89ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118) • 9–109
J u r e  G o m b a ~
Novo urejanje socialnega skrbstva v Sloveniji
1944–1947
Nastanek in razvoj Odseka za socialno skrbstvo1
Zbor odposlancev slovenskega naroda v Ko~evju je 3. oktobra 1943, potem ko je potrdil
delo izvr{nega odbora OF, sklenil, naj le-ta ostane v dotedanji sestavi in naj opravlja tudi
funkcijo predsedstva Slovenskega narodno osvobodilnega sveta (SNOS). Na prvem zase-
danju SNOS je Boris Kidri~ prisotnim razlo‘il, kak{ne funkcije naj bi po njegovem mnenju
opravljal izvr{ni odbor OF. Bil naj bi:
1. vrhovni izvr{evalni organ OF kot politi~ne organizacije in vseljudskega gibanja,
2. predsedstvo slovenskega parlamenta,
3. vrhovni izvr{ilni organ ljudske oblasti.
Ker se je enajst~lansko predsedstvo SNOS zavedalo, da samo ne bo zmoglo voditi dela
organov ljudske oblasti na Slovenskem, si je moralo izoblikovati podro~ne organe za posa-
mezne panoge. Tako so se izoblikovali odseki, komisije in zavodi kot pomo~ pri njihovem
delu. Po {tevilnih predlogih se je predsedstvo SNOS marca 1944 odlo~ilo, da ustanovi osem
odsekov. Ti odseki, zarodki bodo~ih poverjeni{tev po vzoru poverjeni{tev pri Narodnem
komiteju osvoboditve Jugoslavije (NKOJ), so bili:
– Odsek za notranje zadeve,
– Odsek za izgradnjo narodne oblasti,
– Odsek za gospodarstvo,
– Odsek za obnovo,
– Finan~ni odsek,
– Odsek za prosveto,
– Odsek za informacije in propagando,
– Odsek za zdravstvo, ki naj bi imel po prvotni zamisli tri oddelke, in sicer oddelek za
preventivno medicino, oddelek za kurativno medicino ter oddelek za socialno skrbstvo.
Vendar so ~lani zdravstvenega sveta pri Odseku za zdravstvo na seji dne 13. aprila 1944
sklenili, da je treba pri SNOS ustanoviti poseben odsek za socialno skrbstvo.2
Ta naj bi se za~el intenzivno ukvarjati z re{evanjem te‘kih gospodarskih in socialnih
problemov, ki jih je nakopi~ila triletna vojna s “krvolo~nim in vandalskim okupatorjem in
izdajalskimi {vabobranci.”3
Predsedstvo SNOS je na svoji seji 19. aprila 1944 upo{tevalo predlog zdravstvenega
sveta in pod svojim okriljem ustanovilo odsek za socialno skrbstvo. Za prvega na~elnika je
imenovalo Jo‘eta Juran~i~a, ~lana KPS. Odsek je za~el z delom 12. maja 1944, v njegovem
1 Razprava povzema ugotovitve avtorjeve diplomske naloge pri prof.dr. Du{anu Ne}aku na Oddelku za
zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
2 Tone Ferenc, Ljudska oblast na Slovenskem 1941-1945, 3, Ljubljana 1991, str. 47.
3 Arhiv Republike Slovenije (dalje: ARS), SNOS, {k. 485/II/2, Vsem okro‘nim odborom, 28.6.1944.
90 J. GOMBA^: NOVO UREJANJE SOCIALNEGA SKRBSTVA V SLOVENIJI 1944–1947
okviru pa naj bi za‘iveli naslednji oddelki:
– Oddelek za mladinsko skrbstvo,
– Oddelek za splo{no skrbstvo,
– Oddelek za nezgodno, bolni{ko in starostno zavarovanje,
– Oddelek za ureditev delovnih razmerij,
– Oddelek za kolonizacijo,
– Oddelek za dekolonizacijo,
– Oddelek za repatriacijo in izseljeni{tvo,
– Oddelek za socialno kontrolo in prito‘be.4
Denar za financiranje svojih dejavnosti naj bi odsek za socialno skrbstvo dobil iz naka-
zil in dotacij Finan~nega odseka pri Predsedstvu SNOS, v~asih pa tudi od raznih okro‘nih
gospodarskih komisij.
Predsedstvo SNOS je v za~etku maja 1944 o nastanku novega odseka obvestilo vse
okro‘ne odbore OF, njegova odlo~itev je bila objavljena tudi v Uradnem listu SNOS in NVS.
Ker je postalo nujno, da ta odsek za~ne opravljati dejavnosti, ki so mu bile dolo~ene, je bilo
vsem okro‘nim odborom OF naro~eno, da je treba v najkraj{em ~asu postaviti pri krajevnih,
okrajnih in okro‘nih narodno osvobodilnih odborih oziroma pri vseh terenskih, rajonskih
in okro‘nih odborih OF posebne referente za socialno skrbstvo. Ti referenti, ki so morali biti
~lani odborov, naj bi od odseka za socialno skrbstvo prejemali navodila in z njihovo pomo~jo
re{evali probleme v praksi.5
Osnovne naloge, ki jih je odsek za socialno skrbstvo predpisal svojim referentom pri
odborih NOO in OF, so bile slede~e:
– ljudem brez strehe je treba najti dom,
– la~ne je treba nasititi, gole oble~i,
– invalidom, vdovam, sirotam in onemoglim je potrebno nuditi vsestransko pomo~.6
Pri svojem delu naj bi se referenti naslanjali predvsem na lastno iniciativo in delo, saj niti
predsedstvo SNOS niti odsek za socialno skrbstvo svoje pomo~i {e nista mogla nuditi.
Vendar so se, ~e ni {lo druga~e, po pomo~ lahko zatekli k pomo‘nim organizacijam, kot sta
bili SP@Z (Slovenska protifa{isti~na ‘enska zveza) in LMS (Ljudska mladina Slovenije).
Odsek za socialno skrbstvo je medtem organiziral ve~ ustanov, ki naj bi razbremenile ‘e
tako preobremenjene odbore OF in NOO. Tako so v ^rnomlju ustanovili Posredovalnico za
delo in zaposlitev, v Metliki, Pudobu in Cerknici so poslovali domovi za obnemogle, ki so
ostali brez sredstev za pre‘ivljanje, v Sne‘niku pa so organizirali mladinski dom, v katerega
so sprejemali mladino obeh spolov v starosti do petnajst let. V po{tev so pri{le predvsem
sirote in tisti otroci, ki jih star{i niso mogli vzdr‘evati, v domu naj bi jim nudili ljudsko {olo,
otro{ki vrtec, otro{ke posteljice in najbolj{o mo‘no strokovno oskrbo.7  Ker je stanje v tem
domu zaradi stalnega dotoka beguncev postalo dramati~no, je odsek za socialno skrbstvo
predlagal okro‘nim gospodarskim komisijam, naj del potrebne opreme pridobijo z zaplem-
bo imetja izgnanim belogardisti~nim dru‘inam ter na ta na~in re{ijo problem za{~ite mater
in otrok.8
V pri~akovanju konca vojne je odsek za socialno skrbstvo zahteval od vseh odborov OF,
da natan~no popi{ejo vse socialne ustanove na njihovem podro~ju. V po{tev so pri{le zava-
4 Tone Ferenc, Ljudska oblast na Slovenskem 1941-1945, 3, Ljubljana 1991, str. 63.
5 ARS, SNOS, {k. 485/I/2, Predsedstvo SNOS vsem Okro‘nim odborom OF, 18.5.1944.
6 ARS, SNOS, {k. 485/I/2, Vsem okro‘nim odborom, 28.6.1944.
7 Isto.
8 ARS, SNOS, {k. 485/I/2, Vsem okro‘nim gospodarskim komisijam, 27.8.1944.
91ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
rovalnice, bratovske skladnice, delavske zbornice, javne kuhinje, hiralnice, mladinski do-
movi, de{ka zaveti{~a, dnevna zaveti{~a, po~itni{ki domovi, okrevali{~a...
Popisati je bilo treba tudi vse izgnance, preseljence, internirance in kaznjence, saj je
postalo jasno, da bo repatriacija po koncu vojne ena od najva‘nej{ih nalog odseka za social-
no skrbstvo.9
Konec julija 1944 je nastal Rde~i kri‘ Slovenije in odsek za socialno skrbstvo je dal
svojim referentom jasno vedeti, da jim bo ta masovna humanitarna organizacija vedno
lahko slu‘ila kot desna roka pri vseh socialnih akcijah ‘e sedaj, {e bolj pa v prihodnosti, zato
naj bi se ti kar najbolj potrudili pri ustanavljanju in pomo~i okro‘nim, okrajnim in krajev-
nim organizacijam Rde~ega kri‘a.
Podeljevati so za~eli tudi podpore tistim, ki so pomo~ kar najbolj potrebovali, vendar so
morali biti zaradi pomanjkanja denarja odbori OF kar se da kriti~ni pri ugotavljanju, kdo je
do podpore sploh upravi~en.10
Teoreti~ni program socialnega skrbstva
Ker so se referenti za socialno skrbstvo pri odborih OF in NOO ukvarjali predvsem s
prakti~nim delom, se je odsek za socialno skrbstvo ~util dol‘nega, da jim predstavi tudi svoj
teoreti~ni program. Tako se je 10. avgusta 1944 “na polo‘aju” zbralo vodstvo odseka, ~lani
predsedstva SNOS, predstavniki drugih odsekov in tisti referenti za socialno skrbstvo pri
odborih OF, ki so se lahko kljub vojnim razmeram odzvali povabilu. To prvo konferenco
odseka za socialno skrbstvo je z uvodnim govorom za~el na~elnik odseka, Jo‘e Juran~i~.11
Po njegovem mnenju so ljudje sodili vsako oblast po tem, kako re{uje socialna vpra{anja
svojega naroda. Zato bi pri izgradnji nove socialne politike morali sodelovati vsi resorji
javne uprave, vsi sloji ter vse narodno in naravno bogastvo, pa tudi proizvodnja. Glavna
na~ela tak{ne socialne politike bi bila:
1. Socialno vpra{anje vsakega Jugoslovana, Slovenca, mora biti re{eno na na~in, da je
sleherni zaposlen po svojih sposobnostih, viri njegovih dohodkov pa so taki, da bo ‘ivel
‘ivljenje, ki je vredno kulturnega in civiliziranega ~loveka.
2. Onemogli in za delo nesposobni ljudje morajo biti absolutno za{~iteni in jim je
zajam~eno tako ‘ivljenje, ki je vredno ~lovekovega dostojanstva.
3. Mladini mora biti posve~ena skrb v tolik{ni meri, da se razvijejo v njej vse naravne,
dedne, umske in telesne sposobnosti.
4. Delovne razmere morajo biti urejene tako, da produkcijo dvignejo na najvi{jo stop-
njo, s tem pa izbolj{ujejo splo{ni socialni standard vsega naroda.
5. Takoj po zlomu Nem~ije bo potrebno repatriirati vse izgnance, internirance, jetnike
itd. Postopoma bo treba repatriirati tudi vse izseljence, ki so ‘e poprej morali oditi za kruhom
v svet. Koloniziralo se bo vso razla{~eno zemljo ter dekoloniziralo iz naselij, kjer je nemogo~e,
da bi si ~lovek socialni polo‘aj izbolj{al in ga izpopolnil do splo{ne socialne ravni.
6. Vse javno ‘ivljenje se mora usmerjati v smislu, da ne izziva in ne rodi socialnega zla,
ampak ga odpravlja.12
9 ARS, SNOS, {k. 485/I/2, Vsem pokrajinskim odborom OF, 24.7.1944.
10 ARS, SNOS, {k. 485/I/2, Vsem okro‘nim odborom OF, 24.7.1944 .
11 ARS, SNOS, {k. 485/I/2, Zapisnik o prvi redni konferenci odseka za socialno skrbstvo pri predsedstvu
SNOS, 10.8.1944.
12 ARS, SNOS, {k. 485/I/2, referat Socialno skrbstvo danes in jutri, Jo‘e Juran~i~, 10.8.1944.
92 J. GOMBA^: NOVO UREJANJE SOCIALNEGA SKRBSTVA V SLOVENIJI 1944–1947
Namestnik na~elnika odseka za socialno skrbstvo, Anton Toman, ~lan Kr{~anskih socia-
listov, je v svojem referatu o ustanovah socialnega odseka poudaril, da se bodo morale
predvojne socialne ustanove zaradi doprinosa delovnega ljudstva v osvobodilnem gibanju
temeljito spremeniti, tako da bo delovno ljudstvo imelo v vseh teh ustanovah po svoji
svobodni volji izbrane zastopnike. Le tako naj bi namre~ lahko slu‘ile splo{nemu interesu
delovnega ljudstva. V Kraljevini Jugoslaviji naj bi namre~ po njegovem mnenju kljub mo-
derni zakonodaji prihajalo do zlorab zaradi pohlepnosti kapitala in neorganiziranosti ter
neobve{~enosti delavstva. Razli~ne socialne ustanove, kot so recimo bile Delavske zborni-
ce, Trgovska podporna dru{tva za name{~ence, zavarovalnica trgovskih delavcev Merkur,
Pokojninski zavod, Dr‘avni in banovinski zavodi za slu~aj bolezni, nezgod in starosti,
Bratovske skladnice in Borze dela zato svojega dela niso opravljale tako, kot bi bilo treba.
Po novem bi bilo treba vso socialno zakonodajo, od obrtnega zakona in zakonov o za{~iti
delavstva, obrtnih zaupnikih, bolni{kem, nezgodnem in starostnem zavarovanju ter do raz-
nih uredb k tem zakonom popraviti tako, da bi za~eli slu‘iti delovnemu ljudstvu. Socialna
politika bi s tem postala politika ‘elja delovnega ljudstva. “Le ~e bi se namre~ gradilo na
ljudstvu z ljudstvom, bi odsek za socialno skrbstvo lahko dosegel rezultate.”13
Tudi mladinskemu socialnemu skrbstvu so na tej konferenci postavili nove temelje.
Glavna naloga je postala “ustvariti vse pogoje, ki so potrebni za fizi~no in moralno zdrav
mladi rod, da bi se rane naroda zacelile in bi dobili v zdravi, moralno krepki mladini
najmo~nej{o pogonsko silo, ki bi segla na vsa polja obnove in rasti.”14
Kratkoro~ne na~rte je nadomestil maksimalni program, ki naj bi se z zlomom Nem~ije le
{e raz{iril. Poskrbel naj bi za:
1. Pravno za{~ito, uvedbo mladinskega sodstva in ureditev vzgojnih domov po moder-
nih vzgojnih na~elih.
2. Za{~ito nelegitimne (nezakonske) matere z vsemi pravicami, ki ji zagotavljajo izena~itev
z legitimno materjo.
3. Zakonito prepoved izkori{~anja {oloobveznih otrok kot dodatne delovne sile in
dolo~itev meje pri uporabi mladoletnih pri delu.
4. Ureditev modernih mladinskih domov, okrevali{~, letovi{~, {portnih igri{~ in mladins-
kih ~italnic, ko bodo za to dane mo‘nosti.
“Pri tem naj bi mu pomagal tisk, ki bi zainteresiral {iroke plasti celotnega naroda in
slovenska `ena, ki naj bi s svojim nagibom in ~utom za otroke bistveno pripomogla k dvigu
socialnega standarda mladine na tisto raven, ki je potrebna, da narod razvije vse svoje sile do
najvi{jih zmo`nosti.”15
Ostali oddelki odseka za socialno skrbstvo svojega programa niso predstavili, saj delo v
njih sploh {e ni steklo. Vodstvo odseka je zato sklenilo, da vsem olaj{a delo in zdru‘i
nekatere svoje oddelke. Tako so se namesto z osmimi oddelki zadovoljili s {estimi. Ostali so
oddelek za nezgodno, bolni{ko in starostno zavarovanje, oddelek za mladinsko skrbstvo,
oddelek za splo{no skrbstvo, oddelek za ureditev delovnih razmerij ter oddelek za socialno
kontrolo in prito‘be, v oddelek za kolonizacijo, dekolonizacijo, repatriacijo ter izseljeni{tvo
pa so natrpali vse tisto, kar jim je ostalo.
S tem se je kon~ala prva konferenca odseka za socialno skrbstvo. Referenti so od{li tja,
kjer so jih potrebovali, in se {e naprej spopadali s socialnimi problemi, ki jih je s seboj
13 ARS, SNOS, {k. 485/I/2, referat Antona Tomana na I. konferenci odseka za socialno skrbstvo,
10.8.1944.
14 ARS, SNOS, {k. 485/I/2, referat Kriste [uler na I. konferenci odseka za socialno skrbstvo, 10.8.1944.
15 Isto.
93ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
prina{al vsak nov dan vojne. Odsek je {e naprej z okro‘nicami vodil in s komisijami nadzo-
roval njihovo delo, po odhodu Jo‘eta Juran~i~a na [tajersko pa je novi na~elnik postal
Anton Toman, ki je takoj opozoril vse referente socialnega skrbstva, da so na svoja mesta
postavljeni zaradi ljudstva, ne pa ljudstvo zaradi njih.
Ker je prebivalstvo Jugoslavije po mnenju NKOJ pretrpelo pod okupacijo pa tudi v toku
borbe proti sovra‘niku ogromne ‘rtve, je bilo treba narediti potrebne korake, da se osebam,
ki so postale ‘rtve vojne ali fa{isti~nega terorja, naka‘e materialna pomo~. Tako je bil 19.
decembra 1944 s strani Poverjeni{tva socialne politike pri NKOJ vsem federalnim odsekom
za socialno skrbstvo izdan odlok o razdeljevanju za~asne denarne pomo~i nepreskrbljenim
rodbinam borcev Narodno osvobodilne vojske (NOV) in Partizanskih odredov Jugoslavije
(POJ), padlih borcev NOV in POJ, invalidom NOV in njihovim dru‘inam, kakor tudi dru‘inam
‘rtev fa{isti~nega nasilja.16
Predsedstvo SNOS je na ta odlok odgovorilo 29. marca 1945, ko je izdalo odseku za
socialno skrbstvo nalog o izpla~ilu enkratne podpore nepreskrbljenim dru‘inam borcev
Jugoslovanske vojske in njenim invalidom, njihovim rodbinam, kakor tudi rodbinam ‘rtev
fa{isti~nega nasilja in rodbinam, katerih hranilci so bili v ujetni{tvu ali v internaciji. Enkrat-
na podpora je zna{ala od 500 do 1000 lir in je bila odvisna od {tevila otrok v dru‘ini. Za
njeno izpla~ilo je Predsedstvo SNOS nakazalo odseku za socialno skrbstvo 2,500.000 lir,
vendar je odsek za socialno skrbstvo takoj izra~unal, da bi potreboval za kritje potreb
najrevnej{ih dru‘in po Sloveniji najmanj 24,000.000 lir mese~no, ~esar minister socialne
politike pri NKOJ dr. Anton Kr‘i{nik ni mogel zagotoviti.17
Marca in aprila 1945 je odsek pozval vse svoje ~lane in referente pa tudi ostale strokov-
njake, naj napi{ejo svojo vizijo socialne politike v Sloveniji po kon~ani vojni. Iz referatov,
ki jih je odsek obravnaval na svojih konferencah, je bilo ‘e razvidno, da bo v bodo~i dr‘avi
osrednje vpra{anje socialne politike prav delavsko vpra{anje, saj pravilna re{itev le-tega ni
zadevala le delavstva, temve~ tudi gospodarsko sposobnost dr‘ave in ureditev industrije, s
~imer naj bi se osvobodili {kodljivega tujega vpliva, ki ga je okoli sebe {iril zahodni kapi-
talizem. Delavcu, ki naj bi v bodo~i Sloveniji postal najva‘nej{i ~initelj pri izgradnji gospo-
darskega ‘ivljenja, naj bi ustvarili pogoje ‘ivljenja, ki bi ga ~imbolj spodbujali k delu.
Najve~je spremembe so avtorji referatov, dopisov in prispevkov napovedali vpra{anju
delavskih sindikatov in socialnemu zavarovanju.
Sindikati naj bi tako skrbeli za ekonomsko za{~ito delavca, nadzorovali naj bi izvajanje
uzakonjene socialne zakonodaje, izvajali kontrolo nad poslovanjem podjetij in skrbeli za
dvig produkcije v narodnem gospodarstvu.18
Socialno zavarovanje naj bi bilo organizirano po vzoru prve dr‘ave socializma. Sovjet-
ski zvezi je glavne smernice za ureditev tega vpra{anja postavil Lenin na Pra{ki konferenci
leta 1912. Temeljna na~ela te politike so bila slede~a: socialno zavarovanje mora za{~ititi
delavca v vseh primerih izgube delovne sposobnosti, kot so bolezen, invalidnost in starost,
delavke v ~asu nose~nosti in poporodnem obdobju, v primeru smrti zavarovanca pa tudi
vdove, vdovce in otroke; zavarovanje morajo zajeti vse zaposlene osebe in njihove dru‘in-
ske ~lane; zavarovanci imajo pravico do popolnega nadomestila mezde, vse stro{ke social-
nega zavarovanja pa morajo nositi dr‘ava in delodajalci.19
16 ARS, SNOS, {k. 485/II/3, Odlok o dajanju za~asnih podpor, 19.12.1944.
17 ARS, SNOS, {k. 485/II/3, Navodila o podeljevanju podpor, 19.12.1944.
18 ARS, SNOS, {k. 485/III/2, Smernice socialne politike v bodo~i Sloveniji.
19 Mateja Jeraj, Slovenski sindikati in socialna politika 1945-1950, Ljubljana, 1995, str. 30-31.
94 J. GOMBA^: NOVO UREJANJE SOCIALNEGA SKRBSTVA V SLOVENIJI 1944–1947
Nekaj ~asa je po odseku za socialno skrbstvo kro‘il tudi predlog angle{ke vlade za
bodo~o ureditev socialnega zavarovanja pri nas, ki ga je objavil “The Financial Times” z
dne 26.9.1944. Po njem bi prebivalce razdelili v tri razrede
1. produktivni sloj, kamor bi spadal ves produktivni del prebivalstva, ne glede na razliko
v zaposlitvah, fizi~nih ali umskih;
2. mladina v u~ni dobi, ki s svojim rasto~im znanjem, teoretskim ter prakti~nim, in z
nabiranjem konkretnih izku{enj tvori vse mo~nej{o ustvarjalno silo in {e kako potrebno
rezervo novih delovnih kadrov;
3. ostareli, oboleli, invalidi.
V ~asu brezposelnosti in bolezni bi bili delavci upravi~eni do rente. Osnovna izpla~ilna
vsota za slehernega obolelega ~lana bi zna{ala vi{ino njegovih slu‘benih prejemkov, in
sicer v znesku zadnje pla~e. Brezposelni bi prejemali enako podporo v vi{ini njihovega
zadnjega zaslu‘ka, obenem pa bi {e naprej pla~evali svoje prispevke.
Razmerje invalidske rente do pokojnine naj bi bila po tem na~rtu 1:1, za invalidnost so
bili predvideni dodatki, za pokojnino ne. Pokojnina naj bi kot pla~ilo za dolgotrajno delo
zna{ala prav toliko kot poslednja pla~a. ^lan naj bi bil poleg pokojnine dele‘en vseh
ugodnosti, ki mu lahko nudijo dostojno ‘ivljenje bodisi v zdravstvenem bodisi v kulturnem
‘ivljenju.20
Ministrstvo za socialno politiko
Predsedstvo Slovenskega narodno osvobodilnega sveta (SNOS) je na svoji sve~ani seji
5. maja 1945 v Ajdov{~ini izdalo Zakon o Narodni vladi Slovenije. Ta zakon je dolo~al, da
Narodno vlado Slovenije, najvi{ji izvr{ni in zakonodajni organ dr‘avne oblasti v Sloveniji,
imenuje prav Predsedstvo SNOS.
Narodna vlada Slovenije naj bi bila sestavljena iz predsednika, enega ali dveh podpred-
sednikov in ministrov za: notranje zadeve, pravosodje, prosveto, finance, industrijo in ru-
darstvo, trgovino in oskrbo, poljedelstvo, gozdarstvo, socialno politiko, narodno zdravje,
gradnjo ter lokalni promet. Nekdanji odseki predsedstva SNOS so tako postali ministrstva
Narodne vlade Slovenije.
Predsedstvo SNOS je poverilo mandat za sestavo Narodne vlade Borisu Kidri~u, ki je
izbral podpredsednika in dvanajst ministrov. Za ministra, ki naj bi se ukvarjal s socialno
politiko, je bila izbrana Vida Tom{i~.21  Njeno ministrstvo naj bi {e naprej izpolnjevalo
osnovne naloge, ki mu jih je ‘e med vojno predpisalo Predsedstvo SNOS: socialno skrbstvo
za vse sloje delovnega ljudstva, za{~ita socialno ogro‘enih slojev, za{~ita invalidov in
drugih ‘rtev NOB, za{~ita mater, otrok in mladine, skrb za izseljence in repatriacijo vojnih
ujetnikov, konfinirancev, internirancev, pregnancev in kontrola ter izvajanje socialnega
zavarovanja. Da je ministrstvo lahko uspe{no re{evalo te naloge, se je organiziralo na slede~
na~in:
Ministrstvo je vodil minister za socialno politiko, pri tem pa mu je pomagal pomo~nik.
[ef kabineta je vodil kabinet ministrstva in poleg tega opravljal {e vse zadeve, ki mu jih je
poveril minister.
20 ARS, SNOS, {k. 485/III/2, Predlog angle{ke vlade za bodo~e zavarovanje pri nas.
21 Uradni list, letnik I/II, {t. 5, 2. junij 1945, str. 22.
95ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
I. Splo{ni oddelek, kjer delo {e ni povsem steklo, so sestavljali:
1. Personalni odsek, ki je nastavljal uslu‘bence po vseh ustanovah v kompetenci
ministrstva in vodil tudi njihov seznam.
2. Finan~no-ekonomski odsek, ki se je ukvarjal z nabavljanjem kreditov, pohi{tva in s
selitvijo pisarn v pritli~je ministrstva.
3. Odsek za statistiko, propagando in socialne {tudije.
4. Komisija za upravo domov, ki je bila poslana na teren ugotavljat {kodo.
5. Pisarna ministrstva, ki je s pomo~jo novih sil organizirala birokratsko delo.
II. Oddelek za splo{no socialno skrbstvo:
1. Odsek za socialno pomo~ je prevzel vse fonde, ki so bili ustanovljeni kot biv{e pod-
porne ustanove, in s tem prevzel vse socialno skrbstvo v svoje roke. Skupaj s Statisti~nim
uradom so zbirali podatke, ki so spadali v okvir socialnega skrbstva, ter poskrbeli, da je
denar, nakazan s strani finan~nega ministrstva dne 3. junija 1945, {el v vse okro‘ne NOO in
odbore OF. Ti so zdaj lahko izpla~ali podpore pomo~i potrebnim.
2. Odsek za za{~ito vasi je imel skupaj z ministrstvom za poljedelstvo, gozdarstvo in
gradnjo konferenco na temo za{~ite vasi.
3. Odsek za stanovanjsko politiko je izvedel vrsto anket o stanovanjskih razmerah v
Ljubljani, o ureditvi najemnin in ureditvi stanovanjskega vpra{anja. Izdali so tudi uredbo o
stanovanjih in poslovnih lokalih, ki je iz{la v Uradnem listu.
III. Oddelek za ureditev delovnih razmer in socialno zavarovanje:
1. Odsek za ureditev delovnih razmer je po konferenci z ministrstvom za preskrbo izdal
dolo~ilo o dodatnih ‘ivilskih kartah za delavce, ki so se ukvarjali s te‘kimi deli, sicer pa je
vodil {tevilne ankete in se pripravljal na izdajo zakona o ureditvi delovnih razmer.
2. Odsek za socialno zavarovanje je s pomo~jo posebnega strokovnega sveta za socialno
zavarovanje formiral nekatere uredbe in jih posredoval ministrstvu za pravosodje v dokon~no
redakcijo. Tako so zavarovali “poljedeljske delavce”, potrdili Federalni zakon o socialnem
zavarovanju, uredili polo`aj hi{nih pomo~nic in uvedli nove mezdne razrede v dinarski
veljavi za vso Slovenijo.
3. Odsek za posredovanje in in{pekcijo dela je diskutiral o vajeni{kem vpra{anju in
sodelovanju s strokovnim {olstvom.
4. Izseljeni{ki oddelek, ki ga je vodil posebni referent dr. Ivo [tempihar, se je ukvarjal z
na~rtom, kako vrniti domov vse tiste Slovence, ki so iz najrazli~nej{ih razlogov od{li po
svetu.
IV. Oddelek za za{~ito mater, otrok in mladine:
1. Odsek za za{~ito dojen~kov je sku{al priskrbeti dojen~kom posebne ‘ivilske karte,
hkrati pa je organiziral domsko za{~ito za slabotne, zapu{~ene in osirotele dojen~ke.
2. Odsek za za{~ito pred{olske mladine se je prav tako ukvarjal z domsko za{~ito sirot,
organizirali pa so tudi akcijo “za pribolj{ek iz~rpani mladini”, kjer so razdelili okoli 10 ton
kruha in tono marmelade.
3. Odsek za za{~ito {olske mladine je poleg organizacije domske za{~ite delal tudi na
otvoritvi socialno-politi~ne {ole za vzgojo novih kadrov, ki naj bi v bodo~e zapolnjevala
prazna mesta na ministrstvu za socialne razmere.
4. Odsek za za{~ito mater je sku{al doje~im materam priskrbeti dodatne ‘ivilske karte.
5. Referat za po~itni{ke kolonije je imel ogromno dela, saj naj bi v kolonije v razne kraje
Slovenije od{lo okoli 4000 otrok. Treba je bilo najti in adaptirati ustrezne zgradbe, poskrbe-
ti za prehrano, aktivirati ljudi iz frontnih organizacij in spraviti otroke tja in nazaj.
96 J. GOMBA^: NOVO UREJANJE SOCIALNEGA SKRBSTVA V SLOVENIJI 1944–1947
6. Referat za specialne zavode je {ele zbiral podatke o prizadetih in iskal ustrezne zgrad-
be za formiranje zavodov za slepe, gluhoneme in umsko prizadete osebe. Najve~krat je bila
v najprimernej{ih zgradbah vojska, ki se po navadi ni hotela umakniti.
V. Invalidski oddelek:
1. Odsek za socialno in zdravstveno za{~ito invalidov je izdelal predloge za izpla~ila
invalidnin invalidom iz JA in civilnim invalidom. Na okro‘jih so posebne Komisije za
podeljevanje podpor dobile navodila o podeljevanju podpor. Kar se ti~e zaposlitve invali-
dov, so na okro‘jih morali sestaviti sezname zaposlitev, ki bi jim bili invalidi kos. Organizi-
rana je bila {ola za pre{olanje invalidov v Preddvoru, kjer so jih u~ili strojepisja, knjigo-
vodstva in zadru‘ni{tva. V kompetenco ministrstva je spadala tudi delavnica Proteza. Kre-
ditna nabavljalna in prodajna zadruga je za invalide prevzemala blago od UNRRA (United
Nations Relief and Rehabilitation Administration) in skrbela za kredite.
2. Odsek za kontrolo invalidov je zaenkrat sodeloval pri delu Odseka za socialno in
zdravstveno za{~ito invalidov ter pripravljal svoj program dela.
VI. Oddelek za repatriacijo:
1. Odsek za notranjo repatriacijo je skrbel za transporte iz Srbije in Vojvodine, ki so v
Slovenijo za~eli prihajati kmalu po tem, ko je Rde~a armada od tam pregnala Nemce. Te
kompozicije so bile tako slabo pripravljene in oskrbovane, da so se na odseku prito‘ili na
zvezno ministrstvo za socialno politiko.
2. Odsek za zunanjo repatriacijo je imel vrsto pogovorov na Dunaju, v Pragi in Parizu.
Angle{ka in ameri{ka komisija sta izjavili, da se bo iz angle{kega in ameri{kega sektorja
kmalu za~elo repatriirati okoli 250.000 Jugoslovanov, na kar se je bilo treba ustrezno pripra-
viti. Kredit, ki so ga odobrili oddelku za repatriacijo, je bil ‘e skoraj porabljen, saj je bilo v
tem ~asu skozi slovensko ozemlje repatriiranih 61.089 oseb, ki jih je bilo treba oskrbeti z
vsem potrebnim.22
Vsak okro‘ni narodno osvobodilni odbor je imel svojega poverjenika za socialno poli-
tiko, ki je vodil odsek za socialno skrbstvo. Tega so sestavljali:
1. referent za splo{no socialno skrbstvo,
2. referent za domove in stanovanjske zadeve,
3. referent za zadeve invalidov in upokojencev,
4. referent za za{~ito mater, otrok in mladine,
5. in{truktor za domove.
Okrajni narodno osvobodilni odbori so imeli poverjenike za socialno skrbstvo, ki so
na~elovali odsekom za socialno skrbstvo. Njemu so bili podrejeni:
1. referent za splo{no socialno skrbstvo,
2. referent za za{~ito mater, otrok in mladine,
3. referent za zadeve invalidov in upokojencev.
V krajevnem narodno osvobodilnem odboru je direktive ministrstva za socialno poli-
tiko izpolnjeval odbornik za socialno skrbstvo.23
Tak{no je bilo torej ogrodje ministrstva za socialno politiko Narodne vlade Slovenije, ki
se je izoblikovalo tja do avgusta 1945. Nekateri oddelki so bili do vratu v delu, v nekaterih
pa so se zaposleni spra{evali, zakaj so sploh tam. V okro‘nih, okrajnih in krajevnih NOO je
bilo vse {e naprej odvisno od iznajdljivosti posameznih referentov in od tega, kako so si
raztolma~ili smernice, ki jim jih je po{iljalo ministrstvo.
22 ARS, MSS, {k. 5/51, Poro~ilo o delu Ministrstva za socialno politiko, 12.6.1945.
23 ARS, MSS, {k. 5/42, Pregled o za~asni organizaciji socialne politike, 16.8.1945.
97ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
Pomo~ mno‘i~nih organizacij
Slovenske sindikalne organizacije so zbirale prispevke za sirote, vdove padlih partiza-
nov in talcev ter za druge socialno ogro‘ene kategorije prebivalstva, poleg tega pa so sode-
lovale {e v treh {ir{e zastavljenih akcijah, ki so pomagale pri uresni~evanju u~inkovitej{e
socialne politike: pomagale so pri ustanavljanju patronatov, zbirale prispevke za socialni
fond OF in aktivno sodelovale v socialno-zdravstvenih svetih.24
Dr‘ava je bila po ustavi FLRJ z dne 31.1.1946 dol‘na skrbeti za dru‘ine in otroke padlih
borcev in ‘rtev vojne ter vojne invalide, vendar dr‘avni prora~un sam te obremenitve pre-
prosto ni zmogel. Zato je ljudska oblast pozvala vse zavedne dr‘avljane, naj pri re{evanju
nalog socialnega skrbstva sodelujejo po svojih mo~eh in zmo‘nostih. Prek ~lankov v Delav-
ski enotnosti je Referat za socialno skrbstvo pri Glavnem odboru Enotne strokovne zveze
delavcev in name{~encev spodbujal sindikalne organizacije k zbiranju prispevkov za so-
cialno ogro‘ene in k organiziranju razli~nih akcij za zagotavljanje socialne pomo~i. Sin-
dikalne podru‘nice so tako v letu 1945 zbrale okoli 7 milijonov dinarjev, s katerimi so v
sodelovanju z ministrstvom za socialno politiko financirali najrazli~nej{e dejavnosti so-
cialnega zna~aja.
Ena od teh skupnih akcij je bilo tudi formiranje patronatov. Ministrstvo za socialno
skrbstvo LRS je aprila 1946 za predstavnike mno‘i~nih organizacij pripravilo konferenco,
na kateri je predstavilo idejo o formiranju patronatov. ^e pogledamo konkreten primer, bi
moral patronat funkcionirati pribli‘no takole: ~e je bila v nekem okraju za ve~je {tevilo
nepreskrbljenih otrok zagotovljena stavba za njihovo oskrbo, naj bi sindikalna podru‘nica
gradbenih delavcev to stavbo adaptirala, podru‘nica delavcev lesarske industrije bi poskr-
bela za opremo, sindikalna podru‘nica uslu‘bencev gospodarsko-upravnih ali finan~nih
ustanov bi lahko ob pomo~i krajevnega odbora OF zbirala sredstva, ~lanice krajevne orga-
nizacije AF@ bi skrbele za kuho, snago in vzdr‘evanje perila, mladinske organizacije pa bi
zbirale hrano, obleko, igra~e in u~benike ter skrbele za telovadbo, igro in zabavo. K tej
socialni akciji bi bilo koristno pritegniti tudi vse “privatne pridobitnike, trgovce in obrt-
nike, tako da bi v vseh teh kategorijah prebivalstva vzbudili pravo politi~no zavest in ~ut
socialne dol‘nosti.”25
Funkcijo patrona oziroma za{~itnika dolo~enega doma ali zavoda je lahko prevzelo eno
ali ve~ podjetij, zadrug, terenov, vasi, mno‘i~nih organizacij, pa tudi voja{ke enote ali
telovadna dru{tva. Tako organizirani patronati ne bi le pomagali dr‘avi pri re{evanju social-
nih vpra{anj, ampak bi s svojo uspe{nostjo in dobro organizacijo predstavljali prakti~en
dokaz, kaj vse zmore ljudska skupnost v tesni povezavi s svojo oblastjo.
Ker so prispevki za najrazli~nej{e akcije socialnega zna~aja ponekod predstavljali ‘e kar
prete‘ko breme za delovno ljudstvo, se je vlada Ljudske republike Slovenije maja 1946
odlo~ila, da lahko na njenem ozemlju zbirajo prostovoljne prispevke za re{evanje posebnih
in splo{nih nalog socialnega skrbstva izklju~no uprave socialnega fonda OF na podlagi
predhodnega dovoljenja notranjega ministra. Izvr{ni odbor OF je takoj izdal statut, ki je
dolo~al ustanovitev uprav socialnega fonda pri IO OF in pri okrajnih ter krajevnih odborih
OF. Te uprave naj bi dajale pobude za ustanavljanje patronatov, zbirale naj bi mese~ne
prispevke, organizirale nabiralne akcije, sprejemale darila in na ta na~in zbrana sredstva
razdelile ustanovam in pomo~i potrebnim posameznikom. Uprava socialnega fonda pri IO OF
24 Mateja Jeraj, Slovenski sindikati in socialna politika 1945-1950, ARS, Ljubljana 1995, str. 85.
25 Prav tam, str. 87.
98 J. GOMBA^: NOVO UREJANJE SOCIALNEGA SKRBSTVA V SLOVENIJI 1944–1947
je sporazumno z ministrstvom za socialno skrbstvo LRS sklenila postopoma zdru‘iti vse
prispevke za patronate in tiste za socialni fond v en sam prispevek. Tako bi vsakdo, ki bi
‘elel prispevati karkoli v socialne namene, sredstva preprosto nakazal na socialni fond OF,
ta pa bi jih nato porazdelil tistim, ki so jih potrebovali. ^lani sindikatov naj bi v socialni
fond OF prispevali prostovoljno kot zavedni in dobri dr‘avljani, ukinili naj bi odtegovanje
od pla~e, prisilne ukrepe in visoke obveze, ki so med ljudmi ‘e zbudili nezadovoljstvo in
godrnjanje.
Socialno-zdravstveni sveti so bili sestavljeni iz predstavnikov mno‘i~nih organizacij,
Rde~ega kri‘a, invalidskega zdru‘enja, uprave socialnega fonda in zastopnikov s podro~ja
prosvete, zdravstva, socialnega skrbstva, sodstva in notranjih zadev. Delovali so v okviru
ministrstva za socialno skrbstvo LRS, dajali pa naj bi mnenja o prejemanju razli~nih podpor,
zbirali podatke o osebah, potrebnih socialne pomo~i in organizirali “ljudsko pomo~” za
tiste kategorije prebivalstva, ki so bile te pomo~i najbolj potrebne.
Pomagali naj bi tudi pri ustanavljanju patronatov in izbiri rejnikov, sodelovati bi morali
{e pri dolo~anju zdravni{kih in zobozdravni{kih tarif ter dajati pripombe s podro~ja skrb-
stva in zdravstva k zakonskim predpisom. Borili naj bi se proti vsem razvadam, ki so po
njihovem mnenju {kodovale zdravju in jemale ugled skupnosti. Med te razvade so {teli
alkoholizem, prostitucijo, bera~enje, nasilna dejanja, zlorabo otrok, maza{tvo in “kriminal-
ni splav.”26
Antifa{isti~na fronta ‘ensk (AF@), ki se je razvila iz Slovenske protifa{isti~ne ‘enske
zveze, je ‘e med vojno pogosto sodelovala z odsekom za socialno skrbstvo pri re{evanju
raznih socialnih problemov; naveza se je po koncu vojne {e okrepila. Tako je AF@ s pomo~jo
nabiralnih akcij, prostovoljnega dela in udarni{tva skrbela na nepreskrbljene otroke, vdove
in invalide, probleme, ki jih “ljudska oblast nenadoma ni mogla ve~ v celoti re{iti.”27
^lanice so leta 1945 zbrale za okoli dva milijona dinarjev prostovoljnih prispevkov, poskr-
bele za preskrbo 5800 sirot, ki so pri{le iz Bosne v Slovenijo in prevzele patronat nad 34
razli~nimi domovi. Po domovih so skrbele za varstvo in izobrazbo otrok, {ivale obleke in jih
kasneje tudi krpale, pomagale v pralnicah, kuhinjah in ambulantah ter vzdr‘evale ~isto~o.
Poleg tega je bilo treba organizirati tudi nabiralne akcije, s katerimi so za te domove zbirale
denar, hrano, igra~e, u~ila, obleko in inventar. V domovih za invalide so bile njihove dejav-
nosti podobne, le da je bilo ve~ poudarka na fizi~ni in psihi~ni rehabilitaciji, manj pa na
vzgoji.
S pomo~jo institucije obiskovalk je AF@ spremljala delo rejni{kih dru‘in in njihov
odnos do rejencev. O tem so obve{~ale ministrstvo za socialno politiko NVS, ki je nato
reagiralo z denarnimi stimulacijami, ~e je bilo delo dobro opravljeno, ali pa z odvzemom
otroka v primeru zanemarjanja.
AF@ je po vsej Sloveniji organizirala tudi {tevilna predavanja na temo higiene, nege
otrok, invalidov in bolnikov ter razne te~aje, na katerih so slu{ateljice pridobile prakti~no
znanje za delo po domovih ministrstva za socialno skrbstvo.28
^eprav se je kmalu za~ela politizacija te mno‘i~ne organizacije, ki naj bi po novem
postala “glavni politi~ni mobilizator ‘ensk v Sloveniji,”29  lahko re~emo, da je takoj po
vojni marsikatera akcija socialnega zna~aja slonela izklju~no na iznajdljivosti in delav-
26 Prav tam, str. 91.
27 ARS, GO AF@, {k. 7/III/310, Poro~ilo o delu in organizacijska vpra{anja AF@ Slovenije.
28 ARS, GO AF@, {k. 7/III/310, Zapisnik II. kongresa AF@.
29 ARS, GO AF@, {k. 7/III 310, govor Borisa Kidri~a na III. kongresu AF@ Slovenije.
99ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
30 ARS, GO LMS, {k. 4/I, Izvr{nemu odboru OF, 23.6.1945.
31 ARS, GO LMS, {k. 4/1, Centralnemu odboru USAOJ, 23.6.1945.
32 Jo‘e Prin~i~, Slovensko gospodarstvo v drugi Jugoslaviji, Ljubljana 1997, str. 14-19.
nosti ~lanic AF@, ki so v sodelovanju z drugimi mno‘i~nimi organizacijami uspele nadome-
stiti pomanjkanje finan~nih in drugih sredstev, s katerimi se je v tem ~asu spopadalo ministr-
stvo za socialno politiko.
Tudi Ljudska mladina Slovenije je po svojih mo~eh pomagala pri organizaciji raznih
akcij socialnega zna~aja. Na svojem drugem kongresu 24. junija 1945 v Ljubljani je Cen-
tralnemu odboru USAOJ in Izvr{nemu odboru OF obljubila, da bo v prihodnosti:
1. {e naprej trdno stala na braniku domovine in pridobitvah {tiriletne osvobodilne vojne,
za katere je dalo ‘ivljenje na tiso~e najbolj{ih tovari{ev in tovari{ic;
2. dala vse svoje mlade sile na razpolago domovini za njeno ~imprej{njo obnovo in
izgradnjo;
3. da bo ~uvala bratstvo in enotnost vse jugoslovanske mladine, ki je porok mirnega
‘ivljenja in hitrega razvoja na{ih narodov;
4. da se bo borila z vsemi silami za okrepitev na{e nove ljudske oblasti, za utrditev prave
ljudske demokracije. Izlo~ila bo iz svojih vrst vse protidemokratske, protislovenske in
fa{isti~ne elemente, ki ogro‘ajo svobodo in novo ljudsko oblast;
5. da bo {e naprej prva v delu in da bo, kakor tudi do sedaj, tudi v bodo~e dosledno
izvr{evala vse, “kar bo od njih zahtevala domovina, na{e vodstvo in na{ veliki mar{al
Tito.”30
Nekje v teh smernicah je zajeto tudi delo, ki sta ga LMS in njej podrejena Pionirska
organizacija opravljali za ministrstvo za socialno politiko. Bolj konkretno so mladi po~eli
slede~e: s skupnimi igrami, izleti, po~itnikovanji, tabori in delovnimi akcijami so pomagali
sirotam preboleti izgubo star{ev ter pomagali AF@ pri delu v domovih, hodili so na obiske k
invalidom, bolnikom in prizadetim ter z darili, raznimi pribolj{ki in kulturnim programom
dvigovali njihovo moralo, pomagali so pri organizaciji raznih nabiralnih akcij, pa dneva
matere in otroka, dneva invalidov, dneva mladih in dneva onemoglih, po~eli so torej vse
tisto, za kar je AF@ zmanjkalo ~asa, {tevilne akcije pa so bile pripravljena tudi s strani LMS.
Marsikaj, kar je koristilo izbolj{anju socialnega polo‘aja ljudi, se je naredilo tudi na mla-
dinskih delovnih akcijah.31
Delo oddelkov ministrstva za socialno politiko Narodne vlade Slovenije
med leti 1945 in 1947
Splo{no pomanjkanje, nizka proizvodnja, prometne, organizacijske in druge te‘ave so
Narodno vlado Slovenije prisilile, da je maja 1945 s “Pravilnikom o legitimacijah za preskr-
bo in potro{ni{kih knji‘icah” vpeljala sistem racionirane preskrbe z najpomembnej{imi
‘ivili, kot so meso, ma{~obe, moka, sladkor, fi‘ol in porabni{kimi industrijskimi izdelki
(obutev, obleka). To je pomenilo, da je bilo trgovanje s temi ‘ivili in izdelki omejeno ter da
je prete‘ni del prebivalstva lahko do njih pri{el le s pomo~jo kart in nakazil.32
V teh razmerah je delo ministrstva za socialno politiko in njegovih oddelkov postalo
te‘je, tako da so jim prav pri{le izku{nje, ki so si jih nabrali med vojno. Precej je namre~ spet
postalo odvisno od iznajdljivosti referentov, od pomo~i mno‘i~nih organizacij in od posa-
meznikov. Ministrstvo in njegovi oddelki so bili nekak{en vezni ~len, ki je povezoval tiste,
ki so ‘eleli pomagati, s tistimi, ki so bili pomo~i potrebni.
100 J. GOMBA^: NOVO UREJANJE SOCIALNEGA SKRBSTVA V SLOVENIJI 1944–1947
Znotraj splo{nega oddelka sta se obdr‘ala dva odseka in ena komisija. Personalni odsek
je skrbel za popolnitev kadra ostalih oddelkov ter okro‘nih, okrajnih in krajevnih narodno-
osvobodilnih odsekov. Da bi v socialnih ustanovah lahko zaposlili usposobljene ljudi, so v
Ljubljani na Streli{ki ulici ustanovili socialno-politi~no {olo, ki so jo na za~etku vodile
nune. Razmere v tem internatu so bile katastrofalne, saj so te~ajnice spale po dve na eni
postelji, brez posteljnine, odejo so imele le, ~e so jo prinesle s seboj.33
Finan~no-ekonomski odsek se je trudil dobiti denar za vse {tevilnej{e naloge ministrstva
tako od Narodne vlade Slovenije, kot tudi od vlade Demokrati~ne federativne Jugoslavije in
mednarodnih ~lovekoljubnih organizacij. Uspeh je bil zaradi vsesplo{nega pomanjkanja
sredstev in politi~ne situacije boren, saj so se vsi oddelki stalno prito‘evali nad akutnim
pomanjkanjem denarja. Uspe{nej{i pa je bil odsek pri dogovarjanju z ministrstvom za so-
cialno politiko DFJ v Beogradu. To se je namre~ odlo~ilo, da bo sku{alo poslati v federalno
enoto Slovenijo inventar za 109 de~jih in mladinskih domov. Ves material, ki so ga imeli na
voljo, je bil poslan iz Beograda v okviru kontingenta ministrstva za trgovino in preskrbo.34
Komisija za upravo domov je po vsej Sloveniji iskala primerne zgradbe za ustanove
ministrstva za socialno politiko. To ni bilo lahko, saj je bila ve~ina primernih zgradb
po{kodovanih, izropanih ali pa zasedenih s strani Jugoslovanske armade, beguncev ali
brezdomcev. Komisija je kontrolirala tudi stanje v obstoje~ih socialnih ustanovah in o tem
redno poro~ala namestniku ministra Antonu Tomanu, ki je nato na konferencah z upravniki
domov sku{al zapa‘ene probleme re{evati.
Oddelek za splo{no socialno skrbstvo se je ubadal s {tevilnimi zakonskimi predpisi, ki
so urejevali podro~je socialnega skrbstva. Najpomembnej{i je bil ‘e omenjeni odlok NKOJ
o podeljevanju za~asne podpore nepreskrbljenim rodbinam borcev NOV in POJ ter padlim
borcem NOV in POJ, invalidom NOB in njihovim rodbinam, kakor tudi rodbinam ‘rtev
fa{isti~nega nasilja. Poleg tega je maja 1946 iz{el zakon o voja{kih vojnih invalidih, decem-
bra istega leta pa {e zakon o voja{kih mirnodobnih invalidih. Zakonom je pomagala {e vrsta
uredb: uredba o ugotovitvi pravice do pokojnine, uredba o upokojitvi dr‘avnih uslu‘ben-
cev in uredba o dodeljevanju podpor rodbinam, katerih hranilci slu‘ijo v stalni sestavi
Jugoslovanske armade. Julija tega leta je iz{el {e zakon o socialnem zavarovanju delavcev,
name{~encev in uslu‘bencev.
Kljub temu je bilo v Sloveniji {e pribli‘no 30.000 nepreskrbljenih oseb, ve~inoma ‘rtev
vojne in ‘rtev “nepravi~nega dru‘benega reda v stari Jugoslaviji”, veliko je bilo oseb, ki so
bile za delo nesposobne zaradi telesnih in du{evnih okvar in sirot tistih, ki so se borili izven
partizanskih enot. Za vse te naj bi poskrbelo prav splo{no socialno skrbstvo. Oddelek se je
najprej odlo~il poskrbeti za stare in obnemogle in to s predlogom predsedstvu vlade NVS ter
Verski komisiji, da naj razlastita domove za onemogle in stare raznih cerkvenih redov ter jih
izro~ita v upravo ministrstvu za socialne zadeve. To cenej{o varianto sta zavrnila tako NVS
kot tudi Verska komisija ter predlagali odkup, najem ali pa zamenjavo. Zaradi pomanjkanja
denarja je bilo to nemogo~e, zato je oddelek shajal s stavbami, ki jih je podedoval od biv{ih
dr‘avnih socialnih ustanov (Cukrarna). Podeljevali so tudi podpore, vendar pa se jim je
zdelo, da ljudje vse preradi tarnajo in jemljejo, nih~e pa no~e delati. Zdravilo za najbolj
vztrajne nerga~e je bila po aretaciji ljudske milice delovna brigada.35
Odsek za stanovanjsko politiko je skupaj s predsedstvom vlade NVS sestavil uredbo o
stanovanjih in poslovnih prostorih, ki je iz{la v Uradnem listu 13. junija 1945. Do naslednje
33 ARS, MSS, {k. 1/I, Zapisnik seje upravnikov, 24.7.1945.
34 ARS, MSS, {k. 1/I, Trebovanje ministarstva za socialnu politiku NVS, 12.9.1945.
35 ARS, MSS, {k. 5/65, Socialne podpore reve‘em, september 1945.
101ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
uredbe so omejili svobodno razpolaganje s stanovanjskimi in poslovnimi prostori. Z njimi
je lahko razpolagal le krajevni ali mestni NOO po navodilih in pod nadzorstvom Ministrstva
za socialno politiko. Najemnine za stanovanja in poslovne prostore naj bi uredilo ministr-
stvo, do tedaj pa je bilo vsako povi{anje najemnin in podnajemnin prepovedano. Pogodbe
o najemu stanovanj in poslovnih prostorov se niso mogle odpovedati ali razveljaviti, razen
~e je lastnik nujno potreboval stanovanje zase ali za svojo dru‘ino, ~e so bila potrebna
znatna popravila poslopja in je izpraznitev prostorov postala nujna, ~e je najemnik nameno-
ma ali iz velike malomarnosti kvaril stanovanje ali poslovne prostore, ali pa ~e so najemnik,
njegovi sostanovalci ali podnajemniki vzdr‘evali v stanovanju javno nemoralo ali pohuj{ljivo
‘ivljenje.
Z vsemi praznimi stanovanjskimi in poslovnimi prostori so razpolagali pristojni krajev-
ni in mestni NOO po svojih stanovanjskih odsekih. Prazne prostore je bilo treba prijaviti,
vselitev pa je bila brez nakazila pristojnega NOO nemogo~e. Tudi izselitev je bilo treba
prijaviti.
Nih~e ni smel imeti isto~asno dveh ali ve~ stanovanj. Ministrstvo za socialno politiko je
imelo, kadar je to zahtevala javna korist, pravico razpolagati z zasedenimi stanovanji in
poslovnimi prostori v celoti, vendar so morali prizadetemu priskrbeti drug ustrezni stano-
vanjski ali poslovni prostor. Prisilno izvr{itev odlo~b stanovanjskih oddelkov je izvajala
ljudska milica, kr{itve te odredbe so kaznovali z globo do 50.000 lir ali s prisilnim delom do
6 mescev.36
Program oddelka za ureditev delovnih razmer in socialno zavarovanje je bil ‘e med
vojno dele‘en posebne pozornosti. Vendar je teorija eno, praksa pa po navadi nekaj popol-
noma drugega. Jugoslavija po koncu vojne preprosto ni imela potrebnih finan~nih sredstev
za takoj{njo izvedbo programa socialnega zavarovanja, ki se je {e najbolj zgledoval po
sovjetskem in je moral {~ititi delavca v vseh primerih izgube delovne sposobnosti. Zato je
spremembe uvajala postopoma. Prvi korak k poenotenju socialnega zavarovanja je bil storjen
30.1.1945 z odlokom NKOJ o vrhovnem dr‘avnem nadzoru poverjeni{tva za socialno poli-
tiko nad vsemi ustanovami obveznega socialnega zavarovanja. Zakon o izvajanju social-
nega zavarovanja v obmo~ju Demokrati~ne federativne Jugoslavije je dolo~al ustanovitev
Osrednjega zavoda za socialno zavarovanje (OZSZ) s sede‘em v Zagrebu kot edinega nosil-
ca vseh vrst socialnega zavarovanja v dr‘avi. S tem so bili ukinjeni vsi nekdanji samostojni
nosilci socialnega zavarovanja in so se spremenili v podru‘nice ali izpostave OZSZ, ki je
bila javna in samoupravna ustanova. Na sede‘ih federalnih enot so bili predvideni de‘elni
zavodi za socialno zavarovanje.
Federalni zavod za socialno zavarovanje v Sloveniji s sede‘em v Ljubljani je bil ustanov-
ljen dne 1. julija 1945 z uredbo ministrstva za socialno skrbstvo NVS. Z Zakonom o ureditvi
sodi{~ socialnega zavarovanja in vrhovnega sodi{~a socialnega zavarovanja, ki je iz{el
oktobra istega leta, so bila ustanovljena posebna sodi{~a, ki so se ukvarjala izklju~no s
presojanjem zadev med zavarovanci in nosilci socialnega zavarovanja. A kljub novi zako-
nodaji do ve~jih sprememb ni pri{lo takoj, saj so v veljavi ostali vsi predpisi izpred 6. aprila
1941, ki niso bili v nasprotju s pridobitvami NOB. Do va‘nih in odlo~ilnih sprememb je
pri{lo {ele 26. julija 1946 z Zakonom o socialnem zavarovanju delavcev, name{~encev in
uslu‘bencev. Takrat je vse samostojne nosilce socialnega zavarovanja zamenjala dr‘ava, ki
je vsem zaposlenim zagotavljala enake pravice.37
Odsek za posredovanje in in{pekcijo dela je imel prav tako polne roke dela s pripravo
36 Uradni list SNOS in NVS, {t. 8/1945.
37 Mateja Jeraj, Slovenski sindikati…, str. 61-62.
102 J. GOMBA^: NOVO UREJANJE SOCIALNEGA SKRBSTVA V SLOVENIJI 1944–1947
uredbe ministrstva o posredovanju dela skozi Javno borzo dela. Ta ustanova je dobila izklju~no
pravico do posredovanja dela, odobrila ali zavrnila je tudi vsak nastop ali razre{itev slu‘be-
nega razmerja, ~e je bilo to dejanje v nasprotju z narodnim gospodarskim interesom. Delo-
dajalec, ki je sprejel ali odpustil iz slu‘be delavca v nasprotju z temi dolo~ili, je bil sankcio-
niran. Prav tako so sankcije doletele delojemalca, ~e se je zaposlil ali pa zapustil slu‘bo v
nasprotju z zgoraj navedenimi dolo~ili.38
Oddelku za za{~ito mater, otrok in mladine je ministrstvo za socialno politiko podelilo
kredit v vrednosti 14 milijonov dinarjev, s katerim je bilo treba pokriti stro{ke za internate,
po~itni{ke kolonije, okrevali{~a, obnovo domov in za pribolj{ek v hrani iz~rpani mladini.
Oddelek je takoj podal tudi predlog o dodatnih kartah za hrano, ki bi jih podelili doje~im
in nose~im materam, posebnih kartah za dojen~ke ter predlog za izpla~evanje pre‘ivnin
otrokom, ki so bili vojne ‘rtve.39  Glavna skrb ~etrtega oddelka in ministrstva za socialno
politiko naj bi bila ustanovitev domov za otroke tistih, ki so padli v borbi za osvoboditev,
sirote brez star{ev, bolne, skratka za vse tiste, ki so bili tako reko~ na cesti.
Ti domovi so se organizirali na najrazli~nej{e na~ine. Ponekod so ekonomu stisnili v
roke nekaj denarja in ga z direktivo “tu ima{ denar, v desetih dneh pride v dom 300 otrok,
mnogo sre~e, zdravo”40  poslali na teren.
V Ljubljani so najprej razposlali komisije, ki so si domove ogledale in ocenile razmere v
njih. Da stanje ni ro‘nato, je bilo takoj jasno. Vse stavbe so namre~ med vojno utrpele {kodo,
saj jih je po ve~ini zasedla in uporabljala vojska tako za kasarne kot tudi za postojanke in
bunkerje. Okna so bila po ve~ini razbita, inventar polomljen ali pokraden, povsod je mrgo-
lelo {~urkov in podgan. Delovne sile, ki bi sanirala in organizirala domove, je primanjkova-
lo. Bolje se je godilo le domovom raznih cerkvenih zdru‘enj, ki so jih vodile redovnice, saj
je bila organizacija tam vzpostavljena ‘e pred vojno, pa tudi med vojno se ni bistveno
spremenila.41
Na ministrstvo za socialno politiko so {e naprej prihajali seznami zanemarjene mladine,
ki naj bi jo namestili po domovih, ~eprav so bili ti ‘e tako polni, “da so po nekod v isti sobi
spali odrasli pubertetniki razli~nih spolov.”42  Pojavil se je tudi problem, kam napotiti otro-
ke padlih in pobeglih belogardistov. Ko so namre~ pri ur{ulinkah te otroke sprejeli, se je taka
zdru‘itev izkazala za nemogo~o, saj drugim otrokom ni bilo mogo~e prepre~iti, da jih ne bi
zasramovali, pljuvali in kamenjali. Ministrstvo je v svojem ~asopisu izdalo odlok, “da je
treba otroke proslulih belogardistov, ki {e ne morejo v dru‘bo ostalih otrok, dokler ni drugih
zavodov, name{~ati v posebne zavode: de~ke v zavod na Selu, dekleta pa v dom za moralno
ogro‘ena dekleta.”43
Konec leta 1945 se je Narodna vlada Slovenije odlo~ila, da razporedi otroke v domove
po naslednjem klju~u:
1. otroke do 1. leta starosti naj bi poslali v de~je domove,
2. otroke od 3. do 7. leta starosti naj bi poslali v otro{ke domove,
3. otroci od 7. do 18. leta pa naj bi postali gostje mladinskih domov.44
38 Uradni list SNOS in NVS, {t. 16/1945.
39 ARS, MSS, {k. 5/51, Poro~ilo o delu ministrstva za socialno politiko, september 1945.
40 ARS, MSS, {k. 1/9, Poro~ilo mladinskega okrevali{~a Preddvor, avgust 1945.
41 ARS, MSS, {k. 5/523, Pregled domov v Ljubljani, 10. junij 1945.
42 ARS, MSS, {k. 5/47, Poro~ilo odseka za socialno skrbstvo mesta Ljubljane ministrstvu za socialno
politiko, oktober 1945.
43 Isto.
44 ARS, MSS, {k. 1/2-3, Navodila zavodom, december 1945.
103ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
De~je domove je vlada vzela iz pristojnosti ministrstva za socialno politiko, pre{li so v
pristojnost ministrstva za narodno zdravje NVS, ki je takoj izdalo uredbo o ustanavljanju in
ureditvi de~jih domov.45  Te ustanove so tako postale dr‘avne socialno-zdravstvene ustano-
ve zaprte za{~ite, katerih namen je bil nuditi socialno in zdravstveno ogro‘enim dojen~kom
in otrokom do dopolnjenega tretjega leta starosti potrebno zdravstveno za{~ito, pravilen
razvoj, nego in vzgojo. ^e je imel otrok mater, je ta od{la z njim v dom, kjer je pomagala pri
oskrbi svojega in drugih otrok.46
Oddelek za za{~ito mater, otrok in mladine se je trudil, da bi kljub sistemu racionirane
preskrbe, ki se je v za~etku leta 1946 {e zaostrila, otrokom in mladini priskrbel dodatno
koli~ino sladkorja in masti. ^e ni {lo druga~e, so otroke razglasili za tuberkulozne in na ta
na~in so dobili bolni{ko karto, kar je avtomati~no pomenilo ve~ hrane. Tudi UNRRA paketi so
pomagali te{iti lakoto po zavodih; bili so va‘en vir predvsem masti, sladkorja in ~okolade.
V za~etku septembra 1946 je vlada Ljudske republike Slovenije izdala “Odredbo o
razmejitvi pristojnosti pri upravljanju socialno-vzgojnih ustanov”. Ker je v teh ustanovah
postala glavna skrb vzgoja mladine, je ministrstvo za prosveto prevzelo v svoje roke upra-
vljanje otro{kih in mladinskih domov, dnevna zaveti{~a za pred{olsko in {olsko mladino,
specialne zavode za moralno ogro`eno mladino in dija{ke domove.47  Ministrstvo za social-
no skrbstvo je obdr‘alo nadzor le {e nad mladinskimi okrevali{~i, domovi za bosanske sirote
in specialnimi zavodi.
V okviru oddelka za za{~ito mater, otrok in mladine je deloval tudi odsek za specialne
zavode. Ta je {e vedno iskal primerne zgradbe za gluhe, slepe, invalidne in umsko prizadete
otroke, saj so bile tiste, v katerih so bivali, bodisi stare ali pa poru{ene (dom slepih v Ko~evju).
[tevilni predlogi so bili dani in tudi zavrnjeni, saj so si vsi zavodi ‘eleli v Ljubljano, mestni
NOO pa je ‘e tako imel stisko s prostori. Tako je recimo dom za invalidno mladino na{el
svoje mesto v Kamniku. Tja naj bi poslali tudi ~im bolj{i kader.
Invalidski oddelek je takoj po osvoboditvi za~el z zbiranjem podatkov in evidenti-
ranjem invalidov, biv{ih borcev partizanskih enot. Izdelali so tudi predloge za izpla~ilo
invalidnin invalidom iz JA in civilnim invalidom. Komisijske preglede invalidov so opra-
vljale okro‘ne komisije za podeljevanje podpor. Dolgi spiski invalidov in podpor, do kate-
rih so bili upravi~eni, so za~eli takoj po osvoboditvi romati iz vse Slovenije na ministrstvo
za socialno politiko.
Invalidsko skrbstvo je sku{alo urediti tudi pere~i problem zaposlitve invalidov, kar pa ob
splo{ni krizi in brezposelnosti ni bilo lahko. Potekali so razni te~aji za pre{olanje invalidov
(Preddvor), okro‘ja so morala poslati sezname del, ki bi jih pri njih invalidi lahko opravljali
(trafike, vratarska slu‘ba, strojepisje).48
Delavnica “Proteza” je za~ela z delom, vendar je pomanjkanje ustreznih surovin delo
zavrlo, zato je iskala pomo~ pri raznih tujih humanitarnih organizacijah. Oddelek je tudi
pogosto sodeloval z AF@ in LMS ter z njuno pomo~jo prek raznih prireditev, sre~olovov in
nabiralnih akcij zbiral denar za potrebe ustanov, ki so skrbele za invalide.
Med mnogimi pere~imi vpra{anji, ki so se v Sloveniji pojavila ob koncu druge svetovne
vojne, je bilo tudi vpra{anje vra~anja prebivalstva, ki je bilo v vojnem ujetni{tvu in v
45 Uradni list LRS, 2/1946.
46 ARS, MSS, {k. 5/64, Uredba o ustanavljanju in ureditvi de~jih domov, februar 1946.
47 ARS, MSS, {k. 5/62, Odredba vlade LRS o razmejitvi pristojnosti pri upravljanju socialno-vzgojnih
ustanov, september 1946.
48 ARS, PNOO, {k. 10/4, Poro~ilo o delu splo{nega socialnega skrbstva 1945/46.
104 J. GOMBA^: NOVO UREJANJE SOCIALNEGA SKRBSTVA V SLOVENIJI 1944–1947
koncentracijskih tabori{~ih. Tu so bili seveda tudi tisti, ki so bili prisilno izseljeni, mobili-
zirani v sovra‘ne formacije ali odpeljani na prisilno delo.
V Evropi je od aprila 1945 naprej kro‘ilo na stotiso~e ljudi, ki so se vra~ali na svoje
domove. Da bi ta ogromna selitev potekala organizirano, je skrb za repatriacijo prevzela
mednarodna organizacija UNRRA, ustanovljena novembra 1943.49  Z UNRRA je bila pove-
zana tudi jugoslovanska oblast, ki je na podlagi napotil te mednarodne organizacije 10.
aprila 1945 ustanovila Dr‘avno komisijo vojnih ujetnikov, prisilno odpeljanih delavcev,
obsojencev in drugih.50  V Sloveniji so ustanovili [tab za repatriacijo vojnih ujetnikov in
internirancev, ki je tesno sodeloval s tedanjim odsekom za socialno skrbstvo pri predsedstvu
SNOS. Njegov oddelek za kolonizacijo, dekolonizacijo, repatriacijo ter izseljeni{tvo je
sredi leta 1944 za~el iz vrst Slovenske protifa{isti~ne ‘enske zveze in Zveze slovenske
mladine aktivirati kader, ki naj bi vodil povratek internirancev, urejal zdravstveno-upravno
in politi~no-vzgojno delo v karantenah in skupnih domovih, pa tudi opravljal pisarni{ka in
prevajalska dela. Cilj tega oddelka je bil izslediti vse izseljene ljudi, jih spraviti v domovi-
no, jim priskrbeti streho, prehrano, obleko, obutev ter poskrbeti za njihovo politi~no vz-
gojo, mladini pa posvetiti vso ljubezen in skrb, “da bo spet ob~utila toploto doma in se bo
zakoreninila v domovinska tla.”51
[tabu za repatriacijo vojnih ujetnikov in internirancev so bile podrejene Komisije voj-
nega podro~ja za repatriacijo vojnih ujetnikov in internirancev ter okro‘ne komisije in
zbirne baze: za [tajersko v Mariboru, za Gorenjsko na Jesenicah in za Primorsko najprej v
Trstu, nato pa v Pivki. Komisije vojnih podro~ij so bile 17.7.1945 preimenovane v odseke
{tabov za repatriacijo.52
Notranjo repatriacijo sta organizirala odseka za repatriacijo pri delegacijah predsedstva
SNOS v Beogradu in Zagrebu. Tu je {lo predvsem za Slovence, ki so bili izseljeni z Go-
renjske in [tajerske v Srbijo, Bosno in na Hrva{ko. Odseku za repatriacijo v Beogradu je
veliko pomagalo delo njegovega predhodnika, OF slovenskega naroda – Odbora za Srbijo,
ki je ‘e jeseni 1944 za~el z zbiranjem podatkov o slovenskih izseljencih, ki so jih Nemci
predvsem leta 1941 izselili v razne kraje po Srbiji.
V Sloveniji je [tab za repatriacijo takoj po ustanovitvi za~el organizirati pogoje za
vra~anje repatriirancev v domovino. Svoje delo je naslonil na sodelovanje z voja{kimi in
civilnimi ustanovami doma in v tujini. Po Sloveniji so v prvem mesecu po kon~ani vojni
organizirali 36 sprejemali{~, kjer so vra~ajo~e oskrbeli, popisali in napotili proti domu.
[tevilo baz in sprejemali{~ se je stalno spreminjalo, saj so razmere pokazale, da je nekje
transportov ve~ in da je treba kapacitete pove~ati, ponekod pa so sprejemali{~a po prvem
mo~nej{em valu med majem in septembrom zaradi ~edalje manj{ega {tevila repatriirancev
postopoma zapirali.
V okviru Komisije vojnega podro~ja za repatriacijo – Maribor – so delovale baze Stu-
denci pri Mariboru, Slovenska Bistrica, Dravograd–Bukovje, Slatina, Radenci, Maribor,
Celje, Bre‘ice, Zagorje, okrevali{~e Viltu{ in preno~evalnica v Zidanem mostu.
Pod komisijo vojnega podro~ja Jesenice so delovale baze Jesenice, Gozd Martuljek,
Kranjska gora, Bled, Radovljica, Kranj, [kofja Loka, Kamnik, Dom‘ale in Tr‘i~.
Komisija vojnega podro~ja za repatriacijo za Primorsko je odgovarjala za baze in
49 Taja ^epi~, Oris poteka repatriacije v letu 1945, Kronika 1985, Let. 33, {t. 2-3, str. 235.
50 ARS, [tab za repatriacijo vojnih ujetnikov in internirancev, fasc. 132.
51 ARS, SNOS, {k. 485/I/3, Glavnemu odboru ZSM, 19.9.1944.
52 ARS, [tab za repatriacijo vojnih ujetnikov in internirancev, fasc. 132.
105ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
sprejemali{~a v Postojni, [empetru na Krasu, Tolminu, Vipavi, Ilirski Bistrici, Diva~i, Vrhpolju,
Trstu, Ajdov{~ini, Idriji, Kobaridu, Gorici, Bovcu, Logatcu, Planini, Rakeku in Rajblju.53
V Ljubljani so organizirali sprejemali{~a v Baragovem semeni{~u, Zgornji [i{ki,
Marijani{~u, Lichtenthurnu, pri ur{ulinkah, fran~i{kanskem kolegiju ter zaveti{~u sv. Jo‘efa
na Vidovdanski ulici.
Po skoraj treh mesecih dela se je ministrstvo za socialno politiko na podlagi izku{enj, ki
jih je pridobilo, odlo~ilo uvesti novo organizacijo repatriacijske slu‘be. Tako je z okro‘nico
dne 17. avgusta 1945 razpustilo vse odseke [taba za repatriacijo (Maribor, Jesenice, [empe-
ter na Krasu) in zaprlo tiste baze, ki zaradi manj{ega {tevila prihajajo~ih repatriirancev niso
bile ve~ potrebne. Ostale baze so prenovili. Zgradbe so bile predane v upravo ministrstva za
socialno politiko. Konec leta 1945 se je zaradi ~edalje redkej{ega dotoka ljudi spet zmanj{alo
{tevilo baz, tako da je v letu 1946 delovalo le {e Baragovo semeni{~e v Ljubljani ter baze v
Diva~i, na Jesenicah in v Mariboru.
Organizacija dela v bazah je bila slede~a: vsaka baza je imela komandanta, politkomisarja,
referente za intendanco, saniteto, socialno skrbstvo, promet, sindikat, osebje, propagando in
seveda administratorje, kurirje, kuharice, spremljevalce repatriirancev na poti iz baze proti
domu, ljudi, ki so pomagali v ambulanti, tiste, ki so skrbeli za ~isto~o in popravila...
Da bi bil postopek sprejemanja ljudi, ki so se vra~ali domov povsod enak, je {tab za
repatriacijo po navodilih ministrstva za socialno politiko izdal ve~ navodil za izvajanje
razli~nih postopkov. Ob prihodu v bazo so tako {e pred namestitvijo repatriirance razdelili
na ve~ skupin:
1. v prvo skupino so spadali aktivni oficirji,
2. v drugo skupino so spadali podoficirji, vojaki in civilisti, ki so pri{li v po{tev za
mobilizacijo in so jim dali mesec dni dopusta,
3. v tretjo skupino so uvrstili vse tiste, ki so se lahko vrnili domov,
4. v ~etrti skupini so pristali tisti, ki se zaradi prekinjenih prometnih povezav {e niso
mogli vrniti domov,
5. v peto skupino so uvrstili vse tiste repatriirance, ki niso mogli domov in niso bili
sposobni za delo. Te je ministrstvo za socialno politiko razporedilo po svojih domovih.54
Po razporeditvi v skupine so repatriiranci opravili dezinfekcijo obleke in osebno ko-
panje. Temu je sledil zdravni{ki pregled ter podrobno popisovanje oseb, za kar so bili izdani
posebni obrazci. Sledila je namestitev in politi~na vzgoja, ki “naj bi nasilno izseljene, tako
dolgo iztrgane iz domovine, pou~ila o novem slovenskem duhu skupnega dela in ljubezni
do nove, demokrati~no zgrajene domovine.”55
Nato so ljudje, glede na skupino, v katero so spadali, odhajali naprej.56
Ministrstvo za socialno skrbstvo v letu 1947
“V prvih dveh letih po osvoboditvi ni bilo pogojev za plansko delo socialnega skrbstva,
ker so ministrstvo in ljudski odbori delali pod diktatom neodlo`ljivih potreb, ki so zahteva-
le takoj{nje ukrepe in re{itve. Za na~rtno delo bi moralo imeti ministrstvo tudi to~ne po-
datke o socialnih razmerah na terenu ter o potrebah in {tevilu oseb, ki so bile potrebne
53 ARS, [tab za repatriacijo, fasc. 96.
54 Metka Gomba~, Ra~unalni{ka obdelava podatkov o repatriiranih vojnih ujetnikih, Arhivi XVII,
1984, str. 97.
55 ARS, SNOS, {k. 485/I/3, Glavnemu odboru SP@Z, 19.9.1944.
56 ARS, [tab za repatriacijo, fasc. 72.
106 J. GOMBA^: NOVO UREJANJE SOCIALNEGA SKRBSTVA V SLOVENIJI 1944–1947
socialne za{~ite; ti zaradi neurejenih metod dela, neizku{enega kadra in nerazumevanja
delovanja ni`jih oblik oblasti, niso bili dostopni.
Ministrstvo se je tako izgubilo v mno‘ici drobnih opravil in se ni moglo posvetiti svoji
pravi vodstveni funkciji ter dajati ni‘jim organom ob~e smernice za delo. Za{lo je v prakti-
cizem in birokratski centralizem, ljudski odbori pa so na ta ra~un izgubljali na ugledu in
avtoriteti.”57
Pogoji za na~elno in direktivno delo naj bi nastali {ele v letu 1947, ko je na temelju
zakona o ljudskih odborih postalo mo‘no opredeliti in razmejiti kompetence med ministr-
stvom in ljudskimi odbori. Ministrstvo je lahko opravilo pribli‘no evidenco in statistiko, na
podlagi tega se je lahko za~elo planiranje pri investicijah, prora~unu in samem delu. Prvo
planiranje za zadnje tromese~je leta 1947 je bilo izvedeno, a je bilo zaradi najrazli~nej{ih
vzrokov realiziranih le 74 % plana. Prav z uvedbo planiranja, ki je na~rtno odpravljalo
napake in organizacijske slabosti, naj bi ministrstvo za socialno skrbstvo v tem letu postavi-
lo nove temelje socialnemu skrbstvu in se s tem pridru‘ilo ostalim ministrstvom, ki so s prvo
petletko gradila novo dr‘avo.
Ena od nalog petletnega plana je bila investirati v socialno skrbstvo 122 milijonov
dinarjev. S tem denarjem naj bi popravili nekatere invalidske, bosanske in mladinske prehodne
domove, po potrebi pa bi lahko zgradili tudi kaj novega. Nekaj denarja je sicer prispelo,
vendar dela niso stekla zaradi pomanjkanja gradbenega materiala, delovne sile in poznega
za~etka gradbenih del.58  Zato so se na ministrstvu raje posvetili izpolnjevanja nalog, pove-
zanih s specialnim in splo{nim skrbstvom.
Specialno skrbstvo je skrbelo za vse osebe, katerih za{~ita je bila urejena s specialnimi
zakonskimi predpisi. V to skupino so spadali voja{ki invalidi, dru‘ine padlih borcev in ‘rtev
fa{isti~nega nasilja ter dru‘ine kadrovcev.59  Tem osebam je ministrstvo ‘elelo s pomo~jo
podpor omogo~iti popolno realizacijo njihovih pravic.
Splo{no skrbstvo je bilo v okviru finan~nih zmo‘nosti ministrstva dol‘no skrbeti za vse
ostale socialno ogro‘ene osebe, ki niso u‘ivale specialne zakonske za{~ite, za pomo~ pa se
je lahko naslonilo tudi na mno‘i~ne organizacije. Po statisti~nih podatkih je bilo med
ljudmi, starimi nad 18 let, okoli 19.000 takih, ki so potrebovali socialno za{~ito, med otroci
pa kar okoli 28.000, s tem da je slabo preskrbljenih ostalo {e 7.000 otrok.
Domska za{~ita se je izkazala za neu~inkovito, saj so domovi lahko sprejeli le okoli
10 % ljudi, ki so sodili tja. Situacijo so sku{ali re{iti s podeljevanjem podpor, ki so jih
izpla~evali ljudski odbori, vendar so bile te “skrajno nizke in nezadostne”.60
Ministrstvo je z odlokom sku{alo dose~i, da bi tako otroke kot starej{e osebe prevzeli
skrbniki, ki bi v zameno dobivali denar. Ko denarja ni bilo, starej{ih nih~e ni ‘elel ve~ vzeti
na svoj dom.
Kar nekaj otrok so lahko za~asno poslali v po~itni{ke kolonije in na letovanja in jih tako
vsaj za~asno re{ili doma~ih skrbi. Leta 1947 je bilo organiziranih 76 po~itni{kih kolonij, ki
jih je obiskalo okoli 13.500 otrok. Kljub temu pa je {tevilo moralno ogro‘ene mladine
stalno nara{~alo in doseglo zaskrbljujo~e {tevilke. A vseh se pa~ ni dalo poslati v dom.
V okviru polzaprte za{~ite je ministrstvo pospe{evalo ustanavljanje {olskih in dija{kih
kuhinj, ustanavljalo ~akalnice za matere in otroke na ‘elezni{kih postajah ter vr{ilo propa-
gando za ustanavljanje de~jih jasli, Domov igre in dela (DID), dojili{~ in otro{kih igri{~.
57 ARS, MSS, {k. 5/7, Spomenica ministrstva za socialno skrbstvo vladi LRS, oktober 1947.
58 ARS, MSS, {k. 8/1, Poro~ilo ministrstva za socialno skrbstvo za leto 1947.
59 Tisti, ki so po naro~ilu KPS, mno‘i~nih organizacij ali JA od{li v druge kraje Jugoslavije izpolnjevat
svoje poslanstvo, dru‘ine pa so ostale doma.
60 ARS, MSS, {k. 5/4, Vladi LRS, 20. november 1947.
107ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
Zdravljenje revnih je bil {e en problem, ki je zaposloval ministrstvo za socialno skrb-
stvo. Skupaj z vlado LRS so izdali uredbo o zdravljenju nepremo‘nih. Kot kriterij za pravico
do brezpla~nega ali cenej{ega zdravljenja je bila postavljena vi{ina dohodkov, pa tudi vrsta
in dolgotrajnost bolezni. Stro{ki za brezpla~no zdravljenje so spet obremenili ljudske odbo-
re, vendar jim je vlada dolgove teh stro{kov v letu 1947 odpisala. Vseeno so se te‘ave {e
vedno pojavljale pri zdravljenju tuberkuloze, saj je bilo zdravljenje dolgotrajno in drago ter
tako revnim te‘ko dostopno. S tem vpra{anjem se je ukvarjal tudi Komite za socialno skrb-
stvo v Beogradu.61
Da bi omejili in celo odpravili dru‘beno {kodljive pojave, ki so ljudi porivali v naro~je
splo{nega skrbstva, je socialno-zdravstveni svet na predlog ministrstva izdal naslednje sklepe:
“Alkoholizem: Ukiniti je treba neprimerne lokale ter ustanoviti menze, zajtrkovalnice,
restavracije z vsem udobjem. Gostilni~arje, ki to~ijo alkohol pijanim in mladoletnim ose-
bam, je treba kaznovati, prepovedati pa je treba tudi prodajo pija~e na kredit. Osebe, ki so
vdane alkoholu je treba prevzgojiti. Vr{iti je treba propagando, da se ~imve~ grozdja in sadja
proda v sve`em stanju.
Bera~enje: ljudski odbori morajo vsem osebam, ki bera~ijo iz potrebe, podeliti zadostne
podpore ali pa jih nastaniti v domove za onemogle. Vse osebe, ki bera~ijo iz delomrznosti,
je treba takoj zaposliti in nad njimi voditi strogo evidenco. Za nepobolj{ljive delomrzne‘e
je treba ustanoviti dom za delomrzne‘e.
Prostitucija: tega pojava v Sloveniji ni opaziti, vseeno pa je treba problemu posvetiti vso
pozornost.”62
Zadnja akcija, ki se jo je lotilo ministrstvo za socialno skrbstvo v letu 1947, je bila
propaganda za vrnitev izseljencev v domovino. Ta se je vr{ila predvsem prek ~lankov v
~asopisju, z radijskimi oddajami za izseljence v Avstriji ter z akcijo za pisanje pisem svojcem
in znancem, ki so {e v inozemstvu. Vse so pozvali, naj se vrnejo v domovino.63
Leto 1947 je bilo prelomno za ministrstvo za socialno skrbstvo. Improvizacija, po-
manjkanje trdne organizacije in samoiniciativa so namre~ mo~no motili Komunisti~no par-
tijo Slovenije, ki je po vzoru Sovjetske zveze vstopila v plansko gospodarstvo in je pravkar
planirala svojo prvo petletko. Evidenca in statistika sta postali osnova za planiranje bodo~ega
dela. Plan je postajal vse va‘nej{i element pri dejavnostih ministrstva pa tudi mno‘i~nih
organizacij, kjer je prej prostovoljno pomo~ zamenjala vnaprej planirana. Na ta na~in je
postal vpogled v delo ministrstva jasnej{i; {e ve~, ker je moral biti plan narejen za eno leto
naprej, se je dalo vanj tudi vme{ati in ga spreminjati. Oddelki so dobili druga imena in s
planom trdno dolo~ene smernice za svoje delo. Mo~ ministrstva se je drobila z uvedbo
okrajnih in krajevnih ljudskih ter oblastnih odborov, ki naj bi s svojimi plani pomagali pri
delu, a so zaradi akutnega pomanjkanja denarja pripomogli k zmedi, ki se je pojavila z
vpra{anjem, kdo pravzaprav odlo~a.
Delo ministrstva za socialno skrbstvo je okostenelo. [e vedno so se namre~ pojavljali
problemi, ki jih v planu niso predvideli, zato za njih ni bilo sredstev, vseeno pa jih je bilo
treba re{iti. Prej agilna struktura se je zdaj spotikala ob svoje in tuje plane in je le s pomo~jo
svojih izku{enj in dobro postavljene mre‘e referentov uspela re{evati probleme, ki so se
kopi~ili z vsakim novim dnem. S~asoma so tudi narekovana organiziranost, birokratizacija
in na~rtovanje za~eli opravljati koristno delo pri zahtevnej{ih in dolgoro~nih programih.
61 ARS, MSS, {k. 8/2, Va‘na pitanja Komitetu za socialno skrbstvo vlade FLRJ, oktober 1947.
62 ARS, MSS, {k. 8/2, Poro~ilo Ministrstva za socialno skrbstvo za leto 1947.
63 ARS, MSS, {k. 8/2, isto.
108 J. GOMBA^: NOVO UREJANJE SOCIALNEGA SKRBSTVA V SLOVENIJI 1944–1947
Zdru‘itev teorije in prakse je po {tevilnih problemih in te‘avah omogo~ilo ministrstvu za
socialno skrbstvo, da iz razli~nih idej oblikuje nov program socialne pomo~i, ki je glede na
svoje mo‘nosti, ustrezal tako tistim, ki so pomo~ potrebovali, kot tistim, ki so se zavezali, da
jo bodo priskrbeli.
R i a s s u n t o
L’organizzazione dell’assistenza sociale in Slovenia 1944–1947
Jure Gomba~
I fatti che seguirono la drammatica occupazione della Slovenia (aprile 1941) da parte del Regio
Esercito Italiano (R.E.I) sono caratterizzati sia da una Resistenza armata che da un potere politico resisten-
ziale, parallelo al potere d’occupazione italiano della Provincia di Lubiana. La grande offensiva contro
l’esercito di liberazione sloveno condotta dal R.E.I nell’autunno del 1942, porta ai vertici del movimento
partigiano una coalizione politica formata da comunisti e cristiano sociali. Dopo la firma dell’Armistizio
(8.9.1943) tra l’Italia e gli Alleati, l’esercito, l’amministrazione e gli uffici militari e civili italiani si
ritirarono dalla Slovenia lasciando al movimento di liberazione gli spazi necessari per formalizzare il
proprio potere. Questo si realizzava soprattutto nelle zone liberate, dove l’esercito di liberazione creava i
presupposti per uno stato nuovo.
È così che nell’ottobre del 1943 L’assemblea generale dei delegati sloveni in seduta plenaria nomina
un governo, formato da nove dicasteri, tra i quali troviamo pure uno intitolato agli Affari sociali. La
Gazzetta Ufficiale della Resistenza slovena nel numero di maggio del 1944 obbliga tutti gli organi comu-
nali, provinciali e regionali, a istituire un reticolo di assistenza sociale per la popolazione indigente (inva-
lidi, orfani, vedove, disastrati, senza tetto ecc.), vessata da tre anni di guerra.
Man mano questa volgeva al termine venivano a crearsi i presupposti necessari per la verifica di questa
politica sociale. Dopo anni di guerra e distruzioni la popolazione civile era molto provata e il tessuto sociale
era allo sfascio. Per supplire a questo stato di cose si creo una rete di uffici di collocamento, di cucine
popolari, di orfanatrofi e rifugi per persone indigenti. Negli intenti dei programmatori della politica sociale
partigiana era presente la preoccupazione che a guerra finita si sarebbe presentata ai confini della Slovenia
una massa di espatriati politici, di sopravissuti dai lagher, di reduci dai lavori forzati in Italia, Austria e
Germania e che l’impatto dello stato sociale con questa realtà sarebbe stato traumatico.
Alla base di questa poltica sociale molto attiva c’era una pronunciata concezione marxista dello stato,
intrinseca al movimento partigiano Sloveno e Jugoslavo. È noto che i comunisti Jugoslavi formatisi alla
scuola della seconda internazionale propendevano alla distinzione in ogni società, della base economica e
della sovrastruttura e che le istituzioni politiche dovevessero appartenere soprattutto al secondo momento.
Se da una parte si privilegiava teoricamente la rottura dell’ordine costituito, il passaggio di un ordine
all’altro, favorendo l’esplosione delle contraddizioni sociali, dall’altra le responsabilità quotidiane della
sopravvivenza collettiva richiedevano soluzioni pratiche e di grande intensità. La dicotomia tra teoria e
prassi di un movimento partigiano rivoluzionario, esplose in contraddizioni che difficilmente riuscivano a
risolversi. Il budget partigiano, che si ritrovava essenzialmente privo di mezzi non poteva risolvere i nodi
reali della società dopo quattro anni di guerra. Il ministero agli affari sociali e tutto il governo risentirono
penosamente la precarietà dei mezzi necessari a risolvere i problemi di un dopoguerra drammatico.
Il potere politico chiamò in aiuto la mobilitazione generale e la sensibilizzazione di quasi tutta la
popolazione. Si formarono in questo senso diverse istituzioni umanitarie non governative come La croce
rossa slovena (VII. 1944), L’organizzazione delle donne slovene oppure Il fronte della gioventù, che
svolsero una grande attività proprio nel senso suddetto. Verso la fine della guerra si versò alle famiglie
indigeti un sussidio mensile, che parlava a favore di una sistematizzazione organica di questi problemi a
favore delle popolazioni piu a rischio. A questo proposito vennero inglobati nel budget nazionale i mezzi
mobili e immobili sequestrati sia alle forze d’occupazione, che ai collaborazionisti locali.
109ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
A guerra finita la centralizzazione di tutti i dicasteri a Belgrado favorì una concezione burocratica della
soluzione dei problemi sociali. La dicotomia tra i due poli – cioe il privilegio assoluto della base economica
sulla sovrastruttura, produsse effetti devastanti anche nella politica sociale, seppure con il passare degli
anni lo stato sociale riuscì a riscattarsi e a crescere a vista d’occhio, creando i presupposti per un equilibrio
sociale di tutta la popolazione.
KRONIKA
~asopis za slovensko krajevno zgodovino
Sekcija za krajevno zgodovino Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije ‘e
vse od leta 1953 izdaja svoje glasilo “Kronika”. Revija je ilustrirana in poleg
poljudno-znanstvenih prispevkov iz slovenske zgodovine pogosto objavlja
tudi razprave in ~lanke, ki po svoji problematiki presegajo ozke lokalne okvi-
re. “Kronika” ima namen popularizirati zgodovino in zato poro~a o delu zgo-
dovinskih ustanov in objavlja ocene novih knjig, pomembnih za slovensko
zgodovinopisje.
“Kroniko” lahko naro~ite na sede`u Zveze zgodovinskih dru{tev Slove-
nije, 1000 Ljubljana, A{ker~eva 2/I. Po izredno ugodnih cenah je na razpola-
go tudi ve~ina starej{ih letnikov revije.
V seriji “Knji`nica Kronike” so iz{le naslednje publikacije:
Milko Kos, SREDNJEVE[KA LJUBLJANA, topografski opis mesta in oko-
lice (1955), 96 strani
Igor Vri{er, RAZVOJ PREBIVALSTVA NA OBMO^JU LJUBLJANE (1956),
72 strani
Vlado Valen~i~, SLADKORNA INDUSTRIJA V LJUBLJANI (1957), 68 strani
Sergij Vilfan – Josip ^ernivec, ZGODOVINA LJUBLJANSKE MESTNE
HI[E (1958), 128 strani
Peter Vodopivec, LUKA KNAFELJ IN [TIPENDISTI NJEGOVE USTANO-
VE (1971), 104 strani