MOSKVA. Svet zunanjih ministrov je na včerajšnji seji pre= tresal vprašanje bodoče politične organizacije Nemčije. Ministri so sklenili izročiti zadevo v proučevanje posebnemu odboru strokov« njakov, ki bo še tekom današnjega dne skušal izdelati poročilo v obliki širokih direktiv, ki bi jih. potem Svet zunanjih ministr:v izročil v izvedbo med zavezniškemu kontrolnemu svetu za'Nemčijo.,
Mal s hali je bil mnenja, da je sedaj mogoče doseči sporazum že v tolikih točkah, da se 'na tej osnovi lahko izdajo nekatere direktivo. Vsi pa so bili mnenja, da se naj demokratska oblast v Nemčiji izvede le postopoma. Tudi Bidault je končno pristal na ustanovitev centralne nemške vlade. Marshall je na seji-sporočil Molotovu,da-bo umik ameriških čet iz Kitajske dokončan do-1. junija . Na željo ki* tajske vlade bo na Kitajskem ostalo okoli 6.000 mož ameriške peho= te in mornarice. Vedno pa še zunanji ministri niso dosegli sporazuma o gospodarski enotnosti Nemčije in c reparacijah. Sovjetska Rusija namreč ne pristane na gospodarsko enotnost tako dol^o, dokler ostali zavezniki ne privolijo v reparacije Sovjetski.zvezi iz tekoče proizvodnje. V tem vprašanju pa sta posebno Marshall in Bevin ne= popustljiva.	•
Namestniki zunanjih ministrov za avstrijsko mirovno po= godbo so včeraj proučevali gospodarske določbe te pogodbe.1 V vpra=« šanju nemške lastnine v Avstriji,- ki je najbolj sporno vprašanje te pogodbe, pa tudi včeraj ni bil dosežen sporazum. Avstrijski zunanji minister Gruber,, ki je že več dni v Moskvi, Ose vedno ni bil pozvan na uradne razgovore. Imel pa j- že vse privatnih razgovorov tako z ministri kot s sovjetskim zastopnikom v Avstriji.'
V	ponedeljek je prispela v Moskvo petčlanska, jugoslovanska delegacija pod vodstvom Edvarda Karelija. Delegacija doslej še ni bi« la zaslišana.
LAKE SUCCES. Britanski zastop= nik pri Združenih narodih je v če-raj izročil tajništvu noto svoje vlade, s la tero ta zahteva'škli= canje glavne skupščine,ki naj bi obravnavala palestinsko vprašanje stolni člani Varnostnega sveta so na ta predlog že pristali. Tajni« štvo je pozvalo ostalih 50 dr®s.v -članic, da o tem predlogu pismeno sporoče svoje stališče«
WASHINGT0N. Neki republikanski senator je zahteval,da vlada Združenih držav odmaknei v odboru za nadzor nad atomsko 1 energijo Ba» ruchov načrt, ker v tem-vprašanju s sovjetsko Vlado ni, mogoče dose» či sporazuma. Dokler bo v Sovjet= ski Rusiji na vladi .sedanji režim - tako" je dejal ta senator - jo razkritje tajnosti atomske bombe '^rava blaznost.
LONDON.Včeraj :je bil v Londonu sklenjen'sporazum o naselitvi 1000 beguncev in razseljencev iz Avstri= je v Brazilijo.Oe bo prva naseli= tov uspela, bo brazilska vlada spre j.„ la n&daljnih 5»000 beguncev.
ATENE. Sovjetski veleposlanik v Atenah admiral Konstantin Ro= dianov bo jutri odpotoval iz Grči= je v Sovjetsko zvezo. Vzrok njego= vcga odhoda ni znan. Tudi su ne ve, ali odpotuje le začasno ali za stalno. Rodianov ac je šelo-koncem jamarja vrnil iz Moskve v Atene po petmesečni odsotnosti« V Gr= čiji' pa še nadalje ostane sovjetski odpravnik poslov.
VARŠAVA. .Poljska vlada je vče= raj objavila,da se bo sedaj do kra= ja izvedla izselitev Nemcev iz Poljske,ki je bila pozimi radi mrazu prekinjena.
DUHOVNE VAJE V TABORIŠČU
Ves mesec marec in prvi dnevi velikega tedna so bili v nagem begunskem taboriVm v znamenju duhovne obnove, ki so jo opravljale skrbno pripravljene in organizirane duhovne vaje. Pr vi teden meseca sušca so bile na vrsti šene, drugi teden delleta, nato fantje, zadnji pa so končali svoje duhovne vaje možje in očetje 29. sušca. Te dni pa so opravljali duhovne vaje dijaki.
led tem ko so duhovne vaje za genske in moške trajale ves teden s po 2 govoroma ma dan, so imeli pa dijaki sicer krajše duhovne vaje, toda s 4 govori na dan.
Tako se slovenski del taborišča dostojno pripravlja na pravnik Gospodovega trpljenja in vstajenja, od katerega pričakuje duccv-ne in telesne odrešitve. Kak c,r še nikoli doslej, se je verska vne' .a pokazala pri teh duhovnih vajah, katerih se je udeleževalo naj .:anj 80 odst.otkov vseh taboriščnikov slovenske narodnosti. Svoje trpljenje in težave so udeleženci darovali ljubemu Bogu v zadoščenje in pa da bi s tem odkupili svetlobe dušnih oči tistim,, ki doma in tukaj Še tavajo v temi. Bog je ’in ostane naša edina instanca, ki bo bodisi posamezniku, kakor tudi' naši begunski skupnosti in vsemu nagemu narodu ob pravem’ času ugodno rešila vse prošnje-.. V tem zaupanju neomajni gre.no ‘skozi veliki "teden do velikonočnega vstajenja.
DUHOVNE VAJE V 'LJUBLJANI
Iz pisma, ki ga je znana g spe lična dne lB.sugca pisala svoji sestri v tukajšnjem taborišču., kamor je prišlo v ponedeljek velikega tedna, p c snemamo tale zanimiva mesta.•
•'Mogoče vam tam gori zdaj postnem času romajo misli sem v Ljubljano in ljubljansko stolnico«. Ir a v gotovo pa nimate prave slike, kako je zdaj notri, ITe vem, kak" bo na veliki petek, ko Že zdaj ljudje ne morejo vsi v cerkev* Ljudje radi poslušajo nevega pomožnega škofa, pa tudi rajši mrlijo„ - Zdaj s- duhovne vaje za dekleta, pa koliko jih prihaja!
pa tudi Brezje so zdaj ob nedeljah vedno bolj obiskane.Sami novi obrazi, sami civilisti„ Tudi nas je ta veliki Čas nekaj naučil. Mi nič ne godrnjamo, pač pa Boge hvalimo za ta veliki čas, poln Čudežev in medsebojnega razumevanja a zdaj je prišla med 1 j'udi večja ljubezen, takr- da vsak dan lahko rečemo: Bgg je dober! C e bi bilo dru -gade, ne bi vedeli, kako je Bog dober. Cas nas je naučil globlje modrosti, čeprav ni več toliko zunanjega veselja...” ,
Z .MEDNARODNE FR A IU I^K A N S K f, '.'J N I VE R Z E
V R I MU
V	Rimu deluje sloveča frančiškanska univerza -Athenae-um Antonianum”, ki je zdaj tirbila novo vodstv;.
Za rektorja (Rector magnifieus Athenaei) te univerze je kongregacija za študije imenovala p.dr. Karla Baliča, člana dalma -tinske frančiškanske province in predsednika škotistične ko tisi je.-istočasno je bil za dekana teološke fakultete imenovan Slovenec p. dr. Hugo B r e n, ki je bil dolgo let dušni pastir med ameriškimi Slovenči in je zdaj v Rimu .ied najbolj priljubljenimi duhovniki. Pater dr. Hugo B r e n je tisti, ki je prvi začel skupaj s p. Bernardom Ambrožičem med ameriškimi Sl«venci pomožno akcijo za slovenske begunce. Zato mu v imenu vse slovenske begunske skupnosti želimo obilno božjega blagoslcva tur mu hkrati čestitamo k temu odlikova -nju, ki ga je kot res odličen teološki znanstvenik tudi zaslužil.
četrtek,3.aprila 1947. TABORIŠČNIK Stran 257.,Štev. 93. TITO O JUGOSLOVANSKIH ZAHTEVAH
Iz Belgrada poroča' agencija AFP 31.suŠca: V svojem zunanjepolitičnem govoru, ki ga je imel pred jugoslovansko narodno s?-rup§Čino, je Tito govoril tudi o jugoslovanskih ozemeljskih zahtevah do Avstrije, rekoč 'ned drugimi "Koroško vprašanje ne bo prej izginilo iz dnevnega reda, preden ne l>o rešeno v smisku jugoslovanskih zahtev.” Naglas al je, da se je Avstrija udeleževala nacistične vojske ter trdil, da naklonjenost Velike Britanije in Združenih držav do Avstrije ne izvira iz .razlogov pravičnosti, temveč ima drrfge vzroke, ki jih ni težko uganiti.
Glede	jugoslovanskih zahtev do reparacij,	ki naj jih	plača
Avstrija,	pravi	Tito; ”Ce hočejo nekateri zavezniki	odpovedati	se re-
paracijam, naj to store na svoj račun, ne pa na račun Jugoslavije.”
Nato je Tito obravnaval kočljivo vprašanje pomoči, ki jo Jugoslavija terja od Združenih držav, in je rekels ”Zakaj neki Nemčija dobiva pomoč, .mi pa ne? Od nikogar ne zahtevamo miloščine, marveč le podporo, do katere	imamo	po naši sodbi pravico!”
KAKO JE .BILO V .'I ff S K V	I
Kakor	poroča agencija United Prešo, je to	dni z moskovske
konference prispel v Berlin ameriški fotografski poročevalec Reginald Kenny, ki je izjavil, da ves čas svojega poklica se nikoli ni imel tako težko služba kakor zdaj v Moskvi. V teku dveh tednov je smel biti v konferenčni dvorani celi 2.minuti. Zunaj v mestu pa sploh ni smel fotografirati o Tako le sam pravi;
”Niti tega dovoljenja nismo dobili, da bi bili smeli foto-frafirati svoj hotel, kjer smo stanovali, da bi ohranili te slike za spomin. Ko smo časnikarski fotografi odhajali iz hotela, se nam je za pete takoj obesil precejšen oddelek stražnikov in tajnih policistov, ne glede na cele kopice radovednih otrok,” Hkrati z njegovim tovarišem Cecilom Dixonom ga je aretiral ruski policist, ki ju je opazoval, ko sta na moskovskem trgu izpod plaščev izvlekla svoje kamere in naglo napravila nekaj posnetkov. Na policiji so jima filme hoteli uničiti, zoper to pa sta odločno ugovarjala, nakar so ju nazadnje vendarle izpustili.
Cene v Moskvi - tako poroča KSnny - so n-jvišje, kar jih je kdaj doživel, celo v Nemčiji niso vi§je.
DE GAULLE JE SPREGOVORIL
Iz Pariza poroča agencija SNs General De G^ulle je prene -hal svoj politični molk in je spregovoril v Brunevalu, ko so Francozi obhajali obletnico odporniškega gibanja v Normandiji. Ob sklepu svojega govora je vse francoske sile pozval, naj se bolj povežejo. Hkrati je obdolžil sedanji režim na Francoskem, ki mu je očital, da je v samih strankarskih prepirih pozabil na varstv® narodnih interesov. Desettisoči navzočnih Francozov so generala pozdravljali s klicem:
”De G&ulle mora na oblasti"
OBČINSKE VOLITVE NA ANGLEŠKEM ■ . , , - - , , 1 ■ —   ■
Iz Londona poročajo, da so preteklo soboto bile občinske volitve v 400 mestnih in podeželskih občinah. Po izidih, ki so bili znani do nedelje opolnoči, še ni mogoči dobiti pravega pregleda. Toda tajništvo konservativne stranke je še v nedeljo zvečer Sporočilo javnosti, da so sedanji Izidi za njo "nad vse zadovoljivi. Ge bodo tudi drugod taki izidi, kar pa se bo bržkone zgodilo, bi te volitve pomenile velikanski preobrat v angleškem javnem mnenju. Za vzgled naj bo občina Bungc-y, kjer je laburistična stranka doslej imela 4 zastopnike, zdaj je bil pa izvoljen samo Me eden.
Stran 258.,§tev,93. TABORIŠ 5 N I K Četrtek,3* aprila 1947. KAKO JE UM R L MUSSOLINI ?
;adnje čase Italijo znova močno razburja polemika,kdo je dal ustreliti Mussolinija* Izkazalo se je, kar je To
uiti Mussolinija«, iz.tcazalo se je, kar je To-priznal, da je on dal povelje, naj ujetega ustrele. Zdaj pa je spregovoril tisti, ki je ro povelje izvrKil.
gliatti sam priznal, da Mussolinija ustrele. Zdaj pa j Togliattijevo povelje izvrlil.
. Kakor poroča agencija United Press iz Rima, je na javnem zborovanju pred 20.000 zborovalci govoril komunist in bivši partizanski poveljnik Valter Audisio, ki je natanko opisal Mussolinijev konec ko so ga bili z njegovo spremljevalko Petaccijevo ujeli partizani in ustrelili. Audislo je zanikal, kar so govorili n Mussolinijev koncu, ces da je umrl stratiopetno in kakcr "kaka žival". Mussolinijevo truplo in trupla njegovih spremljevalcev je nato razjarjena množica za pete_obesila na_trgu Loretto, kjer je malo poprej bilo ustreljenih '15 partizanovo Audisio je dejal, da je bil upravioen Mussolinija dati u-otreliti, ker mu je bil italijanski osvobodilni odbor poslal tozadevno pismeno povelje.
x.C Mussolinijevem zakladu, o katerem so zadnje čase toliko govorili, oeŠ da so se ga polastili komunisti in ga poslali v Moskvo, ieift govornik povedal, da je Mussolini imel pri sebi te le listine; Pisma^ ki sta si jih pisarila Hitler in Mussolini, listine o sodni obravnavi in obsodbi grofa Ciana, nekaj pismenih dokazov, da bivgi italijanski kralj Umberto ni bil normalen, končno pa pisma, ki jih je bil Mussoliniju pisal^Churchill, ki je pisma začenjal z besedami: Ljubi Mussolini!” Audasio trdi, da je Churchill iz zaklada, ki je izginil dal vzeti svoja pisma in pa dokumente, ki obremenjujejo bivšega kralja Umberta,
IZSELJEVANJE SE PRIjENJA. UP poroča iz Frankfurta,da bo prvih 1000 begunskih družin dne l.majnika iz ameriške cone Nemčije odpotovale v Brazilijo.
V	NEj Y0RKU BODO SODILI 14 letnega dečka,ki je svojega 8 letnega tovariša golega obesil na drevo„ Deček je duševno prav dobro razvit in bister. Pravi, da je hotel videti, kake bo mali pobid bingljal. (UP).
SLABA LETINA KAŽE na Angleškem, ker so povodnji letos mnogo posetve uničile. (IPK)
BEGUNCI V AVSTRIJI ne bodo dobivali ved oblačilnih nakaznic, Če ne pomagajo v avstrijskem gospodarstvu. Tak je _skl ep avstrijske gospodarske komisije. Kolikor je nam znano,jih že doslej niso prejemali, vsaj v taboriščih ne.
NA. ZAHODNEM ČEŠKEM je povodenj napravila nad 100 milijonov deških k^on škode.
KOPALNICA BO ODPRTA- v petek in soboto od 8 - 12 in od 2 - 8 ure zvečer (genska in moSka).
DOBRO SLUŽBO V FRANCIJI pri slov. družini dobi starejša de -kie ali vdova,ki je pridna,poštena in inteligentna.lam bi se navadila streči tudi boljšim gostom. Podrobnosti se zvedo v pisarni "Taboriščnika".
VSEM,KI SE ŽELE FOTOGRAFIRATI.
Na velikonočno nedeljo bom v slučaju lepega vremena dopoldne in ^ popoldne fotografiral na cesti medW Edlingom in taboriščem.Na to epo-zarjam predvsem starše,ki Žele fotografirati svoje otroke.-Izvršene slike in ponaročila. morete dvigniti vsak dan od 1-2 popT in od 6ure zyečer v bar. 3/59.
OTROŠKI VOZIČEK—globok zame -njam za ženski plašč (moder ali rjav) Bar. 14/17.
SLOVENSKI KMET v DraŠčah v Ziljski dolini, ob železnici Be-1jak-Trbiž bi rad dobil mladeniča iz našega taborišča za,hlapca ali vsaj za pastirja.Pogoji po krajevnem običaju.Kdor bi se zanimal ..dobi lahko pojasnila v bar. 3/59 vsak dan od 13-15:Kraj je v obmejnem zapornem pasu.