Poftfnlai paviaUraaa
i
- tuiUlLilJ.lu) ihUj. i .JI
Strokovni Ust za povidlfo (ottittittankega obrte.
Glasilo *Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani".
lisi izhats 20. vsakega meseca
£a člane v „/,vezl“ včlanjenih zadrug sune tist ceioietnu Oln 20*—, polletno Din 10. četrtletno Din V—: posamezne številke l Din
Cena inaeratom: enostolpno 1 p ut vista Din 2*—, vkljuCno davek.
Uredništvo tn upravnlštvo le v Ljubljani, Oosposvetska cesta štev. 16.
Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure.
Rokopisi se ne vračajo. Rokopise ln objave Je pošiljati do 10. vsakega me-■ ■ ■ seca, s tem dnem se uredništvo zaključi. ======
Št. 4.
V Ljubljani, 20. maja 1930.
Leto XVII.
Iz organizacij.
Občni zbor gost. zadruge v Kranju.
(Dalje.)
Zadružno načelstvo je imelo v minu* lem poslovnem letu 5 sej, ki so bile sklepčne o določeni uri. Na teh šojah je sklepalo in razpravljalo načelstvo o vseh važnih in perečih vprašanjih naše? ga stanu. Najbolj aktualne, a obenem tudi delikatne zadeve so bile prošnje za izstavitev strokovnih spričeval za ose* be, ki so zaprosile pri politični obl isti »osebno« gostilničarsko pravico. Načel* stvo je dovolilo glasom sklepov odboro* vih sej sledeča strokovna spričevala, in sicer gdč. Apoloniji Križnar na Pivki, občina Naklo, ge. Tereziji Golob iz Kra* n ja, g. Cirilu Sajovic, Velesovo, j. An* tonu Grašič, sedaj Stance pri CJju, go Francki Kovačič roj. Bedenk, sedaj Maribor, in Marjani Strniša, Nova vas pri Predvoru. Odklonilno stališče pa je zavzelo načelstvo pri prošnji g. Ivana Potočnika iz Kranja in ge. Marije Hot* ko — soproge trgovca v Trbovljah. Na tem mestu moram povdarjati, da je n o. k prosilec, ki je bil v naši zadrugi odklo* njen, prejel druigod strokovno spričevalo in — naravno potem tudi »osebno« pravico. To je nov dokaz, kako se vpo* števa mnenje pristojne zadruge. Načel* stvo pa je ugodilo oz. priznalo krajevno potrebo za penzijsko koncesijo gospe Margiti Wuržbachovi v Preddvoru, ki je to pravico tudi prejela.
Zadruga šteje danes 140 članov; med letom je pristopilo 7 članov; izpa* dlo pa je 5 članov. V minuli poslovni
dobi je bilo vpisanih 16 vajencev; z učnim spričevalom odpuščen je bil 1 va* jenec. Stalež vajeništva znaša danes 49 oseb.
V	letu 1929 izdalo je načelstvo 11 po* trdil o zadružnem članstvu ter je imelo 103 spise — vpisane v ekshibitni proto* kol. Med letom si je nabavila zadruga tudi več strokovnih in splošno gospo* darskih knjig ter tiskovin.
Vminuli poslovni dobi se je načelstvo oficijclno udeležilo:
1.) zveznega občnega zbora v Ljubija* ni meseca januarja po gg. Brulcu, Križ* narju, Vozelju in R. Mayrju, ter Josip Oblaku.
2.) zvezne seje v Ljubljani mestca avgusta po načelniku g. Vozlju.
3.) tečaja za zadružne funkcijonarje, katerega je priredila Trg. in obrtna zbornica od 2. do 4. junija po g. Lak* nerju.
4.) velikega gostilničarskega kon;;re* sa v Beogradu dne 22. in 23. avgusta po gg. Križnarju, Vozlju jn Mayrju; ta kan* gres je bil dosedaj največje zborovanje, ki se ga je udeležilo preko 3000 gostilni* čarjev iz vse države. O resolucijah tega kongresa ni potrebno na tem mestu raz* pravljati, ker jih je čital vsak v našem strokovnem glasilu ter v dnevnem časo* pisju.
Dalje je načelstvo osebno interveni* ralo pri Velikem županu v Ljubljani radi podaljšanja policijske ure v mestu in okolici. Pri Vel. županu se je našlo sicer veliko razumevanje — vendar ni mogel prošnji v polnem obsegu ugoditi, ker je vpošteval tozadevno uredbo notr.
ministrstva; gotove olajšave pa je Vel. župan vendar dovolil. To intervencijo sta izvršila načelnik g. Vozelj in R. Mayr.
Pri davčni napovedi za pridobnino za
1.	1928 je bila naša pisarna vsakomur na razpolago ter je izvedla veliko prijav za naše članstvo. Ko so se vršile volitve v davčne odbore pri posameznih obči* nah, je opozorila zadruga vse člane na* čelstva, da skrbijo, da dobi gostilničar* ski stan vsaj enega zastopnika. Kot stro* kovnjake k davčni upravi v Kranju je imenovalo načelstvo gg, Križnarja, Pe* tcrlina, Vozelja in R. Mayrja. Načelst/o je tudi napravilo več prizivov proti skle* pom posameznih občin, ki so sklenile pretirano visoko doklado na vino in pivo. Pri nekaterih protestih se je dose« gel tudi uspeh.
Glede uvedbe registra na vino in pi* vo smo napravili več vlog, ki so pa ostale žalibog brez uspeha.
Razvoju tujskega prometa je posve* tilo načelstvo vso pozornost. Z obširno spomenico se je apeliralo na mestno žu* panstvo v Kranlju in politično oblast, da naj to akcijo podpira. Naša zadruga je v svrho dviga tujskega prometa v Kra* nju in okolici tudi sklenila, da žrtvuje tudi večje zneske* da se čimbolj pospeši tujsko prometno gibanje.
O	akciji, ki se je osnovala v Laškem za zgradbo gostilničarske pivovarne, se razpravlja v posebni točki.
Glede »Samopomoči« je potrebno omeniti, (da je dokaj malo zanimanja med našimi člani — vsaj je vseh skupaj priglašenih le 49 oseb oz. 37 članov na*
še zadruge; to število ne pomeni niti če* fcrtino vsega članstva.
Konečno naj še omenimo, da je i '.šla naredba, glasom katere se zahteva obli* gatorno preiskavo vseh vajencev ter predložitev zdravniškega spričevala vsa s ki zadrugi; vsaka opustitev kaznjiva.
Poročilo, tajnika je bilo soglasno spre* leto.
Poročilo o računskem zaključku
poda tudi tajniik, ki vodi obenem bla« gajniške posle, ter se glasi:
Celoletni dohodki (vševši saldo, ob* rcsti, stprčjemnine, oprostnine, zvezna in zadružna članarina, vplačila, »Samopo* moč« ter denarni promet pri zavodih moč« ter denarni promet pri zavodih) Din 27.520,50. Celoletni izdatki (vštevši vse stroške, zvezno članarino, Samopo« moč, tiskovine, -pis. moč itd.)	Din
21.487.50. Prebitek znaša torej i	Din
6033.—, ki se nahaja: a) v Mestni lira* mhricrv Kranju'Din 2933:40; b)v poštni hranilnici v Ljubljani Din 3089.89	c) v
ročni blagajni Din 9.81; skupaj	Din
6033.—.
Bilanca zadruge pa je sledeča:
»1«) Aktiva: ves saldo iz leta 1929 ter vojno posojilo (Din 200.—) Din 6233.—.
2.) Pasiva: terjatev oz. dolga zadruga nima? Čisto premoženje (inkl. vojno po« sojilo) pa se deli: a) na inkorporacijski zaklad Din 3364.12; b) na vajenski za« klad Din 341.75; c) na ostanek (po od* bitkih a) in b) Din 2527.13; skupaj Din 6233.—.
Poročevalec tudi pripomni, da jc 49 članov na do%u i. s. na članarini za leto 1929. Glede »Samopomoči« pa priporo« ča, da se prijavi več članov kakor dose« daj (49 oz. 37 čl.).
Poročilo revizorjev.
Imenom revizorjev poroča g. Joško Lakner, da je pregledal blagajniške knji« ge in priloge, dalije izvleček računa ter bilanco za 1. 1929 in ugotovi, da je vse pravilno vknjiženo in v popolnem so« glaisju. V.šled tega predlaga absolutorij in pohvalo blagajniku. Predlog jc bil so« glasno sprejet.
Določitev članarine za l. 1930:
Blagajnik g. Rici Alayr poroča, da je dvignila »zveza« članariano od 20 na 30 Din in vsled tega tudi predlaga, da zviša občni zbor sedanjo (skupno) članarino od 40 na 50 Din. Soglasno sprejeto.
Volitev načelstva.
Po petminutnem odmoru se sklene voliti z dviganjem rok ter predl&ga g. Peterlin za' načelnika g. Franca Vozlja; za podnačeJnika pa g. Ivana Gašperlina. Predlog se sprejme soglasno in g; Vozelj se zahvali za zaupanje.
Dalje predlaga g. Peterlin za odbor« nike sledeče gospode i. s. Brulc Frane, Kranj, Ferjane Lovro, Strahinj) Jenko
Ivan, Cerklje, Križnar Anton, Stražišče, Mayr Rici, Kranj, Oblak Josip, Zapoge, Papler Ivan, Zg. Besnica, Pravst Joža, Prebačevo, Rozman Jernej, Britof, So« klič Ivan, Gor. Sava, Velkavrh Mihael, Preddvor. Vsi so bili soglasno izvoljeni.
Za namestnike odbornikov predlaga g. Peterlin gg. Graiser Ivan ml., Klanc, Konc Fr., Girčiee, Kristanc Franc, Šen« čur, Plahuta Božo, Kranj, Šuštaršič Fr., Klanc. Predlog se sprejme.
Za revizorja predlaga g. Križnar gg. Peterlina Miro Kranj, in Lakner Joško, Kokrica. Oba sta bila soglasno izvolje« na.
Poročilo zveznega tajnika g. Pintarja.
G. Pintar porpča o vseh intervencij jah, katere je napravila zveza radi re« gistra na vino in pivo oz. na vse pijače. Vsa prizadevanja »zveze« so ostala žal brez uspeha, venldar upa, da se ugodno uredi to vprašanje še tekom tega leta.
■	Dalje razpravlja" o plesni- taksi; ki je enako visoka za prireditve, katere po« seti par tisoč oseb ter za gostilničarja, kjer želi plesati morda le nekaj parov. Prečita tozadevno) spomenico, ki jo je , naslovila, z veza na bansko. upravo' ob priliki sestave banskega proračuna. V nadaljnem govori g. Pintar še o drugih, perečih vprašanjih, tako o policijski uri, točilni taksi; občinskih dbkladah itd. Njegovo poročilo se vzame z odobrava« njem na znanje:
Zveziite ©hf»ve.
Dne 4; aprila tl 1. so se sestali dele« gati ljubljanske in mariborske zveze v Ljubljani v restavracijskih prostorih Zvezde k posvetu, in izdelavi spomenico na gospoda bana, v kateri naj se razlo« ži predstojniku naše banovine težave in neprilike, katere ovirajo gostilničar« sko obrt k boljšemu razmahu in po« vzročujejo več ali manj propadanje te nekdaj cvetoče obrti.
Spomenica, katero sta sestavili tajni« štvi mariborske in ljubljanske zveze, se je na sestanku prečitala in v polnem obsegu odobrila. Nato jp bila odbrana deputacija 12 članov, po 6 iz Štajerske in Kranjske, ki je na to pod vodstvom predsednika ljubljanske Zveze gostilni« čarskih zadrug še s posebno osebno in« tervencijo in razlaganjem- vseh neprilik in težkoč oddala' resolucijo, ki se glasi:
Gospodu banu Dravske banovine
v Ljubljani.
Prvič, od kar je Vas, visoko spošto« vani gospod ban, odredila odločna in modrai gesta našega’ vladarja za najviš« jega predstavnika upravne oblasti v Dravski banovini, imajo odposlanci obeh zvez gostilničarskih1 zadrug čast, izraziti Vašemu veleblagorodju visoko spoštovanje in udane pozdrave svojega članstva;
Izkoriščajoč to priliko in v zaupanju do Vaše veleuglcdne osebe, ki se je de« setletja najživahneje udejstvovala v na« šem gospodarskem življenju, si usoja« mo predlagati sledečo spomenico kot rezultat današnjega) temeljitega razprav« ljanja o težkem položaju našega, stanu.
Ta kritičen položaj, v katerega je zašla naša obrt, jc posledica dolgoletnih težkih kriz našega državnega življenja, zato je tem večje naše zaupanje, da bo« do prošnje našle potrebno razumevanje
o	času, ko se je začelo vse delovanje državnih oblasti usmerjati k gospodarskemu preporodu in ozdravitvi naših narodnih slojev.
Gostilničarski) stan, očuvan od vsa« kih pretresljajev in primerno zaščiten od prekomernih dajatev, tvori najjučji temelj za sanacijo gospodarskih raz* mer. Računajoč s težko krizo, ki je splošna v Evropi, uvidevamo tudi težak položaj, v katerem se nahaja državna uprava s kritjem svojih potrebščin. Db« živeli smo leta in leta razočaranja na polju gospodarske politike in smatrpnjo zato za prenevarno, da se restavrira po« ložaj v prenagli obliki, ne ozirajoč se na davčno moč prebivalstva. Vsi gospo« darski načrti potrebujejo' desetletja za svojo izvedbo. Naša obrt tvori žal sre« dišče davčnih obremenitev v taki i/; meri, da hira ta nekdaj cvetoča obrt od leta do leta. Razumljivo je tedaj, da ji je nemogoče investirati potrebne kepi* tale v svoje obrate v svrho pojačenja tujskega prometa. V tej; novi gospodar« skl panogi vidimo namreč, gospod ban, edino rešitev. Naše stremljenje gre za temrda se nam naj da primerne olajša« ve. v pogledu davkov in dla se naj pre« vidno postopa z izdanjem predpisov od« nosno- s pre.širokogrudnim tolmačenjem nekaterih Vaših podrejenih organov o obstoječih naredbah, ki se tičejo našega obratovanja. Nadalje moramo povdar« jati in prositi, da se zabranjuje kvarna konkurenca, ki: povečuje siromaštvo* na solidni in' strokovni podlagi obstoječih gostilničarskih obratov.
Iz spodaj navedenih! im v kratkih: bc* sedaj obrazloženih želj odnosno zahtev se lahko g. ban i prepričate, katere zapre« ke ovirajo napredek in procvit naše obrti.
Na današnjem sestanku smo> ugoto« viHl tedaj, da so v naslednjih točkah’na« vedene ovire v našo najveojo škodo:
1. Poi izdajii pravilnika o gostilnah in kavarnah z dne 15. junijai 1925 glasom čl; 82 so se pojavile v pretiranem obse« gu' točilnice vseh vrst; V svrho tega bi bilo potrebno, da se obustavi vsako na« daljnje podbljevanje koncesij im da se izvrši revizija teh obratov z ozirom na higijenske in gradbene prilike Ibkalov ih da se ponovno ustanovi’ in vpošteva krajevna potreba.
2. Prosimo nadalje znižanje točilnih taks po veličini iztočenih alkoholnih pi* jač. Potrebno je tudi' ukiniti pavšalno
takso, predpisano po tar. br. 34 taksne* ga zakona, ker je itak predmet našega obratovanja obremenjen z različnimi drugiftii davščinami: kot n. pr. z davkom na poslovni promet, s točilno takso, z davkom ha pridobnino itd.
3. Ker se morajo alkoholne pijače že pri vkletehju zatrošariniti, pomeni pri dandanašnji denarni krizi ta način ob* daVčenja za naše člane veliko izgubo obrdtnega kapitala. Založne kleti, ki jih predvideva 'zakon o trošarini, so vezane glšom tar. br. 214 taksnega Zakona z vsakoletno takso Din 500.-—. Prosimo tedaj, da še v svrho olajšave ukine ta neprimerno visoka dajatev ali pa vsaj doldči enkratna taksa.
4. Prodaja alkoholnih pijač na tr* govski način se zlorablja na ta način, da
' se vsled slabe kontrole upravnih in fi* nančnih oblasti vrši točenje pijač na malo, kakor je samo v naših obratih do* voljeno.
Prepove se naj nadalje pregraditev ali otvoritev posebnih lokalov v trgo* vinah, ki se bavijo s prodajo alkoholnih pijač. Znano je, da se v takih, nikakem predpisu odgovarjajočih lokalih vrši skrivno točenje vseh vrst alkoholnih pi* jač v neomejenem obsegu in času kakor tudi brez kontrole od strani finančne ali policijske oblasti. Izvaja sc celo praksa, da zlorabljajo v to svrho privatna sta* novanja, ki so v premnogih slučajih le* gla nemorale. Za 'taike čventuelno že obstoječe lokale naj se vrši v podanem sumu ob vsaki ‘uri podnevi in ponoči najstrožja preiskava.
V	omenjenih'rtbratih naj se vrši pro* daja alkoholnih pijač samo v času obra* tovanja v smislu uredbe o odpiranju in zapiranju1 trgovskih podjetij. Ta določi* la maj velja jo tudi za točilnice odnosno vinotoče čez ulice.
5. Točenje vina lastnega pridelka iz* ven kraja proizvodnje naj se v sploš* nem 'zabrani.'Ugotovljeno je'namreč, ‘da zadržujejo vinogradniki svoje zaloge v špekulativne svrhe, ker jih potom vino* točev lahko po dražji ceni in v občutno konkurenco vseh gostilničarjev sprav* Ijajb v prohieit. Kot primer si usojamo navesti slučaje, ki se dogajajo v mestu Mariboru in po drugih mestih vinorod* nih okolišev, da bogati veletrgovci do* važajo vino iz svojih vinogradov v me* stotinjga'tam na licU1 mošta' razprodaja* jo na drobno. Poznano nam je celo, da se vino dovaža iz Ljutomera v Maribor v svrho razprodaje na omenjeni način. Zelo drastičen je pač slučaj nekega vi* nogradnika na 'Dolenjskem, -ki je naku* pil 'veliko množino dalmatinca in ‘ga kPt‘d6mači‘pHlde4<& -v tej'obliki raizpe* čal med konzumente. Vinotoči v mari* borskem okraju so lansko leto razpro* dali do 12 milijonov Din vina. Čuje se celo, da namerava 1 ljutomerska Občina kot največji vinogradnik dotičnega ojtifftja - začeti - z 1 razprodajo -240! HI vina ha ‘drobho’tn*to’V' št^dihi^eŠta. ^a' ne*
katerih krajih so Se pojavile celo na* vade, da izkoriščajo vinotoči trimeseč* no otvoritveno dobo na ta način, da iz* 'berejo v letu 90 dni povečini same ne* delje in praznike in raztegnejo na ta 'način svoje obratovanje Skozi celo leto. 'Če se v taki mčri zlorabljajo izdani I predpisi in preširokogrudno tolmači |pravilnik, 'ki ne odgovarja našim prili* kam, potem ni čuda, da propadajo naše najbolj renomirane stare gostilne.
6. Neobhodno potrebno je nadalje 'odpraviti trošarinske registre, ki ne od* govarjajo svoji svrhi. Najboljši dokaz za našo trditev naj služi finančna direk* cija dravske banovine, ki .je morala iz* dati za svoje organe posebne kontrolni* ke, ker se je pač ugotovila nesmiselnost omenjenih registrov.
7. Ukinejo se naj vsi gostilničarski obrati, ki so ; pokazali življensko ne* zmožnost. To dokazuje najbolj dejstvo, da se menjavajo zakupniki istih obra* tov po trikrat ali večkrat v letu. Taki obrati niso samo v škodo drugim red* nim in krajevnim potrebam odgovarja* j očim gostilnam, temveč so v naj večjo
kodo revnih zakupnikov, ki izgubljajo tem potom Svoj težko pfisluženi denar. To* menjavanje koristi edinole lastni* kom hiš.'Priporočati bi bilo tedaj, da se odvzame takim Objektom krajevna pra* vica.
8. Prepove se naj točenje alkoholnih pijač v konzumih in društvenih lokalih kakor tudi v lokalih nabavljalnih za* drug. Radi zboljšanja položaja uradni* štva ne vidimo1 hikake,potrebe za obstoj takih obratov,'ki ne odgovarjajo po ve* čini higijenskim prilikam in so kljub temu še oproščeni plačevanja vseh dav* ščin.
9. V svrho saniranja naše obrti naj se obustavi do nadaljnega izdaja krajevnih pravic.
10.	Občinske doklade na vinski mošt, ki so se začele naknadno pobirati od strani finančnih oddelkov smatramo za nepravične, ker se je vendar v prvotni odredbi finančnega ministrstva zabra* njevala vsaka trošarina na mošt. Našim članom se -j e onemogočilo na ta način vkalkuiircti v prodajno ceno označeno trošarino in gube radi tega neupravičeno težke gmotne izgube. Če že morajo ob* stojati te doklade, potem se naj odredi pobiranje istih le od onih količin, ki so bile zatečene na dan razglasa omenjene odredbe finančnega ministrstva. Tako postopanje bi odgovarjalo pravni sigur* nosti.
•K temu navajamo še to dejstvo, da se mestni občini Maribor in Ljubljana, ki sta smeli pred 1. januarjem leta 1930 pobirati višjo trošarittško stopo kbt je
1	Din od1 litra, branita vkljub odloku kr. banske uprave z dne 9. januarja '1930 št. 6493/iI/III povtniti odnošno v dobro vpisati razliko na to nižjo trošarinsko stopo od onih zalog, ki so bile zatečene na dan od 1. jahuarja tek. leta.
v
V	tej 'zaidevi-sta ‘sc že obe Zvezi go* stilničarskih . zadrug obrnili na kraljevo bansko upravo s prošnjo, vendar'še da* nes groze mestne občine z eksekutivnim iztcrjavanjem teh nezakonitih davščin.
11.	Najbolj nas je presenetila v ban* skern proračunu navedena davščina na 'nočni obisk, ki bo povzročila poleg mo* tenja naših obratov, še neizmerno škodo 'naši obrti. To našo trditev podpiramo že iz našega izkustva, ker je svoječasna 'oblastna samouprava morala radi teh 'okolnosti ukiniti pobiranje tega davka. Uvidelo se je namreč, da smatra občin* 'stvo ta davek kot jako izzivalen in raje zapušča predčasno naše lokale, kakor, 'da bi plačalo to pristojbino. Odklanja* mo' odločno, da bi to davščino pobirali člani, ker nočemo rušiti soglasja/ki vila* da med nami in posetniki naših lokalov.
1-2. Najbolj .pa se čudimo ukinitvi maksimiranja občinskih in banskih do* klad, ki je dosedaj vsaj nekoliko zaje* zilo samovoljnost nekaterih občinskih zastopov. Iz tega opažamo, da se samo* upravna oblastva ne zavedajo nevarno* sti, ki grozi uničiti redno gostilnioarstvo in v krizi se nahajajoče vinogradništvo.
13.-Z'veseljem -smo,pozdravili novelo k zakonu o banskih upravah, ki določa banom posebne posvetovalne zbore. Kot najjačji in najvestnejši davkoplače* valoi, ki krijejo i potom svojih obratov največji del banskih izdatkov, prosimo, da se v ta sosvet pokliče primerno šte* vio zastopnikov našega stanu v sporaz* umu s podpisanimi zvezami, da nam bo na ta način najlažje tolmačiti naše želje in odvrniti od sebe marsikatero škodo.
14. V zadevi policijske ure,prosimo ukreniti kaj vzdržnejšega, da ne bo go* stilničar za malenkostne prestopke pre* koračenja policijske ure, katerih abso* lutno ni sam zakrivil, marveč še po naj* več dobri, mirni gostje v Svojem razpo* loženju tako komodno vedejo, da poteka čas za tvoritve lokala. Na take Ovadbe se kaznuje lastnik lokala na tako'krut način na tri do štiri strani, da tu in tam niti celi dan ni toliko izkupil, kaj šele
»zaslužil. Prosimo, naj še odredi, da v slučaju, ko se izkaže nepredvidevno nuj* nost podaljšanja policijske ure, za eno ali dve uri, da zadostuje to pred,pote* ikom navadnega obratnega časa službo imajočemu stražniku naznaniti s pri* pombo, da se bo taksa za podaljšanje drugi dan plačala brez vsake globe ali kazni.
' Gospod ban, s predloženo predstav* jko smo Vam iznesli' naše najbolj pereče
i	in upravičene želje v prepričanju, da nam ne odrečete svoje blage naklon je* 'nosti. Prosimo 'Vas, • doštavite one naše zahteve, ki presegajo območje 'Vašega delokroga z‘Vašim priporočilom pristoj* nim ministrstvom V ugodno rešitev.
Blagovolite sprejeti tudi -v'tej priliki izraze našega najodličnejšega spoštova* n j a.
Novi obrtni zakon.
Ministrstvu trgovine, obrti in indu* strije v Beogradu smo poslali k osnutku novega obrtnega zakona sledečo sporne* nico. Na blagohotni poziv trgovskim in obrtnim zbornicam za oddajo mnenja in eventualne izpopolnitve k načrtu obrt* nega zakona je sprejela Zveza gostilni* čarskih zadrug v Ljubljani en izvod iste* ga v enako svrho. K temu se predvsem najtopleje , zahvaljujemo za izkazano pokornost, ter izrekamo zahvalo vsega hotelirstva, gostilničarstva, kavarništva in drugega gostilniško točilništvo izvršu* jočega obrtništva naših organizacij na izvršitvi tega zakona, s katerim bode končno definitivno urejeno precizno delovanje te obrtne panoge, česar smo že dolga leta iskreno želeli in pričako* vali. Na shodih, stanovskih anketah in razgovorih se je vsesplošno povdarjallo in na znanje vzelo, da je zakon povo* ljen, pravičen in socijalen, ter ga z vso hvaležnostjo sprejemamo. Vendarle je iz praktičnega življenja in delovanja v obrtih občutiti, da je nekaj točk izpu* ščenih, ki ne bodo v bistvu zakonu na kvar, v praktičnem izpolnjevanju teh zakonskih predipisov pa mnogo koristi* le tako obrti, redu in državi, ter naj* vljudneje prosimo, da se pri tozadevni končni redakciji sporazumno z mero* dajnimi činitelji doseže uvesti v zakon* ske določbe še slednje za gostilničarski stan zelo važne dostavke:
Člen 2. Vinogradarstvo sicer ne pod* pada pod ta zakon, vendar pa je od ve* like nujnosti, da se pri členu 54 točka 7 dostavi določba, da revni vinogradniki, ki vsled slabe kvalitete pridelka ali dru* gače ne morejo istega skupno prodati, smejo v letu največ tri mesece v dnev* nem1 času na 'drobno točiti' vino lastnega pridelka, a edino le na kraju proizvod* nje, nikakor pa v mestih, trgih in vaseh, koder se nahaja zadostno število gostil* ničarskih obratov.
t }j •	<4
Člen 9. Konzumi, nabavljalne zadru* ge, kulturna društva in stanovska udru* ženja naj bodo izključena za pridobiva* nje točilnih pravic, ker so prvi in drugi povsem le organizacije trgovskega zna* čaja za nakupovanje in prodajanje edi* nole za svoje člane, je tedaj vitalne važ* nosti vsem gori navedenim korporaci* jam odrekati pravico snovanja gostilni* čarskih ali točilnih obrti.
Člen 15. K temu členu prosimo uve* ljaviti še dostavke, da ako je soprog go* stilničar, bodisi radi kakoršne koli okol* nosti primoran biti zaposlen za daljšo dobo izven svojega gostilničarskega obrata, sme žena po enostavnem prigla* šenju dejstva na obrtni oblasti I. stop* nje na moževo koncesijo obrt nadalje voditi. Isto pravo imej tudi ločeni za* konski drug, ki ni zakrivil ločitve za* kona.
Člen 41. Točka 3. K temu bi prosili dostaviti v predzadnji vrsti k besedi komora — in strokovnih organizacij.
Člen 54. K točki 2 tega člena so se delegatje vseh naših organizacij izrekli za prošnjo, naj se k opisu kafanske obrti dostavi, da ta nikakor ne sme da* jati rednega obedovanja kakor po go* stilnah ali restavracijah ter tudi ne vr* šiti točenj vina in piva direktno od so* dov.
K opisu bifejev oziroma njihovega obratovanja se je istotako prosilo uve* ljaviti točnejšega opisa in sicer v tem smislu, da se smatrajo redni bifeji le to* čilnice malega obsega z davanjem mrz* lih jedil in poživil ob železniških in pro* metnih progah, koder ni stalnih resta* vracij ter ob kopališčih in enakih usta* novah, ki se dovolijo le tedaj, koder ni rednih gostilen v neposredni bližini.
Osebam, ki si pod pretvezo ustano* vitve delikatesnih trgovin skušajo pri* ddbiti točilnih pravic, bodi podeljeva* nje istih, koder ni izkazana nujnost kra* jevne potrebe — zabranjeno.
Člen 56. K točki 5 se prosi vnesti na* mesto besede može, č e minister trgo* vine in industrije po zaslišanju komor in strokovnih organizacij uredbam pro* pisati naročiti dokaz stručne spreme. n
Člen 57. K temu členu prosimo uve* ljaviti sledeči dostavek: Kdor ima pr a* vico za točenje, sme oddajati dotične pijače gostu v prostoru/ določenem za izvrševanje obrta, ali v odprte posode takim, ki hodijo preko ulice po nje in prodajati te pijače v zaprtih posodah v kakoršnihkoli množinah.
Prisilne strokovne organizacije. K določbam tretjega dela t. j. strokovne organizacije, izjavljamo, da je gostilni* čarstvo jasno in odkrito proti temu, da bi s svojimi organizacijami pripadalo takozvanim kolektivnim zadrugam ali bilo organizirano kolektivno z drugi/ni , stanovi, marveč hoče imeti svoje orga* nizacije samostojno kakor druge roko* delske ali obrtne zadruge. Način orga* niziranje v srezka uidruženja, po katerih naj obsega zadruga vse gostilničarstvcj enega političnega sreza, je iz teritorijal* nega, komunikacijskega ali občevalnega ozira in principa nemožno. Kraji, ki so od teh srezkih centrov silno oddaljeni, a imajo visoko število gostilničarskih , obrtnikov, bi imeli občevanje s sedežem svojih zadrug tako otežkočeno, da bi bil delavni aparat organizacij mnogo pre* dr$g, ter bi tudi nikakor ne bil v stanu točno reševati podrobnosti posameznih krajev.
Zato je od velike važnosti, da se v takih krajih, koder je 40 članov v po* sameznih zadrugah, pripusti in dovoli sedanji ustroj in način obligatornih or* ganiizacij z. možnostjo prostovoljnega pristopa k organizacijam višjega reda t. j. zvezam, katere slednje pa so lahko
tudi neprinudne ali neprisilne. Radi te* ga je nujno priporočati, da je v dravski banovini, v kateri se nahaj okrog O000 gostilničarskih in točilnih obrti, obdr* žati sedanji sistem dveh zvez t. j. zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani in Zveze gostilničarskih zadrug v Maribo* ru, katerih prva obsega na članstvu po prejšnji ljubljanski oblasti 31 zadrug s 3320 člani in druga po prejšnji maribor* ski oblasti 25 zadrug z nad 2500 člani.
Sistem in delovanje teh dveh gru* pacij. je točen, vzoren in pripraven, ter omogočuje tudi z gospodarstveno niz* kimi stroški, tako za organizacije same kakor tudi za posamezno članstvo s primerno malimi stroški plodovito de* lovanje v zvezah kakor v posameznih zadrugah.
Zato smo prosili Zbornico, ,naj se* stavi tozadevno primerni predlog za praktično izpopolnitev zakonitih dolo* čil tičočih se ustanavljanja zadrug, ki naj veljajo kot strokovne organizacije in zvez kot strokovne organizacije viš* j ega reda.
L. s.
Predsednik.
Podpisujte delnice za
Sostilničarsteo pivovarno
v £ašQem t
Ali radi pijete dobro kavo? Zahtevajte povsod izrecno samo KOLINSKO CIKORIJO, naš domači dodatek za kavo.
LiMn Mi minerainlti roda. sodavice iti
Ljubljana, Slomškova ulica št. 27
priporoča:
■odavloo, pokalloe, naravni malinov In oltronov sok, nadalie izborne sadne pijače v patentnih steklenicah. lagodovao, nektar, kri« stalno oltronado, Jabolonl blaar.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje
Zaloga stekla, porcelana In svetnik
FR. KOLLMANN, Ljubljana
dovoli gostilničarjem In kavarnarlem ori večll naročbi Izdatno znižane cene
razpošilja od 5 kg naprej
K. JARC
Ljubljana, Hradeckega vas štev. 35
trgovina: Dunajska cesta štev. 7
vseh velikosti
mtttnega platna in iifonov is domačih tovarn, kakor
znane znamka ..Schroll*'
A. & E. SKABERNE - LJUB
MESTNI TRO »e«. 10
M
1	I. slovenska tovarna
J	mineralnih voda so-
m davite itd.
i   -----------------------------------
1	Ljubljana, SlomSkova ulica 11 V
^	priporoča:
sodavico in pokalice, naravni malino« in \/	citronov sok, nadalje
nN	sadne pijače v patentnih
steklenicah: jagodovec nektar, kristalno cl-tronado In jabolčni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje!
Higijenična nouost!
Pepelnik „Hydro“
ugasi vsak ostanek cigaret takoj!
Patent prijavljen!
„HYDRO“ je ne neobhodna potreba za vsako boljšo gostilno in kavarno
,HYDRO“ je okras za vsak) mizo — varuje namizno perilo, preprečuje nevarnost ognja
Preprosta uporaba, največja snažnost zajamčena Izčrpni prospekt in cenik pošilja brezplačno:
Razpošilialnica ,.HYDRG" |-|YDR.O
RESTAVRATERJI - GOSTILNIČARJI!
naročite si takoj naš najnovejši tip
AVTOMAT
Opis in cene Vam na željo takoj sporočimo.
Centrala za splošno gramofoni/o:
»GRAMOFON" - A. RASBEROER
Ljubljana, Miklošičeva cesta St. 34
Palača „Pokojninskega zavoda* — Telefon 33—83.
tudi svetovno
LJUBLJANA
10
Na željo vzorci i
za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdeujem sode za
transportiran tudi za hram
e vina, kakor )o; vse solidna
in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila po na j nižjih cenah. Zaloga sodov ter sodarskega lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno delo.
Franjo Repit
sodarskl mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolezljska ulica štev. 18.
Jedilno orodje
navadno ln alpaca, voščeno platno za na mizo, šlfone, klote, čipke, vezenino, tapetniške žnore, nogavice n dame In goapoda aa kupi najugodneje le pri:
Ji Peteline, Liljana
blizu Praiiroongi nraamlka ofe »odi.
A ko Vam je na tem, da si izdatno pomnožite svoje dohodke,
GRAMOFON
Gostilna brez našega avtomata je mrtvo podjetje — glasba in petje razveseljujeta človeka.
Nudite Vašim gostom to veselje osobito še, ker
VAS MIC ME iTAHE!
Vsak avtomat-gramofon se v najkrajšem času sam Izplača.
SS2S22223B
Raznovrstno
Hrastov mah, čcšmlnovo lubje
in zdravilna zelišča kupujemo po najvišji ceni, Pišite po cenik. — G. Hoffman n & Co., Zagreb, Berislaviceva ulica 3.
HRASTOV in ČEŠPLJEV MAH
ter bučne pečke, suhe, rešetane, kupujemo. — Ponudbe z. vzorcem na: G. Hoffmann & Co. Zagreb, BerislaVičeva ulica 3.
5	kakor
5	Rogaški	Tempe! vrelec,
|M|	„	Styria vrelec,
M	„	Donati vrelec,
m	Radinski zdravilni vrelec,
M	Giesshiibelsko slatino,
M	Preblausko slatino,
N	Gleichenberški	Emin vrelec,
M	„	Konstantin vrelec
M	Karlovovarski mlinski vrelec,
n	Nieder Selters,
5	Franc Jožefovo grenko vodo,
^	Hunyadi	lanos grenko vodo.
KGubersko Srebrenico
priporoča
g	A. Šarabon, Ljubljana
H	veletrgovino specerliakeea blaua ln Blav-
R	na zaloga domačih In Inozemskih mlne-
M	ralnth	voda.
Centralna vinarna d. d
V LJUBLJANI - Sp. Šiška, Frankopanska ul. 11
Telefon 2573.
Telefon 2573.
opozarja cenj. občinstvo na svoja zajamčeno pristna prvovrstna domača, štajerska in dolenjska vina. Na zalogi pa ima tudi zajamčeno pristna dalmatinska vina lastne preše.
>,Centralna vinarna" kupuje v Dalmaciji te grozdje In preša sama, druga vina pa kupuje le od vinogradnikov.
►	ti	/	Vv-	«.1*	.1	*
Pridite in poskusite!	Niste	otivezaiii,	Ma tudi naročite!
I HI Vinska trgovina In restavracija
Peter Stepli Sp. Hiška 6
■	priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčenih naravnih dolenjskih, štajerskih ih dalmatinskih vin. Tel. 2171
Ceniki na razpolago!
Pristopajte k
Samopomoči”!
b NajboljSi v materijalu
•c in konstrukciji so:
šivalni stroji in kolesa znamke »Gritzner* in »Adler« za dom, obrt n indmtrifo. — Pletilni >D^ibied’, pisalni >Urania« le pri
flrt	vseh	vrst	■■
oddaja
Liubllanska Industrij orobkovih zamaikov
JELAČIN & KOMP.
L J OlNiMt.
Dunajska cesta 13.
JOSIP PETfiUNC, Ljubljana
ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE. HOTELE IN KAVARNE
blizu Pre&ernoitega spomenika ob vodi.
!	Poduk	vezenja	breplnčen!
Na obroke 1
Rogaško in Radensko Slatino, delikatese In veliko izbiro pražene kave nudi Sv. Petra cesta štev. 43 T. MENCINGER. LJUBLJANA.
Komenskega ulica štev. 24
(Spodnja Siftka)
priporoča svoje izborne izdelke, kakor«
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah.
Dob« ta tudJ tropina In sladu« o ima, ki to kot krtna za Uflnb «alo priporofilllva.
Telefon štev. 2255.
OSREDNJA VINARSKA ZADRUGA
ZA JUGOSLAVIJO V LJUBLJANI R. Z. Z O. Z.
Telefon štev. 2255.
oddala vino svojih tlunov • vinogradnikov oo najugodnejših cenah.
Založna klet: Celovška 81 (v hiši je kavarna). Pisarna: Knngresni trg 2, v veži desno.
PERJE, PUH IN KAPOK
PRIPOROČA
A. & E. SK.ABERNE. LJUBLJANA
Veletrgovina Andrej Meiai v Komendi ort Kamniku Veletrgovina
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih, priznano dobrih
= VT N =
katera se stavijo z lastno priliko na dom, ali razpošiljajo franko po železnici na postajo kupca 1
Tvrdka
veletrgovina z vinom in žganjem
si dovolju,e opozoriti, da je začela njena podružnica
v Moškanicih pri Ptuiu
poslovati ter se priporoča cenjenim odjemalcem za t\a.d a Ij n o naklonjenost
SREČKO POTNIK in drag
Telefon it. 2110	lijubl	ja	na. Metelkova ni. IS Rač. pošt. hran. 11.612
parna (lestilaeija esenc, etecnili proizvodov i. t. d.
nudi:
Sadne soke:	malinovec, oranžni, limonov, bezgov,	robidni	sok,	sadni	grog,	dodatek	za	čaj.
Pasterizirani soki: brezalkoholni jabolčni mošt.
'	’	»	.*	;J	9*'	■	t»	*	*
Marmelade:	marelčna svetla, „Nektar" melange	iz	jabolk	in	malin,	jabolčna svetla,	češpljeva.
Esence:	rum in jamajca rum esenc i t.d.
K. k E. Skiltnt
IjiihljaiM
N^jvečja Izbfn
ttikega in angleSkega
990eeeeeee09
GORJE
srab, kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftol - mazilo, ki
je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 7 Din pri
TRNKOCZT, ekarna.
w UubUana Slovenila.
000000000000
o a
aostllnlcarske zadruge v UubUanl
Gosposvetska oesta štev. 16
poiradnja brezplačno m vsa slaibo Iščoče
v gostilničarskem obrtu :
Gospodaril Iz Ljubljane plačajo 1 Din,
— ■■ ■■ ■■ z dežele 4 Din.	■	,■
Tovariši gostilničarju Posln-tnlte so to ogodae prilike.
(Poceni in najboljše t
jCiieecjit pelinkovec	slivovka
chartreuse	brinjevec
♦	vanille	grenčica ..Zlatorog*
rum	grenčica „Fernet“
konjak	vino vermout
TVOMICA KONJAKA IN LIKERJEV VELEŽGANJABNA
VIKTOR MEDEN
LJUBLJANA, Celovška c. 10 - Telefon 3071
Ljubljana, Stara pot štev. 1
(poleg Leonišča)
■ • .	■ ‘t ■	« ✓
priporoča svoj priznano dobri
MAJARO NCKO V« špiritov in vinski
ter prvovrsten kis za vlaganje sočivja.
kis
Ustanovljena leta 1S86.
Telefon štev. 2578.
Izdaja le zalaga Zveza (ortiloKarskifa cadrut v Ljubljani. — Odgovorili urednik Iva? Hercog. — Za »Nar. tiskamo: Pr. Jezeršek