Seja Sveta za šolstvo LR Slovenije 6. oktobra so se sestali člani Sveta za šolstvo LRS In pod predsedstvom tov. Vladka Majhna obravnavali vrsto perečih šolskih Vprašanj. Ustanovitev Politične šole v Ljubljani Svet za šolstvo je najprej potrdil odločbo o verifikaciji enoletne Politične šole v Ljubljani, ki bo dajala aredinjo in vlšjk> šolsko kvalifikacijo. To šolo je sklenil ustanoviti Centralni komite ZKS 16. februarja letos, za ravnatelja pa je ibienovan član CK ZKS in član ideološke komisije CK ZKS tova-riš Dušan Bole. Z dokončano Poetično šolo imajo sicer neko strokovno in splošno politično izobrazbo, a delujejo na področjih, ki Jahtevajo globlje poznavanje druž-jbenih ved, kot so: javni delavci * družbenih organizacijah, organih Samoupravljanja, odborniki v ljudskih odborih, prosvetni kadri, organizatorji v izobraževalnih usta-bovah, kot so delavske univerze, izobraževalni centri, dalje strokov-bi vodje obratov in gospodarskih °rganizacij, novinarji itd. Ker v našem sedanjem šolskem sistemu nimamo šol, ki bi dajale takšno družbeno politično izobrazbo, je ustanovitev Politične šole I tembolj pomembna in koristna, i soia bo omogočala tudi nadaljeva- I bje študija v nekaterih znanstvenih Panogah kot n. pr. v sociologiji. Praviloma pa bo usmerjala šolanje ^adrov za praktično družbeno-po-btično in strokovno delovanje. Predmetnik šole obsega naslednje Predmete: politična ekonomija in sodobni ekonomski problemi, eko-bomika FLRJ, filozofske osnove jbarksizma, sociologija, razvoj de-‘avskega gibanja (mednarodni, jugoslovanski) in družbena in poli-‘tena ureditev FLRJ. Znova na dnevnem redu: ureditev honorarjev j tTaeevanje honoriranih nadur v ’Sem šolskem sistemu ima že . ''Jio zgodovino. Kot se bravcl go-f°Vo spomin]ajo, smo letos že ne-J^lltrat poročali, kako Je z uredijo tega perečega vprašanja, ki dobilo v zadnjem času zaradi ife večjega pomanjkanja učnih {Ječi na šolah že nevarne oblike. ■Jed dobrim polletom je naš sin-JUcat izdelal predlog za pravičnejše “lačevanje nadur prosvetnega ka-jjra na šolah; ta predlog je ob-'avnaval nato Svet za šolstvo LRS * namenom, da ga priporoči v ?°trdltev Izvršnemu svetu LRS — fdllkor bi bili okrajni ljudski od-?°ri pripravljeni izplačevati povedne honorarje. Takrat nekateri vjtfaji niso pristali na to, češ da bili povečani honorarji preveliko Dreme za njihove proračune. Zdaj pa se je zgodilo nekaj ^himivega: okrajni ljudski odbori sami priporočili Svetu za šol-(Vo LRS ponovno obravnavanje ^delanega predloga za plačevanje ftadur. Svet za šolstvo je zaslišal pred-;‘avn.lke okrajnih ljudskih odbo-c°v, ki so vsi pristali na nujnost “reditve tega vprašanja. Svet za “bistvo bo poslal Izvršnemu svetu v potrditev predlog za začasno “reditev honorarjev za nadure “seh prosvetnih delavcev, in sicer r smislu, kot je bilo nedavno spre-•“lo za honorarne predavatelje na tokovnih šolah. Reforma gimnazije, toda — kako? - Svet za šolstvo je dalje obrav-““vai predlagane teze za reformo “binazije, ki jih je s sodelovanjem Jbkaterih drugih organov izdelal 5aVod za napredek šolstva LRS. premagane teze so sicer posegle v ““katere bistvene Spremembe naše “Oinazije, ki naj približajo študij tej štiriletni šoli potrebam na-gospodarskega in družbenega razvoja, vendar so še premalo iz-j “itine jn v več točkah nejasne J! nedognane. Zato so člani Sveta rfedlagali, naj bi dali te teze v j®“Pravo šolskim odborom na ne-Slbrih naših gimnazijah in uči-tili im kolektivom; prav tako pa bi jih znova pregledali stro-^vnjaki z univerze in z gimnazij. w Reforma gimnazije postaja iz le®v leto bolj nujna potreba, zato j, “e skrajni čas, da se odgovorni sho zavzamejo zanjo. Ort,Svet za šolstvo je dalje potrdil gr*0k o predizobrazbi učencev v i^apodarstvu, potrdil Pravilnik o ^ “dnem študiju na Višji gospo-aj?Jski šoli v Grobljah, predmet-In učni načrt Višje pomorske v Piranu, predmetnik in učni {»“rt administrativne šole za od-nove oddelke na Višji ko-, j J0,.rcialni šoli. Višji agronomski b0i, 111 Višji tehniški šoli v Mari-mi11' dalje je potrdil predloge za itev gimnazije v Stični, Vajen-; It; ,®°'e raznih strok v Ajdovščini Vajenske šole raznih strok v (Opilkih. Svet je sprejel spre-Sojibbe začasnih normativov za Oj-ko pohištvo, potrdil predloge šol, 8® osebja na Višji pomorski Vi*,.v Piranu, Višji tehniški In tigii komercialni šoli v Mariboru. !bv2*rav',la ie o negospodarskih iti akcijah Sveta za šolstvo LRS tOfti rperočil vsem okrajnim sve-%v‘ za šolstvo študij resolucije ^bv« 6 'Jbdske skupščine o stro-oern izobraževanju. Pred občnimi zbori sindikalnih podružnic vK.°t vsako leto, smo tudi zdaj tik pred rednimi nekih centralnih zveznih predpi-občnimi zbori sindikalnih podružnic. Poslušali bomo sov’ temveč v načinu, ki bi mno-poročila o delu v minulem obdobiu in sprejemali !° ^ ^ot doslej poleg izobraz-načrte za delo v prihodnje, volili nova vodstva in pravSosr^^io. s^bnost 7n nadzorne odbore ter delegate za republiški občni delovne uspehe prosvetnega de-zbor, ki bo predvidoma v februarju 1961. Zaprosili lavca. To so le neke splošne ugo-smo tajnika Republiškega odbora Sindikata prosvet- tovitve. Način njihove praktične nih in znanstvenih delavcev Srečka Božnnrja, da bi ^ nam povedal nekaj misli pred občnimi zbori. Tova- nja sem, da b0 moralo pri tem riš Božnar je povedal takole: sodelovati čim več organizacij in posameznih članov, ki naj bi s Kako naj organizacijsko pote- Druga naloga, mimo Katere ne konkretnimi predlogi pomagali kajo občni zbori, obravnava Pra- bi smela iti podružnica, je obrav- iskati najustreznejše rešitve tega vilnik. Rad bi opozoril le na ne- navanje izvajanja Resolucije o zelo važnega in perečega vpraša-katera dejstva glede vsebinskih strokovnem izobraževanju kadrov, nja. Republiški odbor bo tovrst-priprav in pomena občnega zbo- Tu gre predvsem za to, kako naj nih konstruktivnih predlogov vedra, saj sta uspeh in delo v pri- prosvetni delavci začnejo delati v no vesel. hodnosti od tega v naj večji meri smislu resolucije. O tem je raz- To so morda le najvažnejše odvisna. Praksa kaze da lahko PraVljal nas republiški odbor že naloge, za katere smatram, da bi organizacijsko še tako skrbno na dveh plenumih. jih morala obravnavati v delov- Nase sindikalne podružnice nem programu vsaka naša ry^-morajo nuditi organom družbe- pripravljen občni zbor popolnoma zvodeni, če se nanj nismo tudi vestno vsebinsko pripravili. Če bomo upoštevali oba momenta — skrbno vsebinsko in organizacijsko pripravo — smo lahko sigurni, da bomo uspeli ter da je članstvo začutilo samo v sebi naloge, katere bo moralo rešiti v določenem obdobju. družnica, nega upravljanja v šolstvu več in sistematičnejše pomoči. Šolski odbori danes ne rešujejo več samo materialne probleme, nasprotno, svoj delokrog širijo vedno bolj tudi na reševanje problemov vzgojne in izobraževalne narave. *Pa tudi učiteljski zbori se še ved- Za zaključek morda še nekaj misli. Občni zbori ne smejo biti ozko zaprti in namenjeni samo članov podružnice. Z našim delom, uspehi, neuspehi, problemi in željami je treba seznaniti širšo javnost. S tem bomo povezali šolo z družbenimi silami izven no čutijo vse preveč strokovni or- _. ___.. , gani in vse premalo kot organi družbenega upravljanja, čeravno ? Splraževan^u strokovnih kadrov, v gospodarstvu in nazadnje zopet Ijenje po višji izobrazbi naše mla- lorda bi kazalo, da tiste, ki so najbolj pereči. Le'ta daie pobudo posameznim vajenskih sol. Ob nenehnem iz- dine je povsem razumljivo. niče vse bolj povezovati in sodelovati z organizacijami občinskega odbora SZDL. občinskega ko-miteta ZKS in kalnih svetov. Morda ___________, „„ IV, ^ da vodstva naših podružnic pri- Seveda pa morajo naše po- ?07^et^ern’ da 881118 ustanavljajo popolnjevanju teh šol s prizade- Da nam ne bi zmanjkalo pro-pravijo z omenjenimi organizaci- družnice posvetiti vso skrb tu- ‘zoliraževalne centre za izobraže- vanjem prosvetnih delavcev, obrt- duktivnega kvalificiranega kadra jami skupne programe ideološke- di materialno-pravnemu položaju van^e . kvalificiranega kadra, ki nih zbornic in proizvajalcev sa- za obrtniško dejavnost, bo treba ga študija v okviru komune, kajti prosvetnega delavca. Predvsem ga nu3no potrebujejo. Tako širo- mih so dobile te šole takšno ob- vskladiti izobraževalni način obeh programi morajo biti prilagojeni mislim, da bodo morale podruž- ko odprta pot zares nudi neštete liko in takšno izobraževalno vse- stopenj strokovnih šol. Pospešeno potrebam okolja. Praksa minuie- niče začeti resneje razmišljati o rnožnos'ti za pridobitev širšega in —' ■ - ... ga obdobja v tej someri je poka- vzpodbudnejšem načinu nagraje- Proizvodnji koristnega znanja de-zala lepe rezultate. Zato jo kaže vanja. saj danes veljavni sistem lovnih ljudi. ne nagrajuje prosvetnega delavca s to resolucijo se moramo se- razširiti in priporočiti vsem vodstvom podružnic. Tudi v pogledu strokovnega izpopolnjevanja prosvetnih delavcev, ki vedno bolj prehaja pod okrilje Republiškega in Okrajnih zavodov prosvetno-pedagoške službe, so pred našimi sindikalnimi podružnicami " po prizadevnosti. Članstvo v na- znaniti in sprijazniti vsi prosvet- vedno večje. bino, da njihovi absolventi po- stremljenje po izobraževanju de-močniki in mojstri uspešno oprav- lavcev v izobraževalnih centrih v Ijajo obrtniško dejavnost. Toda podjetjih, za manjša pa v šolskih zahteve po izobrazbi postajajo centrih, naj bi izpolnilo vrzeli v ših podružnicah bi se moralo bolj ni delavci, ki poučujejo na stro-živo in resneje poglobiti v ta kovnih šolah bodisi kot učitelji vprašanja, ker je očitno, da iz- ad kot strokovnjaki iz proiz-boljšanja materialnega položaja vodnje. prosvetnih delavcev, kakor tudi Drugi članek govori o izobra- pomanjkanju specializiranih ka- Pri izvajanju šolske reforme, drov. ki je zajela predvsem osnovno Pri nadaljnjem obstoju in raz-šolstvo, nastajajo novi problemi, voju vajenskih šol za vzgojo kva-Z njenim doslednim izvajanjem lificiranih delavcev je treba upo-in vedno močnejši zahtevi vajen- števati vzgojno plat izobraževa- še dlYgih Jav?ih uslužbencev, ni ževanju v podjetjih in šolah ter skih šol po temeljiti predizobraz- nja. Mladinec in mladinka ki za 1 (predl0S1’ Jv, ^^?,nlTn.em„ZV,ŠeVtY1JU a_n?lizira način in delo izobraže- bi vajencev, ki naj vstopajo v va- pustita obvezno šolo, potrebujet; njihovih prejemkov na podlagi valnega centra v podjetju. _ . . šolo, potrebujeta jensko šolo z dovršeno popolno- še pedagoško izobražene vzgojite-rna razvito osemletno osnovno Ije, da ju v učnem in vzgojnem šolo z dovršenim osmim ali biv- procesu spremljajo v zrelostno do-šim četrtim razredom nižje gim- bo. Vajenske šole bodo zato še nazije, si bodo vajenske šole utrle vedno potrebne. Treba bo le spre-pot v popolnejšo strokovnost po- meniti način pouka, bodisi da šole uka. Današnja sentimentalnost in nepoučenost staršev, češ da je predizobrazba mladine za ta ali oni poklic postranskega pomena, ali celo spregledi na pomanjkljivo predizobrazbo prosvetnih forumov, mora enkrat za vselej prenehati. opremimo s primernimi delavnicami ali pa strokovni del pouka usmerimo v ustrezna podjetja, kjer je na razpolago strojna in druga oprema. Morda ne bo odveč, če omenim, da naziv »vajenec«, ki izvira še iz predcehovske dobe, ni več Osnovna šola Huje pri Kranja: zanimanje mladine za delo na stružnici Take objektivne in za napre- stimulativen izraz za njegovo pri-dek vajenskih šol postavljene za- pravo na poklic. Tudi naziv »va-hteve pa terjajo rešitev drugega jenske šole« bi lahko spremenili problema. v naziv »strokovne šole« določene Vse večji naval mladine na stroke. Ce bi učne načrte vajen-srednje tehnične šole terja nujno skih šol prilagodili tako, da bi rešitev dveh vprašanj: obe stopnji predelale program nižiih letnikov strokovnih šol — vajenska in srednjih tehniških šol, bi lahko srednja tehniška postavljata postale odlične pripravljalnice za iste predizobraževalne pogoje, šole višje stopnje. -nik OPOZARJAMO SODELAVCE »PROSVETNEGA DELAVCA« NA NOVO TELEFONSKO ŠTEVILKO UREDNIŠTVA: 33—722 int 381! s Šolski centri za delavce v blagovnem prometu Novi sistem izobraževanja temelji na karakteristikah posameznih delovnih mest Izobraževanje delavcev za opravljanje poslov v blagovnem prometu je bilo v teku letošnjega poletja v celoti reorganizirano in prilagojeno na eni strani resoluciji, na drugi strani pa dejanskim in stvarnim potrebam celotnega blagovnega prometa. To nalogo je opravila Trgovinska zbornica za LRS v sodelovanju z okrajnimi trgovinskimi zbornicami in Republiškim odborom sindikata trgovinskih delavcev. Celotni učni načrt smo predložili Svetu za šolstvo LRS v družbeno verifikacijo in prejeli medtem že pristanek, da se ga lahko uvede v vseh centrih s 1. septembrom 1960. očividno dober, kajti en krov, enotni predavateljski kader, enotni šolski odbor, enotna učila in ostali učni pripomočki, kontinuiteta pouka glede na stopnje usposobljenosti, izbira posebno nadarjenih za specializacijo in končno zatočišče vseh in pomoč vsem, ki bi želeli nadaljevati študij na višjih šolah — vse to pomeni mnogo. Novi sistem izobraževanja temelji na karakteristiki posameznih delovnih mest (profil), kar je bilo podlaga za sestavo učnih načrtov za posamezne oddelke centrov in za posamezne stopnje usposobljenosti. Razen tega smo močneje kot doslej povezali pouk na učnem mestu ali na mestu priučevanja s teoretičnim poukom. Doslej smo šolali in izobraževali samo vajence, t. j. trgovske pomočnike. V bodoče je v 8 šolskih centrih dana možnost izobraževanja vseh delavcev blagovnega prometa. Ta zahteva seveda mnogo prerašča pomen in naloge dosedanjih vajenskih šol in zaradi tega smo te šole reorganizirali v šolske centre. V centru najde možnost vsak delavec, da svoje znanje pridobi, poglobi, nadaljuje itd. V centrih bomo usposabljali pomožne prodajalce, blagovne ma- nipulante, prodajalce, poslovodje, aranžerje, zadružne delavce, skladiščnike za potrebe blagovnega prometa in za potrebe ostalih panog gospodarstva. Kot novost smo uvedli za priučene delavce 1-let-no večerno šolo in za poslovodje enako enoletno večerno šolo. To je nujno potrebno zato, da ostanejo ti delavci še nadalje povezani s praktičnim delom, da se jim ne prekine delovni staž in da so tudi sicer v rednem delovnem razmerju. Redno 2-letno šolo centra bodo obiskovali vajenci. Ko si bomo pridobili potrebne izkušnje, bomo verjetno teh 8 do 9 centrov za izobraževanje delavcev še dopolnili z oddelki za izobraževanje administrativnih delavcev za potrebe blagovnega prometa. To so sicer perspektive, ki nalete sedaj na resno oviro pomanjkanja prostorov, cilj pa je Tu je premalo prostora, da bi v podrobnosti obravnavali učne načrte za posamezne oddelke ali stopnje izobrazbe x centrih. Težišče pouka je na specializaciji v predmetu blagoznanstvo in tehnologija, dalje na predmetu osnove družbene in gospodarske vzgoje (podlaga za sodelovanje pri upravljanju podjetij v delavskih svetih), trgovskem računstvu in še na nekaterih predmetih, ki so značilni za lik delavca v blagovnem prometu. GOVORIMO VEČ O DELOVNI VZGOJI Ko je v naših šolah delo ponovno zaživelo, bodo tudi stiki s starši tesnejši. Nedvomno je najbolj uspela oblika povezave šole z domom roditeljski sestanek. Tam je mesto, kjer se lahko pogovorimo o najrazličnejših vzgojnih problemih. Na enem sestanku lahko načnemo in rešimo en vzgojni problem. Večino roditeljskih sestankov uporabimo za razgovor o učnih uspehih učencev. Ta bi se moral bolje učiti, tisti bolj paziti pri pouku, oni biti bolj vesten pri delu. To so vsakdanje fraze, ki pa jih moramo uporabljati. Toda starši s takimi kratkimi in mnogokrat psihološko premalo utemeljenimi razgovori niso zadovoljni. Marsikje si napravijo načrt dela za roditeljske sestanke. Drugje zopet izhajajo iz konkretne vzgojne situacije. O marsičem se vestni šolniki pogovorijo s starši. Večkrat pa pozabljajo na razmeroma pomembno vzgojno področje, na delovno vzgojo. 2e čas sam je tak, da sili k mehanizaciji in avtomatizaciji naših gospodinjstev. Starši se v vse večjem številu obojestransko zaposlijo. Otroci ostajajo brez nadzorstva in njihovo dnevno delo je navadno omejeno le na oblačenje in jed. Marsikje bi dvanajstletno dekle kaj lahko pospravilo sobe in pripravilo vse potrebno za kosilo. Toda namesto tega se potepa pri prijateljici. Ko pa pride domov, takrat prideta tudi starša iz službe, se pričenja pravi živčni direndaj. Že več takih, prej vzornih kot zanemarjenih družin sem poznal. Toda kako razočaran sem bil. ko mi dekle neke »boljše« družine izjavlja, da je sedaj v sedmem razredu in da je mati zadovoljna, da bo le v šoli pridna. Sami veste, kako je pubertetniku treba meriti čas. Čim bolj ga vsestransko zaposlimo, tem hitreje in laže bo minila viharna doba in bolj pravilno se bo otrok vraščal v življenje. Seveda je druga skrajnost, ko starši dobesedno izrabljajo otroka, da nima podnevi nikakega časa za učenje, prav tako škodljiva. Dolžni smo prav na vse to resno opozarjati starše. Ne gre le za zdravo vraščanje v življenje, gre tudi za to, da se otrok nauči delati. Potem zna delo tudi vrednotiti. Laže bo razumel očeta in mater, da je treba spoštovati dinar, saj se v njem skriva znoj očetovih in materinih rok. V socializmu govorimo, da je delo čast. Zakaj potem ne posvetimo prav temu vprašanju vse večjo pažnjo? Zakaj se o delovni vzgoji otrok ne pomenimo bolj temeljito s starši? Ali ne prinaša prav brezdelje otrokom iztirjenost in moralno pokvarjenost?!: Računajmo, da bo naš otrok kaj kmalu dorastel, da ga bo kaj kmalu sprejelo podjetje, tovarna... In tam govorimo o delovni storilnosti!! Menim, da je prav to tisto, ki od nas naravnost terja, da vse več govorimo o delovni vzgoji. Za več listov primerov bi lahko napisal — vsi bi govorili enako: naš otrok se razvaja, je nedelaven. In to se pozna tudi v šoli. Zato bi mi šolniki morali dovolj resno gledati na področje delovne vzgoje — in mu odmeriti več časa. -o- Pri uvedbi novega sistema izobraževanja in uvedbi novega učnega načrta nismo naleteli nikjer na posebne težave. S 1. septembrom 1960 teče pouk že po novem načrtu. Edina resna težava je pomanjkanje prostorov, posebno za pouk blagoznanstva po specialnih skupinah blagovnega prometa. Ponekod primanjkuje predavateljev, kar je sicer splošni pojav v strokovnih šolah, manjka pa tudi dobrih preda vatel j ev-strokovnjakov iz gozdarstva, ki v seminarskih vajah dopolnjujejo znanje, katerega si delavci pridobe na mestu priučevanja ali vajenci na učnem mestu. To so v glavnem težave finančnega značaja oziroma honorarjev. Morda bomo tudi te težave premostili, posebno, če bodo Zbornice ustanovitelji centrov. Zavod za prosvetnopedagoško službo ljubljanskega okraja je od 23. do 24. septembra letos priredil seminar za angleški jezik. Udeležili so se ga največ mladi pedagogi, ki so letos začeli uvajati v višje razrede osnovne šole direktno metodo poučevanja angleščine; vodili pa so seminar izkušeni praktiki. Tatjana Srebot je v lepi angleščini obravnavala vprašanje, kako naučiti slovenskega učenca solidne angleške izgovorjave. Do-šan Cop je karakteriziral celo vrsto angleških učbenikov in posredoval svoje izkušnje s pismenimi nalogami iz angleščine. Vinko Kopač, ki je bil tehnični vodja seminarja, je predaval, kako doseči koncentracijo in intenzivnost pri študiju tujega jezika. Direktno metodo sta pri nastopu v 5. in 6. razredu osnovne šole f pokazali Milena Kos in Ana Grasseli. Prva se je odlikovala po sugestivnosti in ustvarjanju situacije, iz katere je razumljiv pomen angleške besede, ne da bi bilo treba prevajati v materin jezik; pri drugi je bila 'občudovanja vredna mirnost, pestrost pouka in smotrna uporaba avdiovizualnih sredstev. V diskusiji se je pokazala bojazen, da se direktna metoda ne bi izrodila v igračkanje in okrnila intelektualni razvoj otroka, posebno še, ker otrok v višjih razredih že sam kaže voljo, da bi mislil. Predavatelji so bili proti vsakemu dogmatizmu v metodi in složni v tem, da se splača odsto- Velik praznik v majhni vasi Ob otvoritvi nove šole v Timi piti od direktne metode, kadar se na drug način dobi boljše rezul- tate. Cilj pouka tujega jezika ni le v usposabljanju rabiti tuj jezik, ampak mora biti ta pouk tudi vzgoja vztrajnosti, delovnih navad in šola razuma. Zelo različna so gledanja na potrebnost pouka tujega jezika na osnovni šoli. Nekatere osnovne šole so začele uvajati po eno uro pouka tujega jezika že v 4. razred. Na drugi strani pa opažajo pedagogi, da se učenci, ki kljub slabi oceni iz tujega jezika na reformirani šoli napredujejo, izživljajo na ta način, da motijo pouk. Da bi se temu izognili, se pojavlja želja, da bi bil pouk tujega jezika na osnovni šoli neobvezen, a poznavanje tujega jezika bi bilo pogoj za sprejem na srednjo šolo. Seminar za angleški jezik je dal pedagogom tehtne napotke za nadaljnje delo in omogočil koristno izmenjavo izkušenj in misli med njimi. KOROŠKI ŠOLARJI SO TABORILI PRI NAS Za sedaj je center kot celota pričel z rednim delom le v Ljubljani, dalje v Kranju z ustanovitvijo oddelka za poslovodje, enako v Celju. Drugod so priprave v teku. Premagovati moramo vprašanje šolskih in internatskih prostorov in delno pomanjkanje predavateljev. Že danes se pa kaže potreba, da bo treba posnemati Kranj, ki je osnoval podružnico poslovodskega oddelka tudi na Jesenicah, po načelu — pouk približati in omogočiti delavcem tudi izven sedeža centrov, ker bi bili sicer delavci, oddaljeni od centrov, prikrajšani na možnosti izobraževanja v večernih šolah. V poštev bi prišlo verjetno več takih krajev kot n. pr. Kočevje, morda Postojna, Litija itd., v kolikor bi obstajalo jamstvo uspešnega dela takih podružničnih ustanov. Naš novi učni načrt oziroma načela, ki jih načrt, vsebuje, dopušča namreč različne načine usposabljanja delavcev za blagoyr ni promet, enotna je le učna snov in enotna je preizkušnja znanja, V teh krajih, kot jih gori navajamo kot primer, bi bila povezava z občinskimi centri nujnost. Treba bi bilo dalje izkoristiti naš učni načrt. Takim prizadevanjem bodo naši centri nudili vso pomoč. Mogoč je tudi povsem individualni študij. Počitnice so že davno minile, šol ska mladina se je že uravnala v tistem razpoloženju učenja, šolskih klopi in domačih nalog, ki ga prinese začetek šolskega leta. Koga bi ne iz nenadilo pismo, napisano z nerodno šolsko pisavo, in fotografije s počitniškega letovanja? Pismo s Koroške, ki govori o lepih dnevih na našem Jadranu, spomini ki so ostali »za težke dni v šoli«. Poleti so prišli v goste šoleki otroci koroških Slovencev Zveza prijateljev mladine jim je pripravila lepe počitnice oto Jadranu, v zameno pa so šli naši mladinci na letovanje v Avstrijo. Del koroške mladine je taboril v Omišlju. Ljubljana jih je sprejela z dežjem. Toda dobre volje ni zmanjkalo. ne najm'aišpmu. ki mu te bilo dili slanemu okusu. Sonce, morje, morje. Tudi neplavalci so uživali v nizki vodi ter poskušati plavati. Starejši fantje so pogosto hodili na razne kraje, kjer so se potapljali z maskami m iskali školjke, morske zvezde, spoznavah so morsko favno In floro. Z zanimanjem, in navdušenjem. Z zanimanjem ki ga ne bi mogla vzbuditi šolska knjiga. Po kopanju pa šah, odbojka, badmington ali razvedrilo pri radiu, televizorju. In prijateljsko kramljanje, med Slovenci In Sloven ci, ki živijo za mejo Marsikateri, ki poprej ni kaj vedel povedati v slo venskem jeziku, je tipaje uravnaval besede, ki so mu bile znane, morda jih je bil slišal doma. morda jih je razumel med novimi prijatelji. In ko so se ob koncu poslavljali, so si izmenjavali naslove. Slovo? Tudi drugo leto bi radi prišli na jadransko obalo Na svidenje! Za ta čas pa konica fo tografij ter lepi spomini »za težke dni v šoli-«. Ravnateljica Franica Lovše odhaja Priljubljena Franica Lovše, ravnateljica 1. osnovne šole Vita Kraigherja v Ljubljani, odhaja v zasluženi pokoj. Kdor jo pozna, si ne more misliti, da je že opravila 30 let prosvetne službe, saj je vedno nasmejana in dobre volje. Taka je zdaj In je bila vsa leta svojega službovanja. Mnogo let je službovala na Štajerskem, med vojno je bila z možem izseljena v Srbijo, kjer je pretrpela dosti hudega. Zadnjih 10 let je službovala na le- pi in, po njeni zaslugi, vzorno urejeni šoli ob Vodovodni cesti. Koroški mladinci na otnisaijski plaži V PRIHODNJI ŠTEVILKI »PROSVETNEGA DELAVCA« BOMO KOT POSEBNO PRILOGO PONATISNILI RESOLUCIJO 0 IZOBRAŽEVANJU STROKOVNIH KADROV Naš celotni sistem izobraževanja in naš novi učni načrt za navedene centre bo eno leto v preizkušnji. Kolikor se bo pokazala potreba, ga bomo po tem roku izboljšali. Medtem pričakujemo, da bo v celoti rešeno tudi vprašanje »družbene verifikacije«, kar bi brez dvoma utrdilo delo centrov in jim omogočilo pravilni nadaljnji razvoj. St. B. sedem let, pa tudi onim ne, ki so se s petnajstimi leti čutili bolj odrasle. Kljub dežju jih je zanimala stara in nova Ljubljana, Prešernov spomenik, Tromostje i. dr. Dopovedovali so si v slovenščini in nemščini. Nekateri niso znali več slovenske besede. Marsikdo od njih se je pohvalil, da je že' bil pri nas, ta pri sorodnikih, oni v koloniji v Savudriji, oni v Ma-linski. Za druge pa je bilo morje odkritje, saj so prvikrat videli sinjino Jadrana. Tudi potovanje do Omišlja na otoku Krku je bilo za »novince« doživetje. Čudovita lega mesta na hribu, zaliv obložen z vilami, hoteli in počitniškimi domovi, pridobi vsakega turista. V Omišlju so se znašli koroški mladinci med vajenci ljubljanskega okraja. Za njihove počitnice je prav tako preskrbela Zveza prijateljev mladine. Na livadi pod mestom je bilo urejeno naselje šotorov, Vsaka Četrt je imela svoj naziv. Vsi koroški mladinci so prvikrat taborili. Sprva so se nerodno počutili v teni okolju, toda le kratek čas. Med vajenci so se hitro spoprijateljili ter se sprostili v veselem razpoloženju. Nova prijateljstva, lepota morja in prirode, vse to jih je prevzelo. Tisti, ki so prvikrat skočili v morje, so kremžili obraze, dokler se niso priva- Do šolske reforme so ji naraščali oddeliti, končno jih Je Imela kar 35 Ob šolski reformi pa je bila šola razdeljena na dve osemletki. Ona je prevzela vodstvo prve, njen mož pa vod stvo 2. osemletke, ki je lani dobila tudi ime po znanem borcu Ur. Vitu Kraigherju- Pri učiteljstvu, kot pozneje tud) pri profesorjih, je Franica uživala ugled in spoštovanje, saj je znala uravnati delo na šoli tako, da so bili vsi prosvetni delavci njene šole zares enoten kolektiv. Tega je stalno povezovala š političnimi ta družbenimi forumi svojega okoliša In je v taki povezavi vsakomur rada nudila s svo jim kolektivom pomoč pri proslavah in raznih drugih prireditvah. Franico imajo vsi radi, ker so pri njej vedno našli razumevanje ob šolskih in do mačih težavah. Zato so na šoli vsi delavoljni In dosegajo lepe uspehe. V zadoščenje za njen trud ji bo enotnost kolektiva in pa njegova nesebična požrtvovalnost za vzgojo in učne uspehe v socialistični šoli Cela generacija dobro vzgojenih Bežlgrajčanov se je bo vedno rada spOminj ala Franica ni priljubljena samo v šoli, tudi politični in oblastveni forumi jo spoštujejo kot požrtvovalno de lavko terena in so jo pred leti nagra dili z redom dela lil stopnje Ob vstopu V pokoj i so se od nje vsi prisrčno poslovili, želeč ji mnogo zdravih let in nadaljnjega sodelovanja v tistih društvih in organizacijah, ki so ji najbolj pri srcu o Bil je deževen zimski dan. S kovčkom, polnim knjig, sem lezel po strmi poti v neznan kraj. Bil je res neznan. Poslali so me tja na tritedensko učiteljsko prakso sredi petega letnika. Dež in strma pot sta pregnala iz mene vse lepe misli o učiteljskem poklicu. Jezil sem se. Po pravici povedano, nase in na vse, ki so me poslali v tako oddaljen kraj. Po več kot uri hoje sem prišel do cilja. Ta cilj je bila mala vasica Tirna nad Savo pri Litiji. Stal sem sredi vasi in iskal šolo. Na vprašanje, kje je šola, mi je mimoidoči fant pokazal Gasilski dom. Tudi učiteljice ni bilo in stal sem in iskal hišo, kjer mi bodo pomagali. Kmalu sem našel stanovanje in čez pol ure že sedel za pečjo in jedel zelje. Tako se je začelo. Učiteljica Cveta Fer-tin me je naslednje dni uvajala v delo. Mnogo mi je pokazala in mi pomagala. Tudi okoliške vasi in ljudi sem spoznal. Prišel je zadnji dan. Učenec H. razreda Bojan je stopil pred mojo mizo in me s solznimi očmi prosil za naslov. Ko so odšli, so tudi meni pritekle solze. Hodil sem po razredu in v starih oguljenih klopeh iskal radovedne obraze otrok, katere sem imel zelo rad. Nikoli nisem mislil, da se bom vrnil v ta kraj, da bom tu služboval, dosegel prve uspehe in priznanja. Po vrnitvi iz vojske je bilo mesto prosto in odšel sem ter začel delati. Sola enooddelčna, učilnica slaba, klopi stare in kup drugih neprijetnosti mi niso vzele poguma. Zaživel sem z ljudmi. Ljudje so dobri, iskreni, prijazni in preprosti. Lepa in prijazna beseda je zanje največje darilo. Prav ti ljudje, polni dobrote in prijaznostii bodo v teh dneh praznovali velik praznik. Odprta bo nova šola, odprta bo nova stran v zgodovini tega kraja. Imeti šolo, novo šolo< to je za vsak kraj velik dogodek' Če ima ta kraj . samo 14 hiš in e vsem šolskim okolišem ne več kot 30, potem je ta praznik še mnogo večji in pomembnejši. Mnogi niso verjeli, da bo prišel ta dan. Ko so leta 1945 ustanovili šolo, dobili prvo učiteljico, pač niso mislili, da bodo čakal1 na šolo tako dolgo. Mnogo sestankov in obljub v preteklih letih je premagalo v ljudeh upanje v novo šolo. Januarja lanskega leta je predsednik občine Zagorje ob Savi obljubil ljudem na zboru volivcev novo šolo. Verjel sem njegovim besedam. In res. V teh dneh bo šola odprta. Lep bo ta dan. Zbrali se bod1. vsi, ki so pomagali, a ljudje l! Tirni so pomagali graditi šole t" zdaj jo imajo. In ko se tako spominjam moje učne prakse, starih klopi in radovednih obrazov, moram priznati, da mi je žal za njimi, priznati moram, da mi je težko za vsera, kar sem tam doživel. Kljub sedanji lepi novi šoli bo zame stare učilnica z Bojanom in vsemi radovednimi obrazi ter tovarišico učiteljico ostala najlepši spomin & dolga leta. Miloš Djukič prava, 6. volitve novega odbora. Društvo za. moderne tuje jeziK0 LRS v Ljubljani vabi n,a občna zboJ*> ki bo v nedeljo 16. oktobra 1960 ^ 10. uri dopoldne v fizikaamci II. girt1" nazije, Šubičeva 1. Dnevnj red: 1. volitev delavskega predsedstva, 2. P0* ročilo predsednika, 3 poročilo gajnika, 4 poročilo podružnic. 5. rsZ' predavanje prot. Vlaste Pacheiner raznih tendecah pri sodobnem poU^u tujih jezikov. Uspešno sodelovanje s podjetjem Ekskurzija v šolsko zadrugo Stranje pri Kamniku Sola Stranje leta 1957. Število šoloobvezne mladine narašča. Šoli primanjkuje prostora zanjo. Ni delavnice, a tehnično vzgojo na šoli terjajo ekonomski, družbeni in pedagoški argumenti šolskega okolja. Šolski vrt — učilo? Stanje ni najboljše. Na šolska vrata trka šolska reforma Treba se je spoprijeti s problemi in tega se je šolski upravitelj dobro zavedal. Leta 1960. Zavod za prosvetno-pedagoško službo okraja Ljubljana je omogočil ekskurzijo v Stranje. Udeležili so se je šolski upravitelji s podeželja, ki žive v podobnih pogojih kot v Stranjah. Tako se je zbralo v torek 4. oktobra 1960 ob 7. uri v Ljubljani iz raznih vasi ljubljanskega okraja 32 udeležencev ekskurzije in se odpeljalo pod Kamniške planine. Ob prihodu v Stranje jih je sprejela nasmejana šolska mladina višje skupine. Lica mladine žarijo v zadovoljstvu, da obiskuje to šolo, do katere imajo nekateri prav daleč. Udeleženci ekskurzije so prisostvovali delu v dveh razrednih skupinah. Iz pouka je odsevala tesna povezava šolskega dela z okoljem. V šolski delovni proces so vključeni tudi razni strokovnjaki iz te okolice, ki s svojim znanjem in izkušnjami pomagajo pri pouku. V delo pa je vključena tudi dejavnost šolske zadruge in to predvsem pri slovenskem jeziku, biologiji, matematičnih vajah ter tehničnem pouku. Vse delo je življenjsko in prav zaradi tega dojemljivo ter tako učence pritegne k razmišljanju tudi težjih problemov To in pa odnos tovariša upravitelja do mladine ustvarja v učencih zavestno delovno disciplino. Po skupnem razpravljanju o gozdu, o uporabi lesa in po računskih vajah v dveh skupinah je bil v šolskem prostoru občni zbor šolske zadruge. Na občni zbor so povabili tudi zadružane petega razreda. Iz obširnega poročila predsednikovega namestnika (predsednik je že v proizvodnji) posnemamo, da je bila šolska zadruga ustanovljena v decembru 1959 in je imela ob ustanovitvi 62 članov, kar je 90 »/o učencev višjih razredov. V zadrugo so se vključili prostovoljno. Pred ustanovitvijo so se pionirji udejstvovali v raznih interesnih krožkih, v katerih so se vzgajali v zadružni miselnosti. Poleg drugega so skupno s KZ in KGŠ na četrtino šolskega vrta posejali v vrste osem sort pšenice. Za ta poizkus so se zanimali tudi kmetje in ugotavljali najprimernejšo sorto za tukajšnji predel. Ob strokovni pomoči gozdarja podjetja »Silve« so posejali zadružniki del šolskega vrta s semeni iglavcev ter ugotovili, da je vrtna zemlja za gojitev teh vrst sadik pretežka. Po tem poizkusu so sejali semena iglavcev na gozdne parcele omenjenega podjetja. Uredili so matične gredice lepotičnega grmičevja ter miniaturni park s planinskim cvetjem. V Čebelnjaku pa si prisvajajo potrebno znanje za gojenje čebel. Zadružniki so poskrbeli za vzorno olepšavo šolske zgradbe in njene okolice. Pečajo se z vrtnarstvom, gozdarstvom, čebelarstvom in tehnično dejavnostjo. Na občnem zboru so sorazmerno s številorii zadružnikov V razredih izvolili nov upravni odbor in zadružni svet šolske zadruge ter predsednika, tajnika in blagajnika, Naslednji dan so določili za prvo sejo upravnega odbora. Ker je zadruga po uspešnem delu že dovolj utrjena, bodo po sklepu občnega zbora sprejeli med zadružnike tudi učence četrtega razreda ter tako ugodili njihovi želji. Kjer je pred dobrima dvema letoma še samevalo strešno tramovje, so si sedaj udeleženci ekskurzije po delu v razredu ogledali v podstrešnih prostorih lepo urejeno delavnico za tehnični pouk in lično učilnico. V delavnici je razno orodje, s katerim se seznanja šolska mladina. V njej so zadružniki v sodelovanju s podjetjem »Silva« izdelali 471 ptičjih valilnic in 233 krmilnic za ptičji rod okoli Stranj in Kamniške Bistrice. V delavnici izdelujejo tudi tehnične in okrasne predmete. K ureditvi tega je prav zaradi prizadevnosti mladine in šolskega upravitelja precej prispeval tudi kamniški občinski ljudski odbor, podjetje »Silva« iz Stahovice, ter rudnik »Kaolina« Iz Črne. Po ogledu ostalih lepo urejenih razredov, od koder z oken pozdravljajo mimoidoče še sedaj lepo cvetoče lončnice, je sledil ogled šolskega vrta, kjer zadružniki pridobivajo sposobnosti pri obdelavi zemlje, urejanju gredia sajenju, gnojenju z umetnimi gnojili, cepljenju, urejanju vrtnih steza, zatiranju plevela in škodljivcev, uporabi orodja . Iz zadružne tople grede, ki so jo napravili zadružniki sami, nosijo člani spomladi sadike tudi na dom, razno zelenjavo pa prodajajo ter tako krijejo nekaj stroškov zadruge. Udeleženci so se seznanili še z izkušnjami te šolske zadruge, nato so se' pa odpeljali na K0” pišče. Tu so zadružniki letos sadili v Pionirskem gozdnem r.a' sadu 2500 smrekovih sadik. ^ Kopišču je prosvetne delavce P°' zdravil sekretar kamniškega činskega komiteja. Sekretar P0"" jetja »Silva« je po gostoljubnem sprejemu udeležencev ekskurzij v zgradbi podjetja očrtal tesfi^ in uspešno sodelovanje s šolo Stranjah. Omenil je tudi nakl°. njenost podjetja šolski mladij za katero organizira vsako lelt prijetne in zdrave počitnice £ morju. Član okrajne komisije šolske zadruge je udeležence P ^ drobno seznanil s stanjem šolsk' zadrug na področju Ijubljansk ga okraja Po tem delovnem progra^G so si prosvetni delavci na hit ogledali še lepote doline KaiJ1^ ške Bistrice ter od tu odnesli lepem vremenu ter gostoljubna sprejemu najlepše vtise Ekskurzija je potekala v spl “j no zadovoljstvo udeležencev, so dobili mnogo pobud za ?v nadaljnje delo pri vzgajanju n. še mladine v zadružni — ^°pa tivni miselnosti, spoznali so v tudi nujno in koristno PoVe£, šole z njenim okoljem. URESNIČENJE VELIKE ZAMISLI OB IZIDU PRAVOPISA Letovanje gojencev Zavoda za invalidsko mladino v Avstriji SRBOHRVATSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA 1 Minilo je sto deset let od du-j .iškega književnega dogovora j “3850), na katerem so nekateri ve-, srbski in hrvatski jezikoslov- 2 [ 'n pisatelji (Vuk St. Karadžič, j an Kukuljevic, D j uro Daničič, l i an Mažuranič, Dimitrije Deme-j r itd.) formulirali veliko misel, ' ^reč, da je treba jezik srbske , 1 hrvatske književnosti »pribli-' Jij vskladiti in zediniti." Poli-j razmere so bile krive, da ni [ Prej prišlo do popolnega ures- ^6nja te velike zamisli. Vsi to-’ »aevni poskusi so se hitro izja-| . vili. Sele v novi socialistični do-, !!?vini, v kateri ne more biti oz-; 31. loikalističnih stremljenj in in-1 ^esov, je moglo priti do ostvarit-6 te, nekoč predvsem nacional-3’ a zdaj nujne kulturne potrebe. ,a zamisel oziroma potreba je režirana v Pravopisu srbsko-vatskega knjižnega jezika, ki se t končno pojavil v naših knji-^tnah. v Zgodovina dela na novem Pra-t®’Su je relativno kratka. V sep-tibru 1953 je Letopis Matice ŽŽ6 napravil anketo o »vpraša-j111 srbskohrvatskega jezika in popisa«, pri kateri je sodelo-iŽ veliko število strokovnjakov Javnih delavcev. Sodelavci an-so imeli v decembru 1954 v fj’6rn Sadu sestanek, na kate-»ž so sklenili, da mora imeti jezik Srbov, Hrvatov in jJogorcev tudi enoten pravopis. -*ava ,tega pravopisa, piše v JJ očkih tega sestanka, je ena ^Ž^jnejših kulturnih in družbe- ja itd. Zdaj se ti pridevniki pišejo z j (torej armijski, istorijski, šu-madijski itd.). Nadalje se za vr-stilnimi števniki piše pika, če so pisani z arabskimi številkami (na primer: Na strani 273. u 6. retku piše... Na 1. strani dao je kratak uvod). Toda pika se ne piše za števniki, ki jih označujemo z rimskimi številkami (na primer: Dan stvaranja nove Jugoslavije jest 29. XI 1943. g., a dana 29. XI 1945. Jugoslavija je proglašena za re-publiku.). Končno je tudi rešeno na enoten in popolnoma zadovoljiv način vprašanje velikih in malih začetnic. Tako se bo v bodoče pisalo: Jadransko more, Skadarsko jezero, Balkansko poiuostrvo. Črna gora (planina), ozir. Vrnjačka Banja, Slavonski Brod, Bijelo Polje, Dugo Selo, Črna Gora (republika) itd. Prvi in najvažnejši vtis, ki ga človek dobi pri čitanju novega Pravopisa, je njegova enostavnost, pa tudi logičnost, ki je dosledno zastopana. Tako je na primer poenostavljeno deljenje besed na zloge. Osnovno pravilo v tem primeru je, da se deli razdeljene besede čim laže izgovarjajo. Torej ne priporoča se, da se prenašajo soglasniške skupine, težke za izgovor, na začetek druge vrste, pač pa je bolje, besede s takimi soglasniki razdeliti (na primer: bor-ba, škol-ski, sun-ce itd.). tujih imen in priimkov je Pravopisna komisija morala upoštevati dolgo tradicijo in upravičenost enega in drugega načina pisanja, zato se, kot je navedeno v eni izmed pripomb, »prepuščajo kot dvojna možnost na celotnem področju srbskohrvatskega jezika svobodni izbiri vsakega pisatelja«. Jasno pa je, da je treba v istem članku, razpravi ali knjigi, uporabiti samo eno možnost. V celoti pa, ne glede na oba navedena primera, kjer ni uvedena enotnost, predstavlja Pravopis veliko kulturno vrednost kot temelj nadaljnjega razvoja srbskohrvatskega jezika; po času, v katerem je nastal, pa bo ostal tudi značilen dogodek v nadaljnjem politično-kulturnem zbližanju Srbov, Hrvatov in Črnogorcev. Pravopis bodo kot tak sprejeli ne samo književniki, novinarji, znanstveni in prosvetni delavci, ki so se trudili za njegov nastanek, ampak tud najširše množice. Cas bo kmalu pokazal, da so bili v zmoti tisti redki posamezniki, ki so odrekali vsako vrednost Pravopisu, ko je pravzaprav uzakonil dve enakopravni abecedi in dva enakopravna izgovora. V vsakem primeru pa morajo šole od najnižjih do najvišjih poleg dnevnega časopisja odigrati pionirsko vlogo pri vsestranski uporabi novega pravopisa. Pravopis s slovarjem približno 70.000 besed bo nudil vsekakor veliko olajšavo vsem, ki se žele naučiti srbskohrvatskega jezika. To velja predvsem za mlade slovenske in makedonske slaviste, ki jim ne bo treba več brskati po Beličevem in Boraničevem pravopisu in si beliti glave s tem »kome če se privoljeti carstvu« (za kaj naj se odločijo). To velja tudi za učitelje srbskohrvatskega jezika v naši republiki, katerim bo pravopis zelo olajšal delo. Ti bodo morali obrniti pozornost predvsem na poglavja o soglasnikih č in č, dj in dž, ki predstavljajo težave v izgovoru in pisanju tudi za nekatere, ki jim je srbohrvaščina materin jezik. Glede na to, da bo treba takoj pričeti z uporabo novega Pravopisa pri pouku srbohrvatskega jezika, bi bilo koristno, če bi občinski oziroma sektorski aktivi učiteljev in profesorjev organizirali sestanke, na katerih bi razpravljali o osnovnih načelih Pravopisa. Na ta način bi ga najbolje spoznali in bi se hkrati dogovorili tudi o tem, kako naj ga posredujejo učencem, še preden ga bodo upoštevali učbeniki. Danilo Lekič Letos se je udeležilo mednarodnega letovanja v Bad Ischlu v Avstriji tudi deset gojencev Zavoda za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku. Prvega julija nas je krenilo desetero na pot v neznane kraje, med nepoznane ljudi. Deset parov oči me je nemo vpraševalo, kaj jim bo prinesel mesec bivanja izven domačega kraja, izven domovine. Mogočno poslopje, pred katerim se je širil napis »Volja zmaguje«, nas je navdajalo z bojaznijo, pogled na vihrajočo jugoslovansko zastavo pa s ponosom. Nekaj prisrčnih stiskov rok in že smo se znašli v vrvežu, ki je vladal po hodnikih in sobah mednarodnega letovišča. Poleg nas je prispelo še po deset otrok iz Zahodne Nemčije in Danske. Večinoma pa so bili otroci iz Avstrije. V spalnicah in pri mizi so bili vsevprek pomešani, kar je povečevalo zmešnjavo v prvih dneh. Otroci so bili izročeni v varstvo desetim vzgojiteljem. Osnovni princip za vse udeležence letovanja je bil: »Enakost ne glede na narodnost, socialno poreklo ali svetovni nazor«. Naši in danski otroci so imeli v prvih dneh precejšnje težave glede sporazumevanja. Toda mlada srca so šla preko tega, prijateljstva so rasla in se širila iz f0‘ P°treb. Takoj za tem dogovo-111 so začeli delati. Novi Pravopis je izenačil in poenostavil pravopisno terminologijo, tako da imamo zdaj večinoma eno besedo namesto dose-j. Pravopisna komisija, sestav- danjih dveh ali celo treh (n. pr. sr>a i, —.i—i-------------namesto prejšnjih terminov aorist, predjašnje, svršeno oziroma prešlo svršeno vreme, se bo odslej uporabljal samo termin aorist, namesto točke in tačke samo tačka, namesto zarez in zapeta samo zarez, za množinu in plural samo množina itd.). Posebna prednost novega Pravopisa je logična interpunkcija, kar pomeni, da se vejica ne bo stavila pred vsak da, koji itd., pač pa tam, kjer je njeno mesto; to je, deli, ki tvorijo čeloto zase, bodo z vejico ločeni od ostalih delov stavka. (Primer: Dolaze od-nekuda s rijeke da obave svoj posao... Grme topovi, da se sva zemlja trese.) pjp ,a iz enajstih strokovnjakov, Cstavnikov treh univerz (koli-srhJih tedaj bilo na področju kohrvatskega jezika), dveh StJ>ij in dveh Matic, Matice ^pstjg iz Novega sada in Matice tie atske iz Zagreba, je po petlet-delu uspešno končala svojo ?°- Dobili smo Pravopis, eno-UtJfaz skupnega jezika Srbov, V0 atov in Črnogorcev. Za njego-Varitev se'moramo zahvaliti CVsem Matici srpski in Matici iji^tski kot iniciatorjem in izda-'hem Pravopisa. ^ovna načela Pravopisa so ‘tre P"Vtu že iz strokovne litera* haiig j tudi iz predavanja dr. Mi-ske uJovanoviča, prof. beograj-^'"Orze in člana Pravopisne l&5(j ^ ki ga je imel v maju gost Slavističnega dru- CaHW________ sebnn Ljubljani. Vendar je po-Podčrtati dejstvo, da novi Ja • r razlike med srbskim in Jr, im Pravopisom in predpi- Ja,?Pis odklanja skoraj vse do- hjaje - ■ .... «lij6*tskii _ ...... _ _ _ doj enotne rešitve, ki bodo v bo-irVaf^e^ate. celotnem srbsko--J, m jezikovnem področju. lmer’ 1,0168 doslei rabljenih , Predstava in pretstava, nik in Pretsednik itd., s^nii? zda;i samo Predstava, pred-to n odštampati, podšišatl itd,; sPreJ,me.ni’ d Pred s in š se ne Jtrake'- Prav tako se je črka j e v glavnem kot dopolnilo 1Veznost-i n- Pr- slovenskega n .Jga ^Sodovme, matematike ali prngj. dri|gega Predmeta. Pri teh JqVq sicer ne vedno, pade di-2einljepisno znanje precej ?! Povci'?d običajni nivo. Morda o tako, toda če se zemlje- med slaviste, angliste, 3 j6 arie ali celo fizkultumi-7potrebno preko aktivov 'Jo „ a vzgojo teh ljudi in pra-jje sJ^Srafsko podajanje. Ne da dogoditi, kot se je pone-JiJe taue i® učil zemljepis iz * SJvia ■ ’ da so brali določena »Mka- MiJr u™a ura Je bila kon-a Prim dm» da takih in podob-r°v ni več na šolah. Sedanji višji razredi osemletk imajo zemljepis vsa štiri leta. Podajanje geografskega znanja je več ali malo znan proces. Ni rečeno, da posredujemo dijakom geografijo slabo, ali ugotoviti je potrebno, da v okviru našega predmeta vse premalo vzgajamo. Geografija je in mora biti družbeno vzgojni predmet — zato naj ne bo poglavitni poudarek na fizični geografiji kakor doslej — temveč na njenem antropogeo-grafskem delu. Samo geografsko mišljenje in vzgoja se začenjata že na nižji stopnji, posebno V tretjem razredu se učenci pri spoznavanju prirode in družbe vzgajajo na konkretnih družbeno geografskih primerih. Getrti razred poglobi začeto delo in zato naj ne bo nadaljevanje geografskega dela togo, kakor doslej, ko smo v strogi sistematiki posredovali včasih zmogljivosti otrok pretežke pojme, temveč naj izhaja od bližnjega k daljnemu — od domačije, šole, šolske okolice do občine, mesta, okraja, na republiko in državo in dalje k regionalni geografiji. S tem načinom dela bomo približali otrokom zemljepis, predmet naredili privlačen — dijaki pa bodo v bodoče sami reševali zemljepisne probleme. Pregled po dosedanjem učnem načrtu nam vsiljuje misel, da je obči zemljepis v petem razredu pretežak, posebno so težka nekatera poglavja, n. pr. merilo ali pa določanje zemljepisne lege. Prav bi bilo na tej stopnji obdelati zemljepisne pojme v zvezi s sprehodom po Sloveniji ali Jugoslaviji. Poudarjam, da podobne primere v nižjih razredih že delajo ter se zelo obnesejo. Šesti in sedmi razred imata regionalno geografijo razporejeno sistematično po celinah. Sistematika ima svoje dobre, pa tudi slabe, senčne strani. Morda je za šoloobveznega otroka manj primerna stroga sistematika in bi bilo bolje obdelati posamezna področja kompleksno ter na njih posebno poudariti družbeno-ekonomske procese. Več prostih rok bi moral imeti geograf tudi pri izvajanju učnega načrta, če n. pr. politični dogodki nakažejo problem, naj ga V okviru svojega dela v razredu obdela, osvetli in razloži ne glede na to, ali je prav tedaj v učnem načrtu ali pa ne. S takim načinom skušamo učence zavestno pritegniti v družbeni tok in mu dati primerne osnove za nadaljnje oblikovanje njegovega pogleda na svet. Snov v šestih in sedmih razredih je včasih tudi preobsežna in prepodrobna. Pametno bi bilo posamezne detajle izpustiti in s pomočjo dokumentarnega gradiva, filmov, skic, diagramov ali podobnega približati življenje in delo ljudi v obravnavanih predelih. Otroci slišijo in vedo precej o reliefu, vodovju neke pokrajine ali države. Zakaj? Zato, ker imajo pred seboj fizično karto z reliefom in vodovjem tiste pokrajine ■— manj pa vedo o družbenih dogajanjih obravnavane dežele iz enostavnega razloga, ker je na razpolago premalo avdiovizualnih sredstev za njih prikaz. V osmem razredu je odmerjeno dovolj časa za Jugoslavijo ■— žal pa jo obravnavamo preveč v razredu in premalo na terenu. Razlogi so mnogokrat objektivni, n. pr. pomanjkanje sredstev za ekskurzije in tudi pomanjkanje časa zanje. Vsak otrok bi moral dobro poznati Slovenijo, a jo žal ne. Problem spoznavanja ožje domovine se da laže rešiti kakor poznanje celotne Jugoslavije. Dijaki kolesarskimi ekskurzijami spo-osmih razredov lahko z občasnimi znavajo bližnjo in daljno okolico šole z vsemi družbeno-geografski-mi dogajanji. Resume ekskurzije podajo dijaki v obliki potopisa pri naslednji učni uri. Tak način približevanja in posredovanja geografije bo učencem privlačen in zanimiv — in kar je najbolj važno — osvojili si bodo potrebno znanje iz geografske družbene problematike ožje domovine. Gornja izvajanja nas opozorijo še na nadaljnje izobraževanje učitelja ali profesorja. Izobrazba in vzgoja učnega kadra naj se ne konča z diplomo ali strokovnim izpitom. Vsak posameznik je dolžan, da se stalno izpopolnjuje in izobražuje, da se vključi in razglablja družbeno politične dogodke sveta ter jih posreduje učencem. Geograf pa se mora še posebej seznanjati vsak dan preko dnevnih časopisov, revij in drugih knjižnih virov o situacijah sveta, da se mu ne bi dogodilo, da bi ga dijaki vprašali, on jim pa ne bi mogel primerno odgovoriti. Geografija je važen vzgojno-izobraže-valni faktor in geograf je pomemben družbeni delavec med šolsko mladino. Skrbi naj vsak čas tudi za primerno zvezo z ostalimi predmeti. Smešno se morda sliši, kaj geografa zanima delo slavista, tizika, fizkulturnika ali obratno. Vsi vzgojitelji na osnovni stopnji moramo skrbeti za dobro poznavanje šolskega dela vsakega kolega, v nasprotnem primeru ni prave koordinacije predmetov pri pouku višjih razredov osnovne šole, na račun katerega je bilo že toliko kritike. Geograf naj bi bil na šoli kolegom tudi dober svetovalec za primerne izlete,' on naj bo inicia-tor poučnih ekskurzij, ki imajo zgodovinski ali slavistični pomen — njegova dolžnost je seveda, da bo tudi geografija dobro zastopana. Geografski učbeniki za osnovno šolo so prikrojeni bivšim gimnazijskim učnim načrtom. Pri zemljepisu za peti — in morda še bolj za osmi razred — pogrešamo kratkih povzetkov ter uporabnih nalog, kakor je to pri zemljepisu za šesti in sedmi razred. V kolikor bodo novi učni načrti za višje razrede osnovne šole zahtevali spremenjene učbenike, je potrebno že danes opozoriti na vsebinsko dobro in bogato ilustrirane knjige. Praktiki ugotavljamo, da se učenci nauče in zapomnijo največ tistega, kar vidijo. Šolnik mora sicer ob pripravi na učno uro upoštevati skice, risbe, vaje in podobno — pokazatelj pa naj bi bil nakazan že v učbeniku, posebno (Nadaljevanje na 4. strani) DELO AKTIVOV BIOLOGOV V ŠOLSKEM LETU 1959 — 60 »PIONIR« v novi obliki žanove soteske. Meseca maja je bil tridnevni seminar na Starem vrhu nad Škofjo Loko, predvsem za učitelje, ki poučujejo na osnovnih šolah peti razred. Na tem seminarju je bilo v soboto zvečer 12. maja predavanje univ. prof. dr. Crtomira Nučiča o atomu in atomski energiji, ki so ga spremljali številni lepi diapozitivi, v nedeljo dopoldne Je bila obdelava polja, gozda in travnika (univ. prof. dr. G. Tomažič), popoldne kratka rekapitulacija tega in razprav o izkušnjah pri delu s petim razredom po novem učnem načrtu. Ponedeljek kot tretji dan seminarja je bil posvečen vrtu. O šolskih vrtovih je razpravljala tov. ing. Vinšek, popoldne pa je bilo praktično delo v sadovnjaku ob sodelovanju sadjarja praktika. Od 27. junija do 1. julija je bil seminar za nižinsko floro in favno v Murski Soboti. Delo na tem seminarju je potikalo takole: prvi dan seminarja je bil obisk in ogled neposredne okolice mesta in nabiranje materiala, popoldne mikroskopska obdelava zbranega materiala. Naslednji dan je bila ekskurzija z avtobusom najprej do Radencev. Po kratkem obisku in ogledu so udeleženci nadaljevali potovanje do Gornje Radgone, kjer so si ogledali grad, nato nadaljevali pot k Negovske-m u jezeru. Tu so se dalj časa zadrževali zaradi nabiranja in proučevanja rastlin in živali. Odtod so se odpeljali preko Radenskega vrha na Veržej, si v okolici Veržeja ogledali napuščene vrtine, za dalj časa so se ustavili potem ob rokavih Mure, kjer so našli mnogo rastlinskih in živalskih organizmov, ki so lih popoldne obdelali. Tretji dan tečaja je bila ekskurzija v Lendavo in Petiševce. V Lendavi je podal geološke teoretske osnove lendavskega naftnega področja geolog tov. Rudi Piškur. Nato so se udeleženci tečaja odpeljali v Petiševce, si ogledali vrtanje in dezagalina-žo. Nazaj grede so se ustavili ob Ho-tiškem jezeru, nabrali nekaj zanimivih primerov rastlin, kakor n. pr. praprot salvtnijo, škarico i. dr. Zadnji dan tečaja Je bila ekskurzija v Goričko z obiskom gradu v Gradu. Tečaj je vodi! okrajni pedagoški svetovalec prof. Lojze Malovrh, kot strokovnjaka sta sodelovala ravnatelj botaničnega vrta v Ljubljani prof. Jože Lazar in univ. asistent tov. Boris Šket. Kranjčanom se je pridružilo na te. čaju tudi pet udeležencev iz okraja Murska Sobota. Aktiv biologov OLO Murska Sobota Je želel prirediti tečaj za alpsko floro na Komni, pa je bilo baje premalo prijavljenih in se zato ni izplačalo organizirati seminarja. Aktiv biologov OLO Gorica je na pobudo ravnatelja I. osnovne šole v Idriji in okrajnega pedagoškega svetovalca tovariša Hlače Ivana priredil šestdnevni seminar na Črnem vrhu nad Idrijo v dneh od 4. — 9, julija t. 1. Namen tega seminarja Je bil seznaniti člane aktiva z geološko zgradbo in pedološko podlago idrijskega kota, predelati program učnega načrta za šesti razred osnovne šole in obdelati travniške in gozdne rastlinske združbo. Prvo temo, kateri je bil posvečen prvi dan seminarja je obdelal geolog idrijskega rudnika tov. Janko M l a -kar. Razprava o učnem načrtu za šesti razred osnovne šole je bila v načelih in podrobnostih dva dni. Temu delu je prisostvoval tudi direktor okrajnega zavoda za prosvetno-pe-dagoško službo tov. Albert Rajar. Na tem sestanku je prišlo do zanimivih predlogov in koristnih zaključkov glede organizacije dela v šestih razredih osnovne šole po novem učnem načrtu zlasti zaradi specifičnih pogojev, v katerih so šole v gorl-škem okraju. Zadnje tri dni seminarja je bilo obdelovanje travnikov in gozdov raznih tipov. To delo je vodil univ. profesor dr. Gabrijel Tomažič iz Ljubljane, ki je rad odgovarjal na vsa vprašanja, ki so Jih postavljali udeleženci seminarja. Največ zanimanja Je bilo za trave. Tov. profesor STANJE GEOGRAFSKEGA POUKA IN UČIL NA OSNOVNIH ŠOLAH (Nadaljevanje s 3. strani) lot z ozirom na prirodna svojstva. je sama razporeditev slikovnega pa velja to za vaje. Spominjam Podobno karto že imamo za Sre- materiala slaba. Slike so tudi tem-se da je prof Zgonik opozoril že dozemlje. Azija takih kompleks- ne. Potrebno bi bilo, da bi ne-pred časom na potrebo po pred- nih področij nima kartografsko kdo izmed slovenskih geografov hodnem pregledu natiskane knjige obdelanih, razen v atlantih. pripravil dober diafilm Slovenije, — morda bi bila gornja pripom- Šolski kabineti posedujejo raz- kakor tudi posameznih pomemb-ba upoštevana pri sestavljanju ne fotografije naših in tujih mest, hejših delov. Dobri pa so barva-novih učbenikov. Tudi pri sestav- katere pa imajo pri pouku drugo- sti diafilmi, posebno »Življenje v Ijanju atlantov bi ubrali isto pot. razredno vrednost; mnogo bolj se tropskih področjih« ali pa »Ziv-Velika večina kart v današnjih namreč navdušujemo za delo z Ijenje v zmerno toplem pasu«. Ti atlantih je zgolj fizično geograf- diafilmi. Diafilm je prinesel v naš pokažejo poleg običajnih geograf-ska. Nujno, poudarjam, nujno pa šolski prostor mnogo življenja, dejstev tudi življenje ljudi, bi bilo malo več antropogeograf- Vsa obravnava zemljepisne pokra- njihove navade in druge antropo-skih skic, kakor jih ima De Ago- jine je navezana na prikazovanje geografske zanimivosti. Učenci stinijev šolski atlas. Potrebno bi z diafilmom. Neznano deželo lah- imajo najraje take filme, bilo izdelati večje število žigov še ko otroku približaš, jo pokažeš — Nekateri šolski kabineti pose-za Severno Ameriko, Azijo, Afri- otrok takoj vidi in razlikuje po- dujej0 razne geografske ski-ko in ostale zemljine. Dijaki lah- seben način življenja v Afriki, ce jn p0(j0bno, posebno glo-ko potem vnašajo novo obravna- Ameriki ali Avstraliji od tega, ki bu’se; telurij in drugo. Dobro je, cana geografska dejstva in jih ga sam živi. Zato bodo diafilmi ge g0ja skjCe za razporeditev imajo vedno pred očmi. še naprej igrali odločujočo vlogo kopnega in m0rja, strani neba, Še nekaj besed o zemljepisnih pri podajanju geografskega zna- konvencionalna znamenja ali zem- učilih. Zgoraj je bilo že poudar- nja. Potrebno bi jih bilo temeljito jj£ne po veijkosti _ toda boljše jeno, da naj sloni geografija na pregledati in vsaj za vse one, ki se mi zdij da pred ujslavja pod I. še vedno v veU» >r doslej ni bil spremenjen. .» '4. razred osemletke je brezdvoto ji nvm ? m T) i 5nli stoti nrt „4. a, I iLZ, 1 oci -------- — . - p ai v reformirani šoli šteti, po ^ ivncm predpisu navedenega od)'(Ji osnovno šolo in je za ta ra®y » .»av, ..a J G v«* (Ul ikor tudi za nižje razrede učna > :znost toliko tedenskih obvezniKto h ur, kolikor določa predmeta) 3 predmetnik določa 26 tedeOf,)-Snih ur, je to tedenska učna ob',,: >st in do te učne obveznosti y ore nobena učna ura biti hono* > kot nadura. u i Po predpostavki, da je sedanj*.-) --------------- prej»**v zred osemletke šteti po pre .Km __________ _____ edpisih za 1. razred gimnazije, » m tedenska učna obveznost od razreda 22 učnih ur na teden, v* $ 3. razre i aša učna obveznost v •>. * , mj tedenskih učnih ur kako a razredu, nam ni znano, verjetmLjjJ edmetnik določa za 3. razred ra ., jenskih učnih ur kakor za 4. PROSVETNI DELAVEC Izdaja Republiški odbor SinJ1-Kata prosvetnih In znanstvein* delavcev LRS — List izhaja S®1/, najstdnevno med šolsikim let0®] — Ureja uredniški odbor — Od|° vomi urednik Drago Ham — bi,, slov uredništva: Ljubljana, K0P'; tarjeva 2 — Telefon uredništV": 33-722, interno 381 - Naslov upra'j Ljubljana, Nazorjeva ulica t j Telefon uprave: 22-284 — P0*1;;, predal: 355-VII. - Letna nare nina 300 din — Štev čekovne®-, računa: 600-70/3-140 - Tiska »Ljudska pravica« TIP Državna založba Slovenije opozarja prosvetne delavce na naslednje publikacije: L. PETAUER: Zgodovinska učna snov za šesti razred I. zvezek — 100 din A. ŠAVLI: Iz prve prakse v novem šestem razredu osnovne šole 25« din V tisku: JOŽE TAVŽELJ: Petje v osnovni šoli JANEZ TOMŠIČ: Spoznavanje narave za četrti razred NORBERT VOJ: Tehnologija materiala BOGDAN BINTER: Po nižinah in gorah Jugoslavije Gradivo ža spoznavanje družbe v petem razredu