LOŠKI MUZEJ V LETU 1975
Uvod
Delavci Loškega muzeja v Škof j i Loki
so za leto 1975 pripravili obsežen delovni
program, ki pa v celoti ni mogel biti realiziran
zaradi manjše dotacije, kot je bila
predvidena v načrtu. Končni program
dela je bil zato oblikovan šele takrat, ko
je bila znana višina dotacije in planirani
lastni dohodki ter tako izoblikovan končni
finančni načrt: ta je pokazal, da programa
v celoti ne bo mogoče realizirati
v taki obliki, kot je bil prvotno izdelan.
Zato je muzej nekaj akcij opustil in pri
tem seveda gledal na pomembnost akcije
kot tudi na učinkovitost celotnega dela.
Med akcijami, ki smo jih opustili, je na
primer zbirka o loških rojakih, ki je ni
bilo mogoče postaviti zaradi stroškov za
vitrine in drugo opremo; delo pa je teklo
še naprej ob zbiranju gradiva. Med razstavami,
ki smo jih opustili, je izpadla
manj pomembna razstava o prikazu denarja
na loškem ozemlju in razstava ob
lOO-letnici gasilstva v Skofji Loki. ki je
bila preložena zaradi praznovanja jubileja
v leto 1976. Toda v galeriji je bilo mogoče
realizirati več razstav kot samo 12.
kolikor smo jih predvideli v delovnem
načrtu; bilo jih je kar 19, in to v organizaciji
muzeja in drugih. To je bilo mogoče
doseči, ker je muzaj iskal za razstave
pokrovitelje, ki so s svojimi prispevki.
npr. za kataloge, zniževali stroške posamezne
razstave. Tudi v knjižnici, ki smo
jo pričeli urejati, smo morali opustiti m.isel
na vezavo starih knjig in letnikov časopisov,
tako da je to delo še vedno aktualno,
kakor je tudi še vedno aktualno
tiskanje vodnika po zbirki NOB. ki ostaja
zaradi prevelikih stroškov še vedno
nerealizirana naloga. V letu 1975 smo
prekinili že s skoraj tridicionalnim kopiranjem
fresk in slik za stalno galerijsko
zbirko. Poseben problem je tudi čuvanje
zbirk in zaščita celotnega muzeja,
kar je ob samo dveh čuvajih, ki hkrati
pobirata še vstopnino v muzej. neus:treza:o
urejeno; zadnji dogodki v letu 1975 v
drugih muzejih pa nas svarijo, da bi tudi
ta problem morali reševati energično in
takoj, a ker je reševanje zvezano s stroški,
ostaja še vedno odprto! To je le nekaj
problemov, ki so povezani z muzejskim
delom in ki jih v letu 1975 nismo
mogli rešiti. Vendar v primerjavi z opravljenim
izgube težo. kajti uspehi na drugih
projektih so zadovoljivi in v mejah
možnosti celo prav dobri. Res pa je. da ti
uspehi in delo niso vidni in atraktivni,
ker gre za interno strokovno delo pri
pripravah za urejanje stalnih zbirk aH
občasnih razstav, za zbiranje podatkov,
predmetov in za preverjanje gradiva v
arhivih, skratka, za fundamentalno delo,
ki je pogoj za dobra muzejsko prezentacijo
gradiva v zbirki.
Strokovno delo
Strokovno in znanstveno delo v muzeju
je tisto delo. ki ga je potrebno opraviti.
če hočemo pokazati rezultate na primer v
novi zbirki ali na občasni razstavi, iz katere
bo kasneje nastala stalna zbirka. Tako
za razstavo kot za stalno zbirko je
treba najprej narediti strokovni koncept
razstave, treba je organizirati zbiranje
predmetov, narediti dokumentacijo in podobno.
To je delo. ki je potem na razstavi
praktično neopazno.
Loški muzej je v letu 1975 na področju
arheologije opravil temeljno delo inventarizacije
predmetov po podatkih iz knjige
dohoda in na osnovi podatkov, objavljenih
v strokovni literaturi. Na ta način
je sestavljena kartoteka arheoloških najdišč
na področju, ki ga obdeluje Loški
muzej. Delo je zamudno, ker doslej predmeti
niso bili na tak način inventarizirani
in niso bili shranjeni po posamičnih
lokacijah, ampak med seboj pomešani.
Ker je kustos za arheologijo nastopil službo
v muzeju šele v marcu 1975. je v tem
letu. poleg seznanjanja z gradivom, izdelal
tudi program izkopavanj za obdobje
1976—1980.
Na področju etnologije je kustos preučeval
arhivsko gradivo o glavnikarski in
klobučarski obrti v Zgodovinskem arhivu
v Skofji Loki. v župnem uradu in v Nadškofijskem
arhivu ter v Državnem arhivu
v Ljubljani. Poleg tega je bil pregledan
privatni glavnikarski arhiv iz Starega
dvora ter urejena kartoteka glavnikarskih
in klobučarskih mojstrov, pomočnikov
in vajencev z ustreznimi matičnimi
in delovnimi podatki na podlagi že preučenega
arhivskega gradiva. Nadaljevano
je bilo tudi delo pri zbiranju podatkov
o ljudskih umetnikih za zbirko o
ljudski umetnosti, nadalje podatkov za
zbirko o sitarstvu in glavmikarstvu. Posebej
je bila izdelana sistematična fctoteka
z etnološko tematiko in prav tako urejene
risbe in načrti s področja etnologije.
Obsežno delo je predstavljalo izpisovanje
gradiva iz terenskih zapiskov, literature.
375
dopisovanj in razgovorov v kartoteke
materialne, duhovne in socialne kulture.
Tudi .?a čebelarstvo je bilo zbranega veliko
gradiva in podatkov, saj je oddelek za
etnologijo pripravil koncept razstave in
je muzej tudi oblikoval razstavo čebelarske
družine Skofja Loka.
Na področju zgodovine in NOB je kus.
tos pripravil za objavo v Loških razgledih
XXn'75 prispevek Žrtve rMrodnoofivohodilne
vojne iz občine Skofja Loka
ter krajši prevod s komentarjem iz Vodnikovega
albuma Leta 1841 i.z Ljubljane
skozi Škof jo Loko in Selško dolino v Bohinj.
Neobjavljen pa je ostal opis turističnih
zanimivc'5ti na loškem ozemlju, ki
je bil pripravljen za turistični vodnik po
Gorenjskem in ki ni izšel. Pripravljen je
tudi tekst za Vodnik po zbirki NOB v
Loškem muzeju. Kustos je sodeloval pri
zgodovinskem delu publikacije, ki jo je
izdala tovarna »Sešir« ob 40-letnici stavke.
30-letnici razvoja in 25-letnici socialistične
graditve.
Umetnostnozgodovinski oddelek z galerijo
je pripravil koncepcijo 8 razstav v
galeriji in tudi izven nje, spremljal je
tekoče delovanje domačih in tujih slikarjev
na razstavah doma in v tujini. Kustos
je ob rednem spremljanju s kritičnimi
zapisi ob razstavah objavljal svoje
tekste v časopisju, sodeloval je z uvodnimi
študijami pri katalogih v Kranju in Novem
mestu ter strokovno vodil Groharjevo
slikarsko kolonijo v Škofji Loki in
v času dopusta Dolenjsko slikarsko kolonijo
v Novem mestu. Poleg teh razstav je
oblikoval tudi veliko razstavo Male Groharjeve
slikarske kolonije v galeriji ter
pripravljal širši opis starih upodobitev
Škofje Loke v zbirki Loškega muzeja.
Pripravil je tudi izbor slik za reproduciranje
v koledarju Gorenjskega tiska in
tovarne »Lek«. Kot strokovnjak je sodeloval
v žirijah za podelitev nagrad
AVNOJ in Prešernovih nagrad gorenjskih
občin.
Delo v muzejskih zbirkah
Arheologija. — Zaradi inventarizacije
in priprave novega koncepta razstavljanja
arheoloških predmetov je bilo iz
zlDirk odstranjeno vse gradivo, ker nima
pomena z eno ali dvoma vitrinama predstavljati
loško ozemlje pred letom 973.
Etnologija. — Izpopolnjene so bile zbirke
o sitarstvu. glavnikarstvu in od lanu
do platna. Veliko gradiva, predmetov,
orodij je bilo dodanih v zbirki o glavnikarstvu.
ki je Po teh spremembah in dopolnitvah
kot nova. Nemalo skrbi in
stroškov je povzročalo tudi varovanje posameznih
zbirk in delov zbirk, pa se je
muzej odločil zavarovati najbolj občutljive
predmete s steklenimi paravani. tako
da jih obiskovalci ne morejo več otipavati
ali celo razdirati.
Manjše dopolnitve so bile tudi v oddelku
NOB in v kulturno-zgodovinskem
oddelku; razstavljena je restavrirana miza
iz 16. stoletja. Da bi postavili na novo
prirodoslovni oddelek, je zaradi bolezni
hišnika zmanjkalo časa ter je ta naloga
morala biti prestavljena v leto 1976. Tudi
muzej na prostem in še posebej Skoparjeva
hiša je ostala v takšnem stanjii
kot doslej, ker muzej zaradi izseljeniškega
piknika in drugih prireditev, ki vse
uporabljajo Skoparjevo hišo kot garderobo,
ne more vlagati sredstev v občasna
popravila in v splošno regeneracijo objektov.
Tako je in še ostaja muzej na prostem
pastorek.
Občasne razstave
Ob 70-letnici čebelarske družine Skofja
Loka je muzej sodeloval in pripravil
koncepcijo razstave, ki je bila v zgornjih
prostorih muzeja, varovali in vodili evidenco
o razstavi pa so člani družine. Pomembna
je bila na primer razstava 30 let
povojne socialistične graditve na Škofjeloškem,
ki je bila organizirana v počastitev
30-letnice osvoboditve in odprta na
Dan republike. Poleg teh dveh razstav, ki
sta bili pripravljeni v Loškem muzeju, so
bile tudi razstave od drugod in bi tu omenili
samo npr.: Mlini na Gorenjskem,
Zgodovina delavskega gibanja na Gorenjskem.
Razstava partijskega tiska. Razstava
osnutkov za spomenik v Dražgošah in
druge, kar je pregledno podano v naslednjem
seznamu razstav za lato 1975:
1. Od 10. 1. do 13. 2. 1975 je bila postavljena
razstava VII. Groharjeve slikarske
kolonije iz leta 1973 v počastitev
občinskega praznika. Slovesna otvoritev
je bila 5. februarja in je bila združena s
proslavo slovenskega kulturnega praznika
in s slovesno podelitvijo občinskili
priznanj za delo pri 1000-letnici Skoije
Loke (tistim, ki tega priznanja še niso
prejeli).
2. Od 14. 2. do 20. 3. sta v galeriji na
gradu razstavljala dva mlada likovna
umetnika, in sicer akad. kipar Anto/i
Demšar in akad. slikar Gorazd Satler. K
tej razstavi je muzej izdal katalog.
3. Od 28. 3. do 18. 4 je bila v galeriji
postavljena razstava Mlini na Gorenj-
376
skem. ki jo je pripravil ob pomoči vseh
gorenjskih kulturnih skupnosti Gorenjski
muzej v Kranju.
4. Od i9. 4. do 28. 4. je v galeriji razstavil
Jafcoi' Hure-Delmati štiri velike
slike na temo »šahovska krona« s portreti
B. Fisherja in A. Karpova. Razstavo
je pripravil šahovski klub iz Škofje
I^ke. ki je v nedeljo 20. 4, 1975 organiziral
tudi simultanko z velemojstrom B.
Parmo.
5. Od 29. 4. do 24. 5. je muzej pripravil
samostojno razstavo akad. slikarja
Borija Jesiha, in sicer v sodelovanju z
likovnim salonom Ravne na Koroškem,
kamor je bila razstava pozneje tudi prenesena.
Pokrovitelja razstave: DonitMedvode
in Železarna Ravne na Koroškem.
OK ZSMS Skofja Loka je 16. 5. 1975 ob
20. uri organiziral razgovor s slikarjem
na razstavi. Razgovora se je udeležilo
približno 50 oseb.
6. Od 25. 5. do 25. 6. je bila v galeriji
postavljena razstava del udeležencev
Male Groharjeve slikarske kolonije. Na
razstavi je bilo 310 slik in risb,, ki so jih
naredili učenci osnovnih šol iz Slovenijo
in drugih republik.
7. Od 27. 6. do 16. 7. je v galeriji Filatelistično
društvo »Lovro Košir« iz Škofje
Loke pripravilo za občinstvo mikavno
razstavo znamk, novcev in značk.
S. Od 18. 7. do 8. 9. je bila v galeriji
razstava del članov Vili. Groharjeve slikarske
kolonije iz leta 1974.
9. Od 12. 9. do 3. 11. je bila v galeriji
samostojna razsrtava domačega slikarja
Pavla Bozovičarja, ki je to svojo prvo
samostojno razstavo priredil ob svoji 00-
letnici pod pokroviteljstvom podjetja
Lokainvest iz Škofje Loke. Muzej je izdal
katalog z barvnimi reprodukcijami.
10. Od 7. 11. do 24. 11. je bila v galeriji
razstava Zgodovina delavskega gibanja
na Gorenjskem. Razstavo je pripravil
Muzej delavskega gibanja na Jesenicah
in je bila organizirana v Skofji Loki
ob 40-letnici sitavke v tovarni klobukov
»Sešir«.
11. Od 28. 11. do 15. 12. je muzej pripravil
v galeriji razstavo 30 let naše povojne
socialistične graditve, za katero je
zbral gradivo kustos za zgodovino in
NOB.
12. Od 17. 12. do jan. 1976 je Ljubljanski
regionalni zavod za spomeniško
varstvo pripravil v galeriji razstavo 30
let spomeniškega varstva v Skojji Loki.
Ob razstavi je bil tudi sestanek predstavnikov
treh mest; Ptuja. Škofje Loke in
Pirana.
13.—14. Loški muzej je v Dražgošah
pripravil od 11. 5. do 16. 5. ter nato v
spodnjem hodniku muzeja od 20. 5. do 2.
6. 1975 razstavo osnutkov za spomenil:
revoluciji v Dražgošah.
15. Od 9. 6. do 23. 6. je muzej organiziral
ob tednu Komunista razstavo o partijskem
tisku, ki je bila v zgornjih prostx>
rih muzeja.
16. Od 25. 4. do 14. 5. je muzej organiziral
v tovarni zdravil »Lek« v Ljubljani
razstavo dveh loških rojakov, in sicer
slikarja Igorja Dolenca in akad. kiparja
Toneta Logondra.
17. Od 15. 5. do 19. 5. je bila v festivalni
dvorani na Bledu ob 112. občnem
zboru Slovenskega zdravniškega društva
v organizacij) Loškega muzeja postavljena
razstava del slikarja Igorja Dolenca in
akad. kiparja Toneta Logcmdra.
18. Dne 13. 6. 1975 je bila v Likovnem
salonu na Ravnah na Koroškem otvoritev
razstave del akad. slikarja B. Jesiha,
ki jo je organiziral Loški muzej.
19. Za 4. julij je bila v zgornjih prostorih
muzeja odprta čebelarska razstava,
ki jo je organizirala čebelarska družina
Skofja Loka, pripravil pa kustos etnolog.
Razstave v galeriji in v 0'Stalih prostorih
na gradu je obiskalo 29.670 obiskovalcev,
kar je še posebej prikazano v pregledu
obiskov.
Pridobitve novih predmetov
Z odkupom jo muzej pridobil 190 predmetov,
kjer prevladujejo predmeti, povezani
z glavnikarstvom in ki so bili že
vključeni v obnovljeno glavnikarsko zbirko.
Kustos za zgodovino je ob razstavi
o povojni socialistični graditvi nabral več
kot 1.500 f oto,-?raf i j : dva albuma fotografij
povojnega časa sta iz Gorenjske predilnice,
ostale fotografije so iz drugih delovnih
organizacij iz predvojnega ter
predvsem povojnega časa. Iz zapuščine
pokojnega fotografa Oblaka nam je vdova
proti simbolični nagradi odstopila 125
fotografij. Za zgodovino NOB je bilo pridobljenih
15 predmetov. Poleg tega smo
pridobili iz Muzeja revolucije v Ljubljani
10 in iz Gorenjskega muzeja v Kranju
30 fotografij o NOB. Za galerijsko
zbirko je bila s pomočjo kulturne skupnosti
odkupljena slika pokojnega akademskega
slikarja, rojaka iz Žirov Maksima
Sedeja, Od odkupne komisije pri
republiški kulturni skupnosti pa smo dobili
plastiko Toneta Logondra in sliki B.
Jesiha ter Franca Novinca. Poleg tega
377
hrani muzej vseh 310 likovnih del Male
Groharjeve slikarske kolonije in 16 siik
z Groharjeve slikarske kolonije.
urejeno. V letu 1975 pa je bila urejena
kartotečna bibliografija etnološke literature
po geslih in posebej po avtorjih.
InventarizacUa
Delo in inventarizacija. s tem ko je
predmet, ki je prišel v muzej bodisi kot
odkup ali darilo, vpisan, še ni končano,
ker ga je treba nato še obdelati v pos'?bni.
po stroki ločeni kartoteki, pcskati
zanj komparacije. izdelati fotografsko in
risarsko dokumentacijo. Tako je na področju
arheologije, kjer je bilo delovno
mesto zasedeno šele v marcu 1975, bila
prvenstvena naloga identifikacija najdb
po najdiščih na osnovi vseh razpoložljivih
podatkov; iz skupne kartoteke in fototeke
je bilo treba izločiti arheološko dokumentacijo,
da je bilo mogoče sortirati
deponirano gradivo. Etnološki predmeti
sd še najbolj na tekočem, tako da so vsi
v letu 1975 pridobljeni predmeti bili tekoče
vpisani v inventamo knjigo in v
kartoteko: tako je bilo obdelanih 190 kosov
glavnikarskega orodja ter 66 kosov
predmetov iz depoja. Ker so fotografije
za NOB-oddelek še v preslikavi, je kustos
inventarizlral lahko 92 drugih predmetov
s področja NOB. kulturne zgodovine
in povojnega obdobja. Poseben problem
inventarizacije pa je povezan z mikrofilmanjem
celotnega gradiva kot posebnim
zaščitnim ukrejx>m, kar bo muzej
pričel v letu 1976.
Knjižnica
Ko se je odselil arhiv v svoje prostore,
je muzej nameraval v izpraznjenih prostorih
urediti v enem knjižnico in v drugem
zbirko. Med delom v letu 1975 pa se
je izkazalo, da za knjižnico namenjeni
prostor po velikosti ne ustreza, ker je
premajhen in da bi v takšnem prostoru
knjižnica ne mogla služiti študijskim namenom,
ampak bi lahko bile knjige zgolj
vskladiščene in težko dostopne. Zato smo
prvotni načrt spremenili in je zaradi tega
prišlo do zastoja dela v knjižnici, ki
ga bo muzej moral nadaljevati še v letu
1976. Ker gre za specializirano študijsko
knjižnico, ki hrani stare in nove strokovne
knjige, pridobljene z zamenjavo za
Loške razglede in druge publikacije Muzejskega
društva ter z nakupi, je v letu
1975 bil razvrščen knjižni fond na policah
po strokah. Poleg tega je muzej iz
zapuščine Joke Zigona dobil 50 knjig in
njegovo literarno zapuščino, kar še ni
Restavriranje
Za arheološke predmete, ki doslej še
niso bili restavrirani, je izdelan načrt za
postopno prepariranje in restavriranje.
Ob tem gradivu je še obsežno gradivo, ki
ga je Ljubljanski regionalni zavod za
spomeniško varstvo izkopal na Komunu.
na Grabnu in na grajskem dvorišču; del
tega gradiva je menda dal restavrirati v
ptujski muzej, toda naš muzej ga še vedno
ni ne dobil in ne prevzel. Etnografski
predmeti za razstavo čebelarske družine,
novo pridobljeni predmet; za glavnikarsko
zbirko in nekaj drugih iz depoja je
bilo prepariranih. V letu 1975 je muzej
dal restavrirati veliko sliko P. Kiinla in
še dve manjši, tako da skupna površina
restavriranih slik dosega komaj slabih
pet kvadratnih metrov slikane površine,
kar je občutno manj kot prejšnja leta.
Vendar je zadovoljivo vsaj to, da s tem
delom nismo prekinili in da je bila nadaljevana
ta veja dejavnosti, ki jo za
muzej opravljajo zunanji sodelavci (i"estavratorske
delavnice republiškega zavoda
za spomeniško varstvo in na Akademiji
za likovno umetnost ali pa slikarji-
specialisti za restavratorstvo). Delavnica
Slovenskega etnografskega muzeja
pa je v letu 1975 dokončala restavriranje
renesančne mize iz 16. stoletja, ki
je že razstavljena v prvi sobi muzejskih
zbirk.
Sodelovanje z drugimi muzeji in
sorodnimi ustanovami
2e iz prejšnjega poglavja je vidno sodelovanje
Loškega muzeja z drugimi muzeji
in zavodi, in to na ozko specializiranem
področju. Poleg takšnega sodelovanja
pa kustosi in ravnatelj sodelujejo na
področju svojih strok in svoje specializacije
še z vrsto ustanov in društev. Tako
muzej sodeluje na področju arheologije s
SAZU in s Slovenskim arheološki.n
društvom; na področju etnologije z Oddelkom
za etnologijo pri Filozofski fakulteti
ter z Inštitutom za slovensko narodopisje
pri projektu »Etnološka topografija
slovenskega etničnega ozemlja« z
nalogo monografske obdelave Gorenje
vasi z okolico (ta akcija je prijavljena
tudi pri Raziskovalni skupnosti
Slovenije). Zgodovinar in ravnatelj tesno
sodelujeta z Gorenjskim muzejem
378
v Kranju, zgodovinar še z Muzejem
revolucije v Ljubljani in z drugimi
sorodnimi muzeji. Zaradi galerije in
likovnih razstav ter drugih akcij takeg^
značaja, muzej sodeluje tudi z galerijami
in z Društvom slovenskih likovnih
umetnikov. Se posebej tesno je sodelovanje
z Etnografskim muzejem iz Ljubljane,
ki ima v Skofji Loki del svojih depojev.
Ob tem ne smemo pozabiti na sodelovanje
na pKKlročju spomeniškega varstva
z Ljubljanskim regionalnim zavodom
za spomeniško varstvo. Tesno sodeluje
muzej tudi z Zgodovinskim arhivom
in seveda z Muzejskim društvom
Skofja Loka; pri posameznih skupnih
prireditvah z Zvezo kulturno prosvetnih
organizacij Skofja Loka. pa z Društvom
muzealcev Slovenije in Skupnostjo muzejev
Slovenije. To je le grob okvir sodelovanja
muzeja na strokovnem in
splošnem kulturnem i>odročju.
Udeležba na strokovnih posvetovanjiii,
kongresih in drugo
Višji kustos arheologinja Zorka Subic
se je udeležila strokovne ekskurzije Slovenskega
arheološkega društva v Stara
Gorico, kjer je bila razstava »Mostra
praistorica deirisontino«. strokovnega
seminarja na temo Akvileja in Norik.
slovensko-italijanskega kolokvija na temo
o kraških kaštelirjih. ogledala si je izkopavanja
na Hrušici in se udeležila
strokovnega posveta antične sekcije Savezaiog
arheološkog društva Jugoslavije v
Varaždinu. Kustosinja za etnologijo Meta
Sterle se je udeleževala posvetovanj v
zvezi z nalogo pri Raziskovalni skupnosti
Slovenije na Filozofski fakulteti in
Inštitutu za slovensko narodopisje. Kustos
za zgodovino in NOB Vinko Demšar
se je udeležil posvetovanja sekcije NOB
pri Muzejski skupnosti Slovenije. Ravnatelj
Andrej Pavlovec pa posvetovalne
sekcije galeristov pri Skupnosti muzejev
Slovenije, sestankov Društva likovnih
kritikov Slovenije in mednarodnega
združenja kritikov AICA.
Delovanje v delegatskem sistemu
Sodeč po udeležbah v raznih delegacijah
in po splošni dejavnosti članov delovne
skupnosti muzeja, le-ta še zdaleč ni
zaprt vase in v svojo ozko strokovno specializacijo.
Tako se muzej udeležuje dela
delegacij, ki obravnavajo gradivo za občinsko
skupščino in delegacij samoupravnih
interesnih skupnosti, kjer je seveda
na prvem mestu kulturna skupnost in
raziskovalna skupnost. En član delovne
skupnosti je član izvršnega odbora občinske
kulturne skupnosti, drugi je kot
delegat krajevne skupnosti predsednik
skupščine kulturne skupnosti in deluje
tudi v odborih republiške kulturne skupnosti.
Ravnatelj je bil član sveta Akademije
za likovno umetnost, član raznih
žirij (AVNOJ. Prešernov sklad, žirija za
podeljevanje Prešernovih nagrad Gorenjske),
član uredniškega odbora Snovanj.
Loških razgledov, je tajnik Muzejskega
društva Skofja Loka. Groharjeve slikarske
kolonije, vodja Dolenjske slikarske
kolonije in še drugo. Na tako razprostranjen
način delovanja muzejskih delavcev
je treba gledati samo pozitivno,
saj se s tem tudi mit o zapiranju strokovnih
delavcev v ozke okvire sitroke razbija
in pojavlja se oblika široko angažiranega
družbenega delavca.
Vodstva po muzeju
Poleg rednih vodsitev šolskih in nekaterih
drugih skupin je muzej obiskalo tudi
precej delegacij, ki so jih vodili kustosi
muzeja. Naj omenimo tu na primer
obisk Johna Blatnika iz ZDA, partijsko
delegacijo iz Sovjetske zveze s sekretarjem
Kapitanovim in tov. Dolancem ter
predsitavniki občinskega komiteja, delegacije
pobratenih mest, delegacijo FAO
in ostale, ki jih vseh ne moremo našteti.
Vodstva po muzeju, predvsem šolskih
skupin kažejo, da le-te prihajajo v muzej
premalo pripravljene in da bo muzej
moral v bodoče misliti na poseben pi-ostor
za šolske skupine in na kustosa pedagoga.
Ostalo
Med obiski bi posebej omenili obisk
arhecloginje Ingrid Berger (Institut far
Vor- und Friihgeschichte) iz Miinchena.
ki jo je zanimalo gradivo iz Lubniške jame
in Kevdrca. Ing. D. Reeshamp iz Holandijo
se ,ie posebej zanimal za Skoparjevo
hišo in za leseno arhitekturo v Sloveniji.
Takih in podobnih obiskov je bilo
še nekaj, od predstavnikov muzejev iz
Jugoslavije do slikarjev iz Sarajeva in
drugih krajev, ki so jih zanimali pogoji
razstavljanja v naši galeriji.
Strokovni delavci muzeja so sodelovali
pri oblikovanju srednjeročnega načrta
razvoja muzeja da leta 1980.
379
Število zaposlenih
V leto 1975 je Loški muzej vstopil s
štirimi redno zaposlenimi, ker je tov. Janez
Eržen z 31. 12. 1974 zapustil ustanovo.
Dne 15. 2. 1975 je tov. Lidija Oblak
zasedla delovno mesto administratorke.
1. 3. 1975 je nastopila službo v muzeju
tov. Zorka Subic. višji kustos, ki je prevzela
mesto arheologa. S temi izpopolnitvami
sistematiziranih delovnih mest
šteje delovna skupnost muzeja šest redno
zaposlenih delavcev.
S I . 1. 1975 sta nastopila kot dežurna
paznika dva upokojenca z nepolnim delovnim
časom. Z manj kot polovico rednega
delovnega časa je zaposlena tudi
snažilka, medtem ko opravlja delo računovodja
tov. Klemenčičeva kot dopolnilno
delo.
Obiski v muzejskih zbirkah in galeriji
Zbirke v Loškem muzeju na gradu je
obiskalo v letu 1975 22.100 domačih obiskovalcev
in 1.579 tujcev ali skupaj
23.670 oseb; zbirko v Železnikih je obiskalo
3.912 domačih in 1.214 tujcev ali skupaj
5.126 oseb: zbirko v Zireh pa 1.130
domačih in 112 tujih ali skupaj 1.242 oseb;
skupaj v vseh treh zbirkah 27.142 domačih.
2.905 tujcev ali 30.047 vseh obiskovalcev.
V galeriji na gradu pa je 14 razstav
obiskalo 29.670 obiskovalcev, kar pomeni
skupaj z muzejskimi obiskovalci
59.717 oseb v letu 1975. V pregled obiskov
niso všteti obiskovalci razstav, ki jih je
muzej organiziral drugod. Ko smo pred
leti nagradili 20.000. obiskovalca, smo si
postavili za naslednjo mejo število 25.000
kot zgornjo, ki bi jo želeli preseči. Leto
1975 kaže. da bo morda že v letu 1976
prestopil prag Loškega muzeja 25-tis<>či
obiskovalec. Stalno večanje obiska v Loškem
muzeju dokazuje, da vse delo pri
prenovitvah zbirk ni zaman in da muzej
še vedno pridobiva na ugledu dobrega
lokalnega muzeja s posrečeno zvrstjo
zbirk in postavitvijo, ki ugaja širokemu
krogu obiskovalcev.
Pregled dohodkov in izdatkov
Loški muzej oblikuje svoje dohodke z
dotacijo občinske kulturne skupnosti na
podlagi pogodbe za delovni program in
z lastnimi dohodki. V letu 1975 je muzej
prejel od kulturne skupnosti 771.000.00
din in ustvaril 183.805.00 din lastnih dohodkov,
tako da je imel vseh dohodkov
skupaj 954.805 din. Indeks povečanja
vseh dohodkov skupaj proti letu 1974 je
124, toda indeks povečanja lastnih dohodkov
v primerjavi z letom 1974 je kar
215; pri vstopnini je indeks še večji (kar
323), vendar moramo pri tem upoštevati,
da so bile zbirke v muzeju odprte šele
od 1. maja 1975 dalje, prej pa zaprte od
jeseni 1973 zaradi podrtega stropa. Vstopnine
je bilo v letu 1975 za 112.221 din (v
letu 1974 samo 34.754 din), od najemnin
je muzej dobil 12.700 din (v letu 1974
7.800, kar pomeni indeks 162), od reklam,
s katerimi financiranjo delovne organizacije
posredno razstave, je bilo v letu
1975 priliva 31,617 din (v letu 1974 pa
36.000 din), za elektriko, ki jo' obračuna- i
vamo poleg najemnine bifeju na gradu,
smo dobili 9.252 din (indeks je 196 v primerjavi
z letom 1974. ko smo na račun
električne energije dobili samo 4,727 din;
povečanje gre na račun cen). Od prodaje
razglednic in značk ter publikacij je muzej
povečal lastne dohodke za skromnih
3.270 din (indeks 127). Povečali pa so se
nepredvideni dohodki, ki jih v letu 1974
ni bile, v letu 1975 pa smo za snemanje
TV oddaje »Moda za vas«, za organizacijo
razstave osnutkov spomenika v Dražgošah,
za pomoč pri administraciji OKS in
za slikarje iz Poljske dobili 14.745 din.
Lastni dohodki so skupaj 183.805 din.
Po odbitku porabljenih sredstev v višini
din 309.513.95 (indeks samo 91) je bil
dohodek 645.291.50 (indeks 149). ki ge je
razdelil na pogodbene obveznosti v višini
din 10.036.65 (indeks 131), na zakonske
obveznosti 57.839.20 din (indeks 168) ter
za bruto OD v višini 553.727.60 (indeks
157). Povečanja pri osebnih dohodkih indeks
ne pokaže v pravilni luči. ker je
treba všteti mednje novo nastavljenega
kustosa (vi.šji kustos) in enega čuvaja več
kot v letu 1974. Vse obveznosti, kot so
pogodbEsne, zakonske in BOD, so zajete
v vsoti 611.603,45 (indeks 158 nasproti letu
1974).
Tako je ostala razlika ali ostanek dohodka
v višini 23.688.05 din. ali izraženo
v indeksu komaj 50 proti letu 1974. Od
tega mora muzej vplačati v rezervni
sklad 2" o od dohodka ali 12.905.80 din
(indeks 149), za narodno obrambo 300 din
in ostane čistega za razdelitev 10.482 din.
kar naj bi položili na sklad skupne porabe.
Med porabljenimi stroški je treba
omeniti večje stroške, kot so na primer:
za elektriko 27.602 din (tu je treba odšteti
9.252 din. kar muzej zaračunava najemnikom
bifeja), stroški za ogrevanje so
se z indeksom 140 povzpeli pri isti koli-
380
čini nabavljene kurjave na 25.947 din. z
indeksom 188 so povečani stroški za PTT
na 15.523 din (tu moramo omeniti, da se
preko muzejskega telefona opravlja velik
del razgovorov Občinske kulturne skupnosti.
Muzejskega društva in Groharjeve
slikarske kolonije), potni stroški so v letu
1975 znašali 11.132 din in je indeks
povečanja 118 (od šestih redno zaposlenih
se jih polovica vozi; dva iz Ljubljane
in eden iz Zabnice). za topli obrok je
muzej izdal 15.500 din. za razna popravila
vitrin in zaščitnih sten ter letno popravilo
in pregled strehe smo izdali okoli
55.000 din. za nabavo strokovnih knjig,
torej za take. ki jih ne moremo dobiti v
zamenjavo za Loške razglede, pa 19.114
din.
Stavba in vzdrževanje
V letu 1975 smo s pomočjo Občinske
kultume_ skupnosti končne le prišli do
finančnih sredstev za nova okna. Skoraj
vse grajsko poslopje ima povsem dotrajana
okna in še ta so enojna, ki nič ne
ščitijo pred mrazom. Že več let je muzej
skušal na razne načine dobiti sredstva
za nova okna. a šele v lotu 1975 je kulturna
skupnost kot posebna sredstva izdvojila
200.000 din za izdelavo in vzidavo
novih oken. Muzej je sklenil pogodbo
s Poklicno lesno ind. šolo. ki je prevzela
izdelavo oken. Prvih 24 kompletov je vzidalo
podjetje Universal iz Ivančne gorice,
ostala okna. a še vedno ne vsa potrebna,
pa so bila izdelana šele v decembru
1975 in jih ni bilo mogoče vzidati.
Poleg vzida ve oken je bilo v muzeju
preurejenih nekaj sob bivše pisarne, kamor
bo nameščena zbirka o ljudski umetnosti.
Opravljen je bil letni spomladanski in
jesenski pregled strehe s čiščenjem žlebov
in žlot ter krpanjem večjih lukenj in
z zamenjavo potolčene strešne opeke.
Vsa ta dela so za grad nujno potrebna
in bremenijo Loški muzej, ki pa še vedno
ni iz SLP sprejel gradu v svoje upravljanje.
Vzdrževanje tako velike stavbe
je preveliko breme za ustanovo, posebej
še. če poudarimo, da bo v letu 1976 nujno
potrebno popravilo ali celo nova strelovodna
napeljava. Vsaj za zunanje obzidje
je bilo v letu 1975 dogovorjeno, da
bo deloma financirano popravilo v letu
1976 iz sredstev odbora za Izseljeniški
piknik.
Opomba: To poročilo je bilo sestavljeno
na podlagi poročil za leto 1975. ki so
jih pripravili strokovni delavci Loškega
muzeja.
Andrej Pavlovec
381