144 Književna poročila.
Književna poročila.
Dolenc-Maklecov: Zakonik o sodnem kazenskem postopanju s kratkimi pojasnili. Blasiiikova tiskarna v Ljubljani. 1938. Strani 400. Cena knjigi 72 din.
Knjiga je lično vezana in je prvi zvezek v zbirki zakonov v slovenskem jeziku, ki jih izdaja društvo Pravnik v Ljubljani. Preglednost knjige lajša obširno stvarno kazalo. Določbe, ki so bile novelirane, so še posebej skupno navedene. V tekstu samem je pa novelirano besetlilo široko tiskano.
Zakon o sodnem kazenskem postopku je bil že pred več ko osmimi leti natisnjen v slovenski izdaji v založbi Tiskovne zadruge v Ljubljani. Medtem pa je bil zakon že štirikrat noveliran. Noveliranih je bilo več ko 70 paragrafov. Ta okolnost sama že kaže na potrebo nove izdaje. Ta pa je potrebna tudi zbog tega, ker besedilo prve izdaje ni povse točno. Prvotni prevod je priredil pok. prof. Anton Funtek, kot urednik Uradnega lista. Profesor Funtek je bil strokovTijak v slovenski besedi, ni pa bil pravnik. Zato je umevno, da je uporabil tu in tam kak izraz, ki ni povse ustrezal izvirniku. Ti netočni izrazi so se ponekod celo vtihotapili v sodno prakso. Vsi ti jezikovni nedostatki so v tej novi izdaji odstranjeni in nadomeščeni s pravilnimi strokovnimi izrazi. Tako je n. pr. prevedel profesor Funtek besede v § 567 od. 1 kp: „sud... če rešiti, ima li mesta ponavljanju pustupka ili nema", z besedami: „sodi-šče.. . odloči, ali je obnova umestna". Določba § 367 od. 1 kp. pa govori o tem, da sodišče zbrane dokaze preskusi in nato odloči, ali naj obnovo „dopusti" t. j. dovoli. V Dolenc-Maklecovi izdaji je ta pasus preveden z besedami: „ali je obnova postopka dopustna ali ne". Ta izraz ni točen. Zakon — kakor rečeno — v tej določbi ne govori o tem, ali je obnova dopustna, marveč o tem, ali se obnova „dopusti" ali ne dopusti (dovoli). Obnova je lahko dopustna (glej § 366 od. 2 kp), pa se kljub temu ne dopusti t. j. ne dovoli (§ 367 od. 1 kp.). Kdaj je obnova „dopustna", o tem pa govori § 366 od. 2 kp. Prav to velja za dopustitev obtožbe po apelacijskem sodišču, če rešuje ugovor zoper obtožnico. Apelacijsko sodišče izreče po § 209. od. 1 kp, da se obtožba „dopusti", ne pa da je obtožba „dopustna". To terminologijo dosledno uporablja tudi judikatura. Nadpis 20. poglavja: „Pravni lekovi protiv sudskih odluka" je preveden z besedami „Pravna sredstva zoper sodne odločbe". Boljše bi bilo obdržati besedi „pravni leki", ki je tudi jezikovno pravilna. Pozdraviti pa moramo dejstvo, da se je v izraz „sresko" sodišče nadomestil s pravilnim slovenskim izrazom „okrajno" sodišče.
Pisca sta opremila posamezne določbe kaz. postopnika z odločbami naših kasacijskih sodišč, pa tudi z odločbami drugih sodišč 11. stopnje. Pri vsaki odločbi je citiran strokovni časopis, v katerem je citirana odločba priobčena. V izvlečku so pri ustreznih paragrafih navedeni tudi najvažnejši razpisi ministrstva za pravosodje. Razen tega so pod tekstom zakona pridane pripombe, ki napotujejo na ustrezne paragrafe kaz. postopnika in drugih zakonov. V dvomljivih pravnih vprašanjih lajšajo številna napotila pravilno tolmačenje tu in tam precej kompliciranih določb našega kaz. postopnika.
Knjigo, ki nam je bila nujno potrebna, toplo pozdravljamo in jo priporočamo pravnikom, uradom in vsem organom, ki sodelujejo kakor koli v kazenskem pravosodstvu. Tudi našemu pravniškemu naraščaju bo dragocen pripomoček za študij kaz. i>ostopnika.
Dr. Mnnda.
Književna poročila. 145
Dr. Sieska Henrik: Organizacija državne uprave. V Ljubljani. Pri Akademski založbi. 1937. str. 143.
Kot drugo knjigo svojega „orisa upravnega prava" je izdal prof. Steska knjigo o organizaciji državne uprave. Samoupravo namerava obdelati ločeno v posebni knjigi. To je stvarno razumljivo in ima poleg tega svoj razlog v naših pravnih razmerah. Dasi tvori sicer s strogega pravnega stališča samouprava z državno upravo enoto, pa sta s političnega stališča ti dve vrsti uprave vendarle dokaj različni in se vsled tega povsod po navadi obravnavata posebej. Poleg tega pa pri nas danes sploh še ni mogoče obravnavati samouprave v celem obsegu, ker niso znani še niti obrisi banovinske samouprave.
Knjiga obsega krajši uvod in osem poglavij ter kot dodatek popravke in dodatke k 1. knjigi o upravnem postopku. Uvod in prvi dve poglavji obravnavajo tista vprašanja iz upravnopravne vede, ki se nanašajo na organizacijo uprave, nadaljnih pet poglavij podaja organizacijo naše uprave, zadnje poglavje obravnava državno službo.
V uvodu so v osnovnih potezah označeni pojmi: ideje prava, pra-norme, prava, države, zakonodaje, sodstva, uprave in samouprave, upravnega prava, upravnopravne vede in virov upravnega prava. V prvem poglavju so opisane najprej upravne funkcije po njihovih predmetih, potem konkretni avtoritativni akti po njihovem namenu in načinu učinkovanja, nato abstraktni avtoritativni akti (uredbe) ter opredeljeno svobodno upravljanje. V drugem poglavju, ki obravnava upravne organe vobče, razlaga avtor, kaj je individualen in kaj kolektiven organ, kdaj je kolektivni organ organiziran monokratsko in kdaj kolegialno, kaj je oblastvo, urad, zavod, javni zavod, naprava in podjetje in sosvet, kaj je upravna decentralizacija ali dekoncentracija in kaj decentralizacija potom samouprave. V nadaljnjih poglavjih je opisana potem naša uprava po sledečem redu: organizacija osrednje državne uprave, organizacija notranje uprave v pokrajini in okraju, organizacija prometne uprave, organizacija finančne uprave, organizacija zunanje, vojaške in sodne uprave. Zadnje poglavje je posvečeno vprašanjem državne službe.
Vsa snov je podana strnjeno, pregledno in izčrpno, tako da dobimo nazorno in popolno sliko naše še ne čisto ustaljene in ne prav enotno izvedene upravne organizacije. Zato bo knjiga dobrodošla teoriji, praksi in zlasti slušateljem.
V podrobnostih bi omenil samo mimogrede, da bi bilo z didaktičnega stališča boljše, če bi bil avtor navedel naprej konkretne avtoritativne akte po načinu njih učinkovanja in še-le nato po njih namenu: kajti na ta način bi bilo slušatelju takoj jasno, da niso in ne morejo biti vsi konkretni avtoritativni akti samo odločbe. Tako pa bo v začetku v dvomu, ker bo delal enačbo: konkreten avtoritativen akt = upravni akt = odločba.
Na str. 63. pa se mi ne zdi čisto posrečeno formuliran stavek, da se vrši obča uprava na treh stopnjah. Kajti čim pride obča uprava na tretjo stopnjo, preneha biti — obča in postane specialna, ker se razcepi na posamezna ministrstva: obča uprava pa je samo tako dolgo obča, dokler je vsa združena pri enem oblastvu, to se pravi, dokler je organizirana teritorialno. Zato tudi krajevna policijska oblastva, ki vrše samo specialne posle, niso občeupravna oblastva, kakor sta ban in okrajni načelnik, ampak se imenujejo oblastva obče uprave, kar sicer ni posebno dobra oznaka, s čimer pa je hotel zakonodavec izraziti, da vrše ta oblastva sicer posle, ki spadajo med posle obče uprave.
146 Književna poročila.
da pa sama niso občeupravna oblastva, ker ne vrše vseh poslov obče uprave.
Vendar so take in podobne malenkosti brez vpliva na uspelo knjigo. Dr. Joso Jurkovič.
Dr. iur. Sauerlandt Max: Zur Wandlung des Zumutbarkeitsbegrilfes im Strafrecht. Leipziger rechtsvvissenschaftliche Studien, Ileft 102. Theo-dor AVeicher, Leipzig. Str. 52.
Novo nemško nacionalnosocialistično kazensko pravo si je vzelo za smernico, da naj se uveljavlja zdravo ljudsko čutenje (gesundes Volksempfinden). Ta novota kar sili, da se zariše kritično stališče napram pravni instituciji, ki je plod razmišljanja nekako zadnjih dveh desetletij, da naj nikar ne zadene sankcija kazni storilca drugače za-branjenega dejanja, ki se o njem ne da misliti ali, z drugimi besedami, ki se od njega ne more pričakovati, da bi tisto dejanje opustil storiti, ker so bile izvestne posebne okolnosti po sredi. Sauerlandt je podal izvrstno sliko doslejšnjih teorij, ki se tičejo tega problema. Prav lepo je izvedel poglavji o normativnem pojmovanju krivde, ki ustanavlja nesoglasje med dejanskim in zakonito zahtevanem stanjem po objektivnih znakih, in pa o materialnem pojmu krivde, ki ustanavlja, da je zabranjeno to po zakonu, kar se je izkazalo subjektivno za protipravno. Iz poslednjega pojma se izvaja pojem očitavnosti (Vor-werfbarkeit), ki pa se sme upoštevati samo, kjer gre za neko vrzel v zakonu. Po tem se presoja dalje, kdaj in zakaj se ne sme misliti ali pričakovati, da bi storilec opustil kaznivo dejanje. Nepričakovalnost (Unzumutbarkeit) se da presojati po etičnih, generalnih in socialnih momentih. Za nemško nacionalnosocialno miselnost se je Sauerlandt odločil za poslednji način presoje. Svojim razmišljanjem ustrezno predlaga na kraju krajev, da naj se uzakoni nepričakovalnost v ožjem stiku z institucijo skrajne sile (Notstand) kot kazen odn. krivdo izključujoči moment. Njegov tekst bi bil v prevodu takšen: Kdor ravna v skrajni sili, se ne kaznuje. V skrajni sili raVna po pravu (rechtmiissig), kdor stori dejanje, za katero je zagrožena kazen, da pričujočo, na drug način ne odvračljivo nevarnost, da nastane znatna škoda, odvrne od sebe ali koga drugega, ako se od njega ali drugega po zdravem ljudskem čutenju ne more pričakovati, da bo škodo trpel. V skrajni sili ravna brez krivde, kdor stori dejanje, za katero je zagrožena kazen, pod prevladujočim vtisom pričujoče znatne, na drug način ne odvračljive nevarnosti, ako se od njega po zdravem ljudskem čutenju ne more pričakovati, da to nevarnost prestane. — Nam se zdi, da je terminološko pogrešno govoriti o skrajni sili pri dejanju, če sploh ni krivde v njem, dalje pogrešamo določbe, da se zabranjuje posluževanje krivdo izključujočih momentov na sploh, namesto samo tam, kjer obstoji neka vrzel v zakonu, slednjič nam ne gre v glavo, kako naj bi se za vso državo določilo enakomerno tisto „zdravo ljudsko čutenje", ki mora biti pogoj za izvedbo enakosti državljanov pred zakoni, zlasti pred kazenskimi. Dr. Metod Dolenc.
Dr. Kukman Vladimir: Bericht iiber die jugoslawlsche Gesetzge-bung. (Jahr 1936), Istituto di studi legislatiyi, Roma, Palazzo di Giusti-zia, 1937 — XV. pag. 505—525.
Avtor v nemškem jeziku na kratko navaja, s kakšnimi predmeti se je bavilo zakonodajstvo v Jugoslaviji v 1. 1936 ter potem podaja vsebino uredb o kartelih, o razsodniških odborih za razsojanje sporov med delodavci in obrtnimi nameščenci, o pravnih razmerah zavarovancev zavarovalne družbe „Feniks" in končno o likvidaciji kmetskih dolgov. — Sestavki so tako obširni, da inozemec dobi polno informacijo
Književna poročila. 147
o ureditvi teh pravnih snovi. Kakor čujemo, piscu žal ni bil poslan krtačni odtisk v korekturo; zato so ostale nekatere tiskovne pogreške, ki imajo značaj slovničnih napak.
Ni mi pa všeč, da avtor uporablja besedi „Ban" in „Banschaft", že celo predolg in za uho neroden je pa izraz za bansko upravo „Ban-schaftsverwaltung". Tako prevaja tudi Milorad Zebič v svoji razpravi „E)ie Neuerungen im jugoslawischen Aktienrecht"> (Zeitschrift fur Ost-recht, 1933, št. 10). Zakaj se ne bi držali v slovstvu že udomačenih izrazov „Banus", „Banat"? Zmešnjave z Banatom doma in v inozemstvu ne bo. Sploh pa ime vojvodinskega Banata ni zraslo v narodu, marveč je Avstrija v temešvarskem vilajetu, ko je vsled miru v Požarevcu (1717) prišel izpod turške oblasti pod njeno, dala ime Tamiškega Banata, t. j. ozemlja pod oblastjo bana, (v resnici je upravo potem drugače uredila ter ustrojila Vojno Krajino pod vodstvom posebnega guvernerja). — Veliki Brockhaus piše o Jugoslaviji, da je razdeljena na „banate", ki jim je načelu „Banus". — Enako prevaja tudi sedanji predsednik Državnega sveta, dr. Štefan Sagadin,. v svoji razpravi: „Der gegenwartige Stand auf dem Gebiete der iilfentlichen Verwal-tung" (Zeitschrift fur Ostrecht, 1932, št. 7): „Banus", „Banat" in „Ba-natsverwaltung", pa tudi „Banatsamt", dočim je sresko načelništvo „Bezirksamt". Banska „uprava" sploh ni posrečen izraz, ker pomeni delovanje, ne pa, kakor se je hotelo, oblastva. Sagadinovi prevodi so kar dobri in kratki in zato uporabijajmo: „Banus", „Banat", „Ba-natsamt." Dr. F. Skaberne
Dr. Sajovic Rudolf: Rassegna di letteratura giuridica jugoslava, Anno 1932. Istituto di studi legislativi, Roma, Palazzo di Ciustizia, 1937—XVI, pag. 457—474.
Ta pregled navaja popolnoma vse pravniške knjige, razprave, zakonike in spise, ki so bili tiskani v Jugoslaviji v letu 1932. Ker pri nas žal nimamo takih pregledov ali tekoče bibliografije o pravniškem slovstvu, se mora zateči k temu italijanskemu viru, kdor išče, ali in kdo je kaj napisal o tem ali onem predmetu. — Pregled navaja naslove 310 del, ki so razdeljena po posameznih pravnih panogah. Nadpisi, ki oznamenujejo panogo, so v italijanskem, srbo-hrvatskem, angleškem, francoskem in nemškem jeziku, naslovi del pa so v izvirnem slovenskem ali srbohrvatskem jeziku in v italijanskem prevodu. Pri večjih ali važnejših delih (41) je prof. Sajovic v zgoščeni obliki v italijanskem jeziku dodal vsebino. — Želeti bi bilo, da bi tudi pri nas trajno izhajala tako popolna bibliografija pravniškega slovstva. Ako se je ne more lotiti prof. Sajovic sam, naj si najde zanesljivih sotrudnikov, ki bodo to delo opravljali pod njegovim vodstvom.
Dr. F. Skaberne.
Zbornik znanstvenih razprav XIV. letnik, 1937—38. Izdaja profesorski zbor juridične fakultete v Ljubljani. Ljubljana, 1938, str. 336. Cena 100 din.
Letošnji zbornik obsega sedem daljših razprav in sicer so prispevali naslednji gg.: A. B i 1 i m o v i č — Organizacija ekonomskega jmuka na visokih šolah glavnih evropskih držav, M. Dolenc — Pravnozgodovinski prikaz dokaznega postopanja pri sodiščih slovenskega ozemlja s posebnim ozirom na ljudska sodišča, B. F u r la n — Problem pravne kavzalnosti, J. Jurkovič — Ničen upravni akt, St. Lapajne — Načrt odškodninskopravnih določb za jugoslovanski državljanski zakonik, A. Ma k 1 e c o v — Tipologija zločincev, in E. Spektorskij — Tonnies in Michels.
148 Književna poročila.
Dr. Zirpins Walter: Krimlnalistische Buchpriifung. Verlag E. Jae-dicke, Berlin N 54., 1. 1937, str. 72.
Iz svoje prakse kot preiskovalni sodnik — pred več kot 35 leti — se spominjam, kako težavne so bile kazenske preiskave, ko je prišla ta ali ona veletrgovina, posojilnica ali zadruga v stiske zbog nepravilnega poslovanja njenih nastavljencev — ali šefov. Celo primernih izvedencev je bilo malo, lastnega poznanja vseh zamotanih prilik še manj, literarnih pripomočkov tako rekoč nič. Danes gre na bolje. Označeno delce je izšlo kot uradna izdaja državnega kriminalnopolicijskega oblastva v Berlinu. Sestoji iz dveh delov, kriminologičnega in kriminalističnega, na kraju pa prinaša še pregledno tabelo o organizaciji dvojnega knjigovodstva trgovskega velepodjetja. Preiskovalni sodniki, državni tožilci, sodeči sodniki pa tudi branilci se morajo usposobiti, da računske izvedence razumejo, pa tudi kontrolirajo, morda celo kritizirajo. Vsebina oznanjene knjižice je tako pregledno in natančno sestavljena, da bo vse navedene činitelje pravosodja v splošnem dovolj poučila, kje in kaj bi bilo v poedinem primeru treba zahtevati, da se še posebe pojasni. Opozarjamo na njo, priporočamo pa, da bi jo juristi proučili, še preden jih prisili v to praktičen primer. Dr. Metod Dolenc.
Izdanja rimskega instituta za zakonodajne študije. Odkar smo poročali zadnjič v Slov. Pravniku (1937, 193), je Istituto di Studi legislativi izdal zopet celo vrsto novih del. V pospešenem tempu se skuša izravnati zamuda, ki je nastopila pred leti. Nove knjige, ki naj zbude pozornost čitateljev, so:
1. AnnuaTio di dirltto comparato e di studi legislativi. Vol. XIII, zv. 2 in 3. Navedena zvezka obsegata šest razprav iz nemškega, estonskega, grškega in ameriškega pravoznanstva, več recenzij in judika-turo Velike Britanije iz let 1951 do 1956, dalje Belgije za leta 1932 do 1936.
2. Bibliografia giuridica internazionale. Letnik 1932, zv. 4 prinaša bibliografične preglede za leto 1932 naslednjih držav: Španije, Nizozemske, Finske, Litve, Latvije. Egipta, Grške, Danske, Češkoslovaške, Ogrske, Norveške in Jugoslavije (Sajovic). — 1. zv. letnika 1935 pa bibliografijo Italije, Belgije, Gdanskega in Avstrije.
3. Giurisprudenza comparata di diritto commerciale — marittimo, aeronautico, industriale e d'autore. Ta zbirka je nova in hoče podati čitateljstvu preglede iz navedenih pravnih panog pravosodstva. Vol. 1 obsega francosko, italijansko, belgijsko in velikobritansko judikaturo.
4. Giurisprudenza comparata di diritto corporativo, sindacale e del
lavoro. Tudi ta zbirka se šele s tem uvaja in naj predočuje pomembnost, ki jo je zadobilo delovno pravo v zadnjem času. Prva knjiga obsega preglede nemške, belgijske in velikobritanske judikature. Prinaša najvažnejše odločbe ali v celotnem besedilu ali izvlečku s kritičnimi pripombami. V tem pogledu je zbirka urejena kakor ostale, ki prinašajo pravosodstvo.
5. Giurisprudenza comparata di diritto internazionale privata Druga knjiga prinaša judikate, ki so jih izdala sodišča Francije (1932 do 1955) in Združenih ameriških držav (1952).
6. Legislazione internazionale. Izšla sta dva zvezka za leto 1952, ki prinašata najvažnejšo zakonodajo posameznih dežel. Upoštevane so države: Luksemburška, Avstrija, Po jska. Velika Britanija, Rumunija, F'rancija, Norveška, Bolgarija in Estonska. V peti knjigi za leto 1936 )a je prikazana zakonadaja Belgije, Švice, Ogrske, Italije, Poljske, ^atvije. Zveze sovjetskih republik. Estonske, Litve, Francije, Avstrije,
4
Književna poročila. 149
Jugoslavije (Kukman), Bolgarije, Nizozemske, Luksemburškega, Nemčije, Grške, Češkoslovaške in Velike Britanije.
Ureditev vseh knjig (urednik prof. S. Galgano) je vzorna in kažemo samo na naše opombe ob prejšnjih poročilih. Iz seznama, kolikor ga je bilo moči podati na kratko, pa se vidi, da naša država pri celi vrsti panog ni zastopana. Krivda je samo na strani naših pravnikov, ki bi sicer utegnili najti tu lepo priliko za udejstvovanje.
Dr. R. S.
Dr. Bartoš Milan: Potreba kodlfikacije radnog prava. Odtis iz Spomenice za pravniški kongres v Novem Sadu. Beograd. 1937. Str. 12.
Dr. Bartoš Milan: Stav prof. Perica u medjunarodnom privatnom pravu. Odtis iz Arhiva za pravne i društvene nauke. Beograd. 1938. str. 6.
Dr. Eisner Bertold: Sukob pokrajinskih (lokalnih) zakona o pitanju istraživanja vanbračnog očinstva. Odtis iz Arhiva za pravne i društvene nauke. Beograd. 1938. Str. 5.
Dr. Eisner Berthold: Das Eherecht im Rechtsgebiet Bosnien und Herzegowina. Odtis iz Rechtsverfolgung im internationalen Verkehr. IV. Berlin. 1932—1937. Str. 1043 do 1056.
Dr. Lapajne Stanko: Das Eherecht im Rechtsgebiet Slowenien-Dalmatien. Odtis iz Rechtsverfolgung im internationalen Rechtsverkehr. IV. Berlin. 1932/1937. Str. 1059 do 1042.
Maklecov Alexander: Auslandsrundschau — Jugoslawien. Odtis iz Zeitschrift fiir die gesamte Strafrechtswissenschaft. Band 57, Ileft 6. Str. 792 do 801.
Dr. Matijevic Ivo — dr. Culinovič Ferdo: Komentar zakona o izvršenju i obezbedjenju. Druga knjiga. Sveska 6, 7. Beograd. 1938. Str. 417 do 616. S tem zvezkom je obrazložen ves uvodni zakon in zaključena druga knjiga tega široko zasnovanega komentarja.
Mirkovič Mijo: Razvoj ekonomske misli u XIX. veku. Geca Kon. Beograd. 1928. Str. 254.
Dr. Munda Avgust: Preiskovalni zapor po objavi sodbe prve stopnje in vračunanje tega zapora v izrečeno kazen. Odtis iz Pravosudja. Beograd, 1938. Str. 234.
Članki in razprave v pravniških časopisih. Arhiv LIII, 3: Tasič Dj.: Značaj jezika pri tumačenju. Krbek L: Uredba od nužde, iznimno stanje i problem ratifikacije uredbe. Kneževič D.: Neka sporna pitanja u drugostepenom — prizivnom delanju kod gradjanskih parnica. Petkovič L: Nepodudarnost odredaba Grpp sa odredbama materialnog prava. Petrovič V.: Platni nalog na osnovu zastarele menice. Stanič D.: Da li se propis § 74 Kz primenjuje i kod izbora kazne zatvora i nov-čane kazne. Bartoš M.: Vanparnično rešavanje sporova. Milic M.: Stav Poljske prema manjinskom problemu i poljsko-nemačka deklaracija od 5. novembra 1957. — Arhiv LIII, 4: Spektorski E.: Šta je sociologija? Danic D.: O krivičnoj odgovornosti pravnih lica. Krbek I.: Uredbe od nužde, iznimno stanje in problem ratifikacije uredbe. Grdjič G.: Ma-nojleskova teorija protekcionizma. Zivadinovič Š.: Zabluda o bitnim osobinama stvari. Šute E.: Zastarelost tražbina arhitekata za njihov honorar, po uporednom pravu evropskih naroda. Mirkovič N.: Pri-vredna strana anšhisa. — Branič 4: Zivadinovič M.: Pitanje prostorija i osoblja sreskog suda za grad Beograd s obzirom na proširenu stvarnu nadležnost sreskih sudova. Vasiljevič T.: Kažnjavanje zlostave po Ju-goslovenskom krivičnom zakoniku. Gajič N.: Trgovački običaji po za-
150 Književna poročila.
i
konu o radnjama. Milovič A.: Ublažavanje kazne strogega zatvora i zatvora starijim maloletnicima. Kuzman M.: O nadležnosti izvršenja kazne lišenjem slobode man je od jedne godine. Korobarovič P.: Pravna priroda ugovora o reumu prema našoj posleratnoj jurisprudenciji. — Mjesečnik 3: Čulinovič F.: Narodno pravo. Kuntarič A.: Opčinski tu-ristički odbori. Jurjevič J.: Dugovi zemljoradnika privatnim licima (iz glave VI. po Ulzd). Škarica N.: O pravnem značenju čl. 20 ugrj>p. (obročni poslovi) i njegovoj nadležnosti napose u slučaju uglavka iza-branog suda. Lehpamer N.: O osporavanju opstojnosti i višine dugova iz III. glave Ulzd. Gjurkovič M.: Još nekoliko riječi o popratnicima. Rucner J.: Utjecaj Ulzd. na parnični i ovršni postupak. — Policija 3: Goršič F.: Derogacija § 375a srp. k. z. Mišic D.: Ustavna ograničenja pri donošenju uredaba. Brusič J.: O stečenim pravima po zak. o radnjama. Bajer II.: Primena § 311/1 kz. na krivična dela iz § 301 kz. i slobodno sudijsko uverenje. Zlatič-Bugarski: Vrste nehata. C.: Borba protiv kriminaliteta. Djordjevič R.: Monopolske krivice u 1937. — Policija 4: Uredništvu Policije. Kecojovič S.: O osnovnim načelima u formalnem delu projekta zakona o istupima. Bugarski-Zlatič: Vrste nehata. F.: O pravilniku saveza lekarskih komora i vršenju lekarske honorarne službe. Miličevič V.: Medjunarodna policija u buri svetskih političkih dogadjaja. Bubelj-Jerockij: Stanje i kretanje kriminaliteta u Jugoslaviji prema statističkim podacima u 1936. god. Bogič G.: O duševnim i telesnim sposobnostima teraoca motornih vozila. — Pravosudje 1—2: Andrejevič A.: Živojin M. Peric za duhovnu kulturu u pravu. Arandje-lovič D.: Ugovor o posredništvu. Bajič S.: Izvršba na prejemke iz zasebnega službenega razmerja. Blagojevič B.: Sudija i duh novog pro-cesnog prava. Blagojevič O. i Blagojevič V.: Nekoliko napomena po pitanju nepravednog obogačenja. Bogosavljevič E.: O alternativnim (paralelnim) kaznama u našem procesualnom i materialnem kr. pravu. Brankovič S.: O samovlastnoj zaštiti prava. Cubinski M.: Problem izjednačenja i reforme zakona u našoj državi. Čulinovič F.: Narodno pravo. Danic D.: Jedan pogled na reformu zakonskog nasledjivanja. Dolenc M.: Uslovna osuda i rehabilitacija. Djordjevič J.: Rasmatranja o problemu opravdanja države. Frank S.: Opseg pojma državnog služ-benika u italijanskom kaznenom zakoniku od 19. oktobra 1930 i u krivičnom zakoniku. Goršič F.: Odnos vanparničnog izvršenja prema redovnom izvršen ju. Ivič A.: Austrijski načrt za unutrašnje uredjenje Srbije 1910 godine. Jeremič S.: O izmenama u gradjanskom parnič-nom postopku. Jovanovič M.: Porodične zadruge. Jovanovič S.: Sedemdeset godina života Živojina M. Perica. Kostič L.: Pred kojom vlašču odgovaraju narodni poslaniki i senator! za dela izvršena pri obavljanju mandata. Kulaš J.: Zakonitost službene radnje kao elemenat krivičnog dela. Lazarevič A.: Država kao zakonski naslednik. Lapajne S.: Nepravilnost določbe S 697 Predosnove. Maklecov A.: Nekoliko prime-daba ka projektu Zakona o istupima. Matijevič L: O izvršenju na pravima po novom Ip. Milic L: O otvaranju stečaja po službenoj dužnosti. Mirkovič Dj.: Vršenje poslovodstva u društvima s ograničenom odgo-vornošču. Muha M.: Činjenično ili pravno pitanje? Munda A.: Kazenskopravna zaščita lovske pravice s posebnim ozirom na določbo § 322 Kz. Peric B.: Novčana naknada za moralnu štetu. Peric N.: Predosnova Gradjan-skog zakonika (§9). Petrovič B.: Rad prof. Ž. M. Perica na nauči krivičnog prava. PoliteoL: Pravo u praksi. Popovič Dj.: Pogledi prof. Perica na velike probleme medjunarodnog prava. Pržič I.: Normativa i sociološka metoda u medjunarodnom pravu. Sajovic R.: Uverenje izvršnosti. Savkovič J.: Jedna koncepcija g. Ž. Perica. Solovjev A.: Bogišičevi pogledi na zna-
Razne vesti. 151
čaj običaja i zakona. Stefanovič J.: Donašanje zakona i budžeta u slučaju nesaglasnosti izmedju Skupštine i Senata. Tomovič B.: Ž. Peric o kučnoj zajednici u Crnoj gori. Šapčanin S.: U spomenicu G. Z. M. Peričiu Vesel J.: Pravo i život. Mihajlo V.: Stanje saobračajnog prava. Vukovič M.: Uspomena sa srpskog prvog časa predavanja Gradjanskog prava. Werk H.: Vinkulaciona zaporka u osiguravajučem pravu. Živkovič R.: Ugovor o radii i radni odnos. — Pravosudje 3: Karadjozov A.: Magistratura u Bogarskoj. Živanovič T.: Da li je preporučljivo da sudija može za jednu radnju koja izrično ne ulazi u zakonsku normu da kazni i da je smatra protipravnom. Munda A.: Preiskovalni zapor po objavi sodbe prve stopnje in vračunanje tega zapora v izrečeno kazen. Gojkovič M.: Subjekti potpunog priziva protiv presuda sreskih sudova. Petrovič B.: Medjunarodni kriminalitet i borba sa njime. Stanojevič D.: O pravnoj kvalifikaciji krivičnih dela. Uroševič L.: Zajednica stvari, zajedničari, njihov medjusobni odnos i odnos prema trečim licima. Lucijanovič M.r O potrebi autent. tumačenja, te izmjena i dopuna u Ulzd. Matijevic L: O zabranama na prinadležnosti državnih službenika po njihovom pristanku i novi Ip. Tasič Dj.: Važnost zakonika izvornika pri tumačenju. Jovanovič S.: Unapredjivanje sudija. — Pravosudje i: \Vodenberg: O pravosudju u llo andiji. Uroševič L.: Zajednica stvari, zajedničari, njihov medjusobni odnos i odnos prema trečim licima. Lucijanovič M.r Hipoteka na idealnom dijehi suvlasnosti kao zapreka materijalne diobe nepokretnina. Subotič Dj.: Iloriinzontalna (etažna) svojina na zgra-dama u odnosu na sistem zemljišnih knjiga. Kadej E.: Uslovno ubašti-njenje posle stupanja na s.nagu zak. o izvršenju i obezbedjenju. Filip-čevič S.: Parnična sposobnost, imenovanje auktora ili nedostatak legitimacije. Mišic D.: Preranom optužnicom ne može se uskratiti pravo istražnog sudije i veča, niti osujetiti povlastica optuženoga, iz § 108/IT Kp. Budžet Ministarstva pravde u Narodnoj skupštini.