PREMIKI IN ZAVORE
Pogovor z Bojanom Simoničem
V razgovoru z Bojanom Simoničem, izvršnim sekre-tarjem za področje družbenoekonomskih odnosov pri občinski konferenci ZK v občini Ljubljana Center, smo se pogovarjali o trgovini. Trgovina in njena usmeritev so problemi, ki se vse prepočasi rešujejo.
Vendar pa naj takoj na za-četku povemo, da se nekateri že kažejo v drugačni luči, ozi-roma stopajo na pot intenziv-ntijSega razvoja z novo temelj-iii) mislijo, da lahko skupaj v«'^ in boljo opravimo. Au-tocornmorco, Tohnoimprks, Jskra in drii^c liuli /astoprii-Skc orgiiMi/.nrij«' ?.<• uspršno (lcliijfjo v smori svojc novo fimkcijc v /<ini/.cncin <IHu. () l<-m, kako sr p.i pri nck.itci ili odra/.a samo/adovoljslvo, t<> viiriS Simoni('- pov<\ «l;i l.i Sr nc ra/.miSljajo <> vschinskrm spo raznmcvanju, iisklajrvanju, nili <• (lo^ovarjaiiju ali plani ranjii s proi/.vodnjo in dru-gimi dcjavno.slini. N<> ia ziiiiK-jo ali no<Vj<» razuriu-ti, da so 3e kako v usodm odvi snosti /. domaOimi proi/.vajal-ci. Uspavajo jih tia videz ugo-dni finančni rezultati, pri tem pa pozabljajo, da pravzaprav gospodarijo z družbenimi sredstvi. »Navidezni« doho-dek ni le rezultat dela zastop-nika, in tisti, ki bi pri tem vztrajali, si režejo lastno pri-hodnost.
In kako se to lahko pokaže v prihodnje?
Naš sogovornik odgovarja, da je že danes na dlani, da se funkcije zastopanja prenašajo tja, kjer imajo zastopniške or-ganizacije v zaledju tudi last-no proizvodnjo. Po tej poti se vključujejo tudi v mednaro-dno delitev dela. Zastopniki delijo usodo tistih, na katere so trdno vezani, na proizvod-njo. Ce se trgovinska organi-zacija dogovori s proizvajal-cem za določen kos blaga in če plasiranje tega blaga ka-sneje ne uspe, potem to bre-me ne more pasti le na pleča proizvajalca, marveč je treba
uveljaviti ^ udeležbo v skup-nem prihodku proizvodne de-lovne organizaeije in zastop-nika.
Pngovor žoliva obrniti š<> na kako gospodarsko temo v (»b-('•ini Ljuhljana Contcr, ki s<> iianaša l<> na l.i^ovino. Tako v pngovoru sr/.ova v lisi.o ncil-^ndnn ra/.iiicrjc, v kat.rrrrn s«> iivcljavlja praksa i/.siljcvanja v pomcim, kdo jr morncj.ši in pomcmhncjši l.r^ovina ali pioi/vodnja V vrst.i proi/.vo dnih dclovnih or^anizacij 01 ^ani/najo piomcltio runkcijo /.a lasl.nc pol.rcbc, kar jc dniž-IM-ti<> licracionaliui in nrsprr jriiiljivn IVoi/vodiijo s lcm i>l)iciTicnjuj<'tuo s slro^ki bla-Hovnc^a pionn-ta, po drn^i .stivuii pa sc na ta na('in nc iiKir«1 uvt"lj;iviti kn-ativui vjiliv trgoviiu' na ra/.vojne usmiTitvt' proizvodnih pro-grainov. Vse navedeno pa je posledica oddvojenega in neusklajenega načrtovanja v preteklosti.
Danes, ko je racionalno de-lo še toliko pomembnejše za naš nadaljnji razvoj, se tudi jasno kaže, kako se je trgovi-na po nekaterih sektorjih močno razrasla v primerjavi s proizvodnim zaledjem. To ve-lja več ali manj za vso trgovi-no, ki ni v funkciji zadovolje-vanja neposrednih potreb po-trošnika. V maloprodaji je tu-di še drug problem - obrato-valni čas, o katerem bo po-trebno ponovno razmisliti, in pomanjkanje prodajalcev.
Tovariš Bojan Simonič nas opozarja še na en pojav, ki na-zorno ilustrira nujnost novega koncepta razvoja trgovine. Redke trgovinske organizaci-je imamo, ki so se že usmerile v določen proizvodni pro-gram. Tako je v Centru na pri-mer dvanajst trgovin, ki se
ukvarjajo s prodajo kož, ki pa je ni dovolj niti za eno samo, če naj bi ta učinkovito poslo-vala: stanje je podobno tudi na področju turistične ponud-be. Strokovni kadri v trgovini bodo pač morali $poznati pro-izvodne možnosti in potrebe tako domačega kot tujega trga. Podobne primere najde-mo tudi pri prodaji tekstila. Redke so trgovine, ki nudijo specializiran, pa vendar do-volj bogat izbor oblačil. Ima-tno   pa   velike   organizacije
združenega dela, znotraj kate-rih prihaja do ožje usmeritve. Le preseganje drobnjakarstva vodi v uspešno izvajanje sta-_ bilizacijskih ukrepov. Zal pa je tega, namreč drobnjakar-stva, povsod še preveč. Samo •učinkovite proizvodne celote utemeljene z delitvijo dela, so pogoj uspešnega združevanja in ustvarjanja skupnega do-hodka.
Osnovne organizacije ZK se v tem letu uspešno vključuje-jo v načrtovanje planskih do-
kumentov bodočega razvoja za naslednje srednjeročno ob-dobje. Uveljavlja se težnja, naj bodo ti dokumenti akcij-sko in stabilizacijsko usmer-jeni. Bistveno pa seveda je, da se vsi člani ZK z večjo zavze-tostjo vključujejo v pripravp planskih dokumentov in ra-zreševanje problemov v svoji sredini. Samoupravni odnosi so odnosi med ljudmi. Naloga komunistov je izgradnja med-človeških odnosov in tej nalo-gi ne moremo biti kos samo ob aktivnostih znotraj OO ZK, marveč tudi v svojih de-Jovnih sredinah, kar je v na-šem pogovoru tovariš Simo-Inič še posebej poudaril.
A. Š.