pa so tekle in tekle. Stisnil se je k njej, jo nežno ljubkoval še vedno brez hi sed jo je skušal dvignit: iz mokrega objema solza. Njegove oči sojo gledale resno, skoraj očitajoče, kar ji je povzročalo še hujšo tesnobo. Skušala se je nasmehniti, se prižeti tesneje k njemu, vendar jo je oviral potok, kije naraščal in njuna obraza sta se čedalje bolj oddaljevala »Ne, ne! Ne pusti, me utoniti!« je zahlipala »Tako dolgo sem te zaman čakala ne pusti me sedaj na tem bregu! Vzemi me s seboj tja kjer ni vode, kjer si ti in sonce, smeh in ljudje!« Oddaljeval se je čedalje bolj, že ga ni več dosegla nič več ni videla njegovih oči le roko je stegovala k njemu Samo slutila gaje še, kako se oddaljuje od nje in jo pušča r njeni samoti »Utonila bom, reši me! Imej me rad!« je zakričala na ves glas in se z zadnjimi močmi prijela za rob postelje ter skočila n tla. V hipu seje predramila Stala je ob postelji vsa trepetajoča in mokra od silnega ihtenja in strahu. Srce ji je kot s kladivom razbijalo v prsih, imela je občutek, da ji bo vsak čas skočilo ven. Toda teže, ki ji je dan in noč ležala na prsih, ni moglo premakniti. Ne bo ga, nikoli več ga ne bo. Bile so samo blodne sanje ljubezni in hrepenenje po njem. MARIJA 1>0TA Ii\ STU? poročajo URADENO VOZILO NAŠLI — Franc Grlica iz Biške vasi 39 pri Novem mestu je 19. julija zvečer žalosten ugotovil, da mu je nekdo med 18. in 19. uro ukradel osebni avtomobil Z-101. Žalost je ■trajala vse do 21. julija, ko so avtomobil našli na poti na ljubljanski Golovec. Storilec je nosil vojaško uniformo. RAZSTAVLJEN MOTOR — Neznan storilec je v noči na 20. julij vlomil v osebni avtomobil Ljubljančana Živojina Jovanoviča. Slednji je avtomobil pustil pred hišo na Vrhu pri Mokronogu, storilec tj, je z motorja odvil razdelilno kapo in •Jun kable. Škode je za 60 tisočakov. IZGINILA PRIKOLICA — V noči na 20. julij je nekdo šaril po dvorišču stanovanjske hiše 28-letnega Braneta Vrbetiča iz Stopič. Izpred nedograjene hiše je izginila vtomobilska prikolica, vredna okoli 500 tisočakov. Za neznancem možje postave še stikajo. IZ VLAKA UKRADEL AVTORADIO — Novomeška postaja milice je bila 18. julija obveščena, daje nekdo med 15. in 18.7. stopil na vlak, kije stal na tiru novomeške IMV. Na prikolicah je bilo naloženih več osebnih avtomobilov R-25, prispelih iz Francije, iz enega od njih pa je neznan storilec ukradel avtoradio Philips, s čimer je IMV oškodovana za okoli 500 tisočakov. VLOM V AVTO — 24. julija ponoči je nekdo vlomil v osebni avtomobil Ljubljančana Staneta T ramteta, kije vozilo pustil pred hišo na Trški gori. Storilec je razbil steklo in iz avtomobila odnesel črno usnjeno moško torbo, tako da je Tramte '«{codovan za 400 tisočakov. Z gnojnimi vilami nad brata Med prepirom zabodel starejšega brata v trebuh ŽUŽEMBERK — Pri Longarjevih v Žužemberku je prišlo minulo sredo do obračuna med bratoma Jožetom in Alojzom, prepir pa bi se kaj kmalu končal tragično. Longaijevi so tistega popoldneva na travniku spravljali mrvo, starejši brat, 28-letni Jože, pa seje zvečer odpravil v hlev krmit živino. Nekako v tistem času je prišel domov mlajši brat Alojz, ki ni mogel skriti, da je popil kakšen kozarec preveč. Domači so mu očitali, da se potika po gostilnah in popiva, medtem ko morajo sami garati doma. Najglasnejši je bil Jože. Med bratoma je prišlo do prepira, po katerem je Alojz pobegnil iz hiše, Jože pa za njim. Mlajši bratje med begom pograbil gnojne vile in z njimi pričakal Jožeta. Ko je ta pritekel do njega, gaje z vilami zabodel v nogo in trebuh ter ga hudo poškodoval. Jože se zdravi v novomeški bolnišnici, zoper Alojza pa bo podana kazenska ovadba t emeljnemu javnemu tožilcu. Leteli krožniki in stoli Razbijaški večer 27-letnec[a Štefana Mitroviča — Za pol stare milijarde škode — V priporu NOVO MESTO — Prejšnji torek, 19. julija, so bili večerni obiskovalci priljubljenega novomeškega lokala Pri vodnjaku priča pravemu razdejanju, kot ga lahko dandanes vidimo le še v dobrih starih vesternih. V glavni vlogi je zaigral 27-letni Štefan Mitrovič iz Novega mesta, katerega bralcem te strani verjetno ni potrebno posebej predstavljati. Mitrovič je v torek zvečer popival po novomeških lokalih, okoli 21.30 ga je pot zanesla v bife hotela Kandije, kjer je razbil tri kozarce, nato pa se odpravil v svoj najbolj priljubljeni lokal, gostišče Pri vodnjaku. Tukaj je pričel nadlegovati osebje. Natakarico je vprašal, katerega gosta je potrebno pretepsti, ko pa ni dobil zadovoljivega odgovora, se je stvari lotil brez vsakega vzroka. Pričel je z lomljenjem stolov in jih uničil kar osem, nato je na terasi razbil pet vrtnih svetilk, na veliko presenečenje zgroženih in prestrašenih gostov pa pričel z miz metati krožnike, hrano, kozarce, pijačo in pepelnike. Ko je mize ZGORELO GOSPODARSKO POSLOPJE PRISTAVA — Vzrok hudega požara, do katerega je prišlo 23. julija ob 13. uri na gospodarskem poslopju 57-letnega Alojza Verkopca iz Pristave, še ni dokončno potrjen, najverjetneje pa ga je zakrivil samovžig sena. Požarje zajel 25 krat 7 metrov veliko poslopje in uničil ostrešje, 25 ton sena, mlatilnico in slamoreznico, škoda pa še ni ocenjena. ROPAR KMALU PRIJET BREŽICE — Ko se je 16. julija okoli poldneva 80-letna Karolina Arh iz Gornjih Skopic peljala s kolesom po starem brežiškem mostu, jo je med vožnjo nenadoma prestregel maskiran neznanec, preko glave pokrit s črno volneno jopico. Ženički je zagrozil in od nje zahteval denar, ko pa ta na to ni reagirala, je sam zgrabil za krmilo kolesa, segel v torbo in iz nje vzel nekaj denarja. Storilec je nato pobegnil po desem obrežju Save. O dogodku so bili takoj obveščeni brežiški miličniki, ki so storilca kmalu izsledili. Slednji jim je skušal pobegniti tako, daje preplaval Savo, a so ga nato prijeli na drugi strani, izkazalo se je, da gre za nezaposlenega 21-letnega Marka Dukaija iz Brežic. n n iii §1 RAZBITINE — Potem ko je miličnikom s pomočjo oficirja novomeške garnizije uspelo ukrotiti mladega razbijalca, je za njim ostalo pravo razdejanje. Na posnetku je del črepij razbitih krožnikov in skodelic. V KRKI NAŠEL GRANATO VAVTA VAS — 27-letni Janez Kren iz Vavte vasi je 22. julija med kopanjem pod slapom Krke v domači vasi našel večjo granato, ostanek II. svetovne vojne. Za nevarno najdbo je poskrbel strokovnjak. O podobni najdbi pa poročajo tudi iz Bele krajine, kjer je kopalec pod slapom mlinarja Benetiča v Vinici odkril mino. Na kopno so jo izvlekli strokovnjaki iz Črnomlja in Duge Rese. Ugotovljeno je bilo, da gre za mino iz I. svetovne vojne. Dve mini sta bili najdem tudi v Rodinah, za njuno uničenje pa je pirotehnik že poskrbel. Hitra vožnja kriva smrti Huda prometna nesrača v nedeljo ponoči — 38-letni Dominik Seničar na mestu mrtev — Še 20 m po strehi KALCE—NAKLO — V nedeljo, 24. julija, okoli 1.20 je prišlo na regionalni cesti med Drnovim in Kostanjevico v kraju Kalce—Naklo do hude prometne nesreče, v kateri je izgubil življenje 38-letni Dominik Seničar s Senovega. m ZASEŽEN PLEN VRNJEN — Na posnetku je plen dveh mladoletnikov in polnoletnega Petra K., ki so od druge polovice maja pa do pred nekaj dnevi vlamljali in .rkradli po novomeškem Glavnem trgu. O prijetju skupinice smo že poročali, vendar preiskava še ni končana, kajti obstaja sum, da imajo C. G., F. D. in Peter K. na vesti še nekaj kaznivih dejanj, med drugim več tatvin motornih koles. Kako je s tem, bomo še poročali. MED UMIKANJEM S CESTE 29-letni turški državljan Ercetin F.rtugrul seje >I2. julija ob 6. uri peljal z osebnim avtomobilom po cesti iz Ljubljane proti Zagrebu, V karteljevskem klancu je pričel prehitevati kolono vozil pred seboj', takrat pa mu je nasproti z osebnim avtom pripeljal Ahmet Bilgit iz Avstrije. Slednji se je. da bi prepreči! trčenje, umikal in nato po 3 meto .visokem nasipu zdrsnil na spodnjo alkalno cesto. Bilgit in njegovi trije sopotniki so bili v nesreči ranjeni, materialne škode pa je za 5 milijonov dinarjev. Zoper F.rtumila bo podana ovadba. NEPREVIDNI MOTORIST — 23. julija ob 21 .J 5 se je po regionalni cesti skozi Stare Žage peljal z osebnim avtomobilom 41-letni Ivan Baša. iz Straže. Med vožnjo je opazil pred seboj kolo z motorjem, na katerem je sedel 30-lctni Slavko Križe i/ Občic. Slednji je z motorjem. ko je bil avtomobil vzporednoz njim. zavil v levo in trčil v vozilo, nato pa padel po tleh. Ranjenega Križeta so prepeljali v novomeško bolnišnico, po nudeni pomoči pa je odšel domov. počistil, je razbil steklo na velikih dvokril-nih vratih in se vnovič odpravil v notranjost lokala. T udi tukaj je po tleh metal pepelnike in vaze, zvil je pločevino na plutlu, razbil 39 skodelic za kavo in kar 256 različnih krožnikov. Očitno nihče od gostov ni imel dovolj moči in volje zoperstaviti se podivjanemu Mitroviču, umirili so ga šele miličniki. Tudi njim se je dobro upiral, poškodoval celo njihovo službeno vozilo, naposled pa pristal v prostorih ža pridržanje novomeške postaje milice. Preb skovalni sodnik novomeškega temeljnega sodišča je zoper Štefana Mitroviča odredil pripor. Morda ni odveč ob tem pripomniti, da je bil Mitrovič zaradi podobnih dejanj že večkrat pred sodnikom za prekrške, nazadnje pa obsojen celo na daljšo zaporno kazen. V lokalu je za 5 milijonov din škode. NEPREVIDNO HRAST PRI VINICI — 21. julija ob 16. uri seje po regionalni cesti skozi Hrast pri Vinici peljal z osebnim avtomobilom 27-letni Igor Mirtič iz Učakovcev. Nenadoma mu je pred vozilo s stranske ceste zapeljal 22-letni Franc Mavsar z Vrtače. Prišlo je do trčenja, v katerem so bili hudo poškodovani Mavsar in sopotnici, 18-ietna Marija in 16-letna Ana Juršič, obe s Hrasta pri Vinici. Vse so odpeljali v novomeško bolnišnico. VINJEN IN BREZ IZPITA . LAŠČE PRI DVORU —21-letni Uroš Šešek iz Kočevja se je 18. julija okoli 17. ure peljal na neregistriranem motornem kolesu, na katerem je sedel tudi 19-letni Aleksander Vlašica iz Kočevja, po regionalni cesti iz Kočevja proti Dvoru. Bil je vinjen, poleg tega je vozil brez vozniškega dovoljenja. Zaradi prehitre vožnje gaje v ostrem ovinku na Laščah pri Dvoru zaneslo in s sopotnikom sta padla. Vlašica je bil laže ranjen in so mu pomoč nudili v kočevskem zdravstvenem domu. Nezgodi je, kot kaže preiskava krške UNZ, botrovala prehitra vožnja z osebnim avtomobilom, za krmilom katerega je sedel 29-letnni Franc Grilc iz Ljubljane. Slednji se je nekaj čez 1. uro ponoči peljal z avtomobilom, v katerem je sedel tudi Seničar, iz Krškega proti Kostanjevici, v kraju Kalce—Naklo pa ga je v ostrem ovinku zaradi prevelike hitrosti zaneslo v levo. Vozilo se je preko nasipa prevrnilo na streho, po njej drselo še kakih 20 metrov in se naposled ustavilo na travniku. Ob tem je Seničar dobil hude poškodbe po glavi, tako da je bil na mestu mrtev, hudo poškodovan pa je bil tudi voznik Grilc; odpeljali so ga na zdravljenje v no-' vomeško bolnišnico. OLJNI MADEŽI NA KRKI STRAŽA — Miličniki iz Dolenjskih Toplic so bili 22. julija ob 15.35 obveščeni, da je na reki Krki opaziti več oljnih madežčv. Skupaj z miličniki si je vso zadevo ogledal tudi vodnogospodarski inšpektor novdmeške UIS in ugotovil, da je nesnaga pritekla iz kanalizacije Novolesa. Preiskava je pokazala, da so na perišču prali od laka, olja in lepil umazano traktorsko cisterno, od koder seje vse iztekalo v Krko. Odvzeti so bili vzorce vode, do kakšne zastrupitve pa na srečo ni prišlo. OTROKA PRED AVTOMOBIL ČRNOMELJ — 52-letna Jožefa Sku-beizMihelje vasi seje 19. julija ob 13.55 peljala po dovozni poti od doma ostarelih občanov v Črnomlju proti Ulici 21. oktobra. Tam sta ji med igro skočila pred avtomobil 8-letni Aleksander Jacovič in 10-letni Arsen Volf, vendar se je njuna neprevidnost na srečo končala brez hujših posledic. Miličniško poročilo pa omenja tudi, da je Skubetova vozila prehitro. NESREČA V RUDNIKU KANIŽARICA 20. julija okoli 7. ure je prišlo v rudniku Kanižarica do de lovne nezgode, v kateri se je poškodoval 41-letni Mijo Petrovič. Slednji je potiskal voziček, naložen / raznim materialom, pri tem .pa je kolo zle/lo i/ tirnic in Petrovič se jc huje poškodoval po roki, tako da se. sedaj zdravi v novomeški bolnišnici. P0 DOLENJSKI DEŽELI • Člani združenja šoferjev in avtomehanikov Gorjanci iz Štraže so na dan vstaje obvestili miličnike, da je nekdo vlomil v njihovo zasilno zaklonišče, ki ga imajo pod stavbo krajevne skupnosti v Straži. Kmalu jc bilo jasno, da neznanec tega ni storil iz strahu pred morebitnim neprijateljskim napadom iz zraka, pač pa ga je k temu prisilila huda žeja. Kdove iz kakšnih virov je namreč izvedel, daje v zaklonišču spravljena večja količina pijače, namenjena bližnji veselici. Sposodil si je steklenico konjaka, na piano pa je skušal spraviti tudi zaboj piva a mu je zaradi izčrpanosti med plezanjem po lestvi zdrknil iz rok in večje količine osvežilne grenkobne pijače so se na njegovo veliko žalost razlile po tleh. Zgolj s konjakom se po naših skromnih izkušnjah ni kaj prida odžejal. • Bojda kokoši zelo težko prenašajo hudo vročino. Iz usmiljenja do trpečih živali je nekdo v noči na 21. julij obiskal kokošnjak Janeza Janežiča na Zavinku in skrajšal muke enajstim prebivalkam. Mesnino je kajpak vzel s Seboj. • 17-letni Tomaž iz Gradca seje 23. julija pridno namakal v topli Kolpi pri Primostku. Ves dan gaje lepo grelo vroče poletno sonce, najbolj vroče pa mu je postalo proti večeru, ko je ugotovil, da je ostal brez kolesa z motorjem, s katerim seje pripeljal do Kolpe. USPEH ŠVENTA V AVSTRIJI NOVO MESTO — Huda vročina je bila največja ovira okoli devetdesetim triatloncem, ki so se minulo nedeljo udeležili 3. mednarodnega triatlona pri jezeru Waldschachersee v Avstriji. Nastopili so tudi štirje Jugoslovani, med njimi Novo-meščan Andrej Svent, kije v svoji kategoriji zasedel zelo dobro 11. mesto, v skupnem seštevku pa bil 48. Tekmovalci so morali premagati 49 kilometrov na kolesih, preplavati 1.200 metrov in nato še teči 12 kilometrov. Naslednji triatlon, katerega podrobnosti bodo objavljene naknadno, bo 13. avgusta v Braslovčah, organizira pa ga celjski klub Triatlet. OGOREK KRIV POŽARA? NOVO MESTO — 23. julija okoli 2.50 je prišlo v stanovanjski hiši 20-letnega Jožeta Kebulja na Mestnih njivah do požara, ki gaje bržkone zakrivil tleč cigaretni ogorek. Ogenj seje najprej pojavil v prizidku hiše, nato pa seje razširil na ostrešje. Materialne škode je za 600.000 din. Skupina mladih na cesti napadla vojaka Zoper osumljence bo podana ovadba tožilstvu BREŽICE — Že pred časom, točneje 4. julija, je prišlo v križišču Ulice 21. maja in Vodnikove ceste v Brežicah do neljube-. ga dogodka, ko je skupina mladeničev napadla in Fizično obračunala z vojakom garnizije iz Cerkelj Perico Jelečem. Uslužbencem krške UNZ je uspelo izslediti mlade nasilneže; gre za 21-letnega Božidarja Bogolina iz Brežic, enako starega Marka Levaka iz Brežine ter mladoletna M. G. iz Šentienarta in E. V. iz Brežic. Mladeniči so se okoli 20. ure pod vplivom alkohola z diano peljali s Čateža proti centru Brežic, med vožnjo pa so na prehodu za pešce zagledali Jeleča. Bogolin je iz avtomobila zalučal vanj pivsko steklenico, v.endar se Jelcč za to ni zmenil, zato so fantje avtomobil ustavili in se spravili nad vojaka. Mladoletnik gaje celo skušal zabosti z nožem, vendar jc Jeleču, kije pri tem skupil nekaj lažjih poškodb, le uspelo pobegniti. Zoper vročekrvne mlade glave, ki so že predlem na Čatežu izzivali skupino vojakov, bo podana kazenska ovadba tožilstvu. -A A3F ROBIČ IN BOŽIČ USPEŠNA NOVO MESTO — Tik pred zaključkom redakcije se nam je iz daljne Kanade oglasila skupina kolesarjev novomeške Krke, ki tam nastopa na močni mednarodni etapni dirki. Po zadnjih vesteh sta po treh etapah Jure Robič in Janez Božič uvrščena med desetim in dvajsetim mestom, kar je v tako močni konkurenci seveda lep uspeh. Zaigrali so še za Grego KOČEVJE — Po odbojkaricah, ki so si na nedavnih kvalifikacijah izborile status članic 2. zvezne lige, so v mestu ob Rinži pred kratkim dobili še enega predstavnika v zveznem tekmovalnem razredu. Beseda je o igralcih namiznega tenisa iz Kočevja, ki so na kvalifikacijskem turnirju v Varaždinu v konkurenci republiških prvakov Hrvat-ske ter Bosne in Hercegovine zasedli 2. mesto, kar jim je zadostovalo za vstop v 2. ligo. »Ti kvalifikacijski turnirji so knock out tekmovanje, na katerem najboljši ne zmagujejo. Mi smo igrali zelo dobro, posebno v odločilnem srečanju, ko so Murn, Špelič in Pogorelec presegli samega sebe,« je kratko komentiral trener kočevske vrste Marjan Oražem. Recimo, da je kočevska ekipa dobila možnost igrati na varaždinskih kvalifikacijah zato, ker je moral odpovedati udeležbo republiši prvak Polikem Olimpija, ki že ima predstavnika v zveznem rangu. Kočevci so potem zaigrali, ker so bili na koncu prvenstva vicešampioni. Ob tem izpostavlja trener Oražem naslednje: »Naš uspeh je toliko večji, če upoštevamo, da smo na varaždinskih kvalifikacijskih tekmah nastopili brez najboljšega klubskega igralca, ki je hkrati najboljši igralec vseh republiških namiznoteniških lig. Na kvalifikacijah namreč ni tekmoval Gregor Komac, ki je nekaj dni pred odločilnim turnirjem oblekel vojaško uniformo. Brez Grege pa smo bili petdeset odstotkov slabši. Kot se je pokazalo, so drugi fantje iz ekipe zmogli toliko moči, da so zaigral še za svojega kolego.«. MILAN GLAVONJIČ Sedem zadetkov premišljanje Bo neuspeh pomagal k ozdravitvi novomeškega nogometa?_____________ Sedanje nogometno mrtvilo je nemara pravi čas za razmišljanje o usodi in prihodnosti te igre z žogo v Novem mestu. Nedavno končano prvenstvo je dalo za to dovolj vzrokov. Po končanem jesenskem delu prvenstva so bili nogometaši novomeškega Elana na odličnem 4. mestu z vsega tremi točkami zaostanka za vodilnimi Medvodami. Ob predvideni reorganizaciji (ta je sedaj seveda že zaživela!) tekmovalnih sistemov se je Novomeščanom nasmihala uresničitev velikega cilja, nastopanje v enotni republiški ligi, za kar bi zadostovalo celo tretje mesto, vendar se je kmalu pokazalo, da je bil to račun brez krčmarja. Spomladanski del prvenstva je prinesel porazno bero novomeških nogometašev, v vseh kolih so dosegli vsega 7 zadetkov, zato njihov končni izkupiček pomladi fena sama zmaga ob petih porazih in prav toliko remijih) ne sme več čuditi Vse to je ob koncu zadostovalo za sicer še zmeraj solidno peto mesto, a zgolj zaradi jesenske zaloge točk. Zanesljivo pa je, da tudi petega mesta elanov-ci ne bodo obdržali, saj jim je bila zaradi slabih organizacij tekem v Novem mestu (!), zaradi tega, ker jih je vodil trener brez licence, že odvzeta ena točka. Vse zapisano je zagotovo dovolj tehten razlog ne le za premislek, pač pa tudi za ukrepanje. Brez dvoma bo potrebno več pozornosti posvetiti vzgoji lastnega trenerskega kadra, kajti prav nihče od trenerjev v Elanu nima ustrezne izobrazbe, da o težki finančni plati ne govorimo. Pravzaprav je čudno, da klub, ki v Novem mestu obstaja že od leta 1922, ni v tem času mogel najti pokrovitelja. Vse breme za stroške štirih selekcij (člani, mladinci, kadeti, pionirji) tako pade sedaj na iznajdljivost članov klubske uprave, od katere pa ne gre pričakovati čudežev, še posebej v sedanji okrnjeni postavi. Še bi lahko naštevali, tudi to, kakšno je sodelovanje s klubi v regiji, vendar vse to zagotovo dovolj dobro vedo .tudi tisti, ki jim je zaupana skrb za usodo novomeškega nogometa. Od njih ljubitelji te igre z žogo — in teh v Novem mestu ni malo — pričakujejo tudi prvih in odločnih korakov za boljši jutri dolenjskega žogo- brcarstva. M. GORENC TURNIR V MALEM NOGOMETU PODBOČJE Športno društvo iz Podbočja bo priredilo 31. julija tradicionalni lurnir v malem nogometu. Pričetek turnirja, ki bo potekal na dveh igriščih ob osnovni šoli, bo ob 8. uri. Najboljše čakajo zanimive nagrade: prvouvrščeno ekipo pokal, 5 kg postrvi in komplet dresov, drugouvrščeno pokal in odojek, tretjeuvršče-no pa ob pokalu še žoga. Prijave zbirajo na dan turnirja med 8. uro in 8.30. Zvonko Jakša Nov vzpon belokranjskih nogometašev Po šestih letih spet v območni članski ligi ČRNOMELJ — Člani nogometnega kluba Bela krajina so preteklo leto osvojili 1. mesto v dolenjski nogometni ligi in se tako uvrstili v medobčinsko nogometno ligo Ljubljana, kjer so prav tako postali prvaki Torej se bodo jeseni pomerili v območni članski ligi, v kateri je letos uspešno igral tudi Elan i/ Novega mesta. Belokranjci so si po šestili letih priborili mesto v ligi. v kateri so že tekmo- vali, to pa pomeni tudi vrnitev zaupanja navijačev v deželi ob Kolpi. »Naša želja je, da bi v jesenskem delu ostali vsaj v sredini razpredelnice, spomladi pa bomo skušali priti čim bliže vrhu lestvice,« pove predsednik nogometnega kluba Bela krajina Zvonko Jakša. Ob tem ne pozabi omeniti, da so imeli za dosedanje uspehe poleg igralcev in strokovnega kadra nemalo zaslug tudi številni drugi v občini, obrtniki, delovne organizacije in TKS, ki so jim dali denar. V prihodnje pa bodo pomoč potrebovali predvsem pri pridobitvi lokacij za še eno igrišče. Sicer pa so se za tekmovanje v višjem rangu dobro pripravili, saj so vložili v popravilo svojih objektov okrog 10 milijonov din. . »Glede na to, da smo oddaljeni od večjih središč, imamo tudi težave s trenerji. Trenerje, kijih imamo sedaj, moram pohvaliti za uspešno delo, a potrebovali bi še več strokovnega dela. ki je pogoj za uspeh. Zato želimo, da bi nam ves pedagoški kader, ki je na fakulteti za telesno kulturo končal nogometno smer, prišel pomagal s svojim znanjem,« pravi Jakša. »V preteklih letih so premalodelali z. mladimi, zato imamo tudi težave z igralci v vseli štirih selekcijah. Toda zadnji dve leti je delo z njimi veliko resnejše, tako tla lahko čez nekaj let pričakujemo uspehe tudi pri pionirjih, kadetih in mladincih, dokaz, da smo nit dobri poti, je 3. mesto kadetov šolskih športnih društev iz. črnomaljske občine bit Ihvošnjem finalnem tekmovanju slovenskih šol v Slovenskih Konjitiihi Ttull v klubu in šolskih športnih (drušAflt se nam torej že obrestuje," prav i zadovoljno Jakša, Vinogradi niso več donosni Račun se ne izide SEMIČ Eno najštevilnejših belokranjskih društev in med najmočnejšimi tovrstnimi v Sloveniji je Društvo vinogradnikov Bele krajine. V črnomaljski, metliški in se-miški podružnici ima okrog 800 članov. Pestro delo društva pa po besedah njegove tajnice Mirjane Bukovec iz Semiča greni vedno slabši položaj vinogradnikov. »Vinogradi niso več donosni, zato tudi ne čudi, dajih je v Beli krajini vse manj. Obnova hektara vinograda velja 40 do 50 milijonov dinarjev. Tisti, ki bi imel toliko denarja, bi ga raje vložil kam drugam. In kako naj se splača kletarjenje kmetu, ki ima malo vina, če se ne vinskim kletem? Povrh vsega je belokranjsko vino zaradi težke obdelave in razdrobljenosti zemljišč drago. Tako v marsikateri belokranjski gostilni kupijo drugje cenejše vino in ga točijo kot belokranjsko. S tem pa delajo nepopravljivo škodo tukajšnjim vinogradnikom in turizmu. Konec preteklega leta je imelo društvo prvi sestanek z gostinci prav o tem problemu,« strne težave Bukovčeva. Hkrati pa pohvali vi-kendarje, na katere so v začetku kmetje gledali z nezaupanjem. A prav ti so vnesli v vinogradništvo veliko novosti. In skoraj vsi so vzorni vinogradniki. Društvo namenja od leta 1977, ko je bilo ustanovljeno, veliko pozornosti izobraževanju. Pripravili so številna predavanja, strokovne izlete, razstave vin, srečanja vinogradnikov. V začetku so pri izobraževanju poudarjali predvsem vinogradništvo, zadnja leta pa vse bolj spoznavajo, da se veliko vina Mirjana Bukovec pokvari zaradi neustreznega kletarjenja. Zato bodo pripravili tečaje o kletarjenju. »S člani društva smo prekrižarili Slovenijo, obiskali smo tudi Avstrijo, Italijo in številna vinorodna območja v Jugoslaviji. Izmenjujemo izkušnje s sorodnimi društvi, zelo dobrodošlo pa je tudi sodelovanje z metliško Vinsko kletjo, saj nam njeni strokovnjaki pomagajo z nasveti, predavanji, na razstavah,« je zadovoljna Bukovčeva. M. B.-J. Ribniški Ikar prvič poletel Jožetu Prijatelju z Vinic pri Sodražici se je življenjska želja po letenju uresničila zdaj, ko je dopolnil 50 let in sam zgradil letalo________ jUUilTtT z aerantom Prva letala je videl na nebu kot otrok med vojno. To so bili ameriški bomb-niki-leteče trdnjave in nemški lovci, ki so eno ameriško letalo sestrelili prav nad Vinicami, padlo pa je pri Otavicah za Ribnico. Po vojni je bilo pri Ribnici vojaško letališče in tudi Jože je bil med tistimi otroki, ki so hodili gledat letala in občudovat pilote. ' Ko je zrasel, se je prijavil v vojaško pilotsko šolo, pa ni bil sprejet: kandidatov je bilo preko 400, v šolo pa so jih vzeli le 60. Jože je spoznal, da ne bo • Če dela pek ponoči, je zjutraj dosti kruha, če pa ponoči dela država, ga kmalu zmanjka. (Matjaž Podlogar) • Nekateri ostajajo budni, da lahko drugim zatiskajo oči pred resnico. (Albin Buttolo) • Mrliška vežica je tista tako dolgo sanjana hišica v cvetju. (Albin Buttolo) • Najbolje so plačani grobarji velikih idej. (Ivan Cimerman) • V krtovi republikije sonce — tiran. (Ivan Cimerman) • Kogar bogovi kaznujejo, pride v peklu na vodilni položaj. (Ivan Cimerman) • Pekel je zgrešena naložba graditeljev raja. (Rudolf Bled) • Oblast ni nikoli ob last. (Rudolf Blaž) • Kdor se ne sprašuje, odkod prihaja, kam gre in čigav je, je delegat. (Ivan Cimerman) • Časi, ko nam je bilo lepo, so bili sposojeni (Janez Potrč) • Kadar se politični govor spremeni v politično propagando, potem so vrste pred trgovinami (Aleš Hribernik) nikoli letel, če ne bo ukrenil kaj posebnega. Odšel je na delo v Nemčijo. Tam je bil v prostem času največ med letalci in takrat so ga prvič vzeli tudi v letalo. Ko je prišel domov, seje vpisal v de-lovodsko šolo in hkrati v jadralni tečaj. Pred tremi, štirimi leti je zvedel, da ima Tone Gašperšič iz Trebnjega dvosedežno letalo. Pogosto je romal v Trebnje in tam začel prvič resneje vaditi letenje. Seveda je vmes veliko bral o letalstvu, predvsem strokovne revije, domače in tuje. Spoznal pa je tudi, da bo lahko samostojno in pogosto letel le če bo imel svoje letalo. Za večje ni imel denarja zato se je odločil, da bo izdelal tako imenovano »ultra lahko enosedežno letalo«, ki lahko tehta največ 150 kg. Taki letali sta si po italijanskih načrtih že izdelala Lado Ule iz Trebnjega in Edvin Lorencon iz Ajdovščine. Z njim je prvič poletel 8. julija letos na zasilnem letališču v Hrovači pri Ribnici. Seveda je bilo njegovo letalo prej strokovno atestirano in preizkušeno. Jože Prijatelj je povedal, da stane tako letalo v tujini 20 do 25.000 nemških mark. Njegaje veljalo 7 do 8.000 mark, če ne računa svojega dela. Za letalo je namreč potrebno uvoziti kakovosten material, ki ga pri nas še ni. Motor letala je predelan avtomobilski (Trabant), ki je najbolj primeren, čeprav bi lahko imel nekaj konjskih moči več. Domač je smrekov les. Eliso in drugo je izdelal Jože sam, saj je po poklicu strojni ključavničar. Zaradi nekaterih domačih materialov tehta letalo 150 kg, čeprav je po načrtih predvideno, naj bi tehtalo 125 do 130 kg. Ostali tehnični podatki o letalu so: na uro letenja porabi 8 1 mešanice (motor je dvotakten, zračno hlajen), od tal se odlepi pri hitrosti 55 km na uro, povprečna letalna hitrost znaša 70 km na uro, naj višja dovoljena hitrost pa je 95 km na uro. Do našega obiska je Jože letel 4-krat po približno pol ure, vendar zvečer okoli 18. ure, ko ni vetra. Pravi, da ga prihaja na letališče opazovati tudi po več sto ljudi. Vedno je z njim 18-letna hči Vida, ki bi tudi rada letela. Sin, kije pri vojakih, pa doslej za očetovega konjička še ne kaže pravega zanimanja. JOŽE PRIMC LETALO NA PRIKOLICI — Jože Prijatelj in njegova hči Vida pri ultralahkem enosedežnem letalu, zloženem na prikolici. Letalo je izdelal Jože po italijanskem načrtu, zdaj pa z njim leta okoli Ribnice. (Foto: Primc) SEJEM BO V RIBNICI RIBNICA — Zaradi temeljite prenove glavne ribniške ulice letos na njej ne bodo možne osrednje prireditve tradicionalnega ribniškega semnja suhe robe in lončarstva ter obrti. Občani nas sprašujejo, kje bo letos sejem. Nekateri predlagajo, naj bi ga preselili v suhorobarsko središče Sodražico, spet drugi pa celo kar k Novi Štifti. Za odgovor smo zaprosili znanega ribniškega turističnega delavca Andreia Klemenca. Odgovoril je: »Pri Novi Štifti je premalo prostora za tak sejem, saj bi tu lahko sprejeli le okoli 2.000 obiskovalcev, ne pa 20.000, kot jih običajno pride na semenj. Premalo prostora bi bilo tudi v Sodražici, razen tega je tu cestno križišče in bi bil semenj oviran. Semenj bo torej tudi letos spet v Ribnici in to prvo nedeljo v septembru (4. september), čeprav je res, da bo tudi tu letos zaradi prenove glavne ceste skozi Ribnico precej utesnjen. Govori samozvanega metliškega županskega kandidata Janeza Vra-ničarja-Luigija, ki mu jih piše šef njegove predvolilne kampanje Matjaž Rus, vedno privabijo številne po-sušalce in naletijo na nedeljeno Odobravanje. Tako je bilo tudi z zadnjim, ko je Luigi izkoristil zbrano množico na Vinomeru, kjer je metliška folklorna skupina pripravila prireditev Razkošje v stelji Prejšnji govori so lani izšli v knjižici Volite mene, iz zadnjega na Vinomeru pa objavljamo nekaj odlomkov. Luigi svojim volilcem govori na zelo prepričljiv način, in to v žlahtnem belokranjskem narečju, vse skupaj pa je podkrepljeno s sočnimi izrazi in prispodobami. Na začetku govora je županski kandidat ljudi pozval, naj na pri-hodnjh »izborih« volijo njega, kijih edino lahko popelje v boljšo, z deteljo postlano bodočost. »Ja sem edini, ki lahko preprečim, da vam ne bo iz dneva v dan huje, da ne bodo vaša deca lačna, grintava in rahitična. Vaša deca morajo biti jaka i močna i pridna ali i bolj bedasta od vas, zakaj drugače ne bodo hotela vseh pufov vrniti. Jaz sem, kar se vaše prihodnosti tiče, velik optimist. Pravijo, da bo ta kriza reveže do kraja uničila. Bo vraga! Ne bo kriza revežev uničila, ampak jih bo še več.« Ko se za metliško občino in Belo krajino pa tudi širšo domovino spodobi, se je »osvrnil« tudi na kmetijstvo. »Naše kmetijstvo je že dolgo v govnu. V ašem kmetijstvu najbolj uspeva gnoj in švercanje, sa volovima, koji bodu, i orlovima, koji nizko lete. Zavedati se moramo, da ima naše kmetijstvo štiri, bi rekel, nepremagljive sovražnike, in ti so: Poletna predvolilna kampanja Iz zadnjega govora samozvanega metliškega županskega kandidata jesen, zima, pomlad in poletje. Temelje kmetijske politike nam je administrativna toča potolkla. Če pa slučajno kakšen pridelek točo preživi, ga tako in tako ali cigani ali pa kmetijske zadruge pokradejo. Kmetom pa na veliko delijo priznanja in moralno podporo, kije polna vitaminov, od katerih deci rebra štrlijo. Kar se pa komunistov kot naše avantgardni organizacije tiče, mislim, da se Partija že ves čas v svojih prizadevanjih, da nas popelje v z zlatimi zarjami obsijani jutri, opira na delavski razred. Delavski razred pa se opira na šank. A kdo bo šank porinil v lepšo bodočnost, to niti sam sveti Stipica Šuvar ne ve. Dragi moji volilci! Vaši starši so živeli v gnilem, smrdljivem, izkoriščanja polnem kapitalizmu, mi živimo v humani in razumevajoči socialistični družbi, a naša deca, da, naša deca bodo živela v komunizmu. Prav jim je, huliganom! Kar naprej se postavlja vprašanje, kako in kam iz krize. Jaz vem odgovor. Kako? Z vlakom!Kam? V Nemčijo! Najprej ženske in otroci! Res so se težki časi zgrnili na nas Jugoviče, še posebej pa na nas Kranjce, jeli tako, zemljaci? Zato volite mene. Če bom ja župan, bodo pri nas samo sloga, veselje in smeh. Če pa me ne izvolite, ste gadno nastradali.« ŽUPANSKI KANDIDAT - Županski kandidat Janez Vraničar-Luigi, ki s svojimi govori — piše mu jih šef njegove predvolilne kampanje Matjaž Rus — in svojo pojavo sploh navdušuje množice ter si pridobiva vedno nove volilce. S? k A ikfTTTTTn TREBME DO TESNILA TREBNJE, p. o. 68212 VELIKA LOKA po sklepu delavskega sveta objavlja javno licitacijo za prodajo: — osebnega avtomobila ZASTAVA 128CL/1100, letnik 1985, prevoženih 117.000 km; izklicna cena 4.800.000,— din, — naprave zaTIG varjenje BC-10 s programom P2; izklicna cena 3.000.000,— din. Licitacija bo v petek, 5.8.1988, ob 12. uri v DO Tesnila na Veliki Loki. Ogled bo isti dan 30 minut pred začetkom licitacije. Na licitaciji lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe, ki pri blagajni DO Tesnila pred začetkom licitacije vplačajo kavcijo v višini 10% izklicne cene. Prometni davek, stroške prenosa lastništva in morebitne druge prispevke plača kupec. Ge tj« IZLETNIK, Celje, prometno, gostinsko in turistično podjetje Komisija za delovna razmerja TOZD Potniški promet oglaša prosta dela in naloge 2 voznikov avtobusov s stalnim bivališčem na območju Sevnice Pogoji: IV. stopnja strokovne zahtevnosti ustrezne smeri, 2 leti delovnih izkušenj na motornih vozilih, katerih največja dovoljena teža presega 3.500 kg, in izpit D kategorije Delo je za nedoločen čas. Vloge sprejema splošno-kadrovski sektor OZD IZLETNIK, Celje, Aškerčeva 20, 8 dni po objavi oglasa. 374/30 hitro m enostavno do kvalitetne malte Malta, pripravljena s hidravličnim vezivom Maltit®, ki vsebuje aerant, zagotavlja odlično ot* delovalnost in oprijemljivost, povečano plastičnost, večjo mehansko odpornost, odpornost ometa proti zmrzovanju in obstojnost barvnih dodatkov. , Informacije in prodaja Služba prodaje cementa In trgovina na drobno, Anhovo, tel. (065) 51-030 SALONIT ANHOVO industrija gradbenega materiala, anhovo Unovoles lesni kombinat nsolQ novo mesto-sbaža DO NOVOLES naknadno razpisuje za šolsko leto 1988/89 naslednje kadrovske štipendije: TOZD TOVARNA AKRILNIH PROIZVODOV TREBNJE — strojni tehnik V. stopnja 1 štipendija TOZD BLAGOVNI PROMET NOVO MESTO — diplomirani novinar VII. stopnja 1 štipendija Prijave na razpis kadrovskih štipendij morajo kandidati oddati v 15 dneh po objavi na naslov: NOVOLES, lesni kombinat Novo mesto Straža, kadrovsko-socialna služba. Kandidati morajo vlogi (obr. DZS SPN — 1 — »Vloga za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic) priložiti: — potrdilo o vpisu v šolo — overjen prepis oz. fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije združenega dela v opravljenih izpitih — potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izdajata oz. potrjujeta ga davčna uprava in matični urad pri skupščini občine) — potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu; navedeni morajo biti vsi dohodki iz delovnega razmerja, iz kmetijstva, iz obrti in dohodki iz dela v podaljšanem delovnem času in drugih virov, če so starši upokojenci, priložijo odrezek od pokojnine za december 1987. SLOVENIJALES LIK KOČEVJE Novomeška S 61330 Kočevje SLOVENIJALES Lesna industrija Kočevje TOZD Blagovni promet Delavski svet TOZD Blagovni promet razpisuje prosta dela in naloge direktorja temeljne organizacije Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, komercialne ali tehnične smeri in tri leta uspešnih delovnih izkušenj pri ustreznih vodilnih ali vodstvenih delih — da ima srednjo izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri in pet let ustreznih delovnih izkušenj pri ustreznih vodilnih ali vodstvenih delih — da ima moralno-politične kvalitete in pozitiven odnos do samoupravljanja — da izpolnjuje pogoje 484. člena zakona o združenem delu Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o šolski izobrazbi in opisom dosedanjega dela v zaprti ovojnici razpisni komisiji na naslov: Slovenijales, Lesna industrija Kočevje, Novomeška 5, v 15 dneh po objavi. Kandidat bo izbran oz. imenovan za dobo 4 let. Vse prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 30 dneh po končanem razpisu. Vse informacije lahko kandidati dobijo v splošnem sektorju. j tedenski koledar Četrtek, 28. julija — Nevenka Petek, 29. julija — Marta 'Sobota, 30. julija — Peter Nedelja, 31. julija — Ignac Ponedeljek, 1. avgusta — Alfonz Torek, 2. avgusta — Bojan Sreda, 3. avgusta — Lidija LUNINE MENE 29. julija ob 4.25 — ščip kino BREŽICE: 29. in 30. 7. (ob 20. uri) ameriški film Usodna privlačnost. 31. 7. in 1. 8. (ob 18. in 20. uri) ameriški film Piramida strahu. 2. in 3. 8. (ob 20. uri) ameriška komedija Moja najlepša leta. ČRNOMELJ: 29. in 31. 7. (ob 20. uri) italijanski erotični film Perverzna služkinja. 31. 7. (ob 18. uri) ameriški film Hitronogi biciklisti. 2. 8. (ob 21. uri) hongkonški film Božji oklep. 4. 8. (ob 21. uri) ameriški film Coccon. KRŠKO: 29.7. (ob 20. uri) ameriški film Lov na človeka. 29. 7. (ob 22. uri) stanovanja ;SOBO ali manjše stanovanje s souporabo telefona vzame v najem miren fant v Krškem ali Brežicah. Šifra »SOLIDEN PLAČNIK.« (P30-45 MO) V ŠENTJERNEJU oddam stanovanje (polovico hiše) s prostorom z obrtno delavnico. Tel. (061) 313-800. (P30-2MO) motorna vozila GOLF DIESEL, letnik 1984 S paket, prodam. Tel. 25-387. (3884-MV-30) Z 101 , staro pet let, odlično ohranjeno, prodam .Cilka Popovič, Šmihelska 8, Novo mesto. (3885-MV-30) ZASTAVO 750, letnik 1976, vozno, registrirano, zelo ugodno prodam. Franc Borin, Pijavice 13, Tržišče. (P30-8MO) NOV MOTOR BT 50 prodam 10% ceneje. Bojan Turk, Dol. Kamene«-' 65, Novo mesto, tel. 25-344. (3886-MV-30) JUGO 45, letnik 1985, prodam. Tel. 33-267. (P30-10MO) TOMOS AVTOMAT1C A3MS, star pe. mesecev, ugodno prodam. Tel. (068) 65-233. (3908-MV-30) TAM 5000, kasonar, letnik 1971, prodam ali menjam za osebni avto. Tel. (068) 33-454. (P30-11MO) GOLF BENCIN AR, letnik 1981, prodam - Jože Tomše, Globočice 9 a, Krška vas. (P30-13MO) FIAT 126 P, letnik 1983, ohranjen, prodam. Ogled po 14. uri. Kroflin, Cesta herojev 27, stanovanje 14, Novo mesto. (3889-MV-30) MOTOR HONDO 125 ccm, letnik 1985, v zelo dobrem stanju, prodam. Cena po dogovoru. Anton Kocjan, Velika Cikava 16, Novo mesto, tel. 23-786. (3890-MV-30) APN 7, letnik 1986, eno leto nevožen, odlično ohranjen, prodam. Tel. 44-806. (3892-MV-30) • GOLF, letnik 1982, prevoženih 55.000 km, prodam. Tel. 22-104. Igor Djukič, Nad mlini 43, Novo mesto. (3893-MV-30) R 4 GTL, letnik 1984, prodam. Tel. (068) 72-473 po 19. uri. (3898-MV-30) KOMBI 850 AK, letrnik 1982, ugodno prodam. Jože Gradišar, Dol. Sušice 25, Dolenjske Toplice. (3899-MV-30) Z 101, letnik 1978, za novo registrirano, in LADO 1200 Standard, letnik 1976, prodam. Taraniš Džubija, Nad mlini 41, Novo mesto, tel. 23-264. (P30-4MO) AVTOMATIK A3 KLS G, star eno leto, izvozni model, prodam za 145 SM. Tel. (068) 22-756. (P30-3MO) ŠKODO 100 L, starejši letnik, karam-bolirano — pripravljena je bila za registracijo — prodam. Silvo Kovač, Gor. Im- ameriški erotični film Morska sirena v New Yorku. 30. 7. (ob 20. uri) ameriška kriminalka Berlinska afera. 31.7. (ob 18. uri) ameriška komedija Dobrodošle v 18-to. 1. 8. (ob 20. uri) domači film Kraljeva zavora. 2. 8. (ob 20. uri) ameriški film Piramida strahu. 3.8. (ob 18. uri) ameriški film Bud jaha na zahod. MIRNA PEČ: 29. 7. film Kdo mi ubije ženo? NOVO MESTO — DOM KULTURE: Od 29. do 31. 7. (ob 18. in 20.30 uri) ameriški film Moja Afrika. 1. in 2. 8. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Rocky III. 2.8. (ob 10. uri) ameriške risanke Racman Jaka in njegova klapa. 3. in 4.8. (ob 18. in 20. uri) ameriška erotična komedija Priročnik za seks. 4. 8. (ob 10. uri) ameriški film Rocky III. NOVO MESTO — DOM JLA: Od 29. do 31. 7. hongkonški film Enoroki boksar. Od 1. do 3. 8. ameriški film Murphijev zakon. SEVNICA: 29. 7. (ob 20. uri) avstralski film Nevarna misija IV. 30. in 31.8. (ob 20. uri) ameriški film Remo Williams neoborožen in nevaren. polje 8, Studenec, tel. (068) 81-231 (žaga Sevnica). (P30-5MO) WV kombi-68, prenovljen, motor generalno, ugodno prodam. Tel. (068) 77-294. Cena 500 SM. Lily Špan, Dolenja vas 28, Krško. (P30-4MO) 126 P, letnik 1977, prodam. Vozilo sije možno ogledati pri avtomehaniku Janezu Vidrihu, Otočec. (3900-MV-30) Z126 P,letnik 1980, prodam. Tel. 26-849. (3901-MV-30) R 4 GTL, letnik 1984, prodam. Anton Vesel, Prečna 47. (3903-MV-30) APN 7, star dve leti, dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel. 57-337. (P30-15MO) HONDO CB 750, prodam ali menjam za avto. Franc Jerman, Jelše 3, Otočec. (3905-MV-30) LADO 1300 S, letnik 1977, ohranjeno, prodam. Tel. 25-792, popoldne. (P30-16MO) WARTBURG, letnik 1978, in škodo, letnik 1974, prodam. Franc Zupančič, Imenje 2, Šentjernej. (3907-MV-30) AUTOMATIC A3ML, oktober 1986, ugodno prodam. Tel. 25-953. (P30-17MO) FIAT 750, letnik 1977, registriran do aprila 1989, plinski štedilnik Gorenje, star štiri leta, in barvni televizor Gorenje, star 18 mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Tel. 20-564 po 19. uri. (3922-MV-30) Z 128, letnik 1986, in APN 6, letnik 1983, prodam. Tel. 21-990. (3923-MV-30) MOSKVIČ, letnik 1978, registriran do marca 1989, prodam. Tel. 89-156. (P29-2 MO) GOLF DIESEL S PAKET, letnik 1984, prodam za 17.500.000 din ali zamenjam za Z 750 ali 126 P. Anton Plut, Cerovec 17, Semič, tel. 58-780. (3924-MV-30) R 4, letnik 1986, TAM furgon TIP 60 T3, letnik 1978, v voznem stanju, neregistriran, in TAM avtobus za 16 oseb, letnik 1979, neregistriran, v voznem stanju, ugodno prodam. Franc Pavlin, Mačkovec 31, Novo mesto, tel. 22-308, cel dan. (3925-MV-30) Z101, letnik 1984, prodam ali menjam za cenejše vozilo ali gradbeni material in Z 101, letnik 1978, neregistrirano. Tel. 21-826 int. 282, Alojz. (P30-25 MO) GOLF JX diesel, letnik 1987, prodam. Tel. (068) 42-194. (P30-24 MO) R 4, letnik 1977-december, prodam. Tel. 26-970. (3928-MV-30) DELE ZA R 4 prodam. Damjan Pangerc, Gor, Ponikve 14, tel. 44-366, popoldne. (3929-MV-30) ZASTAVO 101, letnik 1978, obnovljeno, registrirano do konca maja 1989, in 126 P, letnik 1980, registriran do sredine junija 1989, prodam. Tel. 84-934. (3930-MV-30) DOLENJSKI LIST Izdaja: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črno- melj, Kr: SKUP Pri , Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje. INA Dolenjskega lista je organ upravljanja tozda. ooHnilf* Klaro Stflnirjir ASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo in uredniško politiko. Predsednik: Anton Stefanič. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakse, Boian Budja, Anton Jakše, Zdenka Lindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran. . TEKOČI RAČUN pri SDK, Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB — Temeljna dolenjska banka Novo mesto). IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 700 din, naročnina za 2. polletje 18.000 din; za delovne in družbene organizacije 56.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto. OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 13.000 din, na prvi ali zadnji strani 26.000 din; za razpise, licitacije ipd. 14.000 din. Mali oglasi do deset besed 8.000 din, vsaka nadaljnja beseda 800 din. NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606,24-200 in 23-610, naročniška služba in mali oglasi 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28.3.1974) se Ža Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov, asopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. POŠKODOVANO Z 101, letnik 1984, prodam celo in po delih. Tel. 86-150. (3931-MV-30) R 18 TU, letnik 1983, prodam. Ljudmila Milek, tel. 77-019. (P30-40 MO) ZASTAVO 128, letnik 1986 — december, 11.000 km, prodam. T el. 60-138, Jenškovec. (P30-41 MO) R 4 TL, letnik 1980, prevoženih 49.500 km, dobro ohranjen, prodam. Tel. 47-349. (P30-42 MO) ŠKODO 120 L, letnik 1979, prodam. Tel. 47-392. (P30-46 MO) MZ ETZ, letnika 1984 oz. 1988, prodam. Oba sta registrirana. Jože Gangl, Ogulin 4, 68344 Vinica. (P30-47 MO) Z 850, letnik 1982, prodam. Naslov v upravi lista. (P30-48 MO) Z 128 1,1 GX, staro štiri mesece, prodam. Tel. 24-996. (3943-MV—30) JUGO 55 E, letnik 1986—junij, prodam. Zajc, Mestne njive 4 A, Novo mesto, tel. 28-628. (3939-MV-30) UGODNO PRODAM MOTOR TORI ENDURO, prevleke za golf, jugo, meglenke, korita za jugo, fotoaparat Ženit. Vse je kot novo. Tel. 84-455, popoldne (3940-MV-30) OPEL KADETT, december 1985, rdeč, lepo ohranjen, ugodno prodam. Anton Pungarčič, Prilipe 14, Brežice. (P30-35 MO) 126 P, registriran do avgusta 1980, in JAWO, letnik 1986, z dodatno opremo, prodam. Tel. 47-488. (P30-36 MO) GOLF DIESEL.2 letnik 1979, dobro ohranjen, registriran do oktobra 1988, prodam. Tel. (068) 67-460. (P30-37 MO) KARAMBOLIRANO KAROSERIJO za Z 128, letnik 1986, in prednje koše za R 4 prodam. Slavko Mohar, Krka 8, Novo mesto, tel. 27-396. (3937-MV-30) Z 750, letnik 1984 in letnik 1980, prodam. Tel. 76-332. (P30-38 MO) GOLF D, letnik 1983, 64.000 km, prodam. Cena 13,5 M. Priselac, Drska 50, Novo mesto. (3917-MV-30) ZASTAVO 750, letnik 1979, dobro ohranjeno, prodam. Bunšek, Čadraže 3 a, Šentjernej, tel. 42-393. (3915-MV-30) GOLF DIESEL, letnik 1985, prodam. Tel. (068) 62-547. (3920-MV-30) GOLF JGL DIESEL, letnik 1985, 45.000 km, prodam. Tel. (068) 84-575. (3912-MV-30) FIAT P 126, letnik 1987, 6000 km, prodam. Tel. (068) 21-672. (P30-20MO) ZASTAVO 750, letnik 1981, ter 126 P,letnik 1978,prodam.Tel.42-571 in42-572. (3935-MV-30) 126 GL, star eno leto, prodam. Tel. 27-887. (3932-MV-30) ZASTAVO 750, letnik 1982, prodam. Tel. 26-994. (3933-MV-30) Z 101 S, letnik 1978—september, prevoženih 36.000 km, prodam. Tel. (068) 44-346. (P30-27MO) Z 101, letnik 1984, prevoženih 40.000 km, prodam. Tel. 52-775. (P30-28MO) . APN 6, nov, prodam. Alojz Simonič, Čardak 3, Črnomelj, tel. 51-592. (P30-29MO) LADO SL, letnik 1977, prodam. Tel. 23-959, popoldne. (3936-MV-30) GOLF DIESEL, star 23 mesecev, ugodno prodam. Tel. 45-061. (P30-30MO) JUGO 45, letnik 3/86, prodam. Rajko Kodrič, Mrtvice 26, Leskovec pri Krškem, tel. 33-700. (P30-32MO) R 4 GTL, letnik 1982, prodam. Andrej Cujnik, Groblje 53, Šentjernej. (P30-33MO) APN 6 in žensko kolo na prestave prodam. Tel. 26-150, zvečer. (P30-50MO) GOLF DIESEL prodam. Tel. (068) 24-725. (3946-MV-30) ZASTAVO 101, letnik 1984, prodam. Informacije na tel. (068) 24-648. (P30-51 MO) ter moško in žensko kolo prodam. Tel. 22-893. (3919-PR-30) KAMP PRIKOLICO in čoln Elan 402 z motoijem prodma. Tel. 21-034. (3921-PR-30) OTROŠKO POSTEUICO in voziček prodam. Tel. 44-934. (P30-22 MO) TUŠ KABINO NOVOLES in dve okni s polkni (119 x 140 cm), zastekljeni, vse novo, prodam 20% ceneje. Tel. 27-887. (3932-PR-30) 52 m2 stropne obloge in motorno žago Husqvarna prodam. Gazvoda, Stopiče 58. (3934-PR-30). GRANITNE KOCKE za tlakovnje dvorišč prodam. Tel. 21-546. (P30-31 MO) COMMODORE 64 prodam. Tel. 82-787. (P30-44 MO) GRUNDIG TV (ekran 55 cm), nov, deklariran, prodam. Tel. (061) 322-925. (3941-PR-30) posest VINOGRAD (12 a) prodam. Barbo, Mali Kal 3 a, Mirna peč. (3872-PO-30) NA SMUKI pri Kočevju prodam 1,2 ha vrta s stavbišči in 1,7 ha gozda. Tel. (063) 884-133. (P29-58MO) HIŠO z gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje v Jablanu 11, Mirna peč, prodam. Oglasite se 31.7.1988 ob 9. uri. (3876-PO-30) PARCELE, primerne za vikend, prodam. Matjan Poljanec, Semič. (3877-PO-30) NOVO HIŠO v Brežicah, primerno za lokal, prodam. Tej. (068) 33-454. (P30-1MO) V SONČNIKU nad Pleteijami prodamo manjši vinograd z vikendom in opremo. Tel. 22-842. (P30-23MO) NJIVO (približno 15 a) dam v najem v Gabrju za dobo treh do petih let. Tel. 26-150, zvečer. (P30-34MO) VINOGRAD v Kališevcu (20 arov) s hramom in inventarjem ter 2000 1 vina prodam. Ivan Zemljak, Stranje 15, Senovo, tel. (068) 79-642. (P29-53MO) ZIDANICO z vinogradom (Štih, Sela—Ratež), strešno in zidno opeko, železno mrežo in gradbeni les prodam. Tel. (061) 772-769 po 20. uri. (P30-43MO) ZAZIDUIVI PARCELI po 1500 m2 na lepi, sončni legi v Sevnici prodam. Bojan, Planinska 64, Sevnica. (3942-PO-30) prodam HARMONIKO GALOFA, 76-basno, prodam. Dragica Gerkšič, Vrtača, n. h., Semič. (3870-PR-30) BARVNI TELEVIZOR, skoraj nerabljen, in tomos APN 7 nujno in poceni prodam. Tel. 27-792. (3875-PR-30) VOZ (16 col), varilni aparat Varex 400 in kuhalnik Stumax prodam. Tel. (068) 33-340. (3878-PR-30) PEČ za kopalnico (laguna), v dovbrem stanju, prodam. Klenovik 9,68275 Škocjan. (3879-PR-30) KOMPRESOR firme HERST IR-MER-ELZE, tip 1300, kapacitete 34001 na minuto, pritisk 8 atm, motor Deutz, zračno hlajenje in dve pištoli za vrtanje, prodam. Anton Cerar, Breznik 8, 68343 Dragatuš. (P30-7MO) KRAVO, drugič brejo tri mesece, prodam. Franc Kastelic, Štopiče 4. (3888-PR-30) RABUENO SEDEŽNO garnituro, dva jogija in pralni stroj prodam. Tel. 22-913. (ček-PR-30) NUJNO PRODAM 1 m3 suhih hrastovih in bukovih plohov. Tel. (061) 346-697, zvečer. (P30-12MO) HLADILNIK OBODIN, dobro ohranjen, zamenjam za plinski hladilnik. Tel. (061) 346-697, zvečer. (P30-12MO) NOVO MOTORNO ŠKROPILNICO Panonija, prodam. Tel. (068) 25-687. (391 l-PR-30) METRSKA DR V A prodam po ugodni ceni. Anton Kocjan, Vel. Cikava 16, Novo mesto, tel. 23-786. (3890-PR-30) ŽAGAN LES (velikosti 6 x 4) za drvarnico—brunarico, 5-litrski nizkotlačni boljer in rabljeno prikolico za osebni avto prodam. Slak, Velika Cikava, Novo mesto. (3894-PR-30) MIZARSKO tračno žago, prikolico za osebni avto in vsa štiri vrata za lado 1300 prodam. Jurka vas 37, Straža. (3896-PR-30) BARVNI TV GORENJE, daljinski, star tri leta, ugodno prodam. Tel. 26-252. (3904-PR-30) UGODNO PRODAM strešno konstrukcijo, električni betonski mešalec (300 1), cirkular, motorko in kombi (tovorni). Tei. 82-011. (P30-18MO) SEDEŽNO GARNITURO z mizico kmetijski stroji KOMBAJN TIP ZMAJ 810 v dobrem stanju prodam. Stanislav Turk, Gor. Maharovec 13,68310 Šentjernej, tel. 42-144. (3909-KS-30) TRAKTOR IMT 539 s kabino, brez kompresorja, popolnoma nov, ugodno prodam. Tel. 44-869, zvečer. (P30-19 MO) TRAKTOR 58 KS ter nakladalnik za gnoj prodam. Tel. 42-506. (3914-KS-30) TV 523 za škropilnico, še v garanciji, prodam. Tel. 72-775. (P30-39 MO) TRAKTOR IMT 539 (73 delovnih ur) nujno prodam. Milan Pešič, Dolšce 19 a (bife), 68311 Kostanjevica. (P30-1 MO) razno DRUŽINA v centru Novega mesta išče varstvo za dvojčka, stara 10 mesecev, na domu. Plačilo po dogovoru. Tel. 27-867. (P30-21 MO) ZGUBILA SE JE PSICA TERIERKA. V ušesu ima tetovirano številko 62787. Poštenega najditelja prosim, da sporoči na tel. 84-532 ali na naslov: Kostja Virant, Straža. (3897-RA-30) IZGUBIL SE JE srednje velik črn pes pasme koker španjel, ki ima dolgo dlako, dolga ušesa, kratek repek in kosmate tačke. Okoli vratu ima rjavo ovratnico in ranico za levim ušesom. Kdor karkoli ve, kje se nahaja, naj sporoči na tel. 25-775 ali na naslov: Pureber, Šegova 65, Novo mesto. (P30-26 MO) IŠČEM en kamion zemlje za vrt po 30. juliju. Tel. (068) 42-295. (3871-RA-30) obvestila PO UGODNI CENI posojamo poročne obleke. Zagreb, Vlaška 70, tel. (041)418-014. (2741-OB-30) SERVIS ZAMRZOVALNIKOV FI-GELJ opravlja kompletna popravila (izolacija, plin, kompresorji). Naše geslo je kvalitetno in pošteno delo. Tel. (062) 301 -893. (P26-9MO) ELEKTROMEHANIČNA DELAVNICA ponuja usluge: previjanje elektro motorjev, napeljava in popravilo električnih instalacij. Rolando Lepej, Brežice, Bukošek 1 b, tel. (068) 61-970. (P30-7MO) UUBITEUI DOBRE KAPLJICE, »gostinci, gasilci, za vaše veselice enkratna priložnost! Zelo kvalitetno belo vino iz Plješivice prodajam po 800 din liter. Večjo količino od 1000 litrov tudi sam dostavim. Zvonimir ‘TOMAC, D. Reka 5, Jastrebarsko (za vinsko kletjo prva ulica levo). (3945-OB-30) ANSAMBEL TONIJA VERDER- BER J A igra na vrtni veselici s srečelovom v nedeljo, 31. 7., ob 18. uri na Rdečem Kalu pri Dobrniču. Ansambel je eden najbolj popularnih ansamblov, zato pridite in se prepričajte, kaj Verderbeijev ansambel zna. (3927-OB-30) Umazane milijarde Otroci so v današnjem svetu, kljub zagotavljanju o njihovi zaščiti in posebnih pravicah, še vedno pogoste žrtve nasilja in izkoriščanja. V svetuje še vedno veliko otrok žrtev lastnih roditeljev, ki jih telesno in duševno mučijo, prodajajo kot poceni delovno silo ali jih silijo v prostituiranje. Z izkoriščanjem in trpinčenjem otrok se srečuje tako nerazviti kot tudi razviti svet. Za nerazviti svet je značilno predvsem izkoriščanje otrok za delo, razširjeno pa je tudi izkoriščanje otrok za prostitucijo. V razvitem svetu skoraj ni izkoriščanja otrok kot poceni delovne sile, kar pa ne pomeni, da tudi tu ne prihaja do kršitev mednarodnih dogovorov in splošnih moralnih norm. Kljub temu pa preseneča, da imajo nekateri pojavi tako velik obseg. Po podatkih poročila, ki so ga prebrali na konferenci pravosodnih ministrov držav evropskega sveta, je v mednarodno prostitucijo vpletenih kar milijon otrok, posredniki in organizacije kriminalcev, ki se s tem ukvarjajo, pa imajo okrog 5 milijard dolarjev čistega dobička. NOVO PARKIRIŠČE ŠMIHEL — Krajevna skupnost, trgovina Mercator in župnišče Šmihel so se skupaj dogovorili, da bodo reševali problem s parkirišči v centralnem delu naselja, kjer ob prometnih konicah in ob nedeljah, ko je v cerkvi maša, prihaja do neprijetnih zastojev. Župnišče je pripravljeno odstopiti del vrta pod cerkvijo nasproti starega dijaškega doma, sedaj pa še čakajo na soglasje Zavoda za naravno in kulturno dediščino. Na novem parkirišu naj bi prostor dobilo kakih 40 avtomobilov. čestitke Dragi ANČKI UHERNIK iz Gabrja 96, želijo vse najboljše ob njenem praznovanju vsi, ki jo imajo radi, še posebej pa Matjaž, ki stari mami jpošilja koš poljubčkov (P30-49MO). Vreme se je zarotilo proti človeštvu Kaj neki se dogaja? O letošnjem poletju bodo vremenoslovci še na dolgo razpravljali. Na severno poloblo so pritisnile nadpovprečne temperature. V Ameriki in na Kitajskem so katastrofalne suše, poletna vročina pa bolj kot prejšnja leta pesti tudi vse sredozemske dežele. Največ težav je v Makedoniji, Grčiji in Turčiji. Dramatične so tudi vesti o širjenju puščave v Afriki. Sahel spet pesti lakota. Saharski pesek se nezadržno širi proti jugu. Hkrati pa je preveč dežja v monsumski Aziji, kjer katastrofalne poplave terjajo na stotine življenj in povzročajo veliko gospodarsko škodo. Na južni polobli, kjer je sedaj zima, imajo ta čas neobičajno nizke temperature. Snežilo je celo v subtropskem pasu, v Braziliji. Vreme se je očitno zarotilo proti človeštvu, tako da nekateri znanstveniki že govorijo o trajnejših podnebnih vremenskih spremembah. Podatkov za take trditve je zaenkrat sicer še premalo, prvi znaki pa že obstajajo. Trditve, da je vsega kriv učinek tako imenovane tople grede, je za večino raziskovalcev še prezgoden. Industrija resda izbruha v ozračje na stotisoče ton ogljikovega dvoki-sa, ki potem ovira normalno ohlajanje zemlje, vendar pravih dokazov o vplivu na podnebje zaenkrat še nimamo. (Primorski dnevnik) Z drugega festivala humorja, satire in karikature v Ribnici Željko Pilipovič RAZKOPANA RIBNICA — Taka je videti Ribnica te poletne dni. Temeljito prenavljajo razne komunalne in druge napeljave pod cesto, popolnoma pa bodo prenovili tudi cestišče na glavni, Seškovi ulici. (Foto: Primc) CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da bo kemična čistilnica Ane Glavan zaradi dopusta od 6. do 27. avgusta 1988 zaprta. Ana Glavan, Žabja vas 28. (391-OB-30) STRANKE OBVEŠČAM, da prodajam rjave kokoši nesnice, primerne za nadaljnjo rejo ali zakol. Kokoši nesejo šele 10 mesecev. Na zalogi je večja količina kokoši. Stane Zdravje, Zalog 17, Novo mesto, tel. 24-594. (3916-OB-30) JARČICE RJAVE NESNICE bodo v prodaji od 7. avgusta dalje. Istočasno zbiramo naročila do 8. avgusta pri Kmetijski zadrugi v Metliki. Jože Jeršin, Račje selo, Trebnje, tel. 44-389. (3944-OB-30) Skrb, delo in trpljenje, draga mama, bilo tvoje je življenje ZAHVALA Nepričakovano nas je v 74. letu zapustila naša draga mama, stara mama, babica in sestra ANA ŠTAMPAHAR Vukovci 7 Ob nenadni boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo sosedom, posebno družini Flajnik, sorodnikom, znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, podarili pokojni vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se DO GOK, govorniku ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni, ki so jo imeli radi srn % Us ' • TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 29. VII. 15.50 — 00.00 TELETEKST 16.05 VIDEO STRANI 16.20 TEDNIK, ponovitev 17.20 POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevank 18.35 OLIVER TWIST, 2. del angleške nadaljevanke 19.05 RISANKA 19.30 DNEVNIK 19.59 ZRCALO TEDNA 20.20 CAGNEY IN LACEY 21.10 NA KRILIH VETRA: NA JUŽNIH MORJIH, dokumentarna serija 22.00 DNEVNIK 22.20 POLETNA NOČ SUŽNJA ISAURA, 7. del nadaljevanke INFORMATIVNA ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE 00.00 PEVEC JAZZA, ameriški film (ČB) 01.50 VIDEOSTRANI DRUGA TV MREŽA 19.00 Alpski večer 88 (ponovitev 5. oddaje) — 19.30 Dnevnik — 20.00 AFS France Marolt — 20.45 Poročila — 20.50 Naša prehrana (angleška dokumentarna serija) — 21.40 En avtor, en film — 22.05 Vrtnica (ameriški film) — 23.35 Festovizija Slovenija TV ZAGREB 8.40 Boj za obstanek — 9.35 Rita Robinson — 10.00 Poletno dopoldne — 10.30 Nepremagljivi gladiator (italijanski film) — 12.00 Poletno popoldne — 15.30 Poročila — 15.40 Zmagoslavje zahodne civilizacije —16.50 Program plus — 18.30 Risanka — 18.40 Številke in črke — 19.00 TV koledar — 19.30 Dnevnik — 20.00 Nezgodni center (nanizanka) — 21.00 »Varošarije« (zabavna serija) — 22.00 Dnevnik — 22.20 Kulturni magazin - 23.20 Informativna oddaja za goste iz tujine —23.25 Program plus — 01.00 Poročila SOBOTA, 30. VIL 17.25 — 00.00 TELETEKST 17.25 VIDEOSTRANI 17.40 RADOVEDNI TACEK 17.55 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET 18.00 MIŠKOLIN 18.10 POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevanke 18.55 RISANKA 19.07 KNJIGA 19.30 DNEVNIK 19.59 NAŠ UTRIP 20.20 ŽREBANJE 3x3 20.30 VEČER Z A. CHRISTIE: UMOR Z OGLEDALI, ameriški film 22.05 DNEVNIK 22.20 POLETNA NOČ SUŽNJA ISAURA, 8. del nadalje- INFORMATIVNA ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE ROŽNATA NANIZANKA 01.20 VIDEOSTRANI DRUGA TV MREŽA 17.40 Tamburaši (dramska serija) — 18.40 Dallas — 19.30 Dnevnik — 20.00 Glasbeni večer — 21.30 Poročila — 21.35 Napoved časa (oddaja iz kulture) — 22.05 Športna sobota — 22.20 DP v kajaku in kanuju — 22.35 Kronika puljskega filmskega festivala • Za ostale dni od RTV Ljubljana do torka nismo dobili televizijskega sporeda. ZAHVALA Ob nenadni smrti našega sina, brata, strica in svaka FRANCLJA GREGORČIČA z Rakovnika pri Šentrupertu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti, darovali za maše, mu poklonili ter nam izrekli sožalje. Hvala tudi gospodu župniku za svečani obred, pevcem za poslovilno petje in govorniku za besede slovesa ob grobu. Žalujoči: oče Polde, mama Štefka in sestra Štefi z družino ter drugi sorodniki ZAHVALA V 60. letu starosti nas je nenadoma zapustil dragi mož, oče in stari oče STANE KUMAR iz Žužemberka 28 Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in DO, ki so nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih, izrekli sožalje, podarili cvetje in vence ter pokojnika spremili na zadnji poti. Iskrena hvala govorniku za poslovilne besede, pevcem, pogrebcem in DPO Žužemberk. Vsi njegovi ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je v 49. letu zapustil dragi mož, ata in stari ata ANTON MAUSSER iz Dobindola Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, Povšetovim, Vidmarjevim, Francu Grilu za poslovilne besede in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, nam izrekli sožalje ter pokojnika tako v lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Avtoparku Pionir in gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: žena, hčerka Silva, Mojca z družino, sinova Toni in Igor z družino ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, stare mame in prababice TEREZIJE BRATKOVIČ iz Hrastja 11 pri Šentjerneju se najlepše zahvaljujemo sosedi Mileni Jakše, družini Vodopivec, župniku za lepo opravljeni obred, gasilcem iz Orehovice ter vsem sorodnikom in znancem, ki ste pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: otroci Jože, Tone in Pepca z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 71. letu nas je po težki bolezni zapustila draga žena, mama, babica, sestra in teta MARA DAMJANOVIČ roj. Popovič Dole 6 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Posebna zahvala dr. Drenovcu in osebju internega oddelka bolnišnice v Novem mestu ter osebju ZD Metlika za nego in lajšanje bolečin. Hvala godbi iz Metlike, župnikom za lepo opravljeni obred, Enici Jelenič za poslovilne besede in pomoč, sosedam Mariji in Amaliji Težak, Tončki Gazvoda, Barbari Težak, Jožici Šavo-"ren, Marti Damjanovič, njihovim družinam ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 80. letu nas je po dolgotrajni bolezni zapustil ljubi mož, ata, stari ata in stric FRANC MEDLE iz Ragovega 9 v Novem mestu Ob boleči in nenadomestljivi izgubi sc iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo godbi in gospodu za lepo opravljeni obred. Vsi njegovi Za vedno zaprte tvoje so oči, a plamen ljubezni visoko gori V SPOMIN 1. avgusta bo minilo leto, odkar nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, sestra in teta MARIJA FLORJANČIČ roj. Rugelj Zahvaljujemo se vsem, ki seje spominjate,ji prinašate cvetje in prižigate sveče na njenem preranem grobu. Vsi njeni ZAHVALA V 66. letu starosti nas je zapustil JOŽE DAROVEC borec NOV iz Dobindola pri Uršnih selih Zahvaljujemo se vsem, ki so pokojniku darovali cvetje in ga pospremili na zadnji poti, občinskemu odboru ZZB NOV Novo mesto, Gasilskemu društvu Uršna sela, Domu starejših občanov Novo mesto, pevskemu zboru z Ruperč vrha in godbi na pihala. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA t V četrtek, 21. julija, smo se v družinskem krogu poslovili na pokopališču v Grosupljem od VLADIMIRJA PALIKA iz Črnomlja Lepo se zahvaljujemo vsem sosedom iz Črnomlja, železničarjem, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, pomoč in cvetje. Posebno se zahvaljujemo za lepo opravljeni obred g. župniku iz Grosupljega. Vsi njegovi ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega sina, moža, očeta in strica VINKA *■ URBANČIČA iz Žužemberka 142 se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in našega Vinka pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo reševalcem ob nesreči, župniku za opravljen obred, govornikoma za izrečene besede, pevcem z zapete žalostinke ter sosedom za vso pomoč. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: mama Francka, žena Roza, sinova Tine in Jože, hčerka Anica ter drugo sorodstvo Dozorelo je žitno klasje in moje življenje. ZAHVALA Za 83. rojstni dan je tiho zaspal naš nadvse dragi oče, dedek, brat in stric MAKS AŠIČ st. iz Jeričdola 14 pri Koprivnici Z bolečino v srcu se zahvaljujemo za izkazano pozornost sorodnikom, znancem, družinam Frlan, Pečnik, Grmšek, Gnus, Sotošek, Roštohar, Perčič, Hotko, Resnik in Vaupotič, DO Metka Kozje, TES Brestanica, Kovinarska Krško, Novoteks Novo mesto, gasilcem Novoteksa, folklorni skupini Kres, sosedom z Ljubljanske 14, duhovščini za opravljen obred in Zdravstvenemu domu Senovo. Posebej se zahvaljujemo dr. Malavašiču za skrb in dolgoletno zdravljenje na domu, tov. Javoriču za poslovilne besede, pevcem in številnim darovalcem v dober namen. Vsem, ki ste pokojnemu za rojstni dan poklonili cvetje, nam izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala. V tihi žalosti: vsi njegovi Dragi Cveto, ni te več, spomin na tebe je boleč, povsod praznina... a v srcu mojem večna bolečina. ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj me jeN v 57. letu zapustil dragi mož, brat in stric CVETO PER Vrh pri Pahi 6 a Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za podarjene vence in cvetje ter izrečeno sožalje, posebno delovni organizaciji Hotel grad Otočec in vaščanom z Vrha in Pahe, za spremstvo na zadnji poti, govorniku in gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: žena Tilka ter vsi njegovi žt. 30 (2032) 28. julija 1988 DOLENJSKI LIST 19 IP JOŽE PLUT * s s % % H * % * % s * * 5 W .1 % <*• I % i ' A ! * i % # % I ■^Mif . 5 9 ■ I M fP \ " Lahko bi rekli, da Jože Plul le-J* tos slavi srebrni jubilej, saj mine-? va že petindvajseto leto, odkar je ^ prišel v Zdravilišče Dolenjske J Toplice in tu ostal kot njego v tako 5 rekoč nepogrešljivi del »Ja, sta-{ ramo se,« pravi, ko se srečava v H njegovi podstrešni pisamici nad ^ gostiščem Rog, »opažam pa tudi, 'S * * 5 . % * * % * * s s H * % da se stara osebje okoli mene, s katerim sodelujem že dolga leta. Zrasli smo z delom v zdravilišču, do potankosti ga poznamo, poznamo pa tudi večino naših stalnih gostov.« Starati se z zdraviliščem seveda ne pomeni nič slabega. Pomeni zraščati se s svojim delom, plemenititi ga, razvijati in dopolnjevati, pomeni solidnost in stalnost, ki jo gost potrebuje in pričakuje. Zdraviliški turizem ima pač svoje zakonitosti in te zakonitosti je Jože v svojem dolgoletnem službovanju dobro spoznal »Prisoten moraš biti vedno in povsod, v pisarni, restavraciji, recepciji, v sanitarijah, med gosti, zjutraj, opoldne, zvečer, ob nedeljah in praznikih. In tudi ko imamo redne akcije čiščenja okolja, ti ne sme biti za malo dvigniti papirček ali cigaretni ogorek s tal, pa če si direktor ali strežaj.« Plut seje rodil pred 47 leti v Vi-došičih pri Metliki V družinije bi- lo šest otrok, mati pa je zgodaj umrla, zato očetu, ki je imel v tem vinorodnem kraju majhno kmetijo, ni bilo lahko. Srednjo ekonomsko šolo je Jože končal v Ljubljani, nato se je zaposlil na novomeškem okraju, ob delu pa dokončal še prvo stopnjo VEKŠ v Mariboru. Leta 1962je prišel za računovodjo v Zdravilišče Dolenjske Toplice, od leta dvainsedemdeset pa do danes je direktor te ustanove. »Odkar smo prišli pod okrilje Krke, se je tukaj marsikaj izboljšalo,« pravi Jože. »Pri nas se namreč vse premalo zavedamo, da je zdravstveni turizem in turizem nasploh nizko akumulativna dejavnost in da kot taka, pre-pruščena sami sebi, lahko le životari. Potrebne so močne investicije, svež denar, ki zaposluje ljudi, privablja goste in se vrača preko mnogih terciarnih dejavnosti. Pri nas smo tako rekoč dogradili in obnovili, kolikor nam dovoljujejo prostorske možnosti sredi naselja, obnovili smo bazen, s katerim so gostje zelo zadovoljni, čaka še okolica bazena ter prizidek k stari stavbi zdravilišča, kjer bi okrepili zdravstveno dejavnost s terapijo. Za naložbe so sedaj slabi časi, veliko pa pričakujemo od zakonskih sprememb na področju vlaganja tujih partnerjev. Za marsikaj, kar je tudi povezano s turizmom, predvsem izgradnjo infrastrukture, pa bi morala poskrbeti širša družba.« Da pa za dobro počutje gostov niso potrebne samo velike naložbe, je Plut s svojimi sodelavci že dokazal Z animacijsko službo organizira izlete v bližnjo in daljno okolico, pripravlja piknike s kulturnimi in zabavnimi programi ter posebne folklorno obarvane sprejeme za tuje goste, ki jih je v zdravilišču 10 odstotkov, sedaj največ Holandcev. Tudi drobne pozornosti, kot so proslavitve osebnih jubilejev stalnih gostov, jim niso tuje, zato se gostje radi vračajo. TONE JAKŠE 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 \ 0 0 *0 0 0 I 0 0 0 0 0 I 0 I Peka tort ni nikakršna skrivnost Vendar se peke slaščic, kakršne dela Tinka Črnič, nihče ne loti_________________ KRIŽEVSKA VAS PRI METLIKI — Gotovo ga ni med sladkosnedeži v metliški občini, ki ne bi poznal Tinke Črnič iz Križevske vasi in njenih slastnih tort. Kdor je njene slaščice okusil enkrat, žaguiuVu pGautnč ujeli ICdlU kupec. Toda Tinka nima slaščičarne, ni-ti izučena kuharica ni, je le upokojenka, ki ima veliko veselje do kuhanja, predvsem pa do peke tort. »Ko sem končala osnovno šolo, sem si želela, da bi postala šivilja ali kuharica, toda vojna vihra je prekrižala moje želje. Ob koncu vojne sem bila že prestara, da bi se šla učit, toda veselje do kuhanja je ostalo. Tako sem pred 18 leti začela peči torte, in ko je šel dober glas o moji slaščici naokrog, sem imela toliko Krvav sobotni večer v Globokem 83-letni Ivan Cvetko s streli iz pištole hudo ranil pet oseb, dve se še zmeraj borita za življenje — Vzrok streljanja še nepojasnjen___ I GLOBOKO — Krajani Globokega, vasice nekaj kilometrov oddaljene od Brežic, so še danes pod vtisom nerazumnega krvavega obračuna, do katerega je prišlo minulo soboto zvečer v hiši 83-letnega Ivana Cvetka. Kako leto bo, kar je Ivan Cvetko kije v hiši — ta nosi številko 41 — živel sam, sklenil pogodbo o dosmrtnem preživljanju z 41-letnim Vladimirom Pinteričem. V zameno mu je z izročilno pogodbo predal hišo in posest, tako da se je Pinterič kmalu zatem s svojo družino preselil na Globoko. Navzven so živeli normalno življenje, brez večjih prepirov in nesoglasij, zato tolikanj bolj čudijo tragični dogodki, do katerih je prišlo v soboto. Po napornem popoldanskem in večernem deluje Pinteriče-va družina skupaj s Cvetkom sedla za mizo k večeiji. Tu so bili ob Vladu Pinteriču še njegova 32-letna žena Zdenka, 60-letna mati Katarina Ramšek in njeno leto dni mlajši mož Jože pa njegova 80-letna mati Marjeta in naposled še Zdenkin 11-letni sin Mitja Mežnar ter 3-letni Franc Pinterič. Nobenega prerekanja ni bilo za mizo, ko je Cvetko nenadoma vstal in odšel iz kuhinje. Pokazalo seje, daje stopil do sobe, tam vzel pištolo in se z njo v roki vrnil v kuhinjo. Brez slehernega vzroka je iz razdalje kakega metra pričel streljati po navzočih. Vsakemu je namenil po en • Kot rečeno, vzrok krvave tragedije še ni pojasnjen, slej ko prej so mu botrovala nesoglasja v hiši. Ni pa odveč dodati še nekaj: Ivan Cvetko je za pištolo kalibra 7,65, s katero je ogrozil pet življenj, imel orožni list, vendar mu je bilo orožje po podatkih oddelka milice na Bizeljskem leta 1981 odvzeto. Cvetko se je zoper odločitev pritožil in v pritožbenem roku uspel. Pištolo so mu morali vrniti... strel, najprej pa Zdenki Pinterič, ki jo je ustrelil v hrbtenico in hudo poškodoval. V zagrebški bolnišnici so jo operirali, vendar prvi znaki kažejo, da bo navzlic temu ostala hroma. Drugi strel je bil namenjen njenemu možu Vladimiru, ki je bil zadet v prsi in se zdravniki še zmeraj bore za njegovo življenje. Prav tako Za miss tekmovale koze Igre na Kolpi privabile mnogo gledalcev je v smrtni nevarnosti Katarina Ramšek, ki je bila tudi ustreljena v prsi. Četrti strel je zadel v vrat 11-letnega Mitjo, vendar po zadnjih podatkih njegovo življenje ni več ogroženo. Ranjeni Jože Ramšek se je med streljanjem vrgel pod mizo, nato pa je, ko je Cvetko stopil na hodnik, skočil za njim in mu navzlic poškodbi med prerivanjem iztrgal pištolo. Da ne bi prišlo do novega streljanja, je preostala dva naboja izstrelil v zrak in nato odšel k sosedom po pomoč. Krvave drame pa s tem še ni bilo konec. Ivan Cvetko je po Ramškovem odhodu zaklenil vhodna vrata, se odpravil na podstrešje in tam zagnetil ogenj, hoteč zažgati hišo. Nato seje odpravil v svojo sobo, se zaklenil in skušal narediti samomor z rezanjem žil. Grozilo je, da se bo lesena hiša vsak trenutek vnela in za večno pokopala pod seboj ranjene žrtve v kuhinji, a je bila pomoč na srečo le dovolj hitra. Gasilcem iz Globokega je namreč z urnim posredovanjem — pomagali so jim tudi miličniki — uspelo rešiti ranjene iz hiše in omejiti požar, tako daje zgorel le del ostrešja. Vse poškodovane so prepeljali v bolnišnico, za Ivana Cvetka pa je bil po nudeni zdravniški pomoči odrejen pripor. B. BlIDJA naročil, da sem komaj zmogla delo,« se spominja Črničeva. Za vsako torto namreč potrebuje najmanj 8 ur dela, če je enojna, če pa je večnadstropna, še veliko več. Njen rekord je osemnadstropna torta. »Marsikdo me je že prosil za recept, pa sem mu ga dala, saj to ni nikakršna skrivnost. Toda ni dovolj sestavine le zmetati v lonec in skuhati. Ko sem povedala še postopek, po katerem delam, pa je vsaka kuharica zamahnila z roko, češ daje predolgotrajen. Danes namreč delajo kremo tako, da zmešajo surovo maslo in kar sodi še zraven, jaz pa jo kuham,« je zgovorna vedno nasmejana Tinka. In še veliko drobnih, a pomembnih stvari je, ki naredijo njene torte izredno okusne. Zato tudi ne čudi, da je naročil iz vse Slovenije, Hrvaške, a tudi iz tujine veliko. Tudi po osem tort bi lahko naredila ob koncu tedna, a mora marsikomu odreči. M. B.-J. Traktor iz osmih avtomobilov VINICA — Stanko Štefanič iz Vinice je 24 let svojega življenja preživel za volanom kot poklicni šofer. Zadnjih 10 let, odkar je bolan, ne vozi več, vmes pa je bil dve leti tudi v Kanadi, kjer je bila tako rekoč cela Štefaničeva družina. Oče je tam umrl, v Kanadi pa sta še dva njegova brata in sestra. »Največ sem se o motoroznanstvu in teh stvareh naučil, ko sem služil vojaški tok,« pravi Štefanič. To znanje in dolgoletna praksa sta mu močno koristila, ko se je predlani odločil, da si bo sam naredil traktor. »Sem brez avta, denarja, da bi si ga kupil, tudi nimam, saj nimam nobenih dohodkov, do vinograda imam kar daleč in sem sklenil, da si bom sam naredil vozilo,« pripoveduje Štefanič. Nekje je dobil star motor od fička, iz dveh menjalnikov od fiata 128 je naredil enega, nabral še druge potrebne dele in se lotil dela, »Vse sem naredil sam. Najprej sem kupil aparat za varjenje, zvaril okvir, vse dele pa sem moral prikrojiti in prilagoditi, daje šlo vse skupaj.« Tako je nastal nekakšen traktor, sestavljen iz delov osmih različnih vozil, uporabil je celo del okvirja od kolesa in neki del od kmečkega voza. »Hladilnik je od starega austina, diferencial od fiata 1500, bencinska črpalka od kombija IMV, kolesa od fiča in princa, sedež od 101, volan in luči neznanega izvora, motorni pokrov pa od bivše policijske marice. Devet mesecev sem delal, vse sem sam naredil, tudi prikolico. Lani sem se celo leto vozil in vso hrano za prašiče sem s traktorjem zvozil z njive." A. B. »Vikend« posnel prvo kaseto Posavsko-zasavska skupina vse bolj popularna SEVNICA — »Ker smo amaterji, največ nastopamo ob koncu tedna, ko nimamo službenih obveznosti, zato smo si tudi izbrali ime skupine Vikend. V nespremenjeni sestavi delujemo tri leta. V tem času smo nastopali v številnih krajih doma in tudi v zamejstvu. To poletje nam bodo od 26. julija do 9. avgusta lahko prisluhnili dopustniki v krški Počitniški skupnosti v Nerezinah na Lošinju,« je povedal eden izmed šestih glasbenikov te skupine Marko Mrežar iz Sevnice. Te dni je bil za »Vikend« pomemben dogodek: skupina je namreč pravkar pri Založbi kaset in plošč RTV Ljubljana izdala prvo samostojno kaseto. 10 skladbic za vsako uho so posneli v študijih Bonton Rogatec, ter Tivoli in Akademik v Ljubljani. Kaseta ima naslov Tra-la-la tu, tra-la-la tam, in sicer po refremu največje uspešnice »Vikenda« in hkrati naslovne skladbe te kasete »Nikjer doma«, ki je izšla v 5000 izvodih, njena pokrovitelja pa sta Konfekcija Lisca Sevpica in Pivovarna Laško. »Skupino sestavljajo glasbeniki iz hrastniške, laške in sevniške občine. Vadimo enkrat do dvakrat na teden v Radečah. Naš repertoarje zelo obsežen, zato lahko zadovoljimo še tako zahtevno občinstvo. Igramo zlasti zabavno glasbo ni pa nam tuje niti narodno- 491 LEŽIŠČ ZA LETNI ODDIH KRŠKO — Vsak četrti delavec krške tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj bo letos letoval v počitniških zmogljivostih, ki jih tovarna premore zlasti ob Jadranu, precej pa je na voljo tudi ležišč v planinah in toplicah. Večino med 491 ležišči imajo papirničarji v okviru Počitniške skupnosti Krško v Nerezinah na Lošinju in v Poreču, letujejo pa lahko še v Biogradu, na Pagu in Krku, na Kopah, Rogli, Veliki Planini, Zelenici in v Podčetrtku. ŠE O KAŽIPOTU »BOSANCI« Prejšnji teden smo na tem mestu ob kozeriji objavili fotografijo kažipota za vas Bosanci pri Vinici, v ironičnem podpisu k sliki pa smešili nesmiselno gonjo zoper domnevni slovenski nacionalizem in šovinizem. Žal domislice vsi niso razumeli ali hoteli razumeti. Če je zavoljo tega kdo v resnici prizadet, se mu opravičujemo. Uredništvo DL zabavna glasba, saj v program vključujemo harmoniko in večglasno petje. Pomemben del našega programa v zadnjem času predstavljajo lastne skladbe. Lani smo se prvi predstavili z lastno skladbo na tekmovanju Pop delavnice. Uspela nam je uvrstitev v finalni del prireditve, kjer smo osvojili za nas visoko 8. mesto. Ta uspeh je bil hkrati odskočna deska za snemanje kasete. Upam, da s tem še nismo rekli zadnje besede,« je povedal Marko. P. P. VINICA — Z viniškim turističnim poletjem živi ves kraj, le da so prireditve enkrat pod okriljem enega, drugič drugega društva. Kot pa vse kaže, Viniča-nom še ne bo zmanjkalo idej. Nasprotno, vse bolj izvirni postajajo. Tokrat je športno društvo popestrilo nedeljsko popoldne z Igrami na Kolpi, ki so jih tokrat priredili četrtič. Na začetku iger so priveslali po Kolpi čolnarji, ki so se udeležili rekreacijsko-ekološkega spusta po reki od Broda na Kolpi do Vinice. Bilo je več kot 20 čolnov iz vse Slovenije. Naloga udeležencev je bila, da zberejo najlepše kamne iz reke ter poberejo smeti in ohranijo belokranjsko lepotico čisto. Tekmovalci iz Damlja, Zilj, Pribanj-cev in Sel, Vinice ter Učakovec pa so se pomerili v igrah, ki so med gledalci — bilo jih je okrog tisoč — požele nemalo smeha. Tekmovali so v plavanju, čolnarili z avtomobilskimi zračnicami, trgali predmete, obešene na vrv. Reševali so podmornice, toda ujeli so le težke ribe, na katerih so bila imena jugoslovanskih obmorskih letovišč, v katerih si naše ve- SPET RAKI V KOLPI? OSILNICA — Te dni je Kolpa nizka. Otroci, ki so se minulo soboto igrali v Kolpi pri vasi Ložec, so našli raka, dolgega kakih 5 do 6 cm. Povedali so nam, da je to drugi rak, ki so ga letos našli v Kolpi na približno istem mestu. Na rake nalete vsako leto, ko je voda plitvejša. Vedno so to le manjši raki. Raki v Kolpi, Krki in Rinži so poginili leta 1895. Ni slišati, da bi od takrat kdo na Kočevskem in ob Kolpi lovil in jedel rake. Vse pa kaže, da so se raki ohranili v nekaterih potočkih, ki tečejo v Kolpo in ob visokih vodah odnesejo vanjo tudi rake. Poročali pa smo že, da so ribniški ribiči odkrili rake tudi med gradnjo pregrade (jezu) pri Prigorici. like ribe z družbenim denarjem zidajo zasebne vikende. Pomlajevali so ženske, na viteškem turnirju pa so se borili za roko grajske gospice. Najbolj zanimiva je bila gotovo letošnja novost: lepotno tekmovanje koz. Vsaka izmed ekip seje morala potruditi, daje čim lepše oblekla kozo, najbolj iznajdljivi pa so bili pri tem Ziljani. Ti so si z Viničani tudi delili prvo mesto v skupnem seštevku točk. Naj omenimo, da je bila prireditev vzorno pripravljena, za kar imajo poleg športnega društva zasluge tudi pokrovitelji ekip in viniški Novoteks. M. B.-J. VITEŠKI TURNIR — Viteški turnir je bil najdolgotrajnejša igra na Igrah na Kolpi in grajska gospica je že nestrpno čakala, kdo bo njen vitez. Zmagovalec z Zilj pa je bil na koncu le prešibak, da bi jo lahko odnesel v svoj grad. (Foto: M. B.-J.) mm studio VROČINA NI UGNALA MEHOV — V Zabukovju nad Sevnico je bilo zadnjo soboto tradicionalno srečanje harmonikaijev, ki se ga je udeležilo 10 tekmovalcev in folklorna skupina Slovensko-nemškega prijateljskega društva Ljubljana—Sevnica iz Essna. Huda vročina ni zatrla glasbene volje sodelujočih, ki so zagnano nategnili mehove in izvabili iz njih stare viže, od najmlajšega, 8-letnega Joška Gni-dice iz Lončarjevega Dola, gosta iz Essna Patricka Baumana, Silva Bizjaka z Loga, Antona Grilca s Pečja, Branka Amerška in Antona Perca iz Sevnice, Srečka Mlinariča iz Sel, Jožeta Popelaija z Ledine in 15-letnega Gregorja Oblaka (na sliki) do najstarejšega udeleženca, 66-letnega Alojza Vrtačnika iz Trbovelj. Organizator uspelega srečanja je bilo za-bukovsko Prosvetno društvo Alojz Kolman — Marok. (Foto: P. Perc) ŠIM XEStjijL ’ *AJ»0' VIKENDOV A PRVA SAMOSTOJNA KASETA — Zasedba skupine Vikend (od leve proti desni): Roman Lavrinec, elektrikar iz Radeč (bobni), Vili Plave, šef nabave v Pivovarni Laško (klaviature, harmonika, vokal), Igor Nerat, učitelj glasbe iz Radeč (klaviature, vokal), Andrej Urbanč, študent iz Sevnice (solokitara, vokal), Marko Mrežar, učitelj telesne vzgoje iz Sevnice (baskitara, vokal) in spodaj (z Urbančem na ramenih!) Milan Crnkovič, ki dela v nabavi Steklarne Hrastnik (kitara, vokal). (Foto: P. P.) Ta teden je žreb izbral izmed sodelujočih pri sestavljanju top lestvice ANDREJA ŠENICO z Dolenjih Sušic pri Dolenjskih Toplicah. Za nagrado bo prejel glasbeno kaseto z zabavno glasbo, ki jo podeljuje pokrovitelj lestvice gostilna in diskoteka KOSOV HRAM (Boris Kranjc) iz Vrhpolja pri Šentjerneju. Nagrajencu čestitamo in mu želimo obilo zabave pri poslušanju plošče in seveda lestvice Studia D, Kosovega hrama in Dolenjskega lista. Lestvica je za ta teden takšna: 1. The valley road, BRUCE HORNSBY & THE RANGE 2. Most of ali - JODY WALTEY 3. Circle in the sand — BELINDA CARL1SLE 4. Paradise — SADE 5. Who’s leaving who — HAZELL DEAN 6. Don't turn around — ASWAD 7. Love is stronger than pride — SADE 8. We ali slecp alone — CHER 9.1 don’t want to live without you — FORE1GNER 10. Together forever — RICK ASTLEY Predlog Studia D za prihodnjo novost: Chains of love — ERASURE. CfasstiLna in dijcateLa KOSOV H RA/M •kozerija — KO MESAR VZNEMIRJA JAVNOST Mali se je z nemogočnim vprašanjem zapičil vame: — Ate, kdo so to vznemitjevalci javnosti? — Mladina. — Mi? — Ne, revija Mladina. — Zakaj? — Njihovi novinaiji vznemirjajo javnost. — S čim jo vznemirjajo? — Pišejo o dachauskih procesih, o vilah v Neumu, o krajah diplom- skih nalog med najvišjimi osebnostmi v državi. — Pa to vznemitja javnost? — Pravijo, da. — In kaj naredijo s temi vzne-mitjevalci? — Zaplenijo jim list, odgovorne pa pošljejo pred sodišče. — Je to prav? — Menda je tako prav. — Pa je res to, kar pišejo? — Se ne bi šel ven žogat? — Si tudi ti kdaj vznemirjen, ate? — Sem. Na primer takrat, ko ti v šoli ukradejo copate. Vznemirjen sem zato, ker se mi ne zdi prav, da že otroci kradejo. — Kdaj še si vznemirjen? — Ko nagajaš. S svojim nagajanjem me vznemirjaš. — Te vznemirjam samo jaz? — Tudi mama me vznemiri. Včasih govori tjavendan. — Kaj pa mesar, te kdaj vznemiri? — Tudi. — No, vidiš! — Kaj naj vidim? — Rekel si, da te vznemiri tudi mesar. — Vznemiri me, seveda. —. Zakaj pa te vznemiri? — Zaradi slabe kvalitete mesa. Pa še zato, ker je meso tako drago. — Si ti javnost? — Recimo, da sem del javnosti. — Zakaj pa potem ne zaprejo mesnice, mesarja pa ne pošljejo pred sodišče? TONI GAŠPERIČ