St. 45 mtajo! (Mi nmMtNli mM V Trsta, v nedeljo, 2«. februari« M2C. Pmmmdi Številka 25 stot. Letnik LI f.tst ichtja vsak /G/u/zjtitraj razen ponedeljka. Naroiittna: za 1 mesec L S.-^j. 3 ARNcc L -i? y. 38.—, celo leto L U _ - Jnocematvo LMOvA- mt*rtnfcc, L 1.? Mali oglasi: 30 stot. za o r-JnoteiMtve » s.evltke ?5 stot. SO (72 mm}: za trgo*jUfcl J ti U a 9 za ' *' *4ov L 2.—. Urcdailtvo ia upr«voijWo: Trst (3), ulic« S. Francetco đ'Auist 20. T«. lefoa 11-ST Dopisi na) se pošiHato irklfufino uredništvu, oglasi, reklamacij« ia denar pa upravništvu. Rokopisi s« ne vraćajo. Nefrankiraaa pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Ttskarnc „Edinost'. Poduredniitvo ▼ Gorici: ulica Gfost* Carducci šiev. 7, I. nadstr. Glavni in odgovorni urednik; prof. Filip Peric. Pismo iz Rima Od našega rimskega dopisnika/ Rim. dne 19. februarja. Politično zatišje — Zasedanje mandatne komisije Društva narodov mandat Francije v Sinji, zborovala Še ves prihodnji teden. Na rovaš uradne agencije Štefani, ki je v enem iz svojih poročil imenovala Dubrovnik «Dubrovnik» in pa ne «Ragusa», je izbruhnila v nekaterih rimskih listih velika nevolja. ki je, priznajmo, popolnoma opravičena. Kakor bili on. Mussolini, on. Russoni in on. Fari- imenih — Rimska gledališča imenujemo mi «Venezia» Benetke, «Ro-Rimski karneval ina» Him itd., tako pač iniajo tudi Ita- lijani nesporno pravico, ker imajo za to že oddavna svoje ime, da imenujejo Dubrovnik «Rugusa». Zato pa so tem bolj neopravičeni nadaljni zaključki, ki jih izvaja «Giornale d'Italia», ki v šovinizmu prav nič ne zaostaja za faši- krajevnih Rimski Po zaključku govorniškega dvoboja Held-Mussolini-Stresemann in po od-hodu ministrskega predsednika v Milan je nastopilo v političnem življenju prestolice nekako zatišje. Zato se je obrnila pozornost rimskih li>tov na enorokega preroka v San Ferdinandu, ki je nudil listom obilo gradiva za lahkoverne čitatelje. Morda ravno pomanjkanju primernejšega gradiva se ima enoi oki prerok zahvaliti za svojo slavo, državni erar za težke milijone, ki mu jih je vrgla v preteklem tednu loterija, večinoma j najrevnejši italijanski sloji pa za zgubo poslednjih prihrankov ali pa celo na j-i primeri. To pa je velikanska zmota, ak 7a_• že ne zloba. Ako bi imeli Italijani za 'Bled, Maribor. Bratislavo itd. svoja ke. Prisotni so Federzoni, on. n&cci. Ta je poročal, o izidu poslednjih pokrajinskih kongresov fašisiovske stranke. Do 19. februarja tekočega leta je bilo raz«h*4jemh 377.844 fašistovskih izkaznic. On. Rossoni je podal daljše poročilo o splošni sindikalni situaciji. Razprave komisije mandatov Boj Sirijcev za neodvisnost HIM, 20. Komisija mandatov je danes nadaljevala razpravo o sirijskem vprašanju. Na dnevnem redu sta bili na- ii pa celo na potrebnejšega pohištva, katere so igrali v loteriji baš radi naravnost ne . . verjetnega in skoraj brezvestnega pre-| lastna krajevna imena, tedaj bi se par t i ravan ja časopisja. » Odmevi italijatisko-nemškega spora se sicer še niso popolnoma polegli v njihovi..u .-.<,1,.... v......................— - . .. . z novimi, kakor se sedaj to dela. Jugo- da je francoski zastopnik pojasnjeval slovenska Bled in Maribor bi se mora M komisiji vprašanje Damaska in Ge-glasit i kakor prej. za časa Avstrije,(bela. Z druge stranii pa so sirijski za-"\eldes» in na «Marburg». češka Bra-I stopniki predložili komisiji podrobna i i slava «Pressburg». Seveda so to samo \ poročila o pustošenju v Siriji, ki so ga a ko i iz vršil i Francozi. Od julija do oktobra 1925. je bilo porušenih v pokrajini Ge- rimskem časopisju, zakaj še vedno vzplamteva zdaj tu, zdaj tam kak zu-beij i/, že pogašenega požara. Prvotno je sicer izgledalo, kakor da se po govoru avstrijskega kancelar ja Ka meka razvname nov požar, kar pa se radij umerjenosti kancelarjevega govora vendarle ni zgodilo. Mislim, da je bila.| glavna zasluga govora avstrijskega kancelari« ta, da je končno pojasnil —j česar nista naredila prej niti Ileld, niti jnikdo ne razburjal, ako bi jih oni še nadalje za svojo rabo nazivali z italijanskimi imeni. Ali nazivati popolnoma slovanske kraje, ki ležijo v slovanskih državah, po polomu Avstrije še nadalje z nemškimi izmišljotinami, to pa bi bilo že preveč in bi se moralo upirati tudi italijanskemu narodnemu čustvu. Iz kurjoznosti sem hotel omeniti ta slučaj, ker je njega logika tako j v strašno čudna, pri čemer ne omenjam onega, kar se dogaja s krajevnimi imeni v naših-krajih. Hotel sem še poročati o rimski gle- bel sedem vasi, v pokrajini Ilauran štiri vasi, v okolici Damaska šest vasi in v pokrajini Koncitra in Ilarna deset vasi. Vohunska afera v Bukarettu BIKAREŠT, 20. Tukajšnji listi pri- stopni komunike: Predsedništvo vlade je prejelo brzojavno poročilo Iz \Vashingto-na, da je ameriško finančno ministrstvo izdalo komunike, v katerem pravi, da jug.|naŠajo vest, da je romunska policija ° "reditvi vojnih dolgov teko aretlrala dni veC. (ko bile goče začetih pogajanj sedaj dokončati, aretirane, ker so osumljene, da so v jugosl. finančni minister vrača v Beograd, zvezi z neko vohunsko afero. Izdali so jugosl. delegacija pa ostane v Ameriki, daj baje neki Tuji vlasti romunske načrte konča pogajanja. V komunikeju pravi a-jza zračno* hrambo meriška vlada, da so glavna vprašanja pri preiskavah. ki jih je končana ter da je upanje da se bo sporazum ,.-„5;, * . - dosegel čim bodo posli ameriški vladi to vrš,la na staiunanju m posu dopustili. Zato ostane v Washiiigtoiiu jug policija tz-uradili teh oseb. so našli mnogo šifriranih pisem. delegat g. Gjurić, da dovrši Jugosl. finančni minister se pogajanja. —iv vseh političnih krogih v vrača v Beo-|živahno komentirajo to Buka re vohun du ■ ko grad ter se Londonu in bo na potu Parizu. zadržal par dni v afero. SMna pmtTvitev 50-ietnice Danila v ljnbljanskem opernem gledališču. LJUBLJANA, 20. (izv.j Ljubljana je proslavila danes na dostojen način 50-letnico igralca Antona Cezarja Danila, čigar jubilej nači obenem 50-letnico obstoja slovenskega gledališča. Opoldne se je v fo-yerju izvršilo častitanje raznih zastopstev iti Danilovih posebnih prijateljev, ki so li liegeinonističnim zahtevam šest, zastopnik ameriških Slovencev, akademiki in drugi. Vsi so izročili Danilu velike vence ali cvetje in druga darila. Nato se je začela predstava na »ioyo prirejenega «Desetega brata» z Danilom v vlogi Dolefa. Slavijenec je bil večkrat poT klican pred zastor. Nejasen poližal v Romuniji je podal kratko izjavo glede spora, ki i ga je izzval prosvetni minister S. Radić s svojim napadom na Peilegrinettija. Glede Radićeve izjave, da je šel pa-peški nuncij Pellegrinetti v Dalmacijo, da zasadi tam klerikalno vejico kor se je tedaj izrazil Radič — in da je S. Radić pred svojim odhodom v Dalmacijo govoril z zunanjim ministrom in z ministrom za vere, je Ninčič izjavil.) da ni res, da bi Radićevo potovanje v Dalmacijo bilo dogovorjeno ž njim. Radič je takrat prišel v zunanje ministrstvo po povsem drugih opravkih. Omenil pa je takrat mimogrede, da odpotuje v Dalmacijo in da je obveščen, da so hoteli gotovi krogi SLS izkori- predsednika. RIM, 20. Po poročilih iz Bukarešte je rope) že uresničila, naslanja na veliko svetu. Na pustno nedeljo in na pustnijstiti Pellegrinettijevo prisotnost v Du- slovansko družino. S tem korakom prepreči sleherno nevarnost, ki bi ji od te združitve grozila, in obenem še mnogo večjo nevarnost združitve Avstrije z Ogrsko, ki bi utegnila imeti za >siedico, da se iz razvalin obeh monarhij dvigne žezlo kakega novega cesarja. S včerajšnjim povratkom ministrskega predsednika v prestolico se obesa po tem kratkem zatišju novo politično življenje. Kakor se splošno go-vnri. ho tekom prihodnjega tedna zopet sklican senat, (ki sicer tudi sedaj ca seda kot visoki sodni dvor v obravnavi o «Banca di Sconto»), da odobri nove vojaške zakone, ki so bili nedavno sprejeti v poslanski zbornici. Za prve dni prihodnjega meseca se napoveduje precej dolgo in važno zasedanje' mini-t irskega sveta, ki bo sklepal o novih zakonskih načrtih, ki so že pripravljeni ali pa se še pripravljajo. Dne 16. marca se ima pričeti v malem mestecu Chieii 11 »tieottijev proces, ki sicer ne bo ihi-radi odstopa zasebne stranke one torek je bilo zares živahno na rimskem brovniku v strankarske svrhe in da Korzu, ali po njem se niso vozili bo- namerava Pellegrinetti imeti v Dubrov-gato okrašeni alegorični vozovi s ce- niku govor v strankarskem smislu. Do limi jatami pijerotov. pajacev iu dru-itega pa ni prišlo in ni nuncij ledaj gih mask. ampak šetali so se po njem'prekoračil okvirja svojih funkcij. Ne-v kočijah in avtomobilih ljudje, ki soj resnično je, da bi se bilo v Beogradu pač na kak način hoteli proslaviti pust.i pojavilo neprijazno razpoloženje na-Le redka se je pojavila med šetajočimi pram Vatikanu in katoliški cerkvi v kaka lepa inaska in še to večinoma Jugoslaviji, kakor je to liaglašal dr. otroci. Zvečer pa so se vršile, kakor j Hohnjec v svoji interpelaciji. Zunanji drugod, v gledališčih in ples- minister je poudarjal, da ne goji Beo- prišlo tam do ponovnih spopadov med policijo in pristaši opozicijonalnih strank. Trije demonstranti so mrtvi, okrog dvaj-stražnikov je ranjenih. Kakor poročajo iz Milana, je naznanjen prihod adjutanta romunskega kralja. Ferdinanda. generala Godosnescua, ki naj bi sestal s princem Karlom v Torbole. Zdravstveno stanje min. predsednika Bratianu-a se je zelo poslabšalo. Zdravniki so ugotovili močno pljučnico. BUKAREST, 20. S poučene strani se potrjuje, da se romunski dvor prizadeva doseči pomirjen je s prestolonaslednikom Karlom. Če bo to dosegel, bo kralj vzel ua znanje preklic abdikacije Karla, nakar se bo prestolonaslednik vrnil v Bukarešt. povsod nih dvoranah razne maskerade, pa tudi j grad nobenega neugodnega raz pol o teh ni bilo ravno veliko. Torej tudijženja za katoliško cerkev. Konflikt s rimskega karnevala ni več, kar so na-j papeškim nuncijem pa je bil poravnan slednjega dne znova ugotavljali tudilz Ninčićevim ustmenim opravičilom vsi listi, nekateri z zadoščenjem, drugi Pellegrinetti ju. pa s pritajeno žalostjo. Tako ugotav-j Po Ninčićevem govoru je odgovarjal lja na primer «Voce Repubblicana», da'poslanec dr. Ilohnjec. ki Je zahteval se današnje pokoljen je ne zna več sme-j zadoščenje za katoliško cerkev ter na-jati. Faturizem ga je nauči! sovražiti! padal Radića, radi česar je ta poslednji lunin svit in ne zna več ljubiti brez j vehementno reagiral ter nazval po-pobarvanih ustnic in brez kokajine... slance SLS politične ničle in napove-Torej ni več na svetu dvajsetletnih mla-idal skorajšnji polom te stranke v SIo-deničev? So še, so še, vzklika list, toda veniji. ubogi nesrečneži — so že vsi ko-| Nato je zbornica vzela Ninčičeve iz- mendatorji. Vsekakor je treba priznati, da je precej trpke resnice v besedah Komisija za Izvajanje zakona iinivosti, kakor bi jo drugače nudil, ki pa bo vseeno dal mnogo gradiva za republikanskega lista! politične razgovore iu pa pisanje časo-.pisov. katerim se torej v marcu obeta bogata letina. Od tork < zboruje v palači «Consulta» \ prejšnjem zunanjem iti sedanjem min. za kolonije brez hrupa in skoraj ne-opaženo mandatna komisija Društva narodov. Prvotno je bilo pričakovati, da bo italijansko časopisje ob tej priliki ponovilo svoje zahteve po jah, ki so se v poslednjem času vile na programu fašistovske Italije. Ali mandatna komisija ima zelo omejen delokrog, zakaj ona ne sme ne presojati ne sklepati o mandatih, ampak saino sprejemati in preizkuševati letna poročila onih držav, ki mandate izvršujejo, ter izreči Svetu Društva narodov svoje mnenje o vseh vprašanjih, ki so v zvezi 7. izvrševanjem mandatov. Baš radi tega omejenega delokroga komisije italijanski tisk previdno molči o kolonijalnih zahtevah Italije, k ttere bo najbrže zopet sprožil, ko se l>o o kolonijalnih mandatih razpravljalo v Svetu Društva narodov. Že radi višje označene naloge mandatne komisije so njena zborovanja seveda strogo tajna in kar prodre v javnost, so le njena skopa uradna poročila. Po vsoj verjetnosti bo komisija, ki mora pregledati tako trd oreh, kakor je proti političnim izseljencem -- Zborovanje fašistovskega direktorija RIM. 20. Agencija Štefani javlja, da je on. Mussolini naročil italijanskemu }poslaniku Bordonaru na Dunaju, da naprosi avstrijskega kan cehu-j a Ra-koloni-, meka za formalna pojasnila glede ne- poja-1 katerih mest v njegovem govoru. Poslanik Bordonaro je že imel z Rame-kom tozadevni razgovor. Kakor javlja «Popolo d*italia», je ministrski predsednik ravnokar prejel od kancelarja Rameka zadovoljive pojasnit ve in je s tem smatrati spor za zaključen. Včeraj \7jz0\ dekret, ki imenuje komisijo za apliciranje zakona proti političnim izseljencem. Ta komisija je tako le sestavljena: Predsednik gr. uff. Gugl ielmetti Alossandro; odborniki: policijski načelnik Ciispo Moncada, conte Naselli Girolamo, generalni direktor v zunanjem ministrstvu, comm. Cristina Luciano, generalni državni pravdnik in comm. Gifuni, svetnik a-pelacijskega sodišča. Sinoči se je vršilo v salonu «Vitto-ria» v palači Chigi redno tedensko zbo- jave na znanje ter prešla na dnevni red, t. j. k načelni razpravi o državnem proračunu, kjer je govoril poročevalec finančnega odbora Gavrilović. nakarj je bila seja zaključena. Zvečer je Kal se kuiia na Madžarskem? «Probujajoči se Madžari«pripravljajo pohod nad Budimpešto ZAGREB, 20. V Zagreb prihajajo z Madžarskega vznemirljive vesti o pripravah za manifestacije, ki jih nameravajo vprizoriti jutri v Budimpešti v prid regentu Horthvju in kot protest proti opoziciji, ki je obdolžila regenta in vlado, da sta bila soudeležena pri ponarevanju francoskih frankov. Te manifestacije, v katere je Bethlen privolil, organizirajo iredentistična udruženja, med katerimi se v prvi vrsti nahaja* udruženje «Probujajočih se Madžarov*. Oblasti v Budimpešti so ukrenile vse potrebno, da preprečijo morebitne izgrede. Če pa odgovarjajo resnici vesti, ki prihajajo sedaj z Ma-j džarskega, se tam pripravljajo hude reči. In kot vse izgleda, so te vesti resnične, ker v bistvu potrjujejo to, kar je sam notranji minister Rakovsky pri'/iial novinarjem: V pokrajinah med Donavo in Tiso se zbirajo oborožene tolpe, ki bodo jutri odkorakale proti j Budimpešti. Središče zbirališča teh i oboroženih tolp je Czgled. Na postajah porazu pojavljajo na pozornici in da llo-henzollernci veliko bolj moško prenaš: jo svoj poraz kol Habsburžani. Nameravan atentat na predsednika Masaryka BI I)LM PEŠTA, 20. Na šest let obsojeni Josip Marffv .ki vrisal svoječa>no bombo, ie poslal socijalnodemokrat^kemu poslancu Kmeriku ivorhvju pismo, \ l^at''-rem sporoča, da je bila bomba, ki jo je vrgel v kazino \ Elisabet iuerstadtu. pripravljena prvotno za atentat proti predsedniku črhoslovaške republike Masarvku ob priliki njegovega bivanja \ Komarnu. Poslanec Gyorky je izročil Marffyjevf> pismo tir žavnemu pravdni.^tvu, ki je atentatorja že štirikrat zaslišalo. Pripravljajo se nadalj» na zasliševanja Marffyja radi nameravanega atentata na predsednika Masarvka. Velenemd za odstop RamK^ie vlade radi odgovora avstrijskega kancelarja Mussoliniju. INNSBRUCK, o0. Na včerajšnjem zborovanju veleiTemške ljudske stranke so kritizirali odgovor dr.a Ramka na zadnji Mussolinijev govor. Mesto odgovora na vprašanje, kaj se je zgodilo z avstrijskim generalnim konzulom v Benetkah, ki j»* izjavil, da je na Južnem Tirolskem vse v redu, iu na drugo vprašanje, ali je zve/ni kancelar pripravljen pozvati tega generalnega konzula na odgovor, je dr. Itamek imel govor, ki je na Južnem Tirolskem zelo razočaral. Posebno pa obsoja velencmška ljudska stranka zaključke dr. Ramka, na podlagi katerih je izvršilni odbor stranke sklenil resolucijo, v kateri pravi: >Izvršilni odbor velenemške ljudske stranke najstrožje obsoja pogrešne zaključke v govoru, ki jih je izvajal dr. Ramek po lastnih ugotovitvah glede zatiranja južnih Tirolcev, češ, da je južno-tiroisko Vprašanje notranja zadeva Italije. Odbor obsoja sramotno na-ziranje, da je treba južno-tirolsko vprašanje spraviti pred Društvo narodov, če južni Tirolci ne dobijo popolne avtonomije, kakor gre manjšinam na podlagi pogodb in izrečenih italijanskih obljub. Stranka zahteva vsled tega. odstop ministrstva, ki je s svojinu izjavami pokazalo, tla nima interesa na najvažnejšem t. j. južno-tind-skem vprašanju.>> predsedniku nar. katerem zahteva od posfanec^ Smodej_ poslal",vrrKecskemetu, Szolnoku, Renvju in Sokoksarju so baje pripravljeni vlaki, ki bodo prepe- skupščine pismo, v.j M njega zaščito nekvalificiranimi napadi prosvetnega j ljaJi te tolpe v Budimpešto. Pravijo, da nameravajo «Probujajoči se Madžari» izrabiti jutrišnje manifestacije za obo ministra S. Radića, ki da smatra slance opozicije za nekake živali. S. Radič je zvečer odpotoval v greb. po Za- Jugoslovenski zakon o avtorskem pravu. BEOGRAD, 20. (Izv.) V ministrstvu pro-svete je bil izdelan zakonski načrt o avtorskem pravu. Ta načrt se ima še dopolniti je bila v to svrho imenovana posebna komisija strokovnjakov. Ameriški in jiiiojloveoski uradni komunike o pagajsnjlii Dr. Sto)«dinović obiido na povratku Pariz in London BEOGRAD. 20. Iz Newyorka iporočajo, da ameriški listi objavljajo uradni komunike ameriškega finančnega ministra Mel-lona, v katerem se konstatira, da vsled velike zaposlenosti ameriške komisije v drugih vprašanjih ni mogoče pospe#iti pogajanj z Jugoslavijo. BEOGRAD, 20. Nocoj je bila konferenca med zastopnikom finančnega ministra U-zonovićein in ministrskim predsednikom Pašićeni. Po tej konferenci je ...... , , , . __________- - —, ------------bil iz kabi-. rovanje direktorija fašistovske strati- neta minstrskega predsednika izdan na- rožen prevrat in postaviti svet pred dovršen čin s tem, da zasedejo urade, ministrstva, parlament, pošte, brzojav in telefon ter železnice, in proglasijo kakega habsburškega princa za ogrskega kralja. Naj bodo te vesti resnične ali ne, vsekakor je zelo verjetno, da se bodo jutri izvršile v Budimpešti demonstracije in da bo gotovo prišlo tudi do ostrih spopadov, če bodo oblasti oboroženim tolpam dovolile vstop v mesto. Zadnje vesti iz Czgleda pravijo, da je policija izvedela za natančen načrt zarotnikov in ga telefonično sporočila budimpeštanskim oblastim. Zarotniki so tudi sklenili, da bodo pomorili glavne voditelje opozicije, druge pa so nameravali vreči v ječo. Sklenili so tudi, da proglasijo, če se jim namera posreči, obsedno stanje in preki sod v vsej Ogrski. Prvi poraz manjšinske vlade v Hercflii Dr. Lnther zagrozil z ostavko BERLIN, 20. Včeraj je prišlo \ gospodarskem odboru državnega zbo a «io konflikta vlade ne samo z opozicijo, itemveč tudi z delom vladnih Mrank. Finančni minister Reinhold je imel ekspoze o socijalnopolitičnih in gospo darskih vprašanjih. Državni kancelar je zahteval, naj se takoj vzame \ pretres vladni načrt za pobijanje brezposelnosti. Nemški nacijonalei pa stavili predlog, naj se debata odgodi d i bi se mogel vladni projekt lenidjito proučiti. Presenetilo je, da se j<- \bia-.. >: je v zadnjem času dala športnim kr«> i-stom precej dela, četa «Adrije» pa so nahaja na prvem mestu v klasifikaciji na- nilo je igral najprej v stari Čitalnici in starem stanovskem gledališču, pozneje zopet obnovljenem odru Čitalnice, od I. 1892. do 1914. v novem Deželnem gledališču v Mestnem domu injriji pričakuje od prevrata dalje pa v obnovljenem j sprotnika Narodnem gledališču. Današnji slavljenec je dobro znan tudi nam tržaškim Jugoslpvcnom. Bil je večkrat med nami kot gost našega nekdanjega gledališča. Takoj je imel v Trstu številen krog častilcev, a s svojim sodelovanjem' pri razmahu dramske umetnosti v Trstu nas je ob- prvenstvenega pohoda. Pred to tekmo #iaj je tamkaj obolelo '.-ž ljudi. SifiiK vreme na FrencosKem nežne nevihte in viharji Francoskem; votla v stalno narašča. Ob PA HI Z. 20. razsajajo po večji h rekah t«mskih obalah ogroža vihar več ladij. Iz sa vojske pokrajine, iz Arden in tlalvado^a prihajajo vesti o hudih po plavali. Polok Leisse, ki . teče #"hamber\, je pri bourgetskem jezeru prebil nasipe. Promet po cestah ni uiogoč, jx>ieg tega pa neprestano deluje* ter se radi tega ljudje bojijo huj-a. V alpskih pokrajinah se je na- Spalna bolezen v Ukrajini. MOSKVA, 21). Na jiifiu Husije se je pojavila spalna bolezen. Ki.ldetnija divja . . _ , w , . , najbolj v mestu Staline \ l krajini. Dose-U*n* avtoritete šefov strank zagnana v volilni Mtinec. Treba na vsak način sprejeti proračun, ker je sedanja skupščina delazmožna. Pač pa je verjetno, da pride po sprejetju proračuna do vladne krize. To je vsled tega, ker bo j>r<»-} hotel krizo izzvati Nikola Pašič, ki tipa, imenoval prefekt v; kjer se bo mogel razpečavati. P, odslej povsem svobodno ŽENSKA VOLILNA PRAVICA Tržaški župan je izdal razglas, s kate-i rini naznanja nežnemu spolu, da bodo j 5 vpisane v volilski imenik za občinske in pokrajinske volitve vse one ženske, ki so prijateljska «Tommaseo> - «Sparta». (Ig»i-j šče 25. leto starosti ter izpolnili jejo pogoje, ki jih predpisuje zakon od 22. novembra 1925, Št. :>125. Za vpis je treba napraviti tozadevno prošnjo na prostem papirju, in sicer najkasneje do X. marca tega leta. Podrobneje bomo poročali v prihodnji številki. _ PrmbiDfliue zdvarevoDiskib svot v lire Uradni list «Gazzetta l>fficiale» od 15. januarja t. I. je objavil kr. »ntlok od 3. januarja 192(>, št. 19, s katerim se ureja vprašanje preračunanja zavarovanjskib svot pri pogodbah, ki so bile sklenjene v kronah, na italijansko valuto. Gori omenjeni odlok določa, da so mu oni del kapitala, za katerega so zapadli obroki zavarovalnine do 10. aprila 101H, pro-! računa v lire |>o ključu <»03», a za ono dele, kjer so zapadli obroki zavarovalnine poz kot je bila napovedana v «EdinosliJ! od IS. t. m., ne vrši. Obeuem izjavlja, »i^ ni z dotično objavo v nobeni zvezi. Igrišče «Obzora» Danes bo nudilo igrišče <*Obzora» oLnq psortnega užitka naši publiki. Zjutraj ob 10, uri se vrši nogomeiiiat tekma med I. b četo «Prosvete<> in I P. četo «Obzora». Ob 13.30 odigra f. četa «Prosvete-> prijateljsko tekmo s I. četo C. S. «Pitteri». Močna Četa «Ohzora» J>o tekmovala ob 15' z izbrano čelo ('. S. «I'ro i$ervola». neje, je ključ za preračunanje isti, na poit-onih občinah, kjer bo smatral to za po-i|aKi katerega so se plačevali obroki zava- trebno. Novi zakon stopi v veljavo 15J rovalnine. Ako se je, kakor se je lahko zgo-! ji življenje moralo hiti odprto da. po objavi, t. j. torej 5. marca t. 1. Kakor pa smo pisali te dni, se ne bo mogel takoj izvajati, ker menda še dovršene tozadevne priprave. \ en- Iz tržaškega iivljenia Obupni korak nesrečnega dekleta. 19-letni Karmeli Pokar, stanujoči v u>. Guardia št. 33, je bila narava res kruta mačeha. Že v detiriskih letiJi jo »leklira izgubila radi hude bolezni dar sluha, pred meseci pa jo je ueinila usoda še hujše udarila: zadel jo je mrtvoud. V 19. letu, ko J»i težaj, je lito v Dalmaciji in na Heki, plurala za-Ue bila revica za večno priklenjena 1 v a rova In i na v kronah tudi po 10. aprila 1 steljo. 2e sama misel pretrese človeka, ... Lo niso!1^^^ tedaj je r.izmerje za jjreračuiianje. kakor ga določata kr. odloka-zakona o<.l 10. junija 1921, št. 73« in od 24. februarja 1924. dar pa morajo biti naše občine priprav-.^ ^ ;melljeni 0 ljene, ker ta ali ona lahko dobi ze s 5. vancein pravico, da z pac ni čiidjio, da je nesrečna deklica obupala nad takim življenjem. Z namenom, da napravi konec svojemu telesnemu in marca poteštata. Zakon o poteštatih vsebuje tudi določbo. s katero se vlada pooblašča, da priredi zbrano besedilo zakonov o občinski upravi v skladu z novim zakonom. _ Petdesetletni jubilej slov. gieMlttega umetnika 9. Milila Včeraj slovenski zahtevajo j nje svot, za katere je j .padla po 10. aprila 1919, na podlagi jega odstotka in tudi a la pari, ako so odlok pa daje zavaro-: duševnemu trpljenju, si je predsinočujim |vrerw»na-! ukoli zavarovalnina za- Ion\ globoko rano več- j po' ure zadalu z nekim ostrim 11a levem zapestju. Njeno ječauje je kmalu potem vzbudilo po-zornoet domačih, ki so, uvidevni, kaj se istem ključu plačevali tudi zavarovalnino. | je zgodilo, poklirali na pomoč zdravnika Zavarovalne družbe morajo poskrbeti za je slavil znani in zaslužni gledališki igralec g. Anton let — iz R. S. Politične vesti O Li- «GAZETTE DE I>AUSANNE» ŽI6KIH SRBIH «Gazette de Lausanne» se je te dni bavila v svojem uvodnem članku z vstopom Nemčije v Društvo narodov. List podčrtava dejstvo, da je Nemčija stavila kot pogoj za vstop take zahteve, ki so vse prej kot skromne. Nemčija napoveduje, nadaljuje list, da bo v najkrajšem času načela vprašanje, na- "erar-Danilo petdesetletni jubilej svojega vztrajnega in plodnega igralskega delovanja. Njegovi osebni prijatelji in častilci njegovih izrednih umetniških sposobnosti kakor tudi vsi ljubitelji slovenskega gledališča, številni delavci na drugih poljih so se poklonili slav-ljencu pri sprejemanju v foyerju dramskega gledališča, dalje s podoknico, ki so mu jo priredili pred stanovanjem ljubljanski pevski zbori pod vodstvom pevovodje Z. Prelovca, in pri pojedini ,v restavraciji «Zvezda-. Zvečer pa se je vršila v opernem gledališču slavnostna predstava, za katero si je slavljenec izbral «Desetega brata». Petdesetletni jubilej g. Danila ni le pomemben osebni praznik tlela in uspehov za odličnega slavljenca, temveč je tudi znamenit dogodek v zgodovini slovenskega gledališča sploh. Danilo je začel delovati na polju svoje umetnosti že 1. 1877. Prilike, v katerih se je nahajal tedaj ves slovenski narod in še posebno v kulturnem pogledu, niso bile sijajne. Mnogi slovenski kulturni delavci so se dali premagati od obupa in opustili nadaljnje delo. Vztrajala je le maloštevilna četica in njej na čelu je bil Anton Cerar-Danilo! Vztrajali so in premagali vse krize in nezgode slovenskega gledališča. Da- novo likvidacijo v treh mesecih tet čati zavarovalnem dopolnilo zavarovanjskib svot z obrestmi po SMRTNA KOSA Umrl je dne 14. t. m. v tržaški bolnici Brat i na — v cvetoči dobi 23 ugledne diiižine Bratina iz g. Franc Skrilj. Bil je blag in splošno priljubljen mladenič. Pokojniku blag spomin, prizadeti družini naše sožalje. Društvo državnih upokojencev rezilne postaje. Ta je nesrečno deklico /a pla-jsilo obvezal, nato jo je dal prepeljati v me-jstno bolnišnico. Ako ne nastopijo kake ! komplikacije, ho Pokarjeva ozdravila v 'kakih 14 dneh. Žalosten epilog nesreče. V dermatologičnem oddelku mestne Nd-nišnice je včeraj ob 1J. uri umrla Z in pol letna Marija Hrelja — ne Freglia, kakor smo v včerajšnji številki pomotoma poročali, stanujoča pri Sv. Mariji Magdaleni zg. št, Kakor zuano, se jo dekletcu predvčerajšnjim, ko se je v kratki odsotnosti matere, skobacalo na og- r^a^a^Dr^iaEam^rf L*0?-0'1*'11 ^>?tla'^all-'eJl>ilo^ze)o^hude rpo^2^^iomZ*lpl, je zelo nr.. prijeno presenečen ugotovil, da je suknja izginila. Szaho je javil tatvino na kvesturi. Suknja je bila vredna HMH) lir. — Slična nezgoda je doletela uradnika Giannone Menotti, kateremu je v kavarni «Spe»*chi» zmanjkal lep površnik, vreden 750 lir. DAROVI V blag spomin ob triletnici nepozabnega brata in strica pok. Andreja LasiČ-a, šolskega nadzornika, daruje družina Lasič -Terpin, Dane pri Sežani, L 25 «l)ijaški Ma« tici». Denar hrani upravništvo. Za Žensko podružnico šol. društva se ja nabralo v veseli družbi L 70 (denar brani g.a Abramova). Mesto cvetja na grob pok. Frana Bratina iz Skril j, daruje g. Bratina L IZ in g.a Kru-vos L 5. V počastitev pok. g.2ne Avguste Vatovec daruje g. Srečko* Stepančič L 25 za Šolsko društvo. Srčna hvala. V Trstu, dne 21. februarja 1926. Vesti z Goriškega VHTOJBA. Ni še dolgo, ko se je vzdignil klic k obnovitvi društva «Napredek», in danes uam je mogoče že sporočiti, da se društvo obnavlja. Danes dne 21. februarja t. 1. ob 10. uri predpoldne se vrši v prostorih občinskega doma občni zbor. — Postavili srno si nalogo obuditi k življenju novo prosvetno društvo. Upati je, da navdušenje in zanimanje, ki vlada za društvo, ostane tudi še nadalje. V «Napredku naj vzplamti na novo goreč plamen dela za občo vzgojo iu presveto naših vaščanov. — VaŠčan. IDRIJA. Slovo od pusta. Dne 17. t. m. nekako ob ,'J. uri zjutraj je v dvorani hotela «Didič» ob zvokih zadnje koračnice preminil celemu mestu in posebno mladini dobro znani Pust. Nihče ne more prav za gotovo konstatirati, kedaj m' je ta nebodigatreba prvič pojavil med nami; menda bo okrog mesec dni, kar smo imeli priliko občudovati in gledati njegovo burno življenje. Dasi je bil tako malo časa med nami, pa je v tem kratkem času zbral okoli sebe veliko število prijateljev in prijateljic, ki so slepo drveli in drvele ^a njim. Pu>t, v življenju se je pravzaprav imenoval Predpust, pa je tudi znal kratkočasiti in zabavati. Glavni njegovi pripomočki so bili: alkohol, nikotin, godba in ples. Da ples, s tem je zapeljeval predvsem žensko mladino, ki se je ravnala po izreku pok. pesnika A. Medved a: Predpust je kratek, gospiee na ples! Hudo bo. če boste na post osamele, popravljale bluze in tarnale vsem: < Vso noč smo lovile, a nič ujele!« Pa tudi moške, posebno mlade, je vabil k sebi s plesom. Očete in matere pa _*e pri kozarcu vina imenoval za goste-fiame svojih hčera; — če se mu je zdelo to potrebno. In zdaj ga ni več! — De nior-iuis ni! nisi bene o mrtvili nič drugega govoriti kot dobro... Prijatelji in prijateljice žalujejo, tla je Predpust — dan pred sumijo so ga krstili za Pusta — moral zapustiti ta božji svet. Sicer >mo pa vedeli, da se ta orjak, vsled preobilo zaužitega alkohola in nikotina že nekaj dni ne posuti več dobro. Vendar je bil še 10. t. m. vesel in korajžcn do polnoči; tedaj pa je stopila predenj njegova zasledovalka in smrtna sovražnica Pepelnica in mu vrgla v obraz pest pepela, kar na zastrupljenca po alkoholu in nikotinu strahovito učinkuje. Toda, ali je imel ta vrag trdo živ-Ijenje. Zvijal se je v groznih krčih «to treh zjutraj in tedaj je ob sviranju zadnje koračnice, obdan od velikega števila svojih zvestih prijateljev iu prijateljic, katerim -o lesketale v očeh resnične solze žalovanja preminul. Pogreb se je vršil koj na to iz hiše žalosti v bližnjo Nikovo; zadnji pogrebci so «e šele istega dne proti večeru razšli. Marsikdo izmed njih je vzkliknil: «Oj ti Pust, ii čas presneti, da bi več ne prišel v drugo,, ko je sestavljal bilanco svojega prijateljstva s Pustom. Vse svoje ogromno premoženje je pokojnik zapustit tukajšnjim gostilničarjem in mesarjem, dočim je svojim prijateljem, ki so mu slepo sledili ves čas njegovega življenja o«i Didiča v salon g. .šepetavke iu še marsikam drugam, zapustil le prazne denarnice, težke glave in ogromno množino mačkov, ki jih je ves čas svojega življenja skrbno gojil. Gostilničarji in mesarji so v četrtek 18. t. m. priredili v dvorani hotela «Didič» po pokojnem Pustu slovesno sedmino, na kateri so .slavili velike zasluge pokojnika. Oni, katerim je pust zapustil težke glave, prazne mošnje in mačke, na to sedmino niso bili povabljeni. — O tempora, g moreš! — Delovna pogodba. Dne 11. tek. I dališca: meseca, t. j. isti dan kot se je v občinski sejni dvorani vršila slovesna ustanovitev lašistovskega učiteljskega sindikata, se je •nudil v našem mestu t ml i glavni tajnik itelavskih sindikatov za našo provinco, Ca-ctellani, iu sicer zaradi «Delovne pogodben ali novega plačilnega pravilnika, kakor to imenujejo naši rudarji. Njegov prihod je bil že teden dni prej naznanjen z motivacijo, da je treba novo delovno pogodbo natančno proučiti iu eventuelno popraviti posamezne točke. Da se to uredi, je bil povabljen odbor delavskega sindikata ta dan »a sestanek ob 14. uri v društvene prostore. Rudarji odborniki, ki bi imeli ta dan popoldansko službo, so jo opravili dopoldne, da so se lahko tega sestanka udeležili. Kako veliko je pa bilo njih začudenje, ko so po dolgem čakanju poslali enega odbornika vprašat v grad. kjer se nahaja urad rudniškega komisarijata in kjer se je provincijalni tajnik Castellani razgo-varjal z voditelji rudnika, kdaj pride »a t prostore sindikata na sestanek, in so »lobili odgovor, da on sploh ne pride na sestanek, ker mora kmalu odpotovati in biti še isti večer v Benetkah. Tako postopa uje je kar je seveda umljivo — napravilo na rudarje, ki so vsi člani sindi-Aid;. najslabši vtis. ker si vsled tega domnevajo, da se bo v tej važni zadevi ho-if lo iti preko njeh mnenja. Kaj se je sklepalo v uradu rudniškega komisarijata, ni popolnoma znano, dasi ^o širijo o tem raz-fične govorice. Verjetno je, da se provi n-« ijalnemu tajniku in nekaterim drugim •4<>spndom veliko manj mudi izvesti delovno pogodbo med tukajšnjimi delavci in kr. zivosrebrnim rudnikom, kakor so to poudarjali na ustanovnem občnem zboru sindikata meseca decembra preteklega leta. — Razstava umetnega vezenja] V izložbi Singerjeve trgovine za šivalne stroje, v hiši g. Sr. Bajta, so od 7. tek. meseca razstavljeni izdelki umetnega vezenja na šivalne stroje, katere so izdelale naše idrijske gospe in gospodične, na zadnjem tritedenskem tečaju za umetno vezenje, katerega je priredila omenjena tvrdka. Razstava nudi nov dokaz nadarjenosti našega ženstva za take in j>odobne izdelke in kaže, kaj se da vse s pridnostjo doseči. Vsi razstavljeni izdelki so jako lepi, najlepši pa je gotovo delo g.čne šer-zerjeve, t. j, srce, ki je namenjeno za ta-bernakelj v kapeli tuk. konsorcijalne bolnišnice. Občinstvo opozarjamo, naj si ogleda razstavljene predmete še danes, ker se potem razstava zaključi. Veseli nasT da je omislila tvrdka Singer po inicijativi svojega tukajšnjega zastopnika otvoriti omenjeni tečaj ter tako omogočiti razstavljena dela. Upamo, da se to še večkrat ponovi, saj bo to le v korist tvrdki sami, kakor tudi tukajšnjemu prebivalstvu, ki dobro umeje resničnost izreka: <*'im več znaš tem več veljaš! — Kultur. - dobro del. p rir e^d i t e V soboto 27. in v nedeljo 28. tega mes. ob 20.30 zvečer priredijo dijaki tukajšnjega tehničnega zavoda s sodelovanjem orkestra «Lira» v rudniškem gledišču glasbeno dramatičen večer z zelo bogatim sporedom, in sicer: 1) «Inno di Garibaldi», orkester; 2) «Ingo-ouvertura», orkester; 3) «Santa Lucia», moški zbor; 4) «Covatine iz opere Atila», orkester; 5) «Sonja, ruska balada», bariton solo s sprem, orkestra; G) «La Ma-iicho, orkester; 7) «Na vrtu», «Tam kjer lunica», moški zbor; «Rin»pianto serena-nada», orkester; 9) «Dva gluha», burka v enem dejanju; 10) «Valčkov sen», orkester; 11) «Napolconov sainovar», burka v enem dejanju; 12) «Inno di Mamelli«, orkester. Cisti dobiček obeh večerov so prireditelji namenili tukajšnjemu «Dobrodelnemu udruženju >» Upamo, da bo kulternega u-žitka željno občinstvo posetilo oba večera prireditve v obilnem številu ter tako ponovno pokazalo kulturno in karitativno zavest. Eventuelno proda drugemu podružnico. Pojasnila daje Matija Piskač, Opčine. 190 KIROMANT v ulici Piela 12, vrata 6, pove srečo, preteklost in bodočnost življenja. 1583 t Naša ljubljena, dobra soproga, mama in stara mama Marija ŽernIgo! roj. Palicon jc v pondeljek, 15. februarja ob 16.401 po kratki in mučni bolezni v svojem 78.' letu zaspala v Gospodu v Vrtovinu na Vipavskem, kjer je bila položena k večnemu počitku >17. februarja 1926 ob 10.30. Vsem, ki so nam kakorkoli lajšali bol ob njeni bridki izgubi, jo kakorkoli počastili | » sedpniiv ^Min ji** AWiBckiu in spremili na zadnji poti: Iskrena hvala! 'S^r P^Mt". ^HIVEC išče dva brivska pomočnika. MLADENIČ, priden, pojften. ki govori tudi 1« 17 AH* ll /l 1 »1 ,1______________1____> • 1 ■ ■ i 7 _ _ italijansko, se sprejme za hlapca k industrijskemu podjetju. Ponudbe pod «Mo-tor» na upravništvo. 200 GLASOVIRJE, harmonije, orkestrone itd. v vsakem stanju popravlja in uglašuje Pečar, Gorica, via Corno 17, II. 94 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče, Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29. ____ 176 T spremili na zadnji poti Ljubljana, Trst, dne 19. febr. 1920. Ivan, soprog; Vence slav, viš. žel. uradnik direkcije drž. žel. Ljubljana, sin; Urimla por. Kranjc, hči: Pepca Čcrnigoj roj. Del Linz, sin ah a; Franc Kranjc, zet; in vnuki in pravnuki. 283 ZAHVALA Za mnogobrojne izkaze iskrenega sočutja ob bridki izgubi našega nepozabnega očeta Frana Gušth»-a posestnika in bivšega gostilničarja se iskreno zahvaljujemo vsem onim, ki so spremili predragega pokojnika k večnemu počitku in vsem onim, ki so bodisi s podarjenim cvetjem ali na katerikoli način izkazali pokojniku zadnjo čast. Posebna zahvala preč. duhovščini, domačim pevcem za žalostinke na domu in konsorciju gostilničarjev. Bog plačaj vsem! BARKOVLJE-ROJAN, 21. febr. 1926. Žalujoče družine: -82 Guštin, Potočnik, Doferigna. Književnost in umetnost •NOVI ROD* Izšla je peta številka z raznovrstnim gradivom. Marijan Sever objavlja črtico «Berač», Ferdo Plemič je prispeval «Raz-bojnika Krivostegno», ki bo izvrstno zabaval mlade bralce, kakor jih navadno zabavajo Plemičevi šaljivi prispevki. Iz Bosne je pripovedka o «Kralju gabru», Ruskinova pripovedka o «Kralju zlatega studenca«, li kateremu naposled prispe mali Gluck, končuje v tej številki. Zelo zajemljiv spis je «Nekoč in dandanes«, ki govori o razvoju prometnih sredstev za potovanje po kopnem. Opisuje natančneje Stephensonov izum parnega stro-, ja. Priložena je skica lokomotive v prerezu. Nekaj poučnega gradiva je med «Zrni», in sicer o sestavi zemlje, o jetiki in drugo. Zvezek je lepo ilustriran. Coklje (motiv na enakoiineno pesem Cirila Drekonje), Gluck in kralj zlatega studenca, Bajazzo z opico, Turin, glavno mesto Piemonta, ter vinjete. .Starši, dajte «Novi rod» otrokom, da ne ostanejo spričo današnje šole analfabeti, ki jih bo lahko vsak izkoriščal! tentne oblasti, kopije map, registrov in izvlečkov. Nasveti in pojasnila brezplačno v Gorici, Corso Vittorio Em. III it. 1§, pritličje (v hiši Hipotečnega zavoda)). 156 PRSNI SIRUP priporočljiv proti kroničnemu kašlju in bronhijalnim afekcijam. Steklenica za odrasle L 7.50, za otroke L 5.—. Dobiva se v lekarni Castellano-vich, Trst, Via Giuliani 42. 218 BABICA, avtorizirana, diplomirana, sprejema noseče. Adele Emerscliitz-Sbaizero, Farne to 10 podaljšana Ginnastica), lastna vila, telefon 20-64. 220 V BOJANU se proda približno 600 klf. deloma gozdnatega zemljišča.- Naslov pove uprav ništv u. 197 ELIZIR CHINA. Jako okusen. Vzbuja teč-nost in je najboljše zdravilo proti želodčnim šibkostim in za. rekonvaJescen-co. Steklenica L 6.— Dobiva se v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani 42. 217 VOJNA ODŠKODNINA Rekvizicije in terjatve napram Avstro-Ogrski. Konzulence, prizivi, likvidacije, konkordati, pravna pomoč. Govori se slovensko. 284 Specijalizirani urad Ras> Gins^ute Bel-lizzi, Trst, Via Tiziano Vecellio W 9, I. TRGOVSKI pomočnik, mlad 16—20 let, dobi službo pri Francu Počkaj, Kozina, f 21» Gospodarsko posojil. In konsamno; društvo u Bazovici ki se bo vršil pondeljek, dne 1. marca 1926 v lastnih prostorih. - (278) DNEVNI RED: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo načel ništva. 3. Poročilo nadzorništva. 4. Odobritev letnih računov. 5. Čitanje revizijskega poročila. 6. Volitev novega odbora. ✓ 7. Slučajnosti. ODBOR. Obrtno in kom Me pri Sv. Ivanu 910 \abi na GOSPODIČNA k 5-letni deklici in 3-letne-mu dečku, z znanjem srbo-lirvaškega, (slovenskega) in italijanskega jezika, se išče. Naslov pri uprav ništv u. 104 DREVESNICA »BRATA ŠIRCA» - DUTOV- LJE ima na razpolago dveletna sadna drevesa najplemenitejše vrste, hruške, jablane, breskve, črešnje itd. Cene zmerne. 205 SLUŽKINJA, pridna, za hišna dela, tudi Nemka, z dobrimi spričevali, za majlmo družino brez otrok, se išče. Plača dobra. Corso Garibaldi 10, I., desno. ?08 RADO PRKGARC: Jugoslovanska gledališča V Jugoslaviji imamo torej sledeča gle- Beograjsko narodno gledališče, čigar intendant je znani strokovnjak Milan Predić, dramaturg Ranko Mladenović književnik in umetniški kritik, ravnatelj opere N. Hri-stić, znani komponist, direktor drame Dr. Branko Gavella, inženjer Velja Jovanović šef tehnike itd. ter okoli 300 članov umetniškega osobja. Tudi Slovenci so zastopani v lepem številu ter so tukaj od nekdaj na dobrem glasu. Omenjam le pok. Velo Ni-grinovo, ki je igrala prve vloge že 1890 leta. umrla 1908 leta kot največja umetnica beograjskega gledališča in je tamkaj tudi pokopana. VILA, 6 sob, električna razsvetljava, voda, 15.000 ma zemljišča, (sadni vrt in vinograd), popravljena, se proda. Naslov pri upravništvu. 212 DVE POSTELJI se oddata v najem pri slovenski družini. Naslov pri upravništvu. 213 VRATAR, "upokojenec, ki uživa najmanj L 400 mesečno, s ženo, se išče. Dobi mesečno plačo in stanovanje z dvema sobama in kuhinjo. Naslov pri upravništvu. 221 TRGOVSKI POMOČNIK išče službe v me-stu ali na deželi. Kodrič Alojz, Mali Dol 10, pri Komnu. 214 ObrtiuHospotf. društvo o Kobrežlni vknjiž. zadr. z otn. z. . abi XXII. redni občni zbor ki se bo vrši! dne 28. februarja 1926, ob 9 in pol uri zjutraj v lastnih prostorih. DNEVNI RED: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Odobritev letnih računov za 1. 11*25 4. Volitev odbora. 5. Volitev nadzorništva. ♦5. Slučajnosti. (272) ODBOR. Ako <>h določeni uri ne bi bilo navzoče zadostno število članov, se bo vršil občni zbor pol ure pozneje in bo sklepal ob vsakem številu navzočih. ki se bo vršil nedeljo, 28. febr. 1926 ob 3. uri pop. v društv. gostilni v Nabrežini 264. DnEVni RED: 1. Poročilo načelništva. 2. Poročilo nadzorništva. 3. Odobritev letnega računa za leto 1H25. in razdelitev Čistega dobička. 4. Volitev načelništva. 5. Volitev nadzorništva. ti. Raznoterosti. Sever & Comp. TRST . ul. Mocbiavelli 20 (271) Načelništvo. Prodaja semena KRMILNE PESE kakor tudi vsa druga KRMILNA, ZELE-NJADNA ter CVETLIČNA SEMENA garantirana, čista, prvovrstna po konkurenčnih cenah. — Postrežba točna. LOKAL, velik, s stanovanjem, se odda v najem. Via Scuola nuova 22, Blažič. 216 POZOR! Zaloga prvovrstnega vipavskega, belega vina. Via C. Ghega št. 8, na dvorišču. Priporoča se lastnik Josip Cink. 222 (Dalje na IV. strani) Posla no ) Podpisana v imenu odbora M. D. «Visa ve» popolnoma odobravava delovanje tov. predsednika D. Štubelj-a in preklicu jeva vse žaljive besede, katere smo neutemeljeno razširjali proti njemu in priznavamo, da smo to storili le na zlobno prigovarjanje gotovih čini-tel jev. Na Konkonelju, 20. I. 1920. J. in Al. Ferlnga. NAZNANILO. Naznanjam tem potom vsem cenjenim odjemalcem, da ser>" z dnem 14. t. m. preselil svojo zalogo usnja in čevljarskih potrebščin iz via Udine 49 na Campo Belvedere št. 1. (268) F. Cink. 1 Za Claok« pod tem ■»lovom odgovori« Mit v o I« toiiko kolikor mu zakon volov«. NAZNANJAM cenjenemu občinstvu, da imam veliko izbero tagierjev od L 150 naprej, plaščev od L 120 do L 300 in krasne svilnate obleke. Priporoča se do-broznana šivilja Rieger, via Commer-ciale 3. 224 HLEV - veliko skladišče se odda. Via Moli-no a veuto 70, vratar. _ 215 G. DOLLINAR, Trst, Via Ugo Polonio št 5 (prej Via Bacchij Ttlelon 27-81, uvez- izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje, pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 191 GOSPODIČNO! Slovensko podjetje v Gorici išče popolnoma samostojne in perfektno korespondentke. Samo prima ve-fenrece na upravo lista. Nenpoitevane prošnje s prilogami se rekomandirano vrnejo. Šifra «Ženska moč*. 199 ŽIVINOZDRAVNIŠKA SREDSTVA proti vsaki živalski bolezni se dobijo v lekarni Castelanovich, Trst, Via Giuliani 42. 219 [Q£OCIKLI Guzzi - Ariel - Hai ley-David-son. modeli 1920, najpopolnejši. Takojšnje oddaje. Obiščite izključno zastopstvo Cremascoli - S. liiaconio in monte št. 20. 157 Obleke po meri, dežni piašti. paletots, crne obleke. Bogata izbera tu-in inozemskega blaga KROJAČNICA ZANARDO Corso V. E. III štev. 26, I. n. NA OBROKE 188 Telefon št. 16 Ustanovljena 1. 1889. Poštni ček. 10.533 Mestna Hranilnica Ljubljanska LJUBLJANA (GRADSKA ŠTEDIONICA) Preiernova ulica LJUBLJANA Stanje vloženega denarja: «Mtf 115 miliienov dinarjev nad 740 milijonov kron sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tek. računu najvišje mogoče obresti. f.lamsivo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zarije poleg lastnega liranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. m Uprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski — ■ uradi cerkveni in občine občinski denar. • Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen. Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice. i PODLI S T E K jri.ES VEHNE: Skrivnostni otok Nisem sani. je rekel končno Cir Smith. Koliko oseh bi \zeli s seboj? je vprašal mornar. Dve; prijatelja Spiletta in slugo Naba, — To bi bile skupaj tri osebe, je odgovoril Pcncroff, s liarbertom in z menoj vsega skupaj pet. Zrakoplov pa je imel nesti šest potnikov... — Dobro torej; pojdeino!» je zaključil Cir Smith. Pri tem je mislil tudi na poročevalca, toda poročevalec ni bil strahopeten, in ko je zvedel o tem načrtu, je bil takoj soglasen in se je sanio čudil, da ni že sani prišel na tako preprosto misel. Nab pa je bil itak pripravljen slediti svojemu gospodu kamorkoli. — Nocoj torej, je rekel Pencroff, nas pojde vseh pet tja, kakor da smo tam iz radovednosti. — Nocoj ob desetih, je odgovoril Cir Smith. Daj Bog, da bi se vihar ne polegel j pred našim vzletom! Pencroff se je poslovil od inženirja in se je vrnil v svoje stanovanje, kjer ga je pričakoval mladi Ilavbert. Pogumni deček je poznal pomorščakov načrt in je nestrpno pričakoval izid obiska pri inženirju. Brez dvoma so bili ti ljudje srečni, ker so se odločili tvegati življenje v viharju. . Vihar se ni polegel in ne Jonatan Foster ne njegovi spremljevalci niso mogli misliti, da bi mu kljubovali v krhki ladjici. Dan je bil strašen. Inženir se je s*amo bal, da ne bi veter privezanega zrakoplova treščil ob tla in ga raztrgal na tisoč kosov. Več ur je hodil po praznem trgu, da si ogleda aparat. Pencroff se je istotako izprehajal tam z rokami v žepu in zehajoč, kakor kdo, ki ne ve, kako bi si čas pregnal, toda z istim strahom, da ee ne bi zrakoplov raztrgal ali od- trgal od vrvi in zbežal v zrak. Večer je legel na zemljo, sledila mu je temna noč. V gostih oblakih se je vlačila megla nad zemljo; poleg tega je padal s snegom pomešan dež. Vreme je bilo mrzlo. Nad vsem Richmondom so ležale goste megle. Zdelo se je, da je nevihta napravila premirje med oblegovalci in obleganci in da molče topovi, kakor bi se sramovali pred strašnim grmenjem orkana. Mestne ulice so bile puste; niso smatrali za potrebno zastražiti trg, na katerem se je zrakoplov gugal na vse strani. Očividno so vse okolnosti podpirale namerovani beg ujetnikov, celo razjarjeni elementi. «Strašna povodenj! je rekel sam pri sebi Pencroff in si potlačil klobuk globokeje na glavo, da bi mu g a veter ne odnesel. Pa nič za to, tudi to bomo premagali!^ Ob devetih in pol so se Cir in njegovi spremljevalci iz raznih strani pritihotapili na trg, ki je bil pogreznjen v temo, ker je nevihta pogasila vse plinove svetilke. Komaj je bil videti na zemljo potlačeni zrakoplov. Obteževalne vreče so bile same zase pritrjene z vrvmi na zrakoplov, a ladji« a i je bila privezana z močno vrvjo na velik; žebren obroč, ki je bil pritrjen na ulični j tlak. Blizu ladjice se je sestalo |>et vojnih; ujetnikov. Zaradi teme, ki je bila tolika, da so komaj spoznali drug drugega, jih ni j nihče zapazil. Molče so zlezli v ladjico Cir Smith, Gc-j deon Spilett, Nab in Harbert, medtem ko je Pencroff na inženirjev ukrep odveza! vreče s peskom. To se je izvršilo v nekaj trenotkih. nakar je tudi mornar stopil v ladjico. Sedaj je bil zrakoplov pritrjen z omenjeno vrvjo in pripravljen V tem trenotku je skočil pes v čolnič.l Bil je Top. inženirjev pes, ki se je odtrgal* in siedil svojemu gospodu, tir Smith se jej bal, da ne bi preveč obtežil zrakoplov, zato je hotel žival zapoditi ven. «Pustite ga! Eden več!» je rekel Pancroff samo se za vzlet. in vrgel ven dve obteževalni vreči. Nato je velel prerezati vrv. Zrakoplov je vzletel poševno navzgor, njegova ladjic;i je zadela ob dva dimnika in ju razrušila iu izginili so v zraku. Vihar je divjal z grozno silo. Ponoči ni bilo misliti, da bi se spustili na zemljo, k<>: pa se je zdanilo, so goste meglene grud«' zapirale pogled na zemljo. Šele pet dni po-, zneje se je zjasnilo in zagledali so neizmerno morje poti zrakoplovom, ki je divet naprej z velikansko brzino. Povedali smo že, da je 24. marca vrgel vihar štiri potnike na pusto obrežje kakibj <5000 milj daleč od njihove domovine. Pet® pa je manjkal. Ta, ki ga ni bilo, in kateremu so oni hir teli na pomoč, ni bil nihče drug kakor nji* hov naravni vodja, inženir Cir Smith! (5. aprila pa je Richmond padel v rok Griantu, s čimer se je državljanska vojns bližala koncu. Lee se je umaknil na zapa«1 in stranka za edinstvenost Amerike j« zmagala). •EDINOST* V Trsta, dne 21. februarja 192«. takorekoč vsak drugi če ne že operni pevec pa vsaj zborski. Med kapelnik i so tudi izvstne moči: komponist Mart) Ko««j, Štritof, Neffat, Balatka in drugi. (Konec prihodnjič.) Gosoodarstvo. Organizacijo agrarnega kredita v Italiji Vprašanje organizacije agrarnega kredita, se nahaja sedaj v Italiji na dnevnem redu. Da vlada za to vprašanje v državi veliko zanimanje, kažejo pogosti članki v Časopisih, ki povdar-jajo potrebo nove uredbe. Ni pa to poseben italijanski pojav, marveč tudi druge države se bavijo s tem problemom, ki ga tudi na različne načine rešujejo. Navajam kot primer zakon o agrarnih kreditih, ki je bil sprejet junija meseca v Jugoslaviji in ki predvideva kreditno zadružno organizacijo pod vplivom in pod kontrolo države, z občinskimi in pokrajinskimi zadrugami. ter z direkcijo za agrarni kredit kot osrednjo blagajno. Ta zakon pa do sedaj še niso začeli izvajati, kar je gotovo tudi v zvezi z državnimi finan-eami. V Nemčiji so ob priliki saniranja valute reorganizirali takozvano «Henten-bank», ki je svojčas izdajala rentne marke, v nekak centralni institut za po- agraJ.|ie kredite, dasi so imeli tudi; prejšnje čase za to izvrstno organizaci-l jo, ki pa se je nahajala pod vplivom posameznih dežel, dočim je «Renten-J bank» institut za celo državo. V Italiji so sicer že zgodaj uvideli po- Potem znani na& komponist Davorin Jenko, ki je bil prvi dirigent beograjske opere, katero je tudi ustanovil .Komponi-•ral je tudi glasbo za ueke narodne komade: <'C»jidi», «Seoska 1oIm>», «Sugjaje», «Potera»! itd. Veliki umrli srbski umetniki ki so delovali na tom odru in ki so v beograjski publiki ohranjeni v najlepšem spominu so: Milka Grgurova, ToŠa Jovanović, Valja Milkovič, Sofija-Coca-Gjorgjevid, Aleksander Milojević, Pera Dobrinović in največji med njimi Bogoboj Rucović, ki je — kakor pravijo - umrl od bohemstva in ljubezni. Danes so še aktivni sledeči velikani: Ilija Stanojević imenovan čiča Ilija, najbolji jug. slovenski komik, Đobrica Milutinović, Mi-lorad Gavrilovič, Sava Todorovic ustanovitelj in prvi predsednik organizacije jugosl. g led. igralcev. Raja Pavlović, Dragoljub Gošić, iVik. Gošić, Nik. Ginić, Vrtom. Bogić, Sc?*revlć, Vlada Dragutinovlć, Ljuba Stanojević in mladi, talentirani karakterni igralec Marko Marinković, temperamenten ljubimec Radenković Saša Slatković itd. .Med ženskimi člani se odlikujejo: žanka Stokić, Mara Taborska, Zlata Markovac, I. Dugalićeva, Lela Milutinovlć, Bobićeva (jugoslovanska Dina Galli), Persa Pavto-vička, Zora Zlatković, Ana Paranos, Toda Arsenović, Lidija Mansvetova itd. O beo-graj>ki drami, pravijo, da je najbolja v Jugoslaviji. V operi deluje znani in najbolji slovenski dirigent Ivan BrezovŠek, naš rojak (io-ričan tenor Josip Rijavec, basist Aleksander Tucaković, dolgoletna pevka ljubljanske opere Richterjeva in mnogo ruskih beguncev, ki tvorijo zbor, balet itd. Beograjsko gledališče igra v dveh sloiijili, v gledališču pri Obiličevem vencu in v Manežu na cvetnem trgu. V manežu se igrajo bolj navadne stvari, ki ne zahtevajo velikega odrskega aparata. V gledališču pri Obiličevem vencu se igra navadno opera in drama večjega stila. To gledališče ima vrtilni oder, edini Zagrebško narodno tendant je pesnik Jul ^U^e^l^.po^t^^^^^Zalh^ ^ obratni, melioracijski in zem-grebško gledišče ima največji umetniški ljiSki, a ostal je, vsaj z ozirom napo-i tehnični aparat v Jugoslaviji in se smatra i slednji dve vrsti, le na papirju. Krivda j kol najboljše gledališče v Jugoslaviji, ima; je bila^redvsem ta. da se je Italija', okoli 350 članov umetniškega personala in: vedno nahajala v financijelnih teža-i veliko število tehničnega. Tudi tukaj so1 valj ki so onemogočale vsako večjoi so popri vat- Velikanski dohodi dunajskega 39 - POHIŠTVA - vprašanjem in pa z dejstvom, da je že marsikatera nekdaj slovenska kmetija v tujih rokah. Zato mi delovanja novega zavoda, če se bo gibalo v tej smeri, gotovo ne bomo mogli pozdraviti. Odločilni krogi naj imajo pred očmi le kmetijsko-gospodarske cilje, katerih1, navadne in tinejše vrste naj ne mešajo s politiko. Le na ta način i ki se bo prodajalo po starih, nizkih bo služila organizacija agrarnega kre-: z |q«/ dita raien povzdigi gmotnega blago-! stanja prebivalstva obenem tudi utrdi-! t vi ugleda države v teh krajih. ; || Vsaka drugačna obmejna politika je popolnoma zgrešena toliko z gospodarskega kolikor tudi z upravnopolitične-ga vidika. V—č. cenah; JAKOB BEVC urama lat zlata v na Trst, Ca m po S. Giacomo 5 Zlato kupuje \ T>aki množini po najTiijih c* • Krona plačuje višje kot rt i drugi. ZalO0a raznovrstnih ur in zlatenico i25j» popustom skozi ves mesec januar drobno Na debelo Največje jamstvo. R. CAMPONOVO Tol/ 793 - Viale XX Sottombre 33 TRST .80 SEMENA IN KMETIJSKE POTREBŠČINE — •Tržaška pmetljska družba« v Trstn, nL Torre bianca St. 19 je prijela pred kratkim g . . O iz Nemčije sveža in zajamčena semena ZdfcIVnik Z3 Z0D6 in USl9 redkvice, zgodnje majske repe (ravuce\,j zgodnjega Ditmarschkega zela, zgodnjih in krasnih vrzot, cvetočega karfijola, solatne pese (arbete), solate kristalne orjaške (rice), ljubljanske ledenke, kraljice maj-j j Sprejema VSe Qtll V ?iika. solatine, paradižnikov, kumare, gra-10 __ -- Trauniku 9A ha nizkega in visokega in rizna druga ze- - V GO"Cl M TravlIlKU St, 20 lenjadna in vrtna semena. Trave in detelfe: lucerne in domače ali štajerske detelje. Cvetlična semena: Sveža cvetlična semena smo ravnokar prijeli iz Nemčije. Umetna gnojila: Mešanico za krompir, grah in zelenjad. Superfosfat, kalijevo sol in amonijev sulfat. Kmetijsko orodje in stroje. Sadna drevesca: hruške, breskve cepljene na inandelj, kraškega izvora. Cepljene trte belih in črnih vrst. Za vsakovrstne stroje in orodje sprejema naročila. Izdaja vsa potrebna gospodarska navodila brezplačno. Tržaška kmetijska drnžba v Trsta ulica Torre bianca 19 in nI. Ratfineria 7 plačuje ALOJZIJ POVH, Piazza Garlbaldi 2 prvo nadstropje • Zdravnik za zobe in usta j Dr. Lojz Kraigher • i Pazite na nailov Pa/it« iiu naitov! Najvišjo cene plačujem za v dni v tednu v norici na ~ ob sobotah in nedeljah pa tudi v Ajdovščini št. 146 nasproti ljudskemu vrtu (190» _ J Predao prodaste kun, zlatic, lisic, dihurjev, yider, jazbecev»mačk; veveric, krtov, divjih in domačih zageev. 206 Loterijske Stevalke izžrebane dne 20. februarja 1926: Slovenci častno zastopani. V drami dehge- j .Akc[j0 na tom JK)lju. Pa tudi nis ta /nam slovenski umetnik Hlnko Nučic, i , XJ „ - „ „ « najboljša slovenska igralka Vika Podgor-' skuftah organizirati v a namen p. - - - i nih institutov, kmetski prihranki so sej • stekali v raznih denarnih zavodih, njih. ska, temperamentna in vedno mlada Irma Polakova, v operi nastopa tržaški znanec i pevec Robert Primožič tenor, Marij Šimenc basist Josip Križaj, Joško Zorman in še nekaj Slovencev članov /bora. Na zagrebškem odru je mnogo let nastopal neumrli centralizacija bi pa bila prvi pogoj za uspešno financiranje posebnih kreditnih zavodov. Sploh pa gospoadrska - , . .* .politika države ni odgovarjala potre- in največji slovenski igralec umetnik Igna- ; , ... . c cij Borštnik. , bam kmetijstva. Med stare, zaslužne umetnike štejejo Hr-i Sedanja vlada je odločila, da naprava* jc Andrija Fijaoa, kateremu so pred vi temu stanju konec, zato je pričako-kratkim odkrili spominsko ploščo, inten- vati, da piide v kratkem času do danta Mandrovič in Miletič odgojitelja naj-J kakšnih rezultatov Bari 1 42 48 13 82 Firenze 25 86 20 54 71 Milano 74 86 64 2(i 35 Napo li 10 85 75 78 33 Palernio — Ho 89.75 i London od 12'J.SO do 121.— ;New York oJ 24 72 i do 24.87; Španija oi — do 351.— : £riea oij 4i8.— do iS1).— ; Atone od 35.— do 3("»--; Berlin od 5 ■!.— do 505.— ; Bukarešt od 10.50 do 11.— Praga od 73.50 do 73.S0: Odrska ol t».0,W7 do O.ur.M; Dunaj od —,JJ4jI do —.3.3; Zagreb od 43 Q ; do 43.SO. Heotcijske obremiet 68 VALUTE: 1 rat; 20 februarja. Arstrijsk« kronn o-i 0.0346 do 0.0351: dinarji od 43.2o do 4d.76; dolarji od J4.7«» do 24 85; novci po 20 frankov od S4,— do fuutitetlingo4 l iO nO do ln.'.9G. Predno kaj nakupite, obl§<51ta Veliko skladišče pohiltua 2ti ALESSAND tvrd ko L Via Rettori St. sobe, obedne 1 — Via Malcanlsn št. 7-13 sobe, posamezni kosi pohištva v veliki izberi. Sicer organizacija novega zavoda še ni zakonito določena, vendar so znane smernice vladnega načrta. Ta predvideva en zavod za celo državo s podružnicami v posameznih krajih. Njegovo premoženje bi tvorili kapital in rezerve sedaj obstoječih provincijalnih zavodov za agrarni kredit (okoli 100 milijonov lir), ki pa se bodo reorganizirali v podružnice novega instituta, ter Zobozdravnik M. U. dr. D. Sardoč specijalist za ustne in zobne bolezni perfekcljoniran na dunajski kliniki ordinira v TRSTU Via M. R. Imbriani 16,1. fpr*j Via S. Gisvan&i) Od 9-12 in od 3-7 m«TRSTU registrovana zadruga z neomejenim jamstvom VIA PIERLU9GI DA PALESTRINA 4, pritličje •iniroiis" k- i državna posojila dana provincijalnim! vkss^iorek"! svodom v znesku približno 400 mili-j f ^ ent, ki obetajonov lir. Kot razna sredstva pridejo v Zaloga ItaprakoslJIvN« zelo mnogo. Nekateri TržaČani se se goto-: poštev še letni državni piispevki iz raZ~j^|||||| M||| CTRAlCtf vo spominjajo gostovanja zagrebške opere nih naslovov, vloge različnih hranilnic, • ^HfALNIil ) I K vJJltf I. R. I. Mnndlos CERVELLINI I i i Obrestuje hranilne vloge, počenši KO ^ O s 1. januarjem 1926 po vplivom države, in slednjič j obligacije, ki jih bo imel novi zavod) pravico izdajati. v tržaškem gledališču «Po!iteama Rosset-iki so pod ti H»1S lela pred koncem svetovne vojne.' Tenorja ltijavca, baritona Primožiča, baritona Vuskovica, koloraterke \\'essel-\*alle,; . . „ . . , soprana naše Irme Polakove itd. se ffotovo Mnogi ne soglasajo s tem vladnim še spominjajo. Zagreb ima dve gledališči, načrtom, ki ga smatrajo za preveč ceneno večje na \Vilsonovem trgu in eno j t ralističnega, dočim njegovi zagovorni-manjše v Tuškancu, trelje pa mislijo kma-jki naglasa jo, da. si more le centrali-lu odpreti v Frankopanski ulici. stično organizirano zavod zasigurati Ljubljansko narodno gledališče. Inten- potrebno finančno pomoč države in dant ,e Matej Hubad dolgoletni ravnatelj . ^ eiiakom«no delovanje v (dasbene Matice, oce slovenskega petja: . •• i dramaturg je naš znani pesnik Oton žu- vse PpKraJman- -pančič, ravnatelj drame je pesnik Pav. Go-j Kakšno bo gospodarsko delovanje lia; tajnik pisatelj Milan Pngclj; ravnatelj nove organizacije v naših krajih in v vplivalo Vetje vloge, vezane na odpoved, po dogovoru. Davek na obresti plačuje zavod sam. Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune. Sprejema tudi v!oge na tekoči račun v Dinarjih ter jiii obrestuje nsjagoiiielss. Daje posojila na menično poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev, ali dragocenosti in vknjižbe, tskomptira trgovske efekte. Uradne ure od 9-1 in od 3 . 2-5 ,2 pop. Poštno-hran. račun št 11 1327. Telefon 16-( BHDIII mi I II« II opere pa nam Tržačanom dobro znani kapelnik Mirko Polič. Ljubljansko narodno giedališčc se je pravzaprav nemoteno začelo razvijati šele po osvobojen ju. Dramo, ki je bila nadvse zapuščena in na krivil potili je visoko dvignil i ie!j Golia in čisto po } kulturne juguslovenske drame. \>liko slug pri tem iina tudi režiser Osip šest.! sec Tudi opero, ki je prej pod vodstvom kape!-j nika Itukavine hudo š«»pala, je naš rojak Polič znatno popravi! iit kakor čujem vi>o-ko dvignil. Ljubljanski ansambl stoje približno ljudi. Mod umrlimi znamenitimi • , . v, caKovati Ka| scena in na krivili . , , nje današnji ravna- 1'!ane1Hr<anes živeči Auton I