Foto: ALEKS Stern PRIJAZNE ENERGIJE, VARČNE TEHNOLOGIJE Celje, Celjski sejem, 16.-19. maj 2006 Na Vranskem ne bo več zaudarjalo Stran 6 Goljufivi organizator koncertov v zaporu Stran 15 13 sejem ENERGETIKA 12 sejem TEROTECH - VZDRŽEVANJE 2 sejem VARJENJE IN REZANJE Sejemski trojček za strokovnjake, poznavalce, domače mojstre in ljubitelje! Odpiralni čas: 9.00 -18.00 KO TE ŠEFICA POŠLJE OKUŠAT ČOKOLADO warnssam■ STRAH 12 wtnnrnmm LUCIJA CONKOVA: »TU BI RADA ŽIVELA« HYUNDAI GETZ IN IZLET ZA NAROČNIKE 9770353734020 2 DOGODKI n TEDIItX Obdržal geslo in grb Geslo celjskega škofa Antona Stresa je Vse zaradi evangelija - V njegovem grbu ladja in tri zvezde Papež Janez Pavel II. je dr. Antona Stresa imenoval za mariborskega pomožnega škofa 13. maja 2000. Njegovo škofovsko posvećenje je bilo na praznik sv. Janeza Krstnika, 24. junija 2000, v mariborski stolnici. Za geslo si je pomožni škof izbral Vse zaradi evangelija. Z odločitvijo sedanjega papeža Benedikta XVI. bo dosedanji pomožni škof dr. Anton Stres prevzel novoustanovljeno celjsko škofijo in postal škof. Škofovsko geslo bo obdržal, pri čemer bo tudi škofovski grb ostal enak. V njem bodo tri zvezde na črnem polju, ki ponazarjajo tri kreposti -vero, upanje in ljubezen - ki sijejo v temi, zato tudi črno ozadje. Spodaj je ladjica kot podoba Cerkve, upanja, rešitve in je zelo pozitiven simbol. »Tudi Pariz, kjer sem študiral, ima v svojem grbu ladjico. Košček srca je še vedno v tem mestu,« pojasnjuje dr. Anton Stres. Grb celjske škofije je v pripravi doživel kar nekaj dopolnil. Prvi izdelek je bil objavljen v zadnji številki Družine, mi objavljamo dopolnjeno in končno različico. Vgrbu so na modri podlagi tri celjske zla- te zvezde, na drugi strani diagonale na rumeni podlagi pa v vijolični barvi rahlo upognjena velikonočnica, roža, ki raste v Boletini pri Ponikvi, rojstnem kraju blaženega Antona Martina Slomška. Velikonočnica, ki je rahlo upognjena in spominja na škofovsko palico, je simbol nečesa lepega in svetlega. Idejo za grb celjske škofije je dal mariborski nadškof in metropolit dr. Franc Kramberger, izrisala pa sta ga Lucijan Bratuž in Tadej Jakopič. Slovesnost ob ustanovitvi nove škofije se bo začela v nedeljo, 21. maja, ob 15.50, ko bo izpred Marijine cerkve krenil sprevod do Marijinega kipa na Glavnem trgu, kjer bo mašna slovesnost. Uro pred razglasitvijo škofije in umestitvijo škofa bo program, ki ga bodo pripravili celjski (Marjan Je-zernik), kozjanski (Andrej Grobelnik), savski (Milan Kše-la) in savinjsko-šaleški nadde-kanat (Jože Pribožič). Igrale bodo godbe in to pred mašo s Svetine in Celja ter po maši z Ljubečne in Nove Cerkve. Papeževo bulo o ustanovitvi škofije bo prebral apostolski nuncij v RS nadškof msgr. Santos Abryl y Castello, ško- VSE ZARADI EVANGELIJA Grb celjskega škofa Antona Stresa fovsko palico pa bo dr. Stresu izročil mariborski nadškof in metropolit dr. Franc Kramberger. V Cetisu bodo natisnili pet tisoč izvodov knjižice s programom in predstavitvijo nove škofije. Pred trinajstimi leti (1993) je celjska občina naslovila na apostolskega nuncija v Ljubljani laično pismo z izraženo željo po ustanovitvi škofije v Celju. Potem so sledile različne akcije, ki so 7. aprila letos s papeževo odločitvijo dosegle cilj. Prvi poizkus knezov celjskih glede škofije je bil neuspešen, tudi drugi, to je upanje naših meščank in meščanov iz sredine 19. stoletja, ni obrodil sadov. In vse kaže, da človeška modrost, da v tretje gre rado, še velja, saj je bil tretji poizkus uspešen. Med tremi novimi škofijami v Sloveniji se edino Celje lahko pohvali, da je že imelo sedež škofije. TONE VRABL Na oglede k Avstrijcem Potem ko je Mestna občina Celje v začetku leta predstavila razvojni in programski načrt Šmartinskega jezera, pripravlja konec tedna izlet k avstrijskemu jezeru Millstatt. Namenjen je prebivalcem, ki živijo okoli Šmartinskega jezera in ki bi jim radi predstavili dobre prakse razvoja in revitalizacije podobnega območja. Kot je znano, je po naročilu Mestne občine Celje in usmeritvah njene evropske skupine razvojni načrt za Šmartinsko jezero pripravilo celovško podjetje Geos ob podpori koroške deželne vlade. Razvojne rešitve po temeljni ekološki sanaciji jezera predvidevajo razvoj najrazličnejših družabnih, športnih, turističnih in rekreacijskih dejavnosti ob jezeru. Za ekskurzijo na avstrijsko jezero se je celjska občina odločila predvsem zaradi tega, ker Avstrijci veljajo za mojstre na tem področju, saj so celo opuščene gramoznice uredili v sodobne rekreacijske površine. BS Prepričevanje župana Rajha Zavezanci za plačilo sporne priključne takse na kanalizacijsko omrežje v občini Laško so v teh dneh po pošti prejeli pojasnilo župana Jožeta Rajha glede odločitve ustavnega sodišča in nadaljnjih aktivnosti občine glede tega. Hkrati župan občane poziva, naj od občine ne zahtevajo vračila že plačanega denarja. Znano je, da je Ustavno sodišče RS pred mesecem in pol odpravilo odlok in del odloka, ki sta urejala plačevanje priključne takse v občini Laško, saj občina ni imela zakonske podlage za pobiranje te dajatve. Krajani, ki so tako upravičeni do vračila denarja, so na občino že začeli pošiljati zahteve po odpravi odločbe in vračilu plačanih zneskov (kdor želi vračilo takse, lahko to zahteva še do 4. julija). Zdaj pa župan krajane, ki to še niso storili, prepričuje, naj vračila denarja Jože Rajh je v dopisu občanom predlagal, naj ne zahtevajo vračila denarja. ne zahtevajo, saj v občinski upravi že pripravljajo nov odlok z drugačno zakonsko podlago, s katerim namerava občina zagotoviti sredstva za izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave. Pri tem ocenjujejo, da naj bi novi odlok predpisal približno enako vi- sok znesek, kot je bila priključna taksa, s to razliko, da bo treba novo dajatev plačati v enkratnem znesku. »Zato bi bilo najbolj racionalno, da se vračilo priključne takse po odpravljenih odločbah odloži za čas do uveljavitve novega odloka, kar naj bi bilo predvidoma julija letos, in se takrat opravi le še vračilo oziroma plačilo morebitnih razlik v korist oziroma breme ene ali druge strani,« predlaga Rajh. Do tu vse lepo in prav, toda kdo ta trenutek ve, ali bo dajatev imela pravo zakonsko podlago oziroma ali jo bo občina tokrat zaračunala upravičeno. Krajani so se enkrat že opekli, zato bodo v bodoče bolj previdni. Nekateri namreč že napovedujejo, da se bodo uprli tudi novemu odloku, ki naj bi ga svetniki sprejeli najpozneje na julijski seji občinskega sveta. BOJANA AVGUŠTINČIČ Sentočniku najvišje priznanje GZS Na plenumu Gasilske zveze Slovenije v Ljubljani so podelili najvišja priznanja gasilcem za njihovo dolgoletno uspešno delo v tej humanitarni organizaciji. Najvišje priznanje, nagrado Matevža Haceta, je dobil Vinko Sentočnik, ki je član PGD Škofja vas od leta 1951. Vinko Sentočnik je ob mnogih opravilih v gasilski organizaciji tudi nosilec najvišjega čina, gasilski častnik 2. stopnje, zadnjih dvanajst let pa skrbi za članske ekipe, ki so predstavljale Slovenijo na gasilskih olimpijadah. Vinko Sentočnik je na nagrado Matevža Haceta zelo ponosen, saj gre za državno nagrado, kar pomeni, da je njegovo večdestletno delo cenjeno tudi izven celjskega območja. Podelili so tudi pet kipcev gasilca, enega pa je za uspešno delo dobil Štefan Pohajač z Dobrne. TV Radeče želijo zmanjšati dolg larjev. A zgodba se na tem mestu še ne konča, saj je Občina Radeče leta 2003 vložila tožbo proti državi zaradi izpadle koncesnine v letih od 1994 do 2002. Prvostopenjsko sodišče je pred časom razsodilo v prid občine, a so se država in SE na odločitev sodišča pritožile ... Radeče od leta 2002 prejemajo koncesnino v višini sedem odstotkov proizvedene električne energije v HE Vrhovo. Minuli teden pa so se župan Franc Lipoglavšek, poslanec Matjaž Han in minister Janez Podobnik dogovorili, da se Vladi RS predlaga sklenitev aneksa h kon-cesijski pogodbi, s katerim se koncesnina iz sedmih poveča na deset odstotkov, pri čemer naj bi šli trije odstotki koncesnine za poplačilo dolga, ki ga ima občina do SE. Na sestanku so se tudi dogovorili, da se vračilo nadomestila za stavbno zemljišče porazdeli na daljše obdobje, ki je primerljivo z življenjsko dobo elektrarne, to je na 30 do 50 let. Ministrstvo za okolje in prostor bo Holdingu slovenskih elektrarn kot družbeniku, ki zastopa v SE državo, podalo tudi pobudo, skladno s sklepi vlade, za ustrezen odpis zamudnih obresti iz tega naslova. BOJANA AVGUŠTINČIČ V Radečah se že celo desetletje ubadajo z reševanjem težav, ki so nastale z izgradnjo Hidroelektrarne Vrhovo v začetku devetdesetih let. Minuli teden sta župan Občine Radeče Franc Lipoglavšek ter državnoz-borski poslanec in radeški svetnik Matjaž Han glede omenjene problematike uspela doseči nekaj dogovorov z okoljskim ministrom Janezom Podobnikom. Spomnimo najprej, zakaj in do kakšnih težav je med občino Radeče in Savskimi elektrarnami (SE) sploh prišlo. Problemi so nastali, ker SE vse do leta 2002 Občini Radeče zaradi posega v prostor niso plačevale koncesnine, čeprav je vlada že leta 1994 sprejela uredbo o koncesiji za HE Vrhovo. Ker uredba v praksi ni zaživela, so v občini Radeče hoteli izpadlo koncesnino nadomestiti tako, da so začeli SE leta 1996 zaračunavati nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Seveda so se SE, ki so bile tedaj v 100-odstotni lasti države, uprle plačevanju omenjene dajatve in zadeva je pristala na ustavnem sodišču. To je leta 1997 radeški občini naložilo vračilo 52 milijonov tolarjev. Dolg se zaradi zamudnih obresti iz leta v leto povečuje in danes znaša že več kot dvesto milijonov to- www.novitednik.com HOVi «DIR DOGODKI Nadležne ličinke uničujejo travnato rušo in se vedno bolj razmnožujejo ter širijo po travnatih površinah. Štorski župan Franc Jazbec (na levi) in Roman Centrih (na desni) ob posvetu glede nenadnega prihoda ličink na to območje in o njihovem uničevanju Horda ličink uničuje vse pred sabo Prebivalce Drage pri Štorah so vznemirile ličinke, ki uničujejo travnato rušo, zato za nasvet in pomoč kličejo ustrezne strokovnjake Pred dnevi so prebivalce Drage pri Štorah vznemirile ličinke, podobne gosenicam. Vendar so to le ugibanja. Po mnenju, zaenkrat posredovanem le iz daljave, na Agenciji RS za okolje predvidevajo, da gre najverjetneje za ličinke junijskega hrošča, ki uničujejo travnato rušo. Na milijone jih je in trenutno jih je moč videti na površini več kot tisoč kvadratnih metrov. Prebivalci se bojijo, da jih bo še več in zaenkrat le ugibajo, ali predstavljajo kakršnokoli nevarnost, ter čakajo na ustrezne strokovne ukrepe. Prejšnji teden je Roman ve in uničene površine. »Ved-Centrih, doma iz Drage, no več jih je in na travi se presenečen opazil hordo ma- lepo vidi, kje gredo, saj se lih živali, na pogled podob- za njimi širi rjav pas,« po-nih gosenicam, ki so se raz- , hod žuželk opisuje Centrih, širile po bližnji travi. Prišle Žuželke so na uničujoči po-naj bi z območja, kjer je vo- ti po travi zaobšle vrt, ker da, pri čemer se vsak dan po jim najverjetneje zemlja ne travi razširijo in prestavijo godi ali zanje sploh ni užit-za deset metrov. Jedo samo na. To, kot še marsikaj dru-travo in za sabo puščajo rja- gega, povezanega z njimi, os- O vrednotah Evropski poslanec in predsednik Socialnih demokratov Borut Pahor je v soboto obiskal Gorico pri Slivnici, kjer je pred tamkajšnjim kulturnim domom nagovoril zbrane borce in udeležence NOB občin Šentjur in Dobje. Ob nagovoru je poudaril, da se ob dnevu upora proti okupatorju Slovenci zmeraj spremo, čeprav smo ob vseh ostalih državnih praznikih ponosni na svojo domovino in enotni. Dodal je, da se je treba potruditi, da prihajajoče generacije zaradi vsakoletnih sporov tega praznika ne bi začele razumevati kot obujanje spomina na državljanski spor, ampak bi ga dojeli kot partizanski upor. »Problem praznovanja tega praznika je, da obnovi medvojno razklanost našega naroda in da se na vsaki strani poudarja le tisto, kar krepi njen pogled na preteklost,« je povedal Pahor, ki rešitev vidi v vsestranski osvetlitvi takratnih dogodkov. »Dejstvo, da so bile v tej hudi preizkušnji takratne politične sile na različnih straneh, je povzročilo tragični državljanski konflikt s povojno protidemokratično prilasti-tvijo oblasti ene od političnih sil organizatork upora,« taja ugibanje. Nekateri celo menijo, da naj bi bila kriva sosednja čistilna naprava, kjer so čistili vodo pred slabim mesecem, in kaj hitro bi se lahko zgodilo, da bi se v ali ob onesnaženi vodi razmnožile ličinke. »Vedno bolj se približujejo hišam in nekatere že plezajo po njih, zato ne vemo, kaj naj storimo,« še pravi Centrih, medtem ko eden starejših krajanov doda, da kaj takšnega v sedemdesetih letih še ni videl. »Imamo otroke in ne vemo, kaj se lahko zgodi, Če katera slučajno zleze komu v uho ali se zgodi kaj drugega,« se še sprašuje Cen- meni Pahor in dodaja, da pa to v ničemer ne spreminja narave domoljubnega upora in njegovega pomena za ohranitev slovenstva in ne opravičuje sodelovanja z okupatorjem. Ob koncu nagovora borcem NOB je še poudaril, da partizanstvo ni bilo nikdar sporno in da je bilo zmeraj pozitivna vred- trih. So pa nekateri krajani že ukrepali in nadležne ličinke poškropili s škropivom. Škropivo si je pripravil tudi štorski župan Franc Jazbec, ki pa ga zaenkrat horda nadležnih žuželk pred hišo ni presenetila. Meni, da bo najučinkovitejše sredstvo prav škropivo, ki jih bo uničilo. Nad uničenje nikar s škropivi! Centrih je v nedeljo poklical na številko 112, ker je hotel vedeti, kje dobiti ustrezen nasvet in kako ukrepati proti ličinkam. Napotili so ga v ambulanto za male, div- nota ter eden od temeljev slovenskega svobodnega patriotizma. Pahor se je v soboto udeležil še javne tribune o reformah za večjo konkurenčnost in socialno varnost, ki jo je v Kulturnem domu Dobje pripravila območna organizacija Socialnih demokratov. POLONA MASTNAK je in eksotične živali s sedežem v Muti, kjer pa mu še po drugem uspelem klicu naslednji dan gospa ha drugi strani ni znala povsem svetovati, kako ukrepati. Dobil naj bi le nasvet, naj žuželke opazujejo in naj jih nikar ne uničujejo s škropivi. »A zdaj bomo morali pa še čakati, kaj se bo zgodilo ...» se ogorčeno sprašuje Centrih. Se je pa včeraj kmalu izkazalo, da je bila napotitev na omenjeno ambulanto napačna. »Mi smo pristojni za divje živali in ne za insekte,« nam je včeraj dejal Zlatko Golob, dr. vet. med. Po nasvet, kakšni so postopki ob tovrstnih pojavih žuželk, smo se obrnili na Agen-cijo RS za okolje. Mateja Blažič, biologinja, je dejala, da je težko ugotavljati na ren odpraviti strokovnjak iz kmetijsko svetovalne službe, ki je pristojna za tovrstne pojave. Naj hi šlo pa za Učinke katere od žuželk, najverjetneje junijskega hrošča. »Podoben pojav se je zgodil lani na Idrijskem,« utemeljuje Bla-žičeva. »Te ličinke živijo v zemlji in ko jih je preveč, se začnejo razmnoževati in širiti ter uničevati travnato rušo.« Blažičeva prebivalce Drage še svari, naj ličink nikar ne škropijo, saj ne vedo, s čim in kakšen bo učinek. »Si bo pa ličinke moral ogledati strokovnjak, ki bo natančneje povedal, za kaj gre in kako ukrepati,« zaključuje. Prebivalci Drage zdaj čakajo na prihod strokovnjaka in če tega kmalu ne bo, lahko predvidevamo, da se bodo nadležnih živali lotili s škropivi. MATRIA lAZREf. Foto: ALEKS ŠTERN Od 25. do 27. maja pridite na Trg celjskih ^ grofov v Celju in odtisnite svojo dlan na I Nivea steno! Za vsak vaš odtis bo NIVEA \ prispevala 200 tolarjev v učni sklad za \ socialno ogrožene otroke in mladino. učni sklad je ustanovilo podjetje Beiersdorf Slovenija v sodelovan|u z Zvezo prijateljev mladine Slovenije. PODAJTE KAM ROKO! HrVEA partizanstva 4 ISTVO VITEĐNIK Zaradi nesoglasij naj ne trpijo delavci Predsednik države pozval vodstvi Gorenja in Bluesa, naj rešita zaplet v invalidskem podjetju Blues, kjer je 240 delavcev zadnjo plačo dobilo marca, zaradi pomanjkanja dela pa je večina že od prvomajskih praznikov doma na čakanju, se je v petek seznanil tudi predsednik države dr. Janez Drnovšek. Sestal se je z vodstvom Bluesa in s predsednikom uprave Gorenja Fra-njem Bohincem, pogovarjal pa se je tudi z velenjskim županom Srečkom Mehom. Kot smo že poročali, je Blues doslej svoje poslovanje gradil predvsem na so- delovanju z Gorenjem, za katerega je izdeloval komponente za gospodinjske aparate. Gorenje pa mu je blago plačevalo vnaprej. V Gorenju se nameravajo takšni praksi odpovedati, zato dolgoročne pogodbe, ki se izteče konec maja, naj ne bi podaljšali. Svojo namero utemeljujejo z dejstvom, da potrebujejo finančno trdnega dobavitelja. Lastnik podjetja Blues Jože Angeli trdi, da v ozadju niso ekonomski razlogi. Po njegovem je krivo predvsem to, da se je pred dvema leto- ma zanimal za nakup Gore-njevih delnic in da je letos nekdanji predsednik uprave Gorenja Jože Stanič kupil delež v podjetju LTH Škofja Loka, ki je v njegovi večinski lasti. Franjo Bobinac pa je pojasnil, da je Blues izgubil ekskluzivni status, ker se je pokazalo, da je v finančnih težavah. Ko so jim za maj naročili za 35 milijonov tolarjev blaga, so dobili odgovor, da naročila niso sposobni realizirati. Razlog za morebitno prekinitev pogodbe torej ni v Gorenju, je poudaril Bobinac. Blues bo lahko še na- prej Gorenjev dobavitelj, vendar le, če bo sposoben poslovati v okviru njihovih zahtev. Predsednik Drnovšek, ki je vodstvi obeh podjetij pozval, naj skušata najti rešitev za Blues, je tudi sam ocenil, da Bluesove poslovne odločitve v preteklosti niso bile dobre. »Dejstvo pa je, da so v Bluesu odvisni od Gorenja in tudi če so nastale napake in nerazumevanje med lastniki in vodstvi podjetij, naj zaradi tega ne trpijo delavci,« je še dejal Drnovšek. JANJA INTIHAR Borznim podjetjem gre letos bolje Nekaj podjetij, ki imajo delnice na Ljubljanski borzi, je te dni že objavilo rezultate poslovanja v prvem četrtletju. Kljub temu, da so razmere poslovanja na nabavnih in prodajnih trgih še vedno izjemno težke, je večini uspelo zvišati prihodke. V zreškem Cometu, ki je po nekaterih informacijah vse bliže združitvi s Swaty-jem, so v prvem četrtletju poslovali bolje kot v enakem obdobju lani in tudi bolje, kot so načrtovali. Ustvarili so 2,4 milijarde tolarjev či- stih prihodkov od prodaje, kar je za 7 odstotkov več kot lani, čisti dobiček, ki znaša skoraj 73 milijonov tolarjev, pa je od lanskega višji za dobro polovico. Predsednik uprave Cometa Aleš Mikeln letošnje poslovanje ocenjuje kot dobro, čeprav v nekaterih proizvodnih enotah niso dosegli takšnih rezultatov, kot so načrtovali. V Cometu letos stavijo predvsem na prodajo novih izdelkov. Tiste, ki so jih razvili v zadnjem času, so po Mikelnovih besedah kupci dobro sprejeli, kar se odraža tudi v nekoli- ko višji prodaji na tujih trgih. S poslovanjem v prvih treh mesecih so zadovoljni tudi v Gorenju, saj je celotna skupina čiste prihodke od prodaje povečala za 2,4 odstotka, matično podjetje pa za dobre 4 odstotke. Skupina Gorenje je ustvarila 55,3 milijarde tolarjev čistih prihodkov in milijardo tolarjev čistega dobička. Čisti prihodki od prodaje matičnega podjetja so znašali 37 milijard tolarjev, čisti dobiček, ki je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem višji za 2 od- stotka, pa 817 milijonov tolarjev. V Gorenju ne pričakujejo, da se bodo do konca leta razmere poslovanja i boljšale. Največ negotovosti je še vedno zaradi cen strateških surovin, zato bodo še naprej iskali cenejše nabavne vire, vpliv podražitev pa bodo skušali blažiti še s selektivnim dvigovanjem c in z racionalizacijo vseh vrst stroškov. Veliko si obetajo tudi od uvajanja novih izdelkov in nove tovarne hladil-no-zamrzovalnih aparatov v Srbiji, ki naj bi začela obratovati oktobra letos. Znanje jezika hitreje odpira vrata Frankofonski poslovni forum za Slovenijo, ki so ga v začetku leta 2004 ustanovili v Celju, kjer ima tudi sedež, je letos začel tudi z organiziranjem poslovnih tečajev francoščine. Na ta način želi pomagati slovenskim poslovnežem, da bi imeli čim manj težav pri stikih s poslovnimi partnerji na francosko govorečih območjih. Osnovna naloga Franko-fonskega poslovnega foruma je sicer vsestranska pomoč slovenskim podjetjem pri navezovanju in krepitvi poslovnih stikov s frankofon- skimi deželami. Podjetja naj bi preko foruma lažje prišla do informacij o podjetjih na francosko govorečih območjih po vsem svetu. Da bi poglobili in pospešili gospodarsko sodelovanje naše države s frankofonskimi deželami, so v forumu, ki ga vodi Florent K. Samba (po rodu iz Konga, sicer pa slovenski državljan, ki živi v Celju), pripravljeni organizirati različne seminarje in delavnice ter tudi obiske gospodarskih delegacij. Tako so med drugim lani organizirali obisk ekonomskega svetnika pri ambasadi Konga v Poleg poslovnih v Fran-kofonskem poslovnem forumu organizirajo tudi splošne tečaje francoščine, imajo pa tudi individualni pouk in posebne programe za otroke. Parizu, ki je celjska podjetja povabil k neposrednim naložbam v svojo državo, veliko zaslug pa ima forum tudi za uspešni prodor celjskega Cetisa v Afriko. Za podporo pri iskanju novih poslovnih priložnosti na tem kontinentu so forum zaprosili tudi v Libeli Elsi. JI IMA KRATKO Ma sejmišče po nasvet Na celjskem sejmišču bodo danes odprli specializirane mednarodne sejme Energetika, Terotech - Vzdrževanje ter Varjenje in rezanje. Na sejemskem trojčku, ki bo na ogled do 19. maja pod skupnim sloganom Prijazne energije, varčne tehnologije, bo sodelovalo več kot tisoč razstavljavcev iz 20 držav. Organizatorji, družba Celjski sejem, napovedujejo številne obsejemske dogodke, namenjene predvsem strokovni javnosti, vendar bodo uporabne nasvete, povezane z učinkovito rabo energije, v času sejma lahko dobili tudi ostali obiskovalci. Nova nadzornika Luminosa Na današnji seji skupščine bistriškega podjetja Lu-minos, ki je še vedno v lasti holdinga Rogaška Crystal, bodo odpoklicali dosedanja člana nadzornega sveta Bojana Bevca in Sandija Siter-ja. Namesto njiju bodo imenovali direktorja steklarne Roberta Lična in predsednika uprave holdinga Bojana Felicijana. JI Združitev steklarn Pred skorajšnjim prvim narokom v prisilni poravnavi Steklarske Nove so vse bolj glasne govorice o združitvi obeh sla-tinskih steklarn. Prisilni upravitelj Branko Dordevič meni, da združevanje ta hip ne bi bilo modro, saj sta obe podjetji v velikih težavah. Po besedah Branka Đorđeviča je o morebitni združitvi že razpravljal upniški odbor Steklarske Nove, o tej temi pa naj bi govorili tudi v sredo na svetu zavoda Steklarska šola. »Zadnjo besedo bodo seveda imeli lastniki, to je država v Steklarski Novi in banke v Steklarni Rogaš- bi bila neumnost ka, vendar menim, da kapitalsko združevanje v tem trenutku ne pride v poštev. O tem bi lahko razmišljali šele čez kakšno leto, saj je ta hip težko napovedati, ali bo Steklarski Novi, ki ima za 1,1 milijarde tolarjev terjatev, res uspelo poplačati vse upnike. Združitev dveh reve-žev zagotovo ne bi prinesla nič dobrega,« je prepričan Dordevič. Bi pa k izboljšanju poslovanja obeh steklarn gotovo pripomoglo sodelovanje na kadrovskem in marketinškem področju, še meni Dordevič. JI Napetost pred skupščino Mercatorja Po precej strmi rasti tečajev delnic na Ljubljanski borzi v začetku maja se je trgovanje v drugi polovici prejšnjega tedna nekoliko umirilo, cene najlikvidnejših vrednostnih papirjev pa so doživele korekcijo tečaja. Zanimivo je bilo predvsem trgovanjem z delnicami Petrola, kjer se je cena pred skupščino delničarjev, ki je bila sredi tedna, strmo dvigala. Kot zanimivost skupščine velja omeniti le nalogo uprave, da pripravi natančen strateški načrt za naslednjih pet let, kar naj bi bila podlaga za odločanje o morebitni dokapitalizaciji družbe. Vlagatelji bodo s tem lažje ocenili pravo ceno delnic, katerih gibanje je bilo v zadnjem času spodbujeno predvsem z različnimi špekulacijami. Družba je podala tudi poslovne rezultate za prvo letošnje četrtletje, ki pa so bolj ali manj na ravni lanskih v tem obdobju. Cena delnic Petrola, se je dvignila tudi še dan po skupščini, vendar pa so že zadnji posli tega dne jasno kazali, da je lokalni vrh dosežen. V petek je potem prišlo do več kot 3,5-odstotnega dnevnega padca, ki je tečaj potisnil na raven iz začetka tedna. Oznaka Ime Enotni tečaj Promet v mSIT %spr. CICG Cinkarna Celje 26.000.00 23.79 1.52 CETG Cetis 25.000.00 0,10 0,00 CHZG Comet Zreče 1.820.00 0,15 3,84 GRVG Gorenje 5.850.91 266.37 3,67 PILR Pivovarna Laška 7.847.22 75.07 -0,58 JTKS Juteks 26.544.29 17,90 1.99 ET0G Etol 49.700,00 0,50 0,00 Napetost se zdaj stopnjuje pred skupščino Mercatorja, ki bo naslednji teden. Merjenje moči pred skupščino se kaže v nakupih delnic na trgu, saj se je cena delnic znova povzpela preko 41.000 tolarjev, v zadnjem tednu pa so se podražile za skoraj 5 odstotkov. Verjetnost, da se bo tudi ta skupščina zaključila razmeroma mirno, je majhna, saj bo uprava verjetno vztrajala pri predlogu dokapitalizacije in ni za izključiti tudi kakšnega »podaljška« v sodnih dvoranah. Nakup teh delnic bo tako kot kaže še lep čas veljal za eno bolj Spekulativnih odločitev na našem trgu. Indeks Zadnji tečaj X spr. SBI20 5.118.80 1.02 PIX 4.098.86 1.56 BI0 119.16 -0.10 »Končno« se je nekoliko umirila rast delnic Krke. 160.000 tolarjev je kot kaže tista meja, kjer kupci dvakrat premislijo preden se odločijo za naložbo. Spekulativna nervoza vlagateljev v te delnice se bo verjetno v prihodnje še stopnjevala, vsaj do naslednje objave poslovnih rezultatov, ki bodo podkrepili ah pa omajali odličen začetek farmacevtskega poslovnega leta. V tem času lahko doživimo tudi kakšen malo večji dnevni skok v eno ali drugo smer. Prve majske dni so lahko bili zadovoljni tudi delničarji Merkurja, saj je cena teh delnic prvič letos odločno odrinila navzgor in v zadnjem tednu poskočila za skoraj 7 odstotkov ter se s tem končno povzpela nad raven iz začetka leta. Vlagatelje lahko trenutno najbolj skrbi edino koncentracija prometa na delnicah Krke in Petrola, s katerima se načeloma sklene več kot polovico vseh poslov, promet z večino ostalih delnic pa praviloma komaj presega 10 milijonov tolarjev. Še slabše je stanje na prostem trgu, kjer se nekaj več poslov sklene le z delnicami investicijskih družb. Prav gotovo pa bo imela pozitiven vpliv na slovenski trg jasna namera vlade, da na borzo uvrsti nekaj podjetij v državni lasti. Prvi med njimi naj bi bil jeseni Telekom Slovenije, na kotacijo katerega vlagatelji čakajo že vse od začetka tega tisočletja. KAREL LIPNIK, borzni posrednik, ILIRIKA d.d.. Breg 22, Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. www.novitednik.com mm «NAŠIH KRAJEV Park ni le za vandale Celjski Mestni park, predvsem ob petkih nadvse priljubljeno zbirališče srednješolske mladine, je v sončnem petkovem popoldnevu na pobudo Celjskega mladinskega centra ponudil še kaj več kot pripravno travnato podlago za posedanje po napornem šolskem tednu. Začel se je namreč projekt Kreativno v parku, v okviru katerega bo mladinski center mladim še do konca šolskega leta ob lepem vremenu nudil nekoliko drugačne dejavnosti, kot so jih bili vajeni. Tradicionalno posedanje, ki ga je zmotil le krajši skok do najbližje trgovine po nove zaloge alkohol- nih pijač, so vsaj za nekaj zainteresiranih zamenjali Irizbi, badminton, nogomet, kreativne delavnice in ostale rekreativne dejavnosti. V projekt sta se vključila še Javni zavod Socio s svojimi info točkami ter Zavod za zdravstveno varstvo Celje, ki predstavlja program za varnost mladih v prometu Nihče ni odveč. Dogajanje jc zaradi preteklih izkušenj z vandalizmom v Mestnem parku spremljalo tudi Občinsko redarstvo Mestne občine Celje, ki je v sodelovanju s policijo organiziralo okrepljen nadzor. Akcijo je vodja občinskega redarstva Vinko Andolj-šek ocenil kot uspešno, saj do razbijanja in uničevanja infrastrukture v času njihove prisotnosti ni prišlo, čeprav po njegovih besedah na kasnejše dogajanje v večernih urah ne morejo vplivati. V mladinskem centru pa se, opogumljeni z uspehom prve akcije, ko so k ponujenim aktivnostim uspeli pritegniti vsaj nekaj mladih, že pripravljajo na prihajajoči petek. Šolarjem bodo poleg že omenjenega ponudili še brezplačno plesno šolo swinga, ki jo pripravlja plesna šola Sajles and his swing kids. Kud Technologija pa bo poskrbel tudi za glasbo, saj organizira celodnevni Tečno park 06. PM, foto: ALEKS ŠTERN Nekdanja predsednica Sile Vida Rudolf je ključe novega vozila izročila gojencem CVD Golovec. Sila za Golovec Centru za varstvo in delo so članice Sile podarile kombi z dvižno ploščadjo Slovensko združenje soprog tujih diplomatskih, gospodarskih in kulturnih predstavnikov v Sloveniji ter nekaterih Slovenk Sila je včeraj na prisrčni slovesnosti ob novih prostorih na Ostrožném Centru za varstvo in delo Golovec (CVD) podarilo šest milijonov tolarjev vreden kombi z dvižno ploščadjo. Z njim bodo uslužbenci CVD lažje, varneje in udobneje prevažali na delo in z dela svoje gojence. Denar za vozilo so članice Sile zbrale z lanskim dobrodelnim bazarjem, ki je bil že trinajsti po vrsti. Izkupiček od prodaje izdelkov, značilnih za države, iz katerih prihajajo, vsako leto namenijo eni dobrodelni akciji. »In čeprav se zavedamo. da so takšne akcije le kapljice v morje potreb, nas zelo veseli, da lahko po svojih močeh pomagamo in s tem tudi promoviramo dobrodelnost kot vrednoto,« je ob predaji vozila povedala Vida Rudolf, kije bila predsednica Sile v času lanskega bazarja. Dobrim željam se je pridružila tudi sedanja predsednica Sile, soproga francoskega veleposlanika Veronique Banzet. V prijaznem pozdravu prisotnim je obljubila, da bo Sila nadaljevala podobne akcije. »Srečna sem, da smo pomagali tako skrbno in premišljeno urejenemu delovnemu centru. Med ogledom vaših prostorov sem bila navdušena in zelo rada bi kupila vsaj nekaj izdelkov, ki jih tako skrbno in domiselno izdelujejo vaši go- jenci,« je dejala. Čestitkam se je pridružil tudi celjski župan Bojan Šrot, ki je poudaril, da je CVD sicer državna ustanova, da pa z mestomves čas dobro sodeluje v obojestransko zadovoljstvo. »Vesel sem t humanega dejanja, saj je prav. humanost te vrste merilo, kako skrbimo za šibkejše člane naše skupnosti,« je dejal Šrot. Sila je v letih svojega delovanja s pomočjo vsakoletnega bazarja (enega so izpeljale tudi v Celju) zbrala več kot 150 milijonov tolaijev, ki so jih članice namenile za že več kot sto humanitarnih akcij v Sloveniji in ene tudi v Šii Lanki. Letošnja odločitev članic Sile, da pomagajo celjskemu CVD Golovec, je bila soglasna. BRST Dve obœini skupaj v akcijo Če imajo ljudje, ki živijo na meji dveh občin, težave z birokracijo, te v skupnih delovnih akcijah zvodeni-jo. V soboto so tako skupaj stopili člani društev iz velenjske ter dobrnske občine in očistili pohodne, planinske in tematske poti. Z delovno akcijo so del Loške poti z Dolino mlinov, ob Temnjaškem vrelcu do Jelenje farme Lamperček, očistili tako, da je pot bolj prehodna in pregledna. »Našli smo možnost sodelovanja in z veliko dobre volje in truda dokazali, da so prostovoljne akcije pri nas še nepozabljena zgodba,« je povedala Tevta Logar. »Poleg tega bomo z akcijo povezali ljudi različnih društev in dveh sosednjih občin ter ponovno obudili zavest o pomembnosti skupnih Na delovni akciji se je zbralo več kot osemdeset članov različnih društev in posameznikov iz dveh sosednjih občin. akcij za ohranjanje in izboljšanje življenjskega okolja.« Glede na velik uspeh skupne akcije, zbralo se je več kot osemdeset prostovoljcev, raz- mišljajo že o naslednjih skupnih akcijah, s katerimi bi očistili še druge tematske poti. Minula pa bo vsekakor postala tradicionalna. RP Travnate površine parka so petkovim i i kuponček za nagradno igro i Zlata deteljica Casinoja Faraon ; Vpiši številko karte 11-32), pod katero se skriva Zlata deteljica: ADAMAS f» II* II» 5 6 7 I!* IP* liVI pripravni teren za nogomet. - ŠÍ. 38 -16. maj 2006 ■♦iWOTilv 12 13 14 15 16 * ********** '* "* * '* "* 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 IZ NAŠIH KRAJEV Šoferji za regijske naslove Športna komisija Združenja šoferjev in avtomehani-kov celjske regije je na avtopoligonu ZŠAM Spodnja Savinjska dolina v Ločici ob Savinji pripravila regijsko tekmovanje poklicih voznikov tovornjakov, avtobusov in avtomehanikov. Tekmovanja se je udeležilo petdeset šoferjev in avtomehanikov iz ZŠAM Celje, Laško, Trbovlje, Velenje, Radeče in Spodnja Savinjska dolina, ki so se pomerili v testiranja cestno prometnih predpisov, spretnostni vožnji tovornjakov in avtobusov, hitrostnem tekmovanju, medtem ko so avtomeha-niki tekmovali v teoriji in praksi iz stroke. Med posamezniki je pri avtobusih zmagal Roman Šantelj iz ZŠAM Laško pred Štefanom Orterjem in Bojanom Košico, oba iz ZŠAM Velenje. V kategoriji tovornjakov je zmagal Marko Jesih pred Petrom Jančičem, oba iz ZŠAM Laško, in Simonom Rizmalom iz ZŠAM Spodnja Savinjska dolina. Pri avtome-hanikih je zmagal Stanko Tefela pred Zvonkom Lobnikar-jem, oba iz ZŠAM Spodnja Savinjska dolina, in Damjanom Lipnikom iz ZŠAM Velenje. Prvo mesto ekipno je pripadlo ZŠAM Velenje, drugo Laško in tretje ekipi Spodnje Savinjske doline. TT Na Vranskem ne Ob prazniku Občine Vransko so minuli petek odprli Čistilno napravo Vransko, ki sicer poskusno obratuje že od novembra lani. Čistilno napravo v skupni vrednosti skoraj 70 milijonov tolarjev je občina financirala sama. Na čistilno napravo za 700 populacijskih enot je že zdaj priključenih več kot 130 gospodinjstev, naprava pa je zgrajena za območje trga Vransko, Brodov, Ločice in dela Prapreč. Čistilno napravo so nameravali po programu za zbiranje in čiščenje odpadnih voda zgraditi do leta 2008, vendar so se pojavile nove zahteve. Kot je pojasnil župan Franc Sušnik, Nagrajenci z županom. Foto: TT bo več zaudarjalo Uradno odprli čistilno napravo - Podelili občinska priznanja so veliki onesnaževalci že dobili inšpekcijske odločbe, da morajo urediti čiščenje odpadnih voda, zagon pa je dal tudi dom starejših, ki je začel obratovati konec lanskega leta. Občina je tako projekt s taksami za obremenjevanje voda in iz občinskega proračuna financirala sama, najeli pa so tudi kredit: »Dobili smo ugoden subvencioniran kredit, tako da bomo v sedmih letih odplačali prvo fazo izgradnje čistilne naprave. Drugo fazo pa smo prijavili za projekt koriščenja strukturnih sredstev Evropske unije, to je skupni projekt občin povodja Savinje. Prepričan sem, da bomo drugo fazo biološkega dela čistilne naprave in tretjo fazo, to je izgradnjo kanalizacije, v dobršni meri financirali s tem,« je dejal Sušnik. S čistilno napravo bodo zaščitili potoka Merinščico, ki teče skozi trg Vransko, in Pod-grajščico. V Merinščico so bile do zdaj speljane vse odplake, tako da je predvsem v sušnih obdobjih ob nizkem vodostaju in visokih temperaturah precej zaudarjalo. To se zdaj naj ne bi več dogajalo. Čistilna naprava je ena pomembnejših pridobitev v lanskem letu, vendar ni edina, kot je ob občinskem prazniku omenil Sušnik. Tako so v minulem letu nadaljevali gradnjo daljinskega ogrevanja in priključili še približno 40 uporabnikov ter s tem dogradili toplovodno omrežje. Začeli so graditi tudi inovacijski center za razvoj obnovljivih virov energije. Center bo septembra uradno odprt, čeprav naj bi z delom začel že prej. V občini pa so pred volitvami, na katerih bo Sušnik znova nastopil kot kandidat za župana, zadovoljni tudi s pridobljenim gradbenim dovoljenjem za izgradnjo večnamenske športne dvorane. Ob vsem tem so lani zgradili tudi za več kot sto mi-lijonuv tolarjev kaiidli/dcijske- Trak so prerezali (z leve): podsekretar na ministrstvu za okolje in prostor Mitja Prinčič, župan Franc ga omrežja, predvsem v trgu Sušnik, predsednik odbora DZ za okolje in prostor Rudi Petan in podžupan Vladimir Rančigaj Vransko. Praznovanje občinskega praznika so nadaljevali v soboto, ko so dopoldne na hiši družine Kos v Praprečah odkrili spominsko obeležje Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Sledila je slavnostna seja občinskega sveta, na kateri so podelili tudi občinska priznanja. Grbe so dobili vran-ski župnik Jože Turinek za uspešno izgradnjo in začetek delovanja Zavoda sv. Rafae- la, Vladimir Vrtačnik za uspehe na gospodarskem področju in Ludvik Krajne za vodenje in izvedbo projekta daljinskega ogrevanja na lesno biomaso in izgradnjo kotlovnice. Priznanji občine Vransko sta dobila Helena Šmit za delo z mladimi na področju požarne varnosti in Slobodan Petrovič iz Darsa za sodelovanje z občino. ŠPELA OSET Zeliščarji se predstavljajo Pred kratkim ustanovljeno Društvo zeliščarjev Ginko Celje pripravlja nocoj predstavitev svojega delovanja. Prireditev, začela se bo ob 17. uri v prostorih Ljudske univerze Celje, pripravljajo v sodelovanju s središčem za samostojno učenje LU Čelje, z Borzo znanja Celje in s Studiem alternativne medicine Celje. Predstavitvi bodo v kasnejših terminih sledile tudi delavnice in predavanja o zdravi prehrani in zdravem načinu življenja. BS Točimo ga ze od leta 1825! županski kandidati V Rogaški Slatini sta za prihajajoče volitve zaenkrat znana dva županska kandidata. Mag. Andreja Flucher se bo na lokalnih volitvah za županjo potegovala s podporo Socialnih demokratov, kandidaturo je napovedal tudi doktor znanosti Miran Ulbin iz vrst SDS. Mag. Andreja Flucher, ki je na Fakulteti za podiplomske, državne in evropske študije magistrirala na temo delovanja stanovanjskih skladov na lokalni ravni, si delovne izkušnje nabira kot predavateljica na ljudski univerzi v Rogaški Slatini. Med razlogi za kandidaturo je navedla opažanja, da Rogaška Slatina po dvanajstih letih vladavine brez razvojne vizije potrebuje alternativo. »V zadnjih desetih letih je povprečna plača v Rogaški Slatini padla na 75 odstotkov slovenskega povprečja. Leta 2004 je občina Rogaška Slatina po povprečni bruto plači spadala med dvajset najbolj revnih občin v Sloveniji,« je povedala Flucherjeva in dodala, da ima občina šte- Z NOVIM TEDNIKOM. živite ceneje! i Naročniki Novega tednika ste bili že v minulih letih deležni številnih ugodnosti, lani, v jubilejnem 60. pnpusTl IZ POSEBNIH letu izhajanja, pa smo dodali še kartico cenejših nakupov. V Klubu naročnikov Novega tednika boste ůřrlTv w "íf štfva m lahko s kartico, ki ste jo prejeli, kupovali bolj ugodno, saj so vam kot naročniku na voljo različni popusti ŠpopStm naKARTlň v trgovinah in lokalih. Kje vse lahko prihranite, je razvidno pSÈwiniena cpznama ki na hnmn Ss «irïlï ^ ' vilne razvojne priložnosti, ki jih je treba izkoristiti. Fluc-herjevo je kot župansko kandidatko na sobotni novinarski konferenci predstavil evropski poslanec in predsednik SD Borut Pahor. Miran Ulbin, ki je leta 2004 kandidiral za poslanca v parlament, v svojem volilnem programu opozarja na demografsko ogroženost Rogaške Slatine, ki je posledica nezadostnih možnosti za šolanje in zaposlitev v bližini. Rogaška Slatina namreč leži daleč od glavnih prometnih povezav, kar stanje poslabšuje. Meni, da je treba ustvariti pogoje za oblikovanje majhnih in srednje velikih podjetij tudi zunaj regijskih središč, zato bi bilo treba spremeniti način izobraževanja, ki premalo spodbuja kreativnost in samoiniciativnost. Župan Rogaške Slatine Branko Kidrič, ki funkcijo župana opravlja že tretji mandat, se glede kandidature na letošnjih lokalnih volitvah še ni odločil. POLONA MASTNAK Mladi likovniki se predstavljajo V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 27. maja na ogled razstava likovnih del učencev devetih osnovnih šol Spodnje Savinjske doline. Ob otvoritvi je uvodoma spregovorila Lidija Koceli, nato pa je ustvarjalnost razstavljavcev predstavila likovna pedagoginja Neli Šuler. Poudarila je, da letos razstavlja okoli 200 otrok predmetne stopnje in nekaj tudi iz razredne. Razstava je pregledna skozi vsa likovna področja: risanje, slikanje, grafiko, kiparstvo in prostorsko oblikovanje ter predstavlja zelo široko paleto najrazličnejših motivov in tehnik. Mladim likovnim ustvarjalcem je govoril o poslanstvu Sa-vinovega likovnega salona njegov kustus Boris Gorupič, razstavo pa je odprl podžupan občine Žalec Marijan Turičnik, ki je med drugim poudaril, da je ta razstava iz leta v leto bogatejša in kvalitetnejša, mladim ustvarjalcem in mentorjem pa je čestital ter jim izročil priznanja. V kulturnem programu je na tolkalih nastopil Nejc Poga-čar (pod mentorstvom Dejana Tamšeta iz Glasbene šole Rista Savina Žalec). Razstava je na ogled od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure in ob sobotah od 9. do 13. ure. TT AVTO - MOTO FERJAN. Ferian Milan s.p.. avtoservis - vulkanizaaja - klima naprave-diagnostika vozil-servis motorjev-serviskosilnic. Mariborska c. 87.3000 Celje, tel.: 03 49166 70, GSM 041675 010 -10% popusta velja za storitve -Biovital d.o.o.. odpravljanje bolečin brez stranskih učinkov. Proseniško 24/A. tel.: 041 621 018.748 90 60 - 20% popust - Casino Fpraon pelje, ljubljanska cesta 39.3000 Celje - - Foto Rizmal. Mariborska c. 1.3000 CeliB -10% po Galerija Oskar Kogoi nature de: 3310 Žalec-10' -Uokviranje-stgklarjtvoGglmia Volk,Ozka ulica 2.3000 Celje. Tel: 03 544 25 35-10% popust -GoldenpointCeleiapark Celje, široka izbira nogavic - 5% popust ob nakupu do 5.000 sit, 10% popust ob nakupu nad 5.000 sit -Keramika Kili. Industrijska prodajalna. Kasaze 34. Uboje -10% popust -Krobat Ivan s p . Mizarska delavnica. Medlog 25.3000 Celje. Gsm: 041/736 272 - Notranja oprema po naročilu * KERR0CK PULTI -3% popust na vrednost naročila nad 300.000 sit, 7% popust na vrednost naročila nad 700.000sit -Lesninad.d.. Leveč 18-3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt.. trosedi, počivalniki...) - Marauč Alenka. Center za nego obraza in telesa, Gledališki trg 7,3000 Celje, tel.: 03 49 26 000-10% popust -Marquise, visoka moda metrskega blaga,Ozka ulica4,3000 Celje -10% popust -Mlekarna Celeia. prodajalna Golida, Aija vas 92,3301 Petrovče - 5% popust velja za izdelke -Pizzeria Verona. Mercator center Celje - 20% popust pri nakupu hrane - kartico -Protect servis. Ul. Leona Dobrotinška 27.3230 Šentjur, Rogaška cesta 19,3240 Šmarje pri Jelšah -10% popusta na optično nastavitev podvozja in do 30% popusta ob -Potika Saiobit.tnvBc 38a, 3301 Petrovče - 5% popust ob nakupu sončnih očal in .....ih okvirjev v vseh njihovih PE v Sloveniji va ulica 22.3000 Celje. P.E Ljubljana, Brnčičeva 7, P.E. Koper, «t ob nakupu PVC stavbnega pohištva. Popust ne velja za Jca4,3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 49047 70, GSM 051626 793-10% popust. a. 031 20 50 60 -10% popust GSM 031 696 164 -10% popust na delo (brez materiala) -Timeout (Golovec na celjskem sejmišču). Dečkova cesta 1,3000 Celje, tel.:035433224-15% popust -Too-fit d.o.o.. Ipavčeva ulica 22, Celje -10% popust -Withov Scotch& Soda. Planet Tuš Celje. Stanetova 3, Celje, Witboy Laško - 10%popust - Zdravilišče Laško. Zdraviliška cesta 4,3270 Laško -10 7. popust pri gotovinskem plačilu za člane Kluba naročnikov in njihove družinske člane na vse wellness te)terzdravstvene Z otvoritve razstave -Mravljica Cvetka Bohinc s.p.. Lilekova 1. Celje, trgovina za ustvarjalne-10% popust za vse izdelke - Palmers. Gosposka ul. 30.3000 Celje -10% | gotovinskem nakupu ne seštevajo z ostalimi popusti, kijih nudi Zdravilišča. - Zlatarna Stožir. Ul. mesta Grevenbroich 9,3000 Celje -10% popust -Živex. Obrtna cona. 3220 Štore - 7% popust, ne velja za akcijske cene 10 % popust na vso obutev; ne velja za akcijske cene. - UTVA. Glavni trg 9, Celje, 03 492 68 86 10 % popust (razen na izdelke v akciji) - KSFH Hair Atelie Lilekova 3.3000Celje- 10% gotovinski popust na vse izdelke in storitve (razen že znižanih). NAROČNIKI NOVEGA TEDNIKA Potujejo na vesele izlete BODITE V IGRI TUDI VI! Postanite naročnik Novega tednika VEDO VEČ IN SODELUJEJO V NAGRADNI IGRI ZA NOVEGA GETZA Kupujejo ugodno s kartico NT Imajo brezplačno čestitko na Radiu Celje in tri brezplačne male oglase Ceneje pridejo do knjig, kijih izdaja NT&RC fifty 9 Obujen kolesarski maraton Že ves mesec se na Celjskem vrstijo številne prireditve, namenjene spodbujanju zdravega življenja, v katerem ima gibanje posebno vlogo. Projektna pisarna Celje, zdravo mesto organizira danes, v torek, ob 16. uri ponovno test hitre hoje na dva kilometra na Savinjskem nabrežju. 19. maja ob 17. uri bo test hitre hoje v Bistrici ob Sotli. 20. maja ob 10. uri bo v Športnem parku Šmarje pri Jelšah športna prireditev za mlade Veter v laseh - s športom proti drogi v organizaciji Medobčinske športne zveze Šmarje pri Jelšah. 21. maja ob 10. uri se bo začel kolesarski maraton, ki ga po več kot 15 letih znova obujata Mestna občina Celje in Občina Vojnik. Množično kolesarsko druženje so poimenovali 1. majski krog. Kolesarski trasi, delno bosta speljani okoli Šmar-tinskega jezera, bosta dolgi 30 in 23 kilometrov. Zbirni mesti bosta v Celju pred glavnim vhodom v Citycenter Celje in v Vojniku na rokometnem igrišču pred občinsko stavbo. 27. maja ob 10. uri bo pri osnovni šoli v Podčetrtku še športna prireditev za mlade Veter v laseh - s Športom proti drogi za občine Bistrica ob Sotli, Kozje in Podčetrtek. MBP www.novitednik.com Jubilejne bolnišnične olimpijske igre Celjska bolnišnica je skupaj s I. osnovno šolo, ki vodi bolnišnično šolo, včeraj popoldne pripravila že 10. bolnišnične olimpijske igre. Prireditev s športnimi igrami, prirejenimi za bolne otroke, je namenjena zabavi in popestritvi vsakdanjika v bolnišnici, z njo pa želijo opozoriti tudi na pomembnost gibanja oziroma športnega življenja za zdrav razvoj otrok in mladine. Udeleženci bolnišnične olimpijade so se tokrat srečah tudi z rokometašem RK Celje Pivovarna Laško Gorazdom Škofom. Za glasbo in smeh sta poskrbela Claudia in Ronald McDonald. Že dopoldne pa so v bolnišnici gostili Lutkovno gledališče Ljubljana, ki v sodelovanju z zavarovalnico Slo-venica Življenje že drugo leto omogoča otrokom po bolnišnicah občasno srečevanje z lutkovnimi junaki. Tokrat so zanje pripravili predstavo Lutkovni variété. MBP, foto: ALEKS ŠTERN Drevored in ekslibrisi Kozjanski park odpira v petek v Sloven-sko-bavarski hiši ob dnevu parka mednarodno razstavo cvetja na ekslibrisih, v Podsredi pa bodo istega dne odprli tudi drevored starih sort hrušk. Obiskovalci bodo na razstavi, ki jo bodo odprli ob 18. uri, občudovali ekslibrise s cvetjem, last prof. dr. Rajka Pavlovca, ki jih zbira že štirideset let, premore pa primerke z vsega sveta. Pred odprtjem razstave bodo odprli drevored starih sort hrušk, ki so ga posvetih župniku Jakobu Zidanšku. Pod-sredčani so na svojega župnika, ki je v kraj prišel leta 1935, ohranili še posebno pozitiven spomin, spominjajo se ga kot kmetijskega in zdravstvenega svetovalca, pripisujejo pa mu tudi zasluge za to, da tržani Pod-srede med drugo svetovno vojno niso bil izseljeni. PM Vrtnica za Petkove Za otroke in starše brezplačno Medobčinsko društvo prijateljev mladine Celje ta teden pripravlja različne delavnice v okviru tedna družine. Danes ob 10. uri bo v prostorih društva na Gledališki 2 v Celju delavnica z naslovom Prvi koraki v igralsko umetnost. Jutri bo prav tako v dopoldanskem času razstava likovnih, fotografskih, kiparskih in ostalih ustvarjalnih izdelkov družin, v četrtek pripravljajo brezplačno svetovanje za družine s pravnega, z vzgojnega in s psihološkega področja, v petek pa bodo imele družine prost vstop v muzeje v celjski regiji in njeni okolici. RP Predstavniki Ustanove vrtnica za pomoč ljudem v stiski so minuli petek osemčlanski družini Petek iz Mozirja izročili finančna sredstva in jogi vzmetnice. Darilo in denar v skupnem znesku 195 tisoč tolarjev sta izročila predsednik uprave te ustanove Dušan Strnad in predsednik mozirskega odbora SDS Jože Kramer. Ustanova vrtnica je bila na pobudo SDS pred leti ustanovljena z namenom, da pomaga socialno ogroženim družinam in posameznikom. Doslej so pomagali že več kot stotim družinam in posameznikom po vsej Sloveniji. Sredstva pridobivajo z orga- iz morebitnih pribitkov. Terja- javno zbiranje ponudb 1. Predmet prodaje so naslednje terjatve: 1.1. Terjatev v višini 2.229.090,00 SIT do dolžnice Dušej Marjetke iz naslova neplačane kupnine za prodano stanovanje št. 13 na naslovu Trubarjeva 6 v Celju, pare. št. 765, dvosobno stanovanje v 3. nadstropju v izmeri 49,01 m2. Najnižja ponujena cena znaša 668.727,00 tev bo prodana najboljšemu ponudniku. 1.2. Terjatev v višini 294.403,00 SIT do dolžnika Domanjko Štefana, Domanjko Pavle in Završek Jolande iz naslova neplačane kupnine za prodano dvoinpolsobno stanovanje št. 19 v V. etaži v izmeri 57 m2 na naslovu Kraigherjeva 26 v i. Rok plačila: določi ponudnik v svoji ponudbi tako, da upošteva zahteve stečajnega dolžnika, in sicer. - najkasneje v 8 dneh po overitvi pogodbe o prodaji mora kupec plačati celotno kupnino; - kupec pridobi lastninsko pravico po plačilu celotne kupnine. 3. Obravnavane bodo pisne ponudbe, ki bodo prispele v zaprti ovojnici na naslov: LIBELA p.o. - v stečaju, Opekarniška 2, Celje do toika 30. 5. 2006. 4. Ponudbi je treba priložiti: - potrdilo o plačilo varščine, ki znaša 20.000,00 SIT in mora biti nakazana na račun stečajnega dolžnika LIBELA p.o. - v stečaju št. 25100-9703200188. Varščina bo neuspelim ponudnikom vrnjena brez obresti v petnajstih dneh po sprejemu sklepa o izbiri, uspelemu ponudniku pa bo upoštevana pri plačilu kupnine; - fotokopijo veljavnega osebnega dokumenta in davčno številko za (izične - izpisek iz sodnega registra in ID št. za DDV za pravne osebe; - pisno izjavo, da ponudnik sprejema pisne pogoje. 5. 0 izbiri najugodnejšega ponudnika ali ponudnikov se obvesti vse ponudnike, ki so sodelovali na javnem razpisu, in sicer najkasneje do 15. 06. 2006. 6. Izbrani ponudnik je dolžan skleniti pogodbo najkasneje v roku 15 dni od dneva sprejema sklepa o izbiri. V primeru, da ponudnik ne sklene pogodbe v navedenem roku, se šteje, da je odstopil od namere za sklenitev pogodbe in v tem primeru se vplačana garancija za resnost ponudbe (varščine) ne vme. Vojničani »okupirali« Kunigundo Minulo nedeljo je Planinsko društvo Vojnik znova pripravilo tradicionalni pohod na Kunigundo, ki se ga je udeležilo okoli 1.200 pohodnikov iz domačega in okoliških planinskih društev. »Če nas ne bi zmotilo vreme, bi gotovo na gori ostali do večera,« pripoveduje predsednik planinskega društva Mirko Blazinšek, ki je kljub temu, da je bilo število pohodnikov v primerjavi z lanskim letom nekoliko manjše, zadovoljen. »Veseli nas, da se okoliška planinska društva z veseljem udeležujejo našega tradicionalnega pohoda, saj je tudi tokrat prišel cel avtobus planincev iz Galicije, Šentjurja in nekaterih drugih društev.« Letos je bil pohod izjemoma iz zadnje aprilske nedelje prestavljen na prvo majsko, naslednje leto, pravijo organizatorji, se bodo znova držali preverjenega starega termina. Večina pohodnikov je zaradi dežja že v zgodnjih popoldanskih urah zapustila Kunigundo, nekateri pa so ob dobri glasbi plesali tudi z dežniki v rokah. - Št. 38-16. maj 2006 - nizacijo različnih koncertov in s pomočjo donatorjev, razdelijo pa jih na osnovi razpisa, ki ga objavijo vsako leto. Ob prejemu darila so se Petkovi, ki bodo denar porabili za pokrivanje vsakdanjih stroškov, zahvalili za velikodušno dejanje. US Bralci sprašujejo, mi odgovarjamo ' prometni nezgodi in utrpel poškodbo natega vratne hrbtenice. Želim uveljavljati odškodnino in zanima me, kakšna je razlika med uveljavljanjem odškodnine pri Poravnavi, d.o.o., in odvetniško pisarno. Vattja, Cilje Bistvena prednost uveljovljanja odškodnine pri nas je, da vse do izplačila odškodnine nimate do-benih stroškov. Pri odvetnikih po je .treba večinoma že za prvi obisk odšteli, okoli 10.000 tolarjev. Naslednja prednost uveljavljanja pri našem podjetju je ta, da vas v primeru neuspeha (neizplačane odškodnine) ne bremenimo za nikakršne stroške. Naše celotno plačilo znaša 10 % izterpne odškodnine šele pri izplačilu lete. Pri odvetnikih pa se gibljejo odvelniške nagrade od 10 do 15%. Pri nas imaste na voljo tudi brezplačno telefonsko številko (080 13 14), na kateri dobite •brezplačne informacije o vašem primeru in brezplačne pravne IZBIRA JE VAŠAI Vprašanja v zvezi s svojim primerom pošljite na infoQporavno-V!$i ali PO POŠTI na naslov Poravnava, d.o.o., Ljubljanska cesta 20, 3000 Celje in v treh dneh boste prejeli odgovor pravnikov podjetja Poravnava, d.o.o., ali pa nas pokličite na brezplačno tel. št.: 080 13 14 por/^/nava VASE SKRITE ZELJE URESNIČITA NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE V časih socializma se ni dalo dohiti surovin in tako so pred dvajsetimi leti delali sladkorne tablice. »Sila neokusne« je komentirala Valerija. Zdaj je čokolada taka. kot se >šika<, najboljši del pa so še vedno lešniki. Ko te šefica pošlje okušat čokolado »Valerija je nora na vse, kar diši po čokoladi!« je v pismu svojo uslužbenko Valerijo »zatožila« Justina Brilej Tako nekako je v pismu napisala Justina Brilej, ki ima v centru mesta majhno trgovino z oblačili. Pri njej je zaposlena Valerija Kovačič in če ste prepričani, da so šefi zmaji, potem ne poznate Justike. »Seveda bo dobila prost dan, ni problema. Bom jaz delala namesto nje,« nam je zagotovila. In tako smo še mi napisali posebno pismo. Bilo je res posebno, saj je vsebovalo samo navodilo, da mora prejemnica poklicati na določeno telefonsko številko in povedati eno samo besedo - čokolada. Ko je presenečena Valerija do potankosti izpolnila navodila - da ja ne bi naredila kakšne napake - smo ji povedali: »Na Gorenjsko gremo. V Gorenjko. Okušat najslajšo slovensko čokolado!« In tako smo se napotili spoznavat svet in domovino. Le kam so se skrile te Lesce? »Kar za nosom,« bi bilo precej dobro navodilo, saj že daleč okrog tovarne prijetno diši po kakavu. Sprejela nas je direktorica konditorskega programa Marija Tišler Serianz. Za začetek nas je opremila z belimi plašči in zaščitnimi kapami, živilska industrija pač ni kar tako. »Tu je srce tovarne, tu se mešajo suhe sestavine - sladkor, kakav, mleko v prahu ...« je začela razlagati skrivnostno pot od ka-kavovca do lično zavite tablice čokolade na trgovinski polici. »Pravila so tu zelo natančno določena - nobenega ne smemo prekršiti, če hočemo, da se čokolada pravilno topi na jeziku, da ima pravilen lom in lep lesk. Nekje vmes čokoladni mojstri naredijo še kakšno čarovnijo, ki je skrbno varovana hišna skrivnost. Zaradi nje ima na primer Gorenjka čisto svoj značilen okus. Na mesec v Lescah, kjer prva slovenska tovarna čokolade deluje že od leta 1924, naredijo tudi do tristo ton te sladke pregrehe. In ne boste verjeli -večino je pojemo kar doma.« Kdo bi si mislil, a tudi čokolada je podvržena modi. Posvetili so nas v skrivnost čokoladnih »šalčk«, kamor nalijejo različna polnila in tako dobimo kokosovo, borovničevo, jagodno in še kakšno čokolado. Okusi so pač različni. Ampak zadnji hit so žlahtne Čokolade, ki vsebujejo sedemdeset odstotkov kakava: Ne zvišujejo sladkorja v krvi in vsebujejo antiok-sidante. Pod črto - ne redijo (tako zelo) in so zdrave. Če ne pretiravate, se razume. Sicer pa je čokolada tista sladkarija, ki je še najmanj škodljiva. Razen črvivih zob in odvečnih kilogramov vas ne more doleteti nič hujšega. Morda se sliši cinično, ampak pri vseh mogočih dodatkih, barvilih in ostalih E-jih v drugih sladkarijah to niti ni tako samoumevno. »Če bi bil moj Miha zdajle z mano, tega gotovo ne bi preslišal,« je nasmejano dodala Valeri- sanjsko službo. Za nekaj časa. ja, ki je z nami vred dobila še eno potrditev, da je čokolada res sanjska razvada. Ce ste zamudili sobotno reportažo, ji lahko še enkrat prisluhnete danes ob 22. uri na Radiu Celje, ki je mimogrede čokolada za ušesa. In ie Bali. Tu bi tudi Valerija našla svojo ko smo že ravno pri tem: če ste preslišali, naj vas še enkrat spomnimo. Pišite nam, ker ... Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje. SAŠKA TERŽAN Foto: ALEKS ŠTERN Ob prvih skladovnicah čokolade se seveda nismo mogli upreti. Valerija ima sicer najraje mlečno z lešniki, a se tudi nad kokosovo ni pritoževala. . Kupone pošiljajte na NT&RC, Prešernova 19,3000 Celje. V okviru akcije Stilska preobrazba občasno spremljamo tudi preobrazbo oziroma lepotno-negovalno razvajanje znanih obrazov predvsem s slovenske glasbene scene. Pred nekaj dnevi je tako v salon Kac skupaj s svojo sestro prikorakala v živo še bolj zapeljiva in postavna pevka Zana ter se zavoljo povrnitve energije najprej prepustila sproščujoči masaži. Slednja je v zadnjem času za Žano še kako dobrodošla, saj budno spremlja lepotne operacije pri dr. Fabjanu na Primorskem, kj er zaradi omenjenega dela tudi živi. Po osnovni negi obraza se je Zana odpravila v frizersko-kozmctični del, ki storitve ponuja odslej tudi v bolj zasebnem, mirnem VIP-salonu, kjer je vse potrebno za popolno razvajanje ter nenazadnje vse za spremljanje ritma sodobnega življenja. Tako kot že kar nekaj tujih in slovenskih zvezdnic se je tudi Žana v salonu Kac najprej znašla zaradi podaljševanja las. Medtem ko se je priljubljena pevka s svojo frizerko Mojco posvetovala, s kakšno pričesko bi lahko presenetila na bližajočem se festivalu Melodije morja in sonca, j e njena pričeska s kodri dobila bolj bujnej šo podobo. Preden smo si z Žano privoščili sladko brskanje med ponudbo oblačil v Citycentru Celje, je bilo potrebno kakšen glamurozen žarek zanetiti še na njenem obrazu. Prav med nanašanjem ličil pa nas je v Vip salonu presenetila nasmejana Manca Špik, ki si je po negi obraza vzela nekaj minut za klepet s pevsko kolegico. Zadnje dejanj e omenjenega druženj a nas je v Citycentru Celje napotilo v trgovino enega najhitreje rastočih modnih podjetij orsay . Snovalci nemške blagovne znamke zagotavljajo, da se v njihovih oblačilih prepozna skoraj vsaka ženska. Za obutev pa so poskrbeli v trgovini EEI5S1 Naj spregovorijo fotografije! MAJA GORJUP Foto: GREGOR KATIC Prijavljam se na akcijo Novega tednika in Radia Celje Stilska preobrazba. Strinjam se, da bodo moje fotografije, nastale med potekom preobrazbe, objavljene v časopisu in na spletnih straneh: www.kac.si,www.novitednik.com,www.radiocelje.com Korak do cilja brez centra Še zadn tekma Elel Celjske košarkarice v sredo z zaključno žogo Odhod slovaških centrov iz Celja, Lucije Laskove in Li-vije Libicove, pred zaključkom sezone je pomenil veliko izgubo za celjski košarkarski klub, a je obenem botroval zelo zanimivi finalni seriji končnice državnega prvenstva. Merkur je dobil prvo in tretjo tekmo (za 14 in 7 točk), drugo pa tesno izgubil, potem ko je imel v Savijah kar 22 točk prednosti. Kako so njegove varovanke zapravile takšen naskok, si še vedno ne zna razložiti trener Željko Ciglar. Pa vendar se jim je v soboto skoraj pripetila enaka zgodba. 35-1 etna Simona Jurše je v drugi polovici tekme izkušeno zadela dve trojki in Merkurjeva prednost je narasla na 13 točk, v 29. minuti pa je bilo že 69:54. Po minuti odmora je Ježici do zadnje minute uspel delni izid 18:5! Celjanke so takrat vodile le s 74:72, a je Nataša Radulovič (3-3 za 3 točke, 8-8 pri prostih metih) ujela odbito žogo in s soigralkami rutinirano privedla tretji obračun do konca. Popraviti proste mete »Brez centra nam je vse težje in težje. Ježica ima poleg Pir-šičeve še Verboletovo, visoko 188 cm, in tudi Pavlijevo s 191 cm. Potreboval bi zgolj približno enako visoko igralko, četudi s pomanjkljivim znanjem, da bi vsaj malce ovirala Piršiče-vo. Bilo bi nam lažje. Tako pa nenadoma >visim<, potem ko smo med sezono bili veliko močnejši od tekmic. Sicer so zadnji dogodki koristni za slovensko žensko košarko, saj se zanimanje povečuje,« je govoril Željko Ciglar. V dvorani Gimnazije Center-Celje je potekal dodatni program, spremljalo ga je tristo gledalcev, nove kadetske državne prvakinje pa na žalost niso bile predstavljene obiskovalcem. S pokrivanjem po celotnem igrišču so si Celjanke zgodaj priigrale občutnejšo prednost (15:7). Eva Komplet, ki je dosegla uvodnih pet točk za Merkur, pa je imela že tri osebne napake. Za njo so Sandro Piršič (197 cm, polovica točk za Ježico, 18 skokov) v raketi skušale izmenoma zaustaviti še Čonkova, Radulovičeva in Erkičeva, a so bile več ali manj nemočne. Nekaj sta k temu pripomogla tudi mariborska sodnika Boltauzer in Petek. Bojazen celjskega vodstva je bila upravičena: Ciglarju sta dosodila tehnično napako že v 6. minuti, kot solza čisto blokado Maje Erkič Piršičevi pa ocenila za osebno napako. Kar 51 točk je bilo doseženih v prvi četrtini, nato pa sta obrambi postali ostrejši. Slabost Celjank je bilo spet izvajanje prostih metov (11 zgrešenih), na njihovo srečo pa tokrat ni bilo usodno. Erkičeva, MVP zaključnega pokalnega turnirja, je sicer imela 5 asistenc, a je zgrešila kar 13 od 16 metov iz igre. Poznavalci trdijo, da je v manjši krizi, po drugi strani pa je treba dodati, da je zaradi znanih razlogov odlično pokrita. Četrti obračun bo jutri v Savijah, Celjanke pa bodo imele zaključno žogo. Če jim spet spodleti, bo dokončna odločitev padla v soboto v Celju. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA V pospešenem ritmu, v kakršnem se igra ves drugi del košarkarske sezone v 1. A SL, se nadaljuje tudi končnica prvenstva. Že v soboto sta bili namreč odigrani prvi srečanji polfinala, vse pa kaže na to, da bo vsega - kar se tiče polfinala - konec že jutri. Oba ljubljanska kluba, ki sta tudi veljala za favorita za finale, sta namreč zlahka opravila prvi del naloge. Zmožni presenetiti? Elektra je še drugič v treh dneh gostovala na Kodelje-vem in čeprav je zapustila bistveno boljši vtis kot v sredo, kaj več kot znosnega poraza ni zmogla doseči. Moštvo Slovana je namreč v vrhunski formi in dodobra izčrpana četica trenerja Dušana Hauptmana pač v tem trenutku ni sposobna parirati Kodeljevčanom. Sicer so Šoštanjčani enako kot v sredo dobro odigrali prvi polčas tudi v napadu (obramba je bila vseskozi dobra), a so ponovno popustili v 3. Četrtini. Tokrat pa za razliko od srede niso vrgli puške v koruzo, v zadnjem delu so se upirali po najboljših močeh in jo odnesli z zmernim porazom (51:73). Čeprav je bil napovedan, v vrstah Elektre ponovno ni zaigral poškodovani Aleksandar Bojić, kar je ob odsotnosti težje poškodovanega Marjana Vido-viča prevelik minus za že tako igralsko skromno zasedbo Elektre. Pri Šoštanjčanih je bil Miha Čmer (13 točk) prvi strelec, dobro pa sta mu asistirala Salih Nuhanovič in Grega Mali s po 11 točkami. Že jutri pa bo v Šoštanju drugo srečanje polfinala (igra se na dve zmagi) in kot kaže tudi zadnje srečanje Elektre v tej sezoni. Tež- ko je namreč verjeti, da lahko Šoštanjčani v samo treh dneh bistveno dvignejo nivo igro in presenetijo Slovan, ki prihaja v Šaleško dolino kot velik favorit. To pa bo priložnost za gledalce, da ob uživanju v košarki še enkrat pozdravijo najboljšo sezono Elektre dosedaj v prvi ligi ter da se istočasno poslovijo od nekaterih igralcev, ki naj bi zapustili šoštanjsko ekipo. Zmaga v Kopru in upanje v Zagorju Rogla odhaja vpredzadnjem krogu lige za obstanek v Koper, kjer mora zmagati, istočasno pa bo z enim ušesom v Zagorju, kjer domačini gostijo Loka kavo. Ob zmagah Loke in Rogle bi zadnje srečanje sezone v Zrečah proti Zagorju odločalo o tem, kdo bo zadnji oziroma kdo se bo rešil pred izpadom. Sicer Loka nima nikakršnega motiva, kajti obstanek si je že zagotovila, pa vendar Zrečani upajo, da bo odigrala na vso moč. Ka- . korkoli že, Zrečani morajo na težkem gostovanju v Kopru slaviti, žal pa ob vseh spodrsljajih v tej sezoni niso odvisni sami od sebe. Veselo druženje Medtem ko se nekateri še borijo pod koši, pa so v Al-posu Kemoplastu že imeli uradni zaključek sezone. , Najprej so opravili letno skupščino kluba, nato pa na I pikniku veselo proslavili odlično šesto mesto. Kljub sproščenemu vzdušju pa so ' odgovorni v klubu že za ta teden napovedali prve pogovore z igralci, kajti odličen rezultat je ob ponosu prinesel tudi glavobol. Igralci so sedaj tarče mnogih slovenskih . klubov, ki imajo dosti več denarja. Po odhodu Sandija Če- »Tu bi rada živela« Čehinja pričakuje slovensko državljanstvo, da bi okrepila našo reprezentanco Najboljša strelka Celjank na treh tekmah finala DP proti Ježici je bila Čehinja Lucija Čonkova, njeno povprečje je skoraj 22 točk. Že četrto leto je v Celju, zdaj često tudi v Zgornji Savinjski dolini, kjer obiskuje znanega nogometaša. Nad njo so tekmice v soboto storile kar deset osebnih napak. Ste pri Merkurju pričakovali več, torej skupno zmago s 3:0, ali pa je po odhodu Slovakinj obstajala celo večja nevarnost glede izgube naslova kot kaže sedanje stanje? Ko sta nas zapustili soigralki, nam je vodstvo kluba dejalo, da imperativa po naslovu državnih prvakinj ni več. Naj pa se seveda potrudimo po najboljših močeh. To smo tudi storile. Vsaka si želi prvo mesto. Upam, da ga bomo osvojile že v sredo. V določenih obdobjih ste Ježico popolnoma nadigrale. Boste to ponovile pojutrišnjem? Menim, da smo skoraj za razred kakovostnejše od tekmic. Izguba »višine« pod košema je storila svoje. Izgubljeni polčas v Ljubljani je pomenil tudi naš edini poraz. Če bomo poslušale napotke trenerja in jih tudi izpolnjevale, potem pete tekme ne bo. Tudi zelo visoko vodstvo ni nikakršno zagotovilo za vašo zmago. Kaj se takrat dogaja, je edini vzrok najvišja igralka dvoboja Sandra Piršič, proti kateri dejansko nimate pravega odgovora v obrambi? Štiri igralke, ki smo jo izmenično držale v obrambi, smo 10 do 15 cm nižje od nje. To pove vse. Na tretji tekmi smo se odločili, da pustimo Piršičevo malo višje in da pazimo predvsem na njene nižje soigralke na zunanjih položajih, da nam ne bi spet nasule kopice trojk. Koncentracija obrambe navzven se je izkazala kot dobra taktika. Kaj pa prosti meti, problematični niso bili le v soboto, temveč že v sredo. Vaš osebni odstotek uspešnosti je le 57-odsto-ten. Ali gre za utrujenost, ko igrate zelo gibljivo v napadu in nenehno garate v obrambi proti višjim tekmicam? Vsekakor je stvar posledica izčrpanosti, ki oslabi zbranost. Nahajamo se v zahtevnem ritmu tekem in treningov, živci so vse bolj napeti, kajti vložek je vseeno velik. Časa za osvežitev ni. Sama pa imam s prostimi meti težave že dlje časa. Vam je znano, zakaj sta Celje zapustili Lucija Laskova in Livija Libičova? Ne. Ko se nista pojavili na treningu, smo bile preostale Šokirane. Potem je prišla potrditev naših domnev ... Zaključuje se četrta sezona v mestu ob Savinji. Ga boste kdaj zapustili? Mislim, da ne. Želim živeti tukaj, kar pa ne pomeni, da bom ves čas igrala za Merkur. Tu imam fanta, želim si slovensko državljanstvo in naslednje leto tudi nastop za slovensko reprezentanco. Na Češkem ne kažejo zanimanja zame. DEAN ŠUSTER Žana Jereb - v dvoboju s četrt metra višjo Sandro Piršič - je preudarno vodila celjsko ekipo. Šestim točkam je dodala štiri asistence. ja jetre? bularja v Union Olimpijo, naj bi bili na tapeti predvsem Andrej Maček, Matej Kru-šič in Milan Sebič. Tako čaka vodstvo šentjurskega kluba, ki ima med prvoligaši najnižji proračun, sila zahtevna naloga, da ohrani jedro letošnje uspešne ekipe. JANEZ TERBOVC Zagrebu super finale Kazalo je, da je z osvojitvijo naslova prvaka Šolske košarkarske lige (ŠKL) za združeno ekipo I. OŠ Rogaška/OŠ Rogatec sezone konec. Iz vodstva ŠKL pa so jih obvestili, da bodo igrali še proti hrvaškemu prvaku ŠKL. Srečanje, ki bo imenovano super finale ŠKL, bo 24, maja v dvorani Dražena Petroviča. ŠKL je nastala v Sloveniji, organizatorji pa s prodajo licence pravzaprav širijo idejo na države bivše Jugoslavije. ŠKL naj bi prihodnje šolsko leto zaživel tudi v Bili, sledili pa bodo zaključni turnirji prvakov treh in kasneje še večih držav. Dan pred nekdanjim dnevom mladosti bo košarkarska mladost Rogaške Slatine in Rogatca imela priložnost, da kot prva osvoji pokal super finala, za kar se vsekakor velja potruditi. JT PANORAMA KOŠARKA^ 1. A SL - moški Polfinale, 1. tekma: Sbvan - Elektra 73:51 (24:19, 40:30, 59:40); Zupan 17, Dragic 14; Čmer 13, Mali, Nuhanovič 11, Nedeljkovič 10, Ivanovič 6. 1. SL - ženske Finale, 3. tekma: Merkur Celje - Ježica 79:72 (27:24, 47:42,69:58); Čonkova 21, Radulovič 17, Erkič 12, Komplet 11, Jereb, N. Kvas, J urše 6; Piršič 36, Zajec 14. 1. SL - moški liga za prvaka, 6. krog: Celje Pivovarna Iraško - Preverit 40:29 (17:14); Kokšarov 8, Hribar 7, Kozomara 6, Ivankovič 5, Brumen, Harbok, Gorenšek 3, Natek 2, Gajič, Mikanovič, Raz-gor 1; Maksić 7, Ošlak Ficko, Dumančić 4, Koper - Gorenje 31:30 (17:19); Doborac7, Poklar, Kojić 6; Zmić 9, Oštir 5, Kavaš, Ilič 4, J. Dobelšek, Rutar, L Do-belšek2, Sovič, Rezniček 1. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 27, Gold club 20, Gorenje 19, Trimo 14, Prevent 10, Koper 6. Celjani praktično že prvaki Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v 6. krogu lige za prvaka visoko ugnali Prevent, igralci velenjskega Gorenja pa so na gostovanju v Kopru klonili z minimalno razliko. Celjani za vnovični, že štirinajsti naslov državnih prvakov, potrebujejo le še eno zmago, medtem ko so se Velenjčani s porazom znova »spustili«na tretje mesto za Gold club. Celjski trener Miro Požun je v 1. polčasu dal priložnost igralcem, ki imajo sicer manjšo minutažo, po tekmi z Gold Clubom pa se je srečal tudi z nekaterimi poškodbami. Tako v soboto nista nastopila Uroš Zorman in Miladin Kozlina, ki je poškodbo staknil na petkovem treningu, z bolečinami se je srečeval tudi Jure Natek. Do 11. minute je bilo srečanje še izenačeno (5:5), nato pa so se Celjani začeli oddaljevati. V 2. polčasu je vstopil Edi Kokšarov, ki je prej le izvajal sedemmetrovke. Pred tem sta dve zapravila Krešo Ivankovič in Dragan Gajič. Na drugi strani je bil iz najstrožjih kazni učinkovit Nenad Maksič, ki je v 1. polčasu dosegel 6 zadetkov, v nadaljevanju pa je dal trener Ivan Vajdl več možnosti mlajšim igralcem. Minutažo je dobro izkoristil tudi Borut Ošlak, ki bo v prihodnji sezoni branil celjske barve: »Proti Celjanom je vedno zelo težko igrati. V tekmo smo šli z vso močjo, se sprva dobro upirali, nato pa nam je zmanjkalo moči. Celje je le vrhunska ekipa, ki narekuje močan tempo in mi ga žal nismo zdržali. Motivacija je bila zame seveda še večja, želel sem se predstaviti v čim boljši luči, odigrati maksimalno in pokazati vse, kar znam. Sicer pa me je opazila celjska uprava, poklicala na razgovor in našli smo skupen jezik. Z veseljem sem sprejel dogovor za prihodnji dve sezoni,« Prednost Celjanov je znašala tudi 14 golov. Po poškodbi kolena in polletni odsotnosti z rokometnih igrišč je pred domačo publiko znova zaigral Matjaž Brumen in dosegel tri zadetke: »Vedeli smo, da je tekma v naših rokah, seveda pa gostov nismo podcenjevali. V srečanje smo šli resno, maksimalno, odigrali smo do- kaj solidno. Forma se dvigu- gem času spet malce dlje zai- gi Preventovec v ekipi Celja, je, sicer žal šele proti koncu gral in dosegel tudi gole ...« si je zaradi poškodbe tekmo sezone, ampak zame je to David Špiler, ki bo poleg Oš- ogledal s tribun, vseeno super, saj sem po dol- laka v prihodnji sezoni še dru- JASMINA ŽOHAR Slaba igra grofov V 32. krogu 1. SNL so nogometaši CMC Publikuma gostovali na Ptuju, kjer jih je nadigrala Drava. Drugače je bilo v Velenju, kjer je Rudar remiziral s Primorjem. Veselje ob uvrstitvi v finale slovenskega pokala se še ni poleglo, Celjani pa so že gostovali na Ptuju. Drava proti zadnjim pokalnim prvakom ni pokazala nobenega spoštovanja in jim je nasula štiri gole. Po uvodnem zadetku Dejana Rusiča se je celjska vrsta ustavila. »Ne vem, kaj se je dogajalo. Bili smo utrujeni od pokalne tekme, zato nismo bili dovolj zbrani in nismo pokazali tistega, kar znamo,« je dejal strelec edinega celjskega zadetka. Če bi Ru- Izidi 32. kroga 1. SNL: Drava - CMC Publikum 4:1 (1:1); A. Čeh (46+), Trenevski (47, 83), Kronaveter (51); Rusič (11 ), Rudar-Primorje 1:1 (0:0); Grbič (74); Žeželj (75), Bela krajina - Domžale 0:1, Nafta -Maribor 1:0, HIT Gorica - Anel Koper 0:0. 33. krog: CMC Publikum - Domžale (18). LESTVICA 1. SNL HIT GORICA DOMŽALE ANET KOPER ORAVA MARIBOR PL NAFTA 32 PRIMORJE 32 SELA KRAJINA 32 RUDAR 32 32 17 10 5 62:27 61 32 17 10 5 62:27 61 32 15 7 10 43:34 52 32 14 7 11 46:43 49 32 14 6 12 47:37 4« 32 15 3 14 44:50 46 32 12 6 14 36:42 42 32 10 8 14 41:47 38 11 15 27:52 29 8 22 25:74 14 sič zadel še drugič, bi bila zmaga po besedah trenerja Nikole Ilievskega v rokah Celjanov. »Na trenutke res izgleda, da brez mojih zadetkov ne moremo zmagati, vendar ni tako. Že jutri bomo proti Domžalam prikazali boljšo igro, saj bomo spočiti in bolje pripravljeni,« je še dodal vedno optimistični Rusič. V 46. minuti prvega dela je za izenačenje zadel Čeh, takoj po odmoru Trenevski, sledilo je kratkih pet minut predaha, ko se je izkazal še mladi slovenski reprezentant Kronaveter, dokončno pa je tekmo še z drugim natančnim strelom odločil najboljši strelec Drave Viktor Trenevski. Izidi 23. kroga 2. SNI.: Dravinja - Šenčur 2:0; Pranjič (5), Vidojevič (65). Vrstni red: Dravinja 45, Factor 43, Triglav 41, Aluminij, Krško 34, Zagorje 25, Šenčur 24, Livar 23, Dravograd 20, Svoboda 18. Izidi 22. kroga 3. SNL -vzhod: Tišina - Kovinar Štore 0:3 (0:1); Osojnik (2, 56),_Štan-car (66 - Um), Polomi - Šmarje pri Jelšah 1:1; Asllanaj (77); Topolinjak (90). Vrstni red: Mura 49, Kovinar, Črenšovci 45, Pa-loma 37, Malečnik, Stojnci, Ver-žej 33, Pohorje, Šmarje pri Jelšah 29, Železničar 23, Tišina 14, Ormož 13, Beltinci 11. Izidi 22. kroga Štajerske lige: Bistrica - Šampion 2:1, Dornava- Šentjur 1:1, Rogatec - Zre- Na štadionu Ob jezeru so Velenjčani, ki so na dnu lestvice, remizirali s Primorjem. V prvem polčasu so igralci obeh ekip pustih gledalce ravnodušne, saj so gostje prvi zadetek dosegli preko Žežlja šele v 74. minuti. Že v naslednji minuti je zadel Denis Grbič in Rudar popeljal do zasluženega remija. Velenjski vratar Janko Šribar je imel kar precej dela: »Čeprav vemo, da bomo izpadli, se zaradi mlajših igralcev vsi v ekipi trudimo igrati dobro, da bodo ti imeli možnost pokazati svoje kvalitete tudi drugim.« Rudar je ostal tudi brez teoretičnih možnosti glede obstanka, jutri pa se bo odpravil v Dravograd, kjer bo gostitelj Maribor Pivovarna Laško. MOJCA KNEZ če2:1, Šoštanj - Šentilj 1:2. Vrstni red: Šentjur 51, Šoštanj 40, Zreče 34, Pesnica 32, Kungota 30, Rogatec 29, Šentilj, Gerečja vas 28, Domava, Oplotnica, Bistrica 27, Šampion 26, Brunšvik 25, Peca 24. Izidi 17. kroga MČL Celje: Ljubno - Šmartno 1:4, Kozje -Rogaška 0:2. Vrstni red: Rogaška 36, Šmartno 33, Kozje 15, Ljubno 9, Laško 2. Izidi 4. kroga lige malega nogometa občine Štore: Laška vas -Marinero 5:3, Storkom - Pečovje 5:11, Stopar - Torpedo 3:0, Štore Steel - Cene sokoli 2:5. Vrstni red: Cene sokoli 12, Pečovje 10, Marinero, Štore Steel 7, Laška vas 4, Stopar, Storkom 3, Torpedo 0. (JŽ) NAKRATKO Izabela na najvišji stopnički Constanta: Na 12. mladinskem ter 21. članskem evrop- : skem prvenstvu v tekvondoju po verziji ITF v Romuniji je članica celjskega Hyonga Izabela Hohnjec (do 45 kg) osvojila zlato medaljo. Tretja je bila med članicami Petra Žolnir (do 52 kg), Moška članska reprezentanca, katere član je bil tudi Celjan Uroš Bernard, je v formah zasedla tretje mesto, v tekmovanju v borbah pa je prišla do finala, kjer je morala priznati premoč Poljski. Klov rekord za Buča Pliezhausen: Boštjan Buč, član AK Velenje je na mednarodnem atletskem mitingu v Nemčiji zmagal v teku na 2000 m zapreke in s časom 5:29,95 postavil slovenski rekord. Inova najhitrejša Goteborg: članica zreškega kluba Helena Javornik, ki ima v lasti vse slovenske rekorde v teku od ene milje do maratona, je zmagala na 27. polmaratonu. V švedskem mestu, ki bo avgusta letos gostilo evropsko atletsko prvenstvo, je na 21 kilometrov s časom 1:12:32 prehitela domačinko Ano Rahm. Bve tretji: in sive peti mesti Bielsko: Mladinskega in kadetskega evropskega prvenstva v ju-jitsu na Poljskem so se udeležili tudi člani Aljesana Šempeter. Sabina Predovnik (+70 kg) in Marko Cokan (mladinci, do 56 kg) sta osvojila 3. mesti, Tadej Kostanjšek (kadeti, do 66 kg) in Nejc Kuder (mladinci, do 85 kg) pa sta bila peta. Podprvakinje Vrhnika: Na državnem prvenstvu za kadete in mladince sta sodelovala dva celjska kluba, njuni tekmovalci pa so dosegli odlične rezultate. Tjaša Hrovatič, Veronika Grab-ner in Eva Mernik (Shito Ryu Celje) so osvojile srebrno medaljo v katah ekipno za kadetinje. V borbah je kadet Mitja Ristič (Dinamik Celje) osvojil bronasto medaljo. JŽ Pod stropom dvorane Zlaotorog je že nameščen velikanski projektor, s katerim imajo zanimive načrte. Na njem naj bi prikazovali prenos tekme in tudi posnetke, posebna sporočila in efekte. REPORTAŽA iOV! TiDNIi Na Dobrni so bile prve regijske igre specialne olimpijade MATP celjsko-koroške regije. Gre za posebne igre, s katerimi je omogočeno vsem športnikom ne glede na prizadetost ali oviranost vključevanje v družbo in uresničevanje lastnih potreb po športnem udejstvovanju. Tekmovalo je približno 30 otrok in odraslih v starosti od 7 do 45 let. Naj bom pogumen v OŠ V parku. svojem poskusu Šport in rekreacija morata biti sestavni del našega življenja. To sicer vemo, a le redki to tudi upoštevajo. Izjema so seveda Športniki, pri katerih so treningi in tekmovanja ne le sestavni del, ampak kar način življenja. Vse za zmago. Povsem drugače vključujejo v svoje življenje šport tekmovalci Specialne olimpijade Slovenije. Zanje je šport po eni strani vsakodnevna dejavnost, ki jim ohranja in iz- boljšuje telesne sposobnosti, po drugi strani pa so tudi velike tekme še vedno predvsem družabni in kulturni dogodek. To so potrdili tudi športniki z motnjami v duševnem razvoju, ki so se zbrali najprej na 13. regijskih igrah Specialne olimpijade Slovenije za celjsko-koroško regijo v Slovenskih Konjicah, in nekaj dni kasneje še tisti, ki se težje vključujejo v športne aktivnosti, na Dobrni. MBP, RP Franci Ogrizek iz Loč: »Prvič sem na tekmovanju in mi je zelo všeč. Tekmujem v skoku v daljino.« Anica Kunšek s Kalobja: »Veliko si želim. Želim si zmago in zlato medaljo.« Janko Plankl iz Dobja: »Vsak dan sem pridno treniral. Zelo dobro se počutim. Ne pričakujem preveč. Vse je tako lepo, še vreme.« Na Dobmi so tekmovali v kotaljenju, plazenju skozi tunel, premagovanju ovir, podajanju žoge, brcanju na gol, metanju na koš, zbijanju žogic s stožcev in razvrščanju obročev po ban/ah. Kdo je pri tem uspešnejši, ni bilo pomembneje od poguma, pripravljenosti in volje posameznikov do tekmovanja. Smeh, zadovoljstvo, glasno izrečene pohvale in aplavzi pa so sploh bili skorajda dragocenejši od medalj. - Št. 38-16. maj 2006 -"- m Maja Hriberšek je v okviru tekmovalcev svečano zaprisegla. »Pustite mi zmagati, toda če ne morem, mi dovolite, naj bom pogumna v svojem poskusu.« Danilo Doberšek in Lidija Gobec iz VDC Šentjur: »Ves čas se ukvarjamo s športom. Dohro smo pripravljeni za nastope v vseh panogah.« iONIKA 15 Bolj znan kot D J Bobo! Preverili smo, kaj se dogaja z domnevnim goljufom - Poznajo ga od Triglava pa do morja Avgusta leta 2004 smo pisali o velikem koncertu DJ Boba v Celju, ki pa je padel v vodo, saj so poslovneži in gostinci, ki so oziroma bi morali ob koncertu sodelovati z organizatorjem koncerta Zvonkom Flisarjem (domnevno iz Žirovnice) kaj hitro ugotovili, da gre za sumljivega tiča. Sodelovanje z njim je takrat prekinila tudi naša medijska hiša. Slabi dve leti po dogodku smo preverili, kako so se stvari razpletle in pri tem ugotovili, da ima omenjeni na vesti kar nekaj goljufij, da ga poznajo po vsej Sloveniji. Ponekod pa še vedno ni bil kaznovan, zato je nekje kriv, nekje - nedolžen. Naj spomnimo na podrobnosti. ZPO Celje je takrat zaradi hujših kršitev bistvenih določil pogodbe razdrl najemno pogodbo z organizatorjem koncerta Juvel posredništvo Flisar Zvonko, s.p., iz Žirovnice. Flisar naj bi ogoljufal najmanj štiri celjske gostince, s katerimi se je dogovarjal za nuđenje gostinskih storitev na koncertu. Smrdelo je tudi glasbenikom in menedžerjem, saj naj bi ogoljufal tudi Roka Kosmača, Petra Januša in Rebeko Dremelj, ki bi morali nastopiti kot predizva-jalci na koncertu, in tudi Alfija Nipiča, ki bi moral na dan koncerta nastopati v VIP-Šotoru. Nekateri pevci naj bi omenjenega do- bro poznali, vendar v negativnem smislu. Ni držal obljube Takrat smo izvedeli, da naj bi bil Flisar iz Nemčije, da v Sloveniji nima stalnega bivališča, da pa ima zelo debelo policijsko kartoteko. Ker ga nismo uspeli priklicati, nas je zatem, ko je izvedel, da poizvedujemo o njegovih poslih, poklical sam, nam napovedal tožbo, ostalim pa obljubil, da bodo vsi, ki so takrat kupili vstopnice, dobili denar nazaj. Vendar svoje obljube ni držal, saj so nam pred dnevi v Veroni, kjer so prodajali vstopnice in avgusta 2004 čakali na denar od vstopnic, ki so mu ga po pogodbi izročili, povedali da Flisarja od tistega dne ni bilo na spregled. So pa zadevo prijavili policiji, tja pa je priromala tudi prijava s strani Študentskega servisa Maribor, kjer so prav tako prodajali vstopnice, za denar pa so se obrisali pod nosom. Poskušali smo ga priklicati, toda na številko, na kateri naj bi stanoval pred leti, nismo nikogar priklicali ... Pri napovedanih tožbah se je skliceval na to, da se bo za pomoč obrnil na odvetniško družbo Čeferin, kar pa spet ne drži oziroma se mu želja po eni boljših odvetniški družbi ni uresničila. Tam namreč tega, da bi bili njegovi zagovorniki, niso sprejeli. Zakaj? Ker so v istem postopku zagovarjali njegove »oškodovance«: Študentski servis Maribor. »Študentski servis Maribor je svojim članom povrnil denar za vstopnice za koncert, nato bi servis imel pravico zoper Flisarja vložiti tožbo na povrnitev tega denarja, vendar se je vodstvo servisa kasneje odločilo, da tožbe ne vloži, ker je bil omenjeni po tedaj znanih podatkih brez premoženja in so bile zato možnosti za izterjavo odškodnine majhne,« nam je povedal odvetnik Rok Čeferin, na katerega smo pred dnevi naslovili vprašanje o primeru. To pa še ni vse! Smešno v vsej resni zadevi je to, da smo ob tokratnem preverjanju, kaj je s tem primerom v Sloveniji, ugotovili, da ga poznajo skoraj povsod in to bolj kot DJ Boba! Kakorkoli že pa so celjski kriminalisti med pregledom njegovega poslovanja že leta 2004 ugotovili, da smrdi kar nekaj stvari, zato so ga sredi septembra 2004 tudi ovadili. Na okrožno državno tožilstvo je namreč iz celjske policije prispela kazenska ovadba zaradi poslovne goljufije, dober mesec dni kasneje pa še ena ovadba zaradi sumljive organizacije koncerta. Kot nam je povedal predsednik Okrožnega sodišča v Celju Andrej Pavlina, je za Flisarja zaradi poslovne goljufije spi- sana obtožnica, vendar se sojenje še ni začelo. Epilog sojenja bi mu, če bo spoznan za krivega, lahko prinesel tudi do pet let zapora. Ko so naši novinarji leta 2004 raziskovati ozadje omenjenega primera, so naleteli tudi na podatek, da naj bi imel Flisar nekaj odprtih sumljivih poslov še na kranjskem območju, kjer naj bi se z njim ukvarjali tudi tamkajšnji policisti, kar se je potrdilo. Flisarja naj bi v Kranju policisti obravnavali nekajkrat med letoma 1999 in 2004. Kako je zdaj z zadevo, smo se pozanimali tudi na kranjskem okrožnem sodišču, od koder so nam poslali pojasnilo: »Zoper Zvonka Flisarja je na Okrožnem sodišču v Kranju tekel kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja poslovne goljufije po členu 234 a/I KZ. Ob upoštevanju sodbe Okrajnega sodišča v Piranu je bil Flisar marca lani obsojen na enotno kazen eno leto in šest mesecev zapora. Prvostopna sodba je bila potrjena s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani avgusta lani.« V uredništvo pa nas je pred dnevi poklicala neka ženska s Primorske, češ, da naj bi ogoljufal tudi njo. Zadevo smo preverili in izvedeli, da je sumljiva, a manjša kazniva dejanja storil v Piranu in Zusterni. Tam naj bi ostal dolžan lep kup denarja, ker menda ni plačeval prenočišč. Iz neuradnih, toda zanesljivih virov smo OSEBJE Z VIP-vstopnico za koncert, ki ga ni bilo, smo si lahko obrisali r..! izvedeli še, da ga do zdaj tako poznajo poleg policistov v Kranju, Kopru in Celje še policisti v Radovljici, Ormožu, Murski Soboti, Ljubljani in Škofji Loki. SIMONA ŠOLINIČ, SB Pogrešana Sonja Vrezek Sonja Vrezek, rojena 30. oktobra 1950, s stalnim naslovom Bevško 13 v Trbovljah, je v soboto okrog devete ure dopoldan odšla od doma v Velikem Širju pri Zidanem Mostu v bližnji gozd, od koder se do sedaj še ni vrnila. Vrezkova je visoka okrog 170 cm, vitke postave, kratkih svetlih las in temnejših oči. Ob odhodu, kjer naj bi bila na obisku pri svojih starših, je bila oblečena v džins hlače, svetlo majico, obuta pa je bila v športne copate. S seboj ima mobilni telefon, vendar se na klice ne odziva. Policisti so z iskalno akcijo začeli že v soboto popoldne, ko so preiskali bližnjo in širšo okolico. V nedeljo so se v razširjeno akcijo iskanja pogrešane poleg policistov vključili tudi lovci Lovskega društva Dol pri Hrastniku in občani. Z iskanjem so policisti, lovci in občani pospešeno nadaljevali tudi včeraj. MATEJA JAZBEC Ovaden mlajši požigalec V drugi polovici aprila in v začetku maja so, kot smo že pisali, v Velenju zabeležili tri požare, pri katerih niso izključili možnosti, da je šlo za požige. V dveh primerih je šlo za požare na objektih, ki so last Kinološkega društva Velenje. Na območju Vinske Gore pa je šlo za požar na gospodarskem poslopju in poskus požara na sosednjem objek- Celjski kriminalisti so na podlagi zbranih obvestil in analize podatkov v četrtek opravili zaslišanje osebe, ki je osum-"iena storitve kaznivih dejanj Vinski Gori pri Velenju v noči na 23. april in poskusa požiga sosednjega objekta nekaj dni pozneje. Zoper osumljenega mlajšega moškega, doma iz okolice Velenja, bo kriminalistična služba na tožilstvo podala kazenski ovadbi zaradi su- ma storitve kaznivih dejanj požiga in poskusa požiga. Kriminalisti in policisti pa nadaljujejo z zbiranjem podatkov in preverjanjem alibija o tem, ali je osumljeni vpleten še v kakšno drugo kaznivo dejanje požiga. Prav tako nadaljujejo tudi s preiskavo dveh požarov na objektih Kinološkega društva Velenje, kjer sta pogorela dva lesena objekta, ki sta bila sicer namenjena za rušenje. MJ Povzročil nesrečo in pobegnil Nekaj minut po peti uri zjutraj se je pretekli petek na regionalni cesti v Ločici ob Savinji, v neposredni bližini hiše Ločica ob Savinji 26, zgodila prometna nesreča s pobegom. Neznani voznik osebnega vozila je v nepreglednem ovinku prehiteval tovorno vozilo, ko mu je nasproti pripeljal 41-letni voz- nik osebnega vozila Renault Laguna s Polzele. 41-letnik se je začel z vozilom umikati desno in pri tem trčil v kovinsko odbojno ograjo ter v drog električne napeljave. Neznani voznik, ki je povzročil prometno nesrečo, pa je ž manjšim belim vozilom, neznane znamke in tipa odpeljal proti Polzeli. Morebitne očividce in vse, ki bi karkoli vedeli o nesreči, policisti naprošajo, da o tem obvestijo Policijsko postajo Žalec ali pokličejo na številko 113. Zdrsnil pri sestopu V noči na nedeljo se je pri sestopanju od planinske postojanke na Klemenči jami proti Domu planincev v Logarski dolini hudo poškodoval planinec. Omenjeni je zdrsnil in se poškodoval po vratu in po glavi, svoje pa so naredile tudi nizke temperature. V akcijo reševanja so takoj stopili reševalci gorske reševalne postaje Celje z zdravnikom in ga po oskrbi prenesli v dolino, reševalci nujne medicinske pomoči pa so ga prepeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Motoristi za večjo varnost Prejšnji vikend so v Mozirju celjski in mozirski prometni policisti skupaj z nekaterimi moto klubi z območja Mozirja pripravili preventivno akcijo Policijska izkušnja kot nasvet. Policisti so jim najprej svetovali, nato pa jim še praktično prikazali varno vožnjo in tudi varno zaviranje. Motoristi so se preizkusili tudi v spretnosti obvladovanja motorja na pripravljenem poligonu. El BOBO Pogrešana Sonja Vrezek 16 IOV! TEDNIK Po Anici Cernejevi so poimenovali vrtec v Celju. Na sliki enota Sonce. Od Černejeve do Kocbeka Pred tednom dni smo vas v tej rubriki vprašali, po kom se imenuje vrtec Anice Černejeve v Celju. Vprašanje je bilo lahko, saj ste vsi, ki ste sodelovali, pravilno odgovorili, da je bila Anica Černej mladinska pesnica in pisateljica, učiteljica in pedagoška delavka. Rojena je bila 3. aprila 1900 v učiteljski družini v Čadra-mu pri Slovenskih Konjicah. Kot učiteljeva hči se je pogosto selila z očetom po njegovih učiteljskih postajah. Šolanje Anice Čemej se je začelo v Grižah, ko je bila stara komaj pet let. Po končanem šolanju je odšla v Maribor (1915), kjer je obiskovala žensko učiteljišče šolskih sester. Po končanem šolanju (1919) se je vrnila najprej v Griže, kjer je na tamkajšnji šoli dobila prvo službo. Že leto zatem se je preselila v Celje. Želja po nadaljnjem šolanju jo je leta 1924 pripeljala na Višjo pedagoško šolo v Zagreb, kjer se je v dveh letih usposobila za poučevanje matematike, fizike in kemije na meščanskih šolah. Po vrnitvi v Slovenijo, je najprej poučevala v Ormožu, nato v Mariboru. Ker je tudi to ni zadovoljilo, je znova odšla na šolanje v Zagreb, kjer je leta 1930 diplomirala iz pedagogike, psihologije in matematike. Kot profesorica je svojo delovno pot nadaljevala najprej na meščanski šoli v ljubljanskih Mostah (do 1937), nato pa do usodnega leta 1943 na ljubljanskem učiteljišču. Čeprav slovenskega glavnega mesta nikoli ni vzela za svoje ljubljeno, je bilo ljubljansko obdobje njeno najplodnejše, saj je v tem času izdala vsa svoja knjižna dela in napisala večino strokovnih razprav. Pisala je pesmi in članke, ki jih je objavljala v Zvončku, Našem rodu, Ženskem svetu in Popotniku. Izdala je tudi več knjig: otroške pesmi Metuljčki (1930) in slikanice Za vesele in žalostne čase (1933), Ka-plice (1934) in Dedek Miha (1939). Leta 1953 je izšel tudi izbor njenih pesmi pod naslovom Sredi domovine. Literarna dela kažejo njen samorasli značaj, globoko ljubezen do domače zemlje, smisel za človeške vrednote, za trpeče in ponižane, narodnostno zatiranost... Vseto je sprem- BP! . MSI iTSTïTNBi se imenuje ... Anica Čemej ljala in doživljala v svojem okolju, tako v času študija kot v obdobju učiteljevanja. Kot odlična pedagoginja je svoje praktične izkušnje spretno povezovala s pisanjem pedagoških razprav, predvsem v reviji Popotnik. V praksi se je zavzemala za življenjsko in delovno šolo. Zavračala je poučevanje zgolj z besedo in zahtevala praktično, nazorno poučevanje s primernimi učili in drugimi didaktičnimi pripomočki. Bila je tudi predavateljica Zveze društev Šola in dom ter sekcije Jugoslovansko učiteljsko udruženje za Dravsko banovino, več let (1933-1937) pa tudi članica izpitnega odbora za praktične učiteljske izpite. Med dijaki izjemno priljubljena učiteljica se je v času italijanske okupacije priključila Osvobodilni fronti, vendar so jo avgusta 1943 aretirali. Ob okupaciji Italije so jo izpustili iz zapora, vendar jo je nemška policija 8. novembra vnovič zaprla in jo po desetih dneh zasliševanj 18. novembra deportirala v koncentracijsko taborišče Ravensbriick. Od tam so jo kasneje prepeljali v podružnično taborišče Neubran-denburg,kjerjev3. maja 1944 za posledicami črevesne tuberkuloze umrla, stara komaj 44 let. Danes sprašujemo, kdo je bil Fran Kocbek, po katerem se imenujeta ulici v Celju in Gornjem gradu, pa tudi planinska postojanka na Koro-šici. Vabimo vas, da na zastavljeno vprašanje odgovorite na priloženem kuponu. Tokratna nagrajenka je Magda Fajs, Cesta Kozjanskega odreda 11, Šentjur. Prejela bo hišno nagrado Novega tednika in enega iz serije starih zemljevidov Celja, ki jih je ponatisnila Osrednja knjižnica Celje. Nagrado homo poslali po pošti. Foto: A. ŠTERN Kratko življenjsko zgodbo Anice Černej je za objavo pripravil mag. Branko Goro-pevšek. KUPON tednik # w DSREDNjA Knjižnica iw.ce.sik.si/domprojekti.htm Ime in priimek............................ Naslov Krai in poštna številka Ulica/stavba se imcnu|c po ki je bil Moj predlog Odgovore pošljite do ponedeljka, 22. maja, na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Po kom se imenuje. Društvo baletnih umetnikov Slovenije je sinoči v ljubljanski Operi podelilo strokovne nagrade Lydie Wisiakove. Prejeli sta jo vodja plesne šole Harlekin iz Celja Ana Vovk Pezdir in balerina Bojana Nenadovič Otrin. Nagrade, poimenovane po odlični baletni pedagoginji, so lavreatom izročili na Baletnem večeru s solisti ljubljanskega in mariborskega baleta. Koreografinja in pedagoginja Ana Vovk Pezdir je nagrado prejela za izjemne zasluge za popularizacijo baletne umetnosti med mladimi na področju neodvisne baletne dejavnosti. »Ano Vovk Pezdir krasi vrelec idej, neusahljiva energija, neupogljiva volja in odločnost, velika skromnost in ob tem neusahljiva ljubezen do plesa in mla- Ana Vovk Pezdir dih. Od leta 1984 s krajšim predahom spoznava sladkosti in bedo samozaposleno-sti v kulturi,« so med drugim zapisali podeljevalci nagrade. Pestra plesna in koreografska pot Ane Vovk Pezdir se je začela v osnovni šoli v Šo- štanj u, kjer je predstavila svoje tako imenovane avtorske plese. Sledila so srečanja s tujimi učitelji in leto odkrivanja plesnega Londona. Leta 1975 je ustvarila prvo resnejšo koreografijo, sledila je izjemno dolga vrsta plesnih stvaritev. V 80-tih letih je njeno ustvarjalnost začela odkrivati tudi prestolnica na Dnevih plesa v Cankarjevem domu. Nadaljevala je v otroškem plesnem gledališču Harlekin s številnimi predstavami, od katerih je eno videlo tudi dunajsko občinstvo. Na pobudo Ane Vovk Pezdir je bila lani v Celju prva Revija klasičnih baletnih šol v Sloveniji, na kateri se je predstavilo 180 učenk in učencev iz raznih krajev Slovenije. Letos je bila v Sežani druga takšna revija s še večjim Številom šol in nastopajočih. BA Zvezde sredi zvezd Dom II. slovenskega tabora v Žalcu bo ta konec tedna, v petek in soboto, ob 19.30 gostil že 4. festival vokalne zabavne glasbe Sredi zvezd. Edinstven glasbeni dogodek pripravljajo vokalna skupina Cantemus, žalska izpostava JSKD ter Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. »Na festival se lahko uvrstijo skupine iz Slovenije in zamejstva, ki štejejo od štiri do deset pevcev, pri čemer se vsaka predstavi s po tremi sldadbami oziroma priredbami pop-džezovske zvrsti, od katerih mora biti vsaj ena slovenska,« festivalska pravila pojasnjuje idejni vodja festivala in skupine Cantemus Matjaž Kač. V petek, na predtekmovalnem večeru, se bo tako pred- stavilo enajst vokalnih skupin iz vse Slovenije. Strokovna žirija (Tomaž Kozlevčar, Tomaž Habe in Oto Pestner) bo za sobotni finalni večer med njimi izbrala osem skupin, ki se bodo potegovale za nagrade strokovne žirije in občinstva. Strokovna žirija bo podelila tudi priznanja za najboljši nastop, najboljši slovenski aranžma ter najboljšo lastno skladbo. Kot posebna gostja bo na finalnem večeru nastopila avstrijska vokalna skupina Vox, v petek pa bo gostja skupina New Swing Quartet. Festival Sredi zvezd v Žalec vsako leto privabi številne ljubitelje tovrstne glasbe, na njem pa se predstavi več skupin. BOJANA AVGUŠTINČIČ Druga številka knjižne revije Vpogled Savinov salon v Žalcu je gostil predstavitev druge številke knjižne revije Vpogled. Kot sta povedala programska direktorica za kulturo Lidija Koceli in odgovorni urednik Mare Cestnik, v tokratni številki med drugim predstavljajo prispevke dvajsetih domačih, to je savinj- skih piscev proze, poezije in dramatike, intervju Marije Končina z Ervinom Fritzem, ki ga štejemo za veliko ime slovenske književnosti druge polovice 20. stoletja, kritični zapis Borisa Gorupiča o veliki monografiji našega rojaka akademskega slikarja Rudija Španzla in Spominke starega mornarja ali za- pis Mareta Cestnika na rob poezije Danijela Bedrača. Na predstavitvi je svoja dela interpretirala dobra polovica avtorjev s prispevki v krajši obliki, zanimiv pa je bil tudi intervju z Ervinom Fritzem, ki ga je vodil odgovorni urednik Mare Cestnik. Predstavitev je popestrila dekliška tol-kalna skupina Šus. TT Nagrada Ani Vovk Pezdir NOV! f MIK KULTURA_17 .. Trenutki odločitve V Galeriji sodobne umetnosti Celje so včeraj zvečer predstavili knjigo Trenutki odločitve: performativno, politično in tehnološko umetniški video, filmska in interaktivna večmedijska dela Marine Gržinič in Aine Šmid. Knjiga Trenutki odločitve je teoretično, kritično in biografsko delo. Avtorji besedil (Giorgio Bertellini, Nataša Govedič, Marina Gržinič, Kerstin Kellermann, Maria Klonaris in Kateřina Thoma-daki, Birgit Langenberger, Saša Savel, Miško Šuvakovič, Yvonne Volkart, Ana Vujano-vič) podajo natančno in izvirno branje video umetnosti Gržinič & Šmid, razpravljajo o vlogi videa kot umetniškega in političnega medija, o zgodovini in sedanjosti video umetnosti na Slovenskem, vpeti v širši umetniš- ki, kulturni, družbeni in politični kontekst. Knjigi je dodan DVD z devetimi umetniškimi videi Marine Gržinič in Aine Šmid. Marina Gržinič in Aina Šmid ustvarjata umetniški video več kot dve desetletji. Za svoje delo sta prejeli več kot deset mednarodnih nagrad in vrsto priznanj. Svojo mednarodno pot sta začeli prav z videom Trenutki odločitve (1985), s katerim sta podah novo branje istoimenskega filma režiserja Františka Čapa iz leta 1955, ki je bil v šestdesetih in sedemdesetih letih minulega stoletja zapostavljén zaradi radikalne politične in estetske izpostavitve tematike kolaboracije med drugo svetovno vojno, katolicizma ter možnosti nacionalne sprave po vojni. Knjiga je zato obenem svojevrstno posvetilo Františku Čapu. BA Učenci IV. Osnovne šole Celje, ki so povezani v folklorno skupino Facka (pod vodstvom mentorice Karin Trepelj), so se na državni reviji opazno predstavili z Zelenim Jurijem. Plesalo več kot tisoč otrok V Rogaški Slatini so pred koncem tedna pripravili jubilejno, 10. državno revijo ljudskih pesmi, plesov in običajev Pika poka pod goro, kjer je nastopilo več kot tisoč otrok. V 44 skupinah iz različnih krajev Slovenije je bilo naj- : osnovnošolcev ter otrok iz vrtcev, med njimi pa so bile tudi tri skupine srednješolcev. S Celjskega so nastopili učenci iz Kristan Vrha, Ko- strivnice, Dobja, Lesičnega in Dramelj ter iz velenjske OŠ Antona Aškerca, dveh osnovnih šol iz Rogaške Slatine in IV. Osnovne šole Celje. Med najmlajšimi so bih na odru otroci iz Vrtca Dramlje in Vrtca Zarja Celje. I. Osnovna šola Rogaška Slatina je pobudnik in organizator državne revije, ki jo pripravlja s pomočjo zavoda za šolstvo. Državna sekretarka iz ministrstva za šolstvo in šport Alenka Šverc je poudarila pomen prenašanja folklorne tradicije na otroke ter se zahvalila gostiteljem revije. Govorniki so se za obletnico posebej zahvalili Marti Pel-ko, ravnateljici I. OŠ Rogaška Slatina in plesni učiteljici, ki je bila pobudnica državne revije ter ostaja vse desetletje njena duša. Prav tako so se zahvalili mag. Dragici Žvar, ki tudi sode- luje že vsa leta. Mag. Marinka Marolt iz celjske enote zavoda za šolstvo je med drugim omenila, da je bila Pelkova zato kar dvakrat med nominiranci za Kumer-dejevo nagrado. Vse nastopajoče je spremljala strokovna komisija. Ta je po prireditvi izbrala prejemnike zlatih, srebrnih in bronastih priznanj, ki jih bo obvestila v teh dneh. BRANE JERANKO RADIO JE UHO.S KATERIM SLIŠIMO SVETI fT tóf 2 Jr »• BHfc- ŠTAJERSKI VAL VE6 KOT SD LET PRIJATELJSKE BLIŽINE Ime in priimek: Naslov: Telefon: NAROČNIKI NOVEGA TEDNIKA! Spet smo vam pripravili presenečenje! Že lani smo se družili na izletih poSloveniji in tudi letos ne bo ničdrugače.24. junija vas bomo z dvema avtobusoma s pomočjo Tuša peljali na prvi letošnji izlet naročnikov. Kam, naj zaenkrat še ostane skrivnost, če si ogledate fotografiji z lanskih izletov s Tušem na Kras in v Prlekijo, pa vam bo jasno, zakaj ne smete odlašati pri pošiljanju kuponov. Potnike za dva avtobusa bomo izžrebali med vsemi kuponi, ki jih bomo do srede, 14. junija, dobili na naš naslov. Srečni izžrebanci bodo znani 16. junija, ko bo seznam potnikov objavljen v Novem tedniku. KUPON tednik Naročniška številka Novega tednika: momo Številka Tuš klub kartice: ocmrrntTTn Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. tednik Z NOVIMTEDNIKOM IN TUŠEM NA IZLET! 18 BRALCI POROČEVALCI V Centru starejših ni nikoli dolgčas. Ni lepšega, kot kakovostno preživeti dan V Laškem smo konec lanskega leta odprli Center starejših Hišo generacij, ki je rezultat večletnega prizadevanja Občine Laško in Centra za socialno delo Laško za boljše in kakovostno življenje starejših občanov v domačem okolju. V Centru starejših, ki velja za krajevni medgeneracij-ski center, se odvija široka paleta dejavnosti. Program oblikujemo na podlagi predlogov obiskovalcev in predstavnikov društev upokojencev občine Laško, društev invalidov občine in medgene-racijskega društva, s katerimi redno sodelujemo. Znotraj Centra starejših se je, denimo, oblikovala skupina, ki kleklja. Skupina, ki jo sestavljajo vse generacije, se srečuje vsak teden in ohranja staro obrt klekljanja. Veliko zanimanje je tudi za kvačkanje in pletenje, obiskovalci pa se zelo radi udeležujejo tudi delavnice izdelovanja rož iz krep papirja in nogavic. Z aprilom smo začeli tudi z zeliščarsko delavnico. Udeleženci te delavnice so na uvodnem srečanju prisluhnili predavanju, zdaj pa skupaj z mentorico nabirajo zelišča na terenu. Poleg omenjenih dejavnosti smo pripravili tudi osnovni računalniški tečaj. Zanimanje za računalništvo je tudi med starejšimi veliko. Za začetek smo pripravili le osnovni računalniški tečaj, kjer so se udeleženci seznanili z osno- vami, kot so vklop in izklop računalnika, odpiranje ikon, osnovno delo v Wordu in uporaba interneta. Za tiste, ki želijo pridobiti več računalniškega znanja, jeseni načrtujemo izpeljati še nadaljevalni računalniški tečaj. Vse dejavnosti vodijo mentorji, ki so kot prostovoljci pripravljeni svoje znanje deliti z dru-gimi. Poleg različnih delavnic pripravljamo tudi predavanja in prireditve. S tem želimo tretji generaciji omogočiti kakovostno preživljanje prostega časa. Kaj je lahko lepše, kot preživeti dan v družbi in se naučiti nekaj novega in enkratnega ter deliti svoje izkušnje z mlajšimi? MARJETA ČADEJ Cvetlični sejem na Frankolovem V parku pred graščino na Frankolovem je bilo v nedeljo popoldne zelo živahno. Turistično društvo Frankolovo je namreč 7. maja priredilo sedaj že tradicionalni cvetlični sejem, na katerem vsakemu gospodinjstvu podarijo eno rožico. Kmečke gospodinje so na stojnicah ponujale različne domače dobrote in sadike rož. Za dobro voljo je poskrbela humoristka Pepa z družabnimi igrami, ki so kljub dežju, ki jim je na začetku ponagajal, privabile lepo število obiskovalcev. Izmed članov turističnega društva, ki so za letos že plačali članarino, so izžrebali Štefko Ocvirk, ki je dobila lepo darilo -zasajeno korito z rožami. IB Mormora skrbi za luknje v vodi Mormora je društvo za športni morski ribolov, ki deluje že tretje leto. Svoj sedež imajo v Zvodnem 24/a, v Celju. Društvena dejavnost je namenjena usposabljanju in izobraževanju članov za tekmovanja, prav tako pa tudi organizirajo tekmovanja, piknike in praznovanja. Tekmovalci Mormore tekmujejo v vseh kategorijah in dosegajo lepe rezultate na tekmovanjih v Sloveniji in tujini. Konec aprila so na ribniku Ložnica pri Žalcu pripravili tretji pokal športnega ribolovnega društva Mormora, ki se ga je udeležilo preko 30 tekmovalcev iz slovenskih društev in gostov. Z ujetim krapom, težkim 3.320 gramov, je zmago sla vil. Robi Mišja iz Žalca, drugi je bil Ante Trogrlič iz društva Marinai" iz Kranja, tretja pa Helena Blagatinšek iz ŠRD Aero Ce- Ije. Društvo vabi v svoje vrste vse, ki si želijo doživeti kaj novega, prijetnega ali spoznati nove prijatelje ter preživeti dan z veliko dobre volje. AB Zmagovalci tekme na ribniku Ložnica - z leve: Robi Mišja, Ante Troglič in Helena Blagatinšek V Pokličite 090 93 61 Kdaj bo koncert Zdravka 1. 20. maja ob 21. uri 2.27. maja ob 21. uri NOVI ÏEDr. MASVETI - OTROŠKI KOTIČEK 19 H2OTROŠKI ČA50PI5« Vsega po malem Kot vsak torek tudi tokrat objavljamo nekaj vaših prispevkov. Veliko jih je že prispelo, tokrat pa vas Še posebej vabimo, da nam pošljete tudi kakšne fotografije ali pa zgolj risbice. Za današnjo številko vašega časopisa smo izbrali nekaj poezije, proze, pa tudi poročilo, ki so nam ga še pred odhodom na Norveško poslali učenci Osnovne šole Hruševec iz Šentjurja. Upamo, da se imajo tam na severu lepo in da bodo, ko bodo prišli nazaj, napisali še, kaj vse so počeli in seveda kako so se imeli. To pa seveda lahko naredite tudi vsi tisti, ki morda ne boste šli dlje kot v šolo in nazaj domov. Saj veste, z domišljijo lahko odidete daleč, daleč, daleč stran. Pred odhodom na Norveško Potovanje na Norveško Želja vsakega otroka je, da bi vsaj enkrat v življenju potoval v daljno deželo z letalom. Nam se bo ta želja kmalu uresničila, saj v nedeljo za en teden štiije učenci odhajamo na Norveško, v okviru projekta Comenius. V projektu Come-nius sodelujemo že drugo leto. V septembru 2005 so pri nas gostovali učenci iz partnerskih šol Ulefoss skole in Grundschule Hassbergen. S pripravami smo začeli že, ko smo oddali prijavnice, saj smo morali napisati kratko predstavi- Matjažev dedek postane mlad superdedek Matjažev dedek je bil že precej star in obnemogel. Velikokrat si je želel, da bi postal spet mlad in gibčen. In glej, nekega dne, ko se zjutraj prebudi, se močno začudi. Kako to, da ga nič ne boli in da se počuti kot pravi superdedek? Zato se hitro odpravi na sprehod proti mestu. Na igrišču zagleda otroke, ki igrajo nogomet. Hitro steče do njih ter zaigra skupaj z njimi. Kot prerojen teka po igrišču, skače sem in tja ter zabija gole. In kmalu zatem z otroki slavi zmago. Ves srečen je, da je zopet lahko mlad. Odpravi se igrat še košarko, odbojko in kegljat. Kjer se pojavi, vsepovsod zmaga. Toda dan se nagiba k večeru in dedek je že kar malo utmjen. Zato se odpravi proti domu. Ko pa se naslednji dan Matjažev dedek zbudi, ni več mlad superdedek, ampak navaden utrujen dedek. ROK KRESNIK, OŠ Petrovče tev o sebi, naši šoli in Sloveniji. Z resnimi pripravami pa smo začeli prejšnji teden, ko smo začeli sestavljati kviz in predstavitev. Slovenijo bomo predstavili s pomočjo zemljevida in slik, na koncu pa bodo učenci za sladke nagrade rešili še kratek kviz. Kako mi doživljamo priprave pa si preberite: Tjaša: »Da greš v tako daljno deželo kot je Norveška in to celo z letalom ... No, res se ne zgodi vsak dan ... ali leto! Veselim se tako novih ljudi kot tudi novih dogodivščin, ki nas čakajo!« Boštjan: »Res neverjetna izkušnja, potovati tako daleč! Kam? Kam? Kdo ve kam! V življenje, kjer nekaj veljam. Kam? Tja, kjer življenje je lepo. Kam? Tja, kjer življenje greje srce, če strto je. Kam? Tja, kjer sonce te greje in življenje svobodno se smeje. Mora bití res nekaj nepozabnega stanovati pri nepoznanih ljudeh s čisto drugačnimi navadami ... to bo res nekaj neverjetnega.« Simon: »Zame bo to neverjetna izkušnja, saj sem si vedno želel potovati z letalom, poleg potovanja pa bom še spoznal Norvežane za sklepanje novih prijateljstev.« Lucija: »Tudi jaz komaj čakam. Upam, da bomo uživali v spoznavanju novih ljudi in kulture. Imeli smo veliko srečo, da smo bili izbrani zato se moramo potruditi in uživati kar ie da!« Učenci OŠ Hruševec : IIM CAJCKI Plevel zoper kašelj Lapuh {Thssilago farfara) se pojavi, brž ko skopni sneg. Zdravilni so tako njegovi zlatorumeni cvetovi kot listi, ki jih nabiramo, ko cvetovi že jemljejo slovo. Je staro zdravilo proti kašlju, kar razberemo tudi iz njegovega latinskega imena - tussis pomeni kašelj. Lapuh spada med najstarejša sredstva, ki jih je človek uporabljal zoper kašelj. Posebno se obnese pri katarjih in suhem kašlju, pri kroničnem bronhitisu, hripavosti in oslovskem kašlju. Simon Ašič priporoča, da ob tem, da pijemo lapuhov poparek, dajemo na prsi tudi lapuhove liste, da se dobro spotimo. Lapuh deluje pri notranji uporabi proti krčem vseh vrst, protivnetno, pa tudi diuretič-no. V ljudski medicini bi rekli, da je odlično čistilo za kri. Vzbuja tudi apetit in deluje proti prebavnim krčem. Zoper vse omenjene tegobe si pripravimo poparek: vzamemo žlico cvetov na četrt litra vode. Poparek naj stoji 10 mi- nut, pijemo dve do tri skodelice z medom sladkanega čaja na dan. Kura naj traja le en do dva tedna. Skozi vse leto je dovoljena količina uporabe lapuha šest tednov. V tem primeru ni moč pričakovati nezaželenih stranskih učinkov. Zaradi možnih nezaželenih učinkov alkaloidov pa strokovnjaki daljšo uporabo odsvetujejo. Nosečnice, doječe matere in občutljive osebe naj lapuha, razen v čajnih mešanicah, ne uživajo. V slednjih je uporaba lapuha precej manj problematična. Lapuhov poparek se sila dobro obnese pri obolenjih pljuč, nastalih zaradi dela, pri katerem vdihavamo velike količine prahu. Sicer pa je lapuh sestavni del prsnih čajev. Pri zasluzenosti jemljemo tinkturo, ki jo pripravimo tako, da prgišče cvetov vržemo v liter žganja in pustimo 2 meseca stati na toplem. Jemljemo 3-krat dnevno do 10 kapljic na sladkorju. Primeren je tudi za inhalacije pri prehladih in bronhitisu. Lapuhovo cvetje je treba zelo hitro posušiti. O o cc Zakolesarite v I. MAJSKI KROGI : ! ' Dolžina prog: ^ Celje-Vojnik: 30km Vojnik -Vojnik: 23km Piše: PAVLA KLINER Zelo dobro učinkuje tudi zunanje: kot grgralo pri vnetjih ustne votline in žrela ter kot obloga pri kožnih vnetjih in izpuščajih. Sveži sok blaži vnetja in srbenje, ki nastanejo zaradi pikov žuželk. Kot prvo pomoč položimo na pekoče, srbeče mesto dobro zmečkan list lapuha, ki ga lahko večkrat zamenjamo. Lahko pa tudi skuhamo čaj, vanj namočimo krpo in jo položimo na bolno mesto, denimo na rane, sveže ali zag-nojene, vnetja, otekline. Pri vnetih venah si pripravimo iz svežih zmečkanih listov lapuha in sladke smetane maso, s katero večkrat dnevno mažemo vneta mesta. Visoko na severu zdravijo revmo tako, da na posteljo pregrnejo rjuho, nanjo položijo lapuhovo listje in nanj se uleže bolnik. Dobro ga zavijejo in pokrijejo, da se spoti. Še prej pa spije vroč poparek iz lipovega cvetja, lapuha in bezga. Pa še opozorilo. Lapuhovo cvetje je treba zelo hitro posušiti, potemneli cvetovi nimajo vrednosti. Če ne veste, kje raste, pa skromen namig. Vlažna tla, obrežja, groblje in obdelana tla po vsej Sloveniji od nižine do alpskega pasu. Nabirajmo ga na sončnih legah, kjer je bolj zdravilen. START: CEUE: pred glavnim vhodom v Citycenter Celje VOJ NIK: pred občinsko stavbo, v Vinteijevi ulici ZAKLJUČEK: VOJNIK: prireditveni prostor na rokometnem igrišču žrebanje prijavnic; glavna nagrada; KOLO zabava ob živi glasbi V primeru slabega vremena tw» prireditev prestavljena na 28, maj, Vse informacije, vključno s prijavnico, so vam na voljo na www.celjc.si in www.vojnik.si. ćelje ÎWî 20 INFORMACIJE MOV! TfDi Šopek kosmatih cvetk Ta teden vam iz zavetišča pošiljamo v pozdrav šopek pomladanskih cvetk. Morate priznati, da so tudi cvetlice okoli zavetišča prav lepe. Medtem ko je fotoaparat lovil lepoto kosmatincev, je nam uspelo ujeti nekaj njihovih misli... Bi tudi vi imeli kakšen simpatičen »cvetek« iz zavetišča? Obiščite zavetišče Zonzani v Jarmovcu pri Dramljah ah jih pokličite na številko 03/749-06-02. Beethoven: »Tako je moralo biti v švicarskih Alpah, ko so moji predniki vozičke z mlekom čez tako zelene travnike vozili s planin v dolino. Tudi jaz sem pripravljen vleči voziček, samo da bi se lahko vsak dan sprehajal po travnikih.« Travniška skuštranka: »Ha, jaz sem edina psička v tem prispevku, ki ne rabi rožic za okras, saj sem očitno sama dovolj simpatična.« Celulit je bolezen in ne le estetski problem Celulit daje koži videz pomarančne lupine. Celulit ni samo estetski problem, ampak predvsem bolezen podkožja. Celulit se pojavlja pri 80 do 90 odstotkih deklet in žena. Običajno je najbolj opazen na steg-nih in zadnjici (ker je tam pri ženskah največ maščobnih celic in zaradi mrežaste strukture podkožnih vezivnih vlaken). Zaradi drugačne zgradbe podkožnega veziya in razporeditve maščevja je pri moških redek. Maščobne celice v podkožju ležijo med vlakni mreže iz vezivnega tkiva. Ta vlakna pa predvsem zaradi slabše prekrvavitve in odlaganja strupenih produktov presnove nabrekajo in sčasoma deformirajo. Zato postane podkožno maščevje grudasto, koža nad njim pa valovita oz. dobi videz pomarančne lupine. Vzroki celulita so številni. Najpomembnejša je slaba cirkulacija, zaradi katere se v organizmu kopičijo odpadle snovi in za- držuje voda. Na to pa vplivajo predvsem neustrezna prehrana, povečana količina telesne maščobe, dednost, stres, telesna neaktivnost idr. Mnoge ženske se pogosto niti ne zavedajo, da so lahko posledice celulita tudi otekanje in občutek teže v nogah in rokah, utrujenost, bolečine v sklepih, kožne krvavitve idr. Zdravljenje celulita Opaznost celulita je z leti čedalje večja, posebej še, če mu ženska ne posveča nobene pozornosti ali pa se zdravljenja loteva na neustrezen način. Povečana količina maščobe v maščobnih celicah med vezivnimi vlakni ne pritiska le na zgornje plasti kože, pač pa tudi na krvne in limfne žile, zaradi česar se zmanjša pretok krvi in limfe skozi prizadeta področja. Zmanjšata se presnova in pre-krvavljenost in s tem pride do propadanja že tako oslabljenega vezivnega tkiva v koži. V končni fazi pride še do zatekanja (edema), vezivno tkivo se preoblikuje in postane trdo. S napredovanjem celulita pa se zmanjšuje možnost uspeha pri zdravljenju celulita. Zato je pomembno, da začnemo s pravilnim zdravljenjem še preden zaidemo v slepo ulico. V začetnem stadiju, ko še ne prihaja do zastoja tekočin in preoblikovanja vezivnega tkiva, je zdravljenje celulita 100-odstotno Neuspešno zdravljenje celulita je predvsem posledica nepravilnega pristopa: največkrat se uporabljajo za zdravljenje proticelulitne kreme, masaže in razne modne kozmetične aparature. Učinkovine v kremah največkrat do podkožja v terapevtskih količinah sploh ne prodrejo, z masažami in aparaturami, ki jih uporabljajo v kozmetičnih salonih, pa ni moč znatno oz. dolgoročno izboljšati cirkulacije ali vplivati na meta-bolizem. V ambulantah za estetsko medicino v Mariboru, Ljubljani in Ankaranu zdravimo celulit predvsem z metodami za izboljšanje cirkulacije in zmanjšanje količine zdravju škodljivih presnovnih produktov. Edino na tak način lahko dolgoročno izboljšamo ne samo celulit, ampak tudi zdravje. mag. VLADIMI PIRNAT, dr.med., spec. int. med. in dipl. psih. HUJSANJE S - 12 kg Dr. PIRNAT 12/252 32 55,01/519 35 54 PROMOCIJSKO BESEDILO IŠČEMO TOPEL DOM Astra: »Kaj delajo moji predniki v Sibiriji? Si sploh znajo predstavlja- Rododendron: »Upam, da bodo ljudje, ki me bodo vzeli k sebi domov, ti tako zelene trate, tako toplo majsko sonce, tako živopisano cvetje? imeli prav tako lepo cvetoč grmiček, kot je ta. Prav prijetna je ta Čudovito je biti pasji mladiček na tak dan!« dehteča senčka. Le večji bo moral biti, saj bom tudi jaz še zrasla.« sličico na kakšen natečaj za lepo urejeno škarpo, vam povem, da ocenjujejo le rožice, ki rastejo iz nje, in pse, ki se igrajo okoli.« Regrat: »Kako lepo sije sonček. In te regratove lučke so tako mehke, malo se bom posončila. Hej, ti, paparaco za fotoaparatom, kaj me nadleguješ?« NOVI 1ACIJE 21 RENAULTdio 1,2, letnik 1994,128.000 km, garažiran, servisno negovan, prodam za 280.000 SIT. Telefon 041 548-769. 2292 MERCEDES 220 cdi, star 15 mesecev, z vso opremo, ugodno prodam. Telefon 041 975-568. 2213 ALFO 33, letnik 1990, tehnični pregled do aprila 2007, bele barve, dobro ohranjen, prodam, (ena po dogovoru. Telefon 031 693^)15. 2323 JUGO koral, letnik 1990, reg.do 13.6.2006, prodom za 60.000 SIT. Stanislav Gre-šak, Petrovče 142. Ž251 VW passai 4 motion, 2001,130 km, 84.000 km, pivi lastnik, servisna knjiga, prodam. Telefon 041 982-262. 2342 FINOM EH ANI KA DOBRAJC MARJAN s.p. Na okopih 2 c 3000 Celje Tel.: 03/492-61-20, GSM: 041/364-640 VZDRŽEVANJE IN PRODAJA BIROTEHNIČNIH STROJEV IN POTROŠNEGA MATERIALA programi Canon, Minolta, DeLa Roue, Olympia,... stroji za štetje denarja ostalo... ZEMUO za vikend, do 15 arov oli starejšo zidanico, na območju Šmarja pri Jelšah, kupim. Telefon 041 382-728. Š514 ODDAM POSLOVNE prostore, v centra Šentjurja, velikost 260 m2, oddam v najem za lahko obrt, pisarne ali trgovine. Telefon 041 975-568. 2213 TRAKTOR Under 4-4,22 km, odlično ohranjen, prodom. Telefon (03) 5796-118, 031 858-278. Š507 KOSILNICO Brk Sip 135, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Telefon 031 739-559, MOTOR Lombardini, za kosilnko Muta, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5741-212. Š512 KOSILNICO Gorenje Muta in frezo ugodno prodam. Telefon 041331-804. 2351 HIDRAVLIČNI cilinder za cepilnik, dolžina 1,2 m, prodam. Telefon 041 783-128. Ž 255 ŠKROPILNICO (brez škropilnih palic), 3001, metalno, prodam. Telefon 041 265-120. Š516 KUPIM TRAKTOR, prikolico, trosilec, kosilnko, obračalnik, moto kultivátor in drag stroj kupim. Telefon 041407-130. 2328 KUPIM EN0INP0L ali dvosobno stanovanje v Celju kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 866-933. n GARSONJERO ali enosobno stanovanje nujno kupim. Plačilo v gotovini. Telefon 041 727-330. 2068 DVOSOBNO ali trisobno stanovanje kupim. Resen kupec, plačilo takoj. Telefon 041 352-267. 2068 NA lepi razgledni lokaciji v Šentjurju prodam nedograjeno hišo s 4000 m2 zemlje. Ponudbe po telefonu 041 568-661. 2176 EN0NADSTR0PN0 hišo, z dokončano mansardo, na sončni legi, z lepim razgledom, med Celjem in Loškim, prodam. Ostale informacije po telefonu 5730-914,040634-797. 2283 VIKEND parcelo, v Šentrupertu pri Šentjurju, 8500 m2, na njej klet, predprostor, brunarica, garaža, vinograd, vrt, el. 380 V, prodam. Telefon 041 763-891, (03)5793-173. 2346 KUPIM MANJŠO hišo v Celju in okolici kupim za gotovino. Telefon 04) 866-933. n PARCELO ali starejšo hišo kupim za gotovino. Plačilo takoj. Telefon 041 672-374. V BLIŽNJI okolici Celja ali v Celju kupim starejšo hišo. Plačilo: gotovina takoj. Telefon 031 645-744,548-5796.2339 ČRNO ovalno mčzo za jedilnico ( 106" 160), s stoli, prodam. Telefon 041912-523. 2311 KUHINJO, rabljeno, vključno s štedilnikom, prodamo za simbolično ceno. Telefon 577-1318,041325-191. 2302 POHIŠTVO |2«ležišče, omara, vitrina) ugodno prodam. Telefon (03) 5733-131. Ipavčeva 22 (nekdanja Metka) Specializirana prodajalna s široko in cenovno zelo ugodno ponudbo elektrotehničnega materiala uglednih domačih in tujih proizvajalcev. Informacije in nasveti: 03 492-49-70 ali 041 765-669 Odprto: vsak dan med 7. in 17. uro in ob sobotah do 12. ure 60 salonitnih plošč (visokovaljne, nove) prodam po ugodni ceni. Telefon (03) 541-9793. 2277 MEŠANA dma, bukev, hrast, ugodno prodam. Telefon 051 313-578, popoldan. KMETIJSKA zadruga Laško vam nudi rjave in grahaste jarkice v začetku nesnosti. Cepljene, dostava. Telefon 041 375-677. KOBILO haflinger, brejo ali žrebico, prodam. Telefon 5728-325,051 340-376. 2291 PRAŠIČE, 100 do 150 kg, prodam. Telefon 031 832-520. 2289 BIKCA simentalca, težkega približno 130 kg, prodam. Telefon 5773-757, 031 711-315, Vojnik, Male Dole. 2235 TEUCO simentalko, brejo 8 mesecev, težko 650 kg, prodam. Telefon 5774021. TEUCO simentalko, težko 320 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 574-799. L 592 TEUCO, težko 380 kg, prodam. Telefon 041 941-881. 2326 BERNSKE planšarje, mladiče, stare 6 tednov, čistokrvne, brez rodovnika, pravilno oborvane, prodam. Cena po dogovora. Telefon 031 719-249, po 16. uri. ODDAM BUNGALOV v Puli, za 6 aseb, plaža oddaljena 250 m, ugodno oddam. Telefon 041 498-046, (03) 5417-573. 2133 V CEUU oddam dvosobno opremljeno stana vanje. Telefon 041 216-125. 2294 IŠČEM NEKADILSKO sostanovalko, brez pladla, samo dela v hiši na podeželju, v naravi, v okolici Laškega, iščem. Telefon 040 658- PSE nemške ovčarje, stare 8 tednov, zelo odličnih staršev, prodam. Telefon 031 840-078. Š506 DVA prašiča, od 60 do 70 kg, prodam. Telefon 5805-332. 2319 TELIČKO, staro 3 tedne, prodam. Telefon 041 793-834. 2322 ŽREBICO, pasma anglež, lisičje barve, staro tri leta in pol, prodam. Telefon 031460-481. 2334 PRAŠIČE, mesnata pasma, teža od 100 do 120 kg, prodam. Telefon 041 619-372, Fišar, Tabor 45. ž 252 BURSKÉ koze in kozliće, vse čiste rodovniške pasme, v okolici Vojnika, ugodno prodam. Telefon 041 932-160. 2331 TEUCO simentalko, brejo 7 mesecev, prodam. Telefon 5798-024. è5io POLOVICO prašiča, težkega približno 120 kg, prodam. Kličite v večernih urah, telefon 57934)63,031411-893. Š515 KOZE in kozlice, burské, z rodovnikom, prodam. Telefon 041265-120. ŠS17 TELIČKO simentalko, težko 180 kg, prodam. Telefon 5736-553. l604 KUPIM ŽREBETA zo zakol, plačilo takoj, odkupujem. Telefon 041570-114. 2341 METRSKA mešana drva prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 241-540. L592 PRODAM S1LAŽNE bale prodam. Telefon (03) 5736-454. L577 JAB0LČNIK in domače žganje prodam po ugodni ceni. Telefon (03) 5648-563. VINO, belo in rdeče, prodam, možna dostava. Telefon 031221-243. Š511 www.radiocelje.cem PRODAM ŠTIRI mlade burské koze, za nadaljnjo rejo ali zakol in štedilnik na Irda goriva, star eno leto, prodam. Telefon 041 763-283. 21652166 ČOLN Elan gt 495 family, Suzuki, 50 km, 4-taktni, prikolica, dodatna oprema, prodam. Telefon (03) 492-1450,040 659-999. 2336 FANTOVSKO obleko za obhajilo in čevlje prodam. Telefon 041 996-586. L603 OTROŠKO kolo, 24 col, 18 prestav, prodamo. Telefon 041265-120. Š517 ODDAM GARAŽO v Vrunčevi ulici oddam. Telefon (03)5483489,031 662-938. 2306 V NEREZINAH pred Lošinjem, kamp Rapoča, oddamo prikolico za 6 oseb. Telefon 781-7004,041 924-866. 2314 VDOVA srednjih let, preskrbljena, iščem moškega, od 60 do 75 let, s podeželja, za resno zvezo. Pokličite samo resni, telefon 04! 501-144. 2320 eezmm 031 393-249. 2224 IŠČEMO pomožnega delavca v gradbeništvu zo delo na terenu. Telefon 041 228-434. Gradbeništvo Jožek Jakop s. p., Pod gabri 13,3000 Celje. 22802281 TRANSPORT Rogel s. p., Gap 34, Celje zaposfi mehanika tovornih vozil. Telefon 041 662-012, Sandi. 2309 ZA potrebe Zavarovalnice Triglav vabimo k osebe za telefonsko obveščanje občanov ik.Unisa d. 0.0., Ul. »V. divizije JO Celje, telefon (03) 4287-880. INTER PUNKT, d.0.0., CESTNO PROMETNA SIGNALIZACIJA Prekone61,3211 Škofjavas Zaposli dva mlajša fanta za delo na terenu -barvanje cestišč, prometni znaki in oprema. Pogoji: - izobrazba tehnične smeri al avtomehanik - izpit kategorije B Informacije Polona Kumer GSM (041)740-978. DVA trgovca z izpitom B in C kategorije, starost do 35 let, znanje enega tujega jezika, izkušnje pomembne, takoj zaposlimo. Informacije (03) 780-2410.Živex d.0.0., Volčja Draga40. n ZAPOSLIMO pitopeka, žensko za pomoč v kuhinji in natakarja. Telefon 041 602-493. Pizzeria Verdi, Boštjan Verdnik s. p., Griže 145. 2338 -krmni pesni rezanci 35.90 sit za kg •prekopalnik Marko KO za samo 117.60 trik Bosch 1500 w 16.900,00 si! -prašekAriellBkg poleg živil še velika ubira vrtnih semen in čebulic, ra^SSapSSaSla ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mamice in sestre, spremljevalke SILVE PERAS (23.12.1961-6.5.2006) ?m, ki so nam v težkih i sorodnikom, prijateljem Iskrena hvala podjetjema Cetis in CM Celje, hvala bolnišnici Celje in Kliničnemu centru Ljubljana za strokovno zdravstveno oskrbo. Hvala govornici za ganljiv govor in župniku za lepo opravljen Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste jo imeli radi in jo v času njene bolezni obiskovali. Žalujoči: spremljevalec Vojko s hčerko Evo in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in praděda MARTINA ARTNJAKA iz Hrastja (28.8.1925-1.5.2006) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala doktorici Meliti Tasič Ilič in sestri Silvi za nesebično pomoč pri lajšanju hude bolezni. Hvala govornikom za besede slovesa, pevcem, trobentaču in podjetju Gekott za vzorno opravljen pogreb. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi M smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, dedi, bral in stric RAFKO ČEDE V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami v njegov spomin ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. PARKETARNAJager, Proseniško 14, Šentjur zaposli sorterko parketa v proizvodnji parketa. Pogoji: starost do 30 let, IV. stopnja izobrazbe, samostojnost pri delu. Informacije po telefonu 041 654-430 ali osebno od 8. do 10. ali od 16. do 18. ure. n ZAPOSLIMO medicinskega ali farmacevtskega tehnika za delo na terenu. Prošnje pošljite na naslov: Godom d. 0.0., Gotovlje 72 c, 3310 Žalec. PO zelo ugodnih cenah in kakovostno izvajamo demit fasade in vsa slikopleskor- ska dela. M3Grad d. 0.0., Gosposvetska 3, Celje, telefon 041771-104. 2093 REDNO ali občasno opravljamo košenje trave okoli hiš in vikendov. Telefon 041911-981. Zoran Vuksanovič s. p., Opekamiš-kal2f, Celje. 2218 IZVAJAMO vsa gradbena dela, adaptacije in novogradnje. Delovni čas: od ponedeljka do petka od 7.30 do 15.30. Telefon (03) 490-8630,041 324-761. Gradnje Kapelan d. 0.0., Stanetova 16 o, Celje. 2295 TELIČKO, 180 kg in bikca, 130 kg, oba simentalca, prodam. Kupim rotacijsko kosilnico Bes 404. Telefon 04175*841. 22 BORZA DELA TEDNIK Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav• tako zaradi preglednosti objav iz-puščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http:// wunv.ess.gov.si: ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. upravna enota ceue Gradbeni delavec pomoč pri gradbenih delih; do 16. 5.2006; Božičnik Stanko s.p.. Gradbeništvo Božičnik, Opekarniška cesta 1,3000 Celje; pomoč pri gradbenih delih in voznik tovornjaka; do 17.5.2006; Čepin Branko s.p.. Zidarstvo in izdelava estri-hov, Zadobrova 88, 3211 Škofja vas; zaključna dela v gradbeništvu, demit fasade, pleskanje, polaganje ploščic; do 19. 5. 2006; Sun 64 d.o.o., Ipavčeva ulica 22,3000 Celje; gradbeni delavec za pomožna dela pri gradnji in sanaciji objektov; do 7.6.2006; Tehnocomerc d.o.o.. Dravska ulica 9, 2000 Maribor. Delavec brez poklica delavec brez poklica - čistilka; do 23.5.2006; Bio - eco center d.o.o., Stegne 25, 1000 Ljubljana; pomožni delavec, po navodilih skupinovodje in po delovnem nalogu pripravi orodje, delovne pripomočke, material; do 19. 5. 2006; Kovis -livarna d.o.o. Štore, Železarska cesta 3,3220 Štore; pomoč pri montaži, gradbena dela; do 25. 5.2006; Ovtar d.o.o. Vojnik, Celjska cesta 39, 3212 Vojnik; vedeževanje po telefonu; do 20.5.2006; Smilja Borovnik s.p., Šalek 93,3320 Velenje. Osnovnošolska izobrazba pomožni monter za montažo šotorov; do 23.5.2006; Kuz-ma Andrej s.p., Biro Ogis, Pu-cova ulica 19,3000 Celje. Upravljalec gradbene mehanizacije žerjavist; do 23.5.2006; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71, 3221 Teharje. Kuharski pomočnik kuharski pomočnik; do 23. 5. 2006; Martinčič Alojz s.p.. Gostilna Jež, Jagnjeriica 12, 1433 Radeče. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) pomoč pri ključavničarskih delih; do 23. 5. 2006; Kuzma Andrej s.p., Biro Ogis, Pucova ulica 19,3000 Celje. Slaščičar slaščičar, samostojna priprava in obdelava raznovrstnih slaščic, priprava slaščic po naročilu, sprejem naročil, naročanje materiala; do 19.5.2006; Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. Ključavničar ključavničar - monter; do 23. 5.2006; Duckinoski d.o.o. Celje, Ulica frankolovskih žrtev 44, 3000 Celje. Oblikovalec kovin strojnik naHVS-u; do 16.5. 2006; Ennes d.o.o. Celje, Ulica heroja RojškaGl, 3000 Celje. Strugar obdelovalec kovin vzdrževalec, pripravi orodje in material za delo; do 19.5.2006; Kovis -livarna d.o.o. Štore, Železarska cesta 3,3220 Štore. Klepar-krovec delo na strehi z različnimi pločevinami in opekami; do 16. 5.2006; Mimik trade d.o.o. Celje, Lopata 44,3000 Celje. Avtoklepar avtoklepar; do 16. 5. 2006; Avtotehnika d.o.o. Celje, Bežigrajska cesta 13,3000 Celje. Monter ogrevalnih naprav monter centralne kurjave, ogrevalnih in plinskih instalacij; do 21.5. 2006; Esitel d.o.o.. Delavska ulica 8,3000 Celje. Strojni mehanik pleskanje cestne signalizacije, lahko pripravnik; do 23. 5.2006; Interpunkt d.o.o. Trgovina in storitve, Preko rje 61, 3211 Škofja vas. Elektrikář energetik zahtevna elektroinstalacij-ska dela na objektih; do 19.5. 2006; Elektro Turnšek instalacije d.o.o.. Mariborska cesta 86, 3000 Celje; manj zahtevna elektroinsta-lacijska dela na objektih; do 19. 5.2006; Elektro Turnšek instalacije d.o.o.. Mariborska cesta 86,3000 Celje. Elektroinštalater popravila električnih strojev, priklopi gradbenega toka; do 19. 5. 2006; Božičnik Stanko s.p.. Gradbeništvo Božičnik, Opekarniška cesta 1,3000 Celje. Elektrikář elektronik popravila elektronskih naprav (mobilnih aparatov) in vgrajevanje raznih instalacij v vozila; do 17.5.2006; Montaža, prodaja in servis GSM aparatov Vladimir Jager s.p., Lava 1.3000 Celje. Frizer frizer; do 19. 5. 2006; Baje Ana - Žensko frizerstvo Anka, Opekarniška cesta 14,3000 Celje. Tesar tesar; do 23.5.2006; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71,3221 Teharje; pomoč pri krovsko kleparskih delih; do 23.5. 2006; Jug-Pu-šnik Nataša s.p., Splošno klepar., krov. in ključavničar., Lo-krovec 64,3000 Celje. Strojnik gradbene mehanizacije strojnik TGM; do 24.5.2006; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8,3000 Celje; gradbinec, strojnik; do 23.5. 2006; Interpunkt d.o.o.. Trgovina in storitve, Prekolje 61,3211 Škofja vas; strojnik TGM; do 19.5.2006; Marmat d.o.o.. Proizvodnja surovin, Železarska cesta 9,3220 Štore. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka C in E kategorije; do 19. 5. 2006; Arlič Gorazd s.p., Avtoprevozi doma in v tujini, Pristova 13,3204 Dobrna; voznik; do 24.5.2006; Gradnje Žveplan d.o.o., Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje; voznik tovornjaka; do 19.5. 2006; Gradnje Žveplan d.o.o., Ulica heroja Lacka 8,3000 Celje. Prodajalec trgovec, delo v trgovini, svetovanje in pomoč strankam, skrb za urejenost trgovine; do 23.5.2006; Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje; vodja skladišča, prejem in izdaja blaga; do 19.5.2006; Sun 64 d.o.o., Ipavčeva ulica22,3000 Celje; prodaja artiklov v zlatarni; do 16.5.2006; Ukaj Irena s.p., Zlatarna, Linhartova ulica 16, 3000 Celje. Natakar natakar, del. mesto v Celju; do 10.6.2006; Baletta d.o.o.. Ob dolenjski železnici 12,1000 Ljubljana; strežba v bistroju; do 23.5. 2006; Monteh trade d.o.o.. Ulica Alme Karlinove 8,3000 Celje. Srednja poklicna izobrazba prodaja mesa in mesnih izdelkov; do 19. 5. 2006; Gsel-man Božo s.p., Mesnica in predelava, Fram 53,2313 Fram; montaža PVC oken in vrat; do 16.5.2006; Panič Željko s.p.. Splošna gradbena dela, Cesta na Ljubečno 34,3000 Celje. Strojni tehnik varilec, monter; do 19. 5. 2006; Duckinoski d.o.o. Celje, Ulica frankolovskih žrtev 44, 3000 Celje. Elektrotehnik energetik vodilni inštalater, vodja montaže šibkotočnih in energetskih razvodov; do 19.5.2006; Epro-mar d.0.0., Kosovelova ulica 16, 3000 Celje. Komercialni tehnik komercialist, trženje oglasnega prostora za območje 03; do 26. 5.2006; Založba Miklošič d.o.o., Partizanska cesta 3,2000 .Maribor. Ekonomski tehnik obračun plač, knjiženje poslovnih dogodkov v glavno knjigo, izdelava letnih in medlet-nih poročil ter bilanc; do 25.5. 2006; Contraco, Špesov dom Vojnik d.o.o.. Cesta v Tomaž 6, 3212 Vojnik. Ekonomsko komercialni tehnik samostojni zavarovalni zastopnik za območje Celja; do 24.5.2006; Prima zastopstvo d.o.o.. Partizanska ulica 19,1000 Ljubljana. Zdravstveni tehnik medicinska sestra na zaprtem oddelku (TDPP); do 26.5. 2006; Javni zavod Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Celjska cesta 37,3212 Vojnik. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, za območje Celja; do 3.6.2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Srednja strokovna ali splošna izobrazba pospeševalec prodaje in vodenje projektov, prevzem in od-prema blaga, trgovinska dodatna oprema in izdelki za pospeševanje prodje, pomoč pri montaži in operativi tekočih projektov, delo v Celju; do 23. 5.2006; Emwe d.o.o.. Ljubljanska cesta 12,1236 Trzin. Inž. gradbeništva tehnolog projektant; do 30. 5.2006; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71,3221 Teharje. Ekonomist za komercialno dejavnost komercialist za tržišča bivše Sovjetske zveze, aktivno trženje, obdelovanje trga; do 19. 5.2006; Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; vodja potniške mreže za širše štajersko in koroško območje; do 31. 5. 2006; Studio Margo d.o.o.. Cesta Ceneta Štuparja 28 a, 1000 Ljubljana. Univ. dipl. inž. gradbeništva odgovorni vodja del, vodja gradbišča; do 30.5.2006; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71, 3221 Teharje. ""Hjpravna enota laško Gradbeni delavec pomoč pri gradbenih delih; do 27. 5. 2006; Trbovc Darko s.p., Gradbena mehanizacija. Huda Jama 18,3270 Laško. Delavec brez poklica pomoč pri gradbenih delih in delo z bagrom; do 26.5.2006; Bambus d.o.o. Spodnja Rečica, Spodnja Rečica 20, 3270 Laško. Mizar mizar; do 20.5.2006; Mizarstvo Hrastelj d.o.o., Trubarjeva ulica 30,3270 Laško. Papirničar skladiščnik; do 19. 5.2006; Radeče papir d.d.. Njivice 7, 1433 Radeče; vodja rezalnega stroja; do 19. 5.2006; Radeče papir d.d., Njivice?, 1433 Radeče. Elektroinštalater skladiščni manipulant; do 19. 5.2006; EHO d.o.o., Elektrika, hladilništvo in ogrevanje, Brezno?, 3270 Laško. Kuhar delo v kuhinju, priprava jedi, kuhanje malic, kosil in jedi po naročilu; do 19.5.2006; Aškerc Anica s.p., Gostinstvo Aškerc, Hotel Hum, Trg svobode 1,3270 Laško. Natakar pomoč pri strežbi pijač; do 26.5.2006; Deržič avtopark in partner d.n.o., Bar Old pub, Sta-rograjska ulica 1, 1433 Radeče. Lesarski tehnik mizarska dela in vodenje proizvodnje; do20.5.2006; Mizarstvo Hrastelj d.o.o., Trubarjeva ulica 30,3270 Laško. Elektrotehnik popravilo težke gradbene mehanizacije, del. mesto v Laškem; do 4.6. 2006; KP motor d.o.o., Šmartinska cesta 32, 1000 Ljubljana; tehnična podpora, prodaja gradbene mehanizacije, popravila težke gradbene mehanizacije, del. mesto v Laškem; do 4.6.2006; KP motor d.o.o., Šmartinska cesta 32,1000 Ljubljana. Računalniški tehnik oblikovalec spletnih strani; do 26. 5. 2006; i - Rose d.o.o. Laško, Jagoče 3,3270 Laško; programer; do 26.5.2006; i -Rose d.o.o. Laško, Jagoče 3, 3270 Laško. Magister farmacije magister farmacije receptář; do 14.6.2006; Cizej Andreja - Lekarna Cizej Laško, Kidričeva ulica 5,3270 Laško. Dipl. ekonomist (vs) komercialist za prodajo računalniških programov s poznavanjem informatike; do 26. 5.2006; i - Rose d.o.o. Laško, Jagoče 3,3270 Laško. ahjpravna enota mozirje _ Srednja poklicna izobrazba kuharica; do 21.5.2006; Ple-snik Dragica s.p., Logarska Dolina 14,3335 Solčava. Inž. gozdarstva revirni gozdar; do23.5.2006; Zavod za gozdove Slovenije Ljubljana, Območna enota Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. upravna enota slovenske konjice Pomožni delavec pomoč pri razdeljevanju hrane in pomivanje posode; do 10. 6. 2006; Leskovar Peter s.p.. Gradbeni servis in gostinstvo, Tovarniška cesta 10,3210 Slovenske Konjice. Osnovnošolska izobrazba čistilka, čiščenje poslovnih prostorov in sanitarij na lokaciji Tepanje, Urad za delo Slovenske Konjice; do 23.5.2006; Prosen com. d.o.o. Duplje, Spodnje Duplje 8,4203 Duplje; pomoč pri pleskarskih in fa-saderskih delih; do 19.5.2006; Sternad in drugi d.n.o., Zbe-lovska Gora 78,3215 Loče. Orodjar orodjar; do 7.6.2006; Koplast ekstruzija in konfekcija d.o.o., Tovarniška cesta 2, 3210 Slovenske Konjice. Prodajalec voznik kombija za razvoz kruha in pomoč v pekarni; do 23.5.2006; Lamut Dušan s.p.. Pekarna Ob potoku. Ob potoku 3,3210 Slovenske Konjice. Kuhar vodja kuhinje in kuhar; do 10.6.2006; Leskovar Peter s.p.. Gradbeni servis in gostinstvo. Tovarniška cesta 10,3210 Slovenske Konjice; kuhar - picopek; do 10. 6. 2006; Leskovar Peter s.p.. Gradbeni servis in gostinstvo, Tovarniška cesta 10,3210 Slovenske Konjice. Natakar strežba pijač; do 19.5.2006; Kračun d.o.o., Proizvodno, trgovsko in storitveno podjetje, Slomškova ulica 6,3215 Loče; natakar; do 10.6. 2006; Leskovar Peter s.p., Gradbeni servis in gostinstvo. Tovarniška cesta 10, 3210 Slovenske Konjice. Srednja poklicna izobrazba voznik tovornjaka v mednarodnem prometu; do 3.6.2006; Fijavž Marko s.p., Križevec 62, 3206 Stranice; ekstrudiranje PVC profilov; do 7.6.2006; Koplast ekstruzija in konfekcija d.o.o.. Tovarniška cesta 2,3210 Slovenske Konjice. Prometni tehnik kurir - raznašalec časopisa in časopisnih edicij na območju Zreč, Stranic in Frankolovega, delo je nočno, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas; do 16. 5.2006; Tempo - kurirske storitve Jože Čoper s.p., Goriška ulica 6,3000 Celje; kurir - raznašalec časopisa in časopisnih edicij; do 10.6. 2006; Tempo - kurirske storitve Jože Čopers.p., Goriška ulica 6, 3000 Celje. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, za območje Slovenske Konjice; do 3.6.2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3,1000 Ljubljana. Srednja strokovna ali splošna izobrazba komisionar - skladiščnik, opravljanje del skladiščnika, polnjenje polic, skrb za red in čistočo v prodajalni in skladišču, kraj dela Maribor; do 23.5. 2006; Manpower d.o.o., Podružnica Maribor, Gregorčičeva ulica 27, 2000 Maribor. Dipl. ekonomist (vs) komercialist; do 19.5.2006; Kračun d.o.o., Proizvodno, trgovsko in storitveno podjetje, Slomškova ulica 6,3215 Loče. Profesor jezika s književnostjo poučevanje slovenskega jezika; do 16.5.2006; Osnovna šola Loče, Šolska ulica 5,3215 ^Tp^mTENOTA*^ šentjur pri celju Osnovnošolska izobrazba strežba pijač; do 14.6.2006; Obrez Milan s.p. Prevorje - Bistro Obrez, Žegar 2,3262 Pre-voije; voznik tovornjaka, vzdrževanje vozil; do 27.5.2006; Vil-kograd d.o.o. Šentjur, Zlateče pri Šentjurju 8,3230 Šentjur. Oblikovalec kovin oblikovanje, struženje, rez-kanje kovin; do 23.5.2006; Modul 5 d.o.o. Šentjur, Proseniš-ko 71,3230 Šentjur; oblikovanje kovin, izdelava ozobljenja; do 23.5.2006; Modul 5 d.o.o. Šentjur, Proseniš-ko71,3230 Šentjur. Monter vodovodnih naprav strojne instalacije, zaključna dela v gradbeništvu, sanacija kopalnic; do 10. 6. 2006; Pesan Bojan s.p.. Sončni žarek, Ulica skladateljev Ipavcev 46,3230 Šentjur. Frizer samostojno delo v frizerskem salonu; do 10.6.2006; Smola Srečko s.p.. Frizerstvo in prevozništvo T.iisy, Cesta Leona Dobrotinška 5,3230 Šentjur. Voznik avtomehanik voznik tovornega vozila hi-jap, prevoz betonske opeke; do 19.5.2006; Lah Alojz s.p., Be-tonarna in cementninarstvo, Cesta Kozjanskega odreda 29, 3230 Šentjur; upravljanje cestno transportne mehanizacije in prevozi v mednarodnem cestnem prometu; do 24.5.2006; Trgošped d.o.o. Šentjur, Vodruž2,3230 Šentjur. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, za območje Šentjur z okolico; do 3. 6. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Srednja strokovna ali splošna izobrazba varnostnik, varovanje ljudi in premoženja; do 19.5.2006; Prosignal d.o.o. Celje, Kersnikova ulica 19, 3000 Celje. in tedni; 23 upravna enota šmarje pri jelšah Delavec brez poklica stiskanje in odnašanje stekla; do 19.5. 2006; Steklarska Nova Rogaška Slatina d.o.o., Steklarska ulica 1,3250 Rogaška Slatina. Pomožni delavec montaža PVC in alu stavbnega pohištva, delo na terenu; do 18.5.2006; Piga d.o.o.. Obrtniška ulica 11,3240 Šmarje pri Jelšah. Pleskar pleskarska dela; do 23. 5. 2006; Križanec Darko s.p., Spik, Rajska ulica 13,3252 Rogatec. Kuharski pomočnik kuhinjska pomočnica; do 16. 5.2006; Ježovnik Borut s.p.. Gostišče Jelenov greben, Olimje 90,3254 Podčetrtek. Natakarski pomočnik pomoč pri strežbi jedi in pijač; do 16.5.2006; Ježovnik Borut s.p., Gostišče Jelenov greben, Olimje 90,3254 Podčetrtek. Mizar monter pohištva; do 23. 5. 2006; Križanec Darko s.p., Spik, Rajska ulica 13,3252 Rogatec. Avtoklepar avtoklepar; do 22. 5. 2006; Zgajner - Žis d.o.o. Rogaška Slatina, Zgornje Negonje 36,3250 Rogaška Slatina. Avtomehanik avtomehanik; do 22.5.2006; Žgajner - Žis d.o.o. Rogaška Slatina, Zgornje Negonje 36,3250 Rogaška Slatina. Avtoelektrikar avtoelektričar; do 16.5.2006; Žgajner - Žis d.o.o. Rogaška Slatina, Zgornje Negonje 36,3250 Rogaška Slatina. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka, skladiščnik; do 26.5.2006; Trgo-cen-ter d.o.o., Pristava pri Mestinju 40, 3253 Pristava pri Mestinju. Prodajalec prodajalec, skladiščnik; do 26.5.2006; Trgo-center d.o.o., Pristava pri Mestinju 40,3253 Pristava pri Mestinju. Natakar delo v strežbi; do 19.5.2006; Terme SPA Rogaška d.d., Stritarjeva ulica 1, 3250 Rogaška Slatina; strežba pijač; do 23.5.2006; Turnar Franc s.p. Rogatec, Kovinarstvo in kafe bar. Trg 11, 3252 Rogatec. Ekonomski tehnik prodaja rezervnih delov in avtomobilov; do 22. 5. 2006; Žgajner - Žis d.o.o. Rogaška Slatina, Zgornje Negonje 36,3250 Rogaška Slatina. Zdravstveni tehnik maser; do 19.5.2006; Terme SPA Rogaška d.d., Stritarjeva ulica 1,3250 Rogaška Slatina. Ekonomist za denarništvo, finance, računovodstvo vodja knjigovodstva, knjiženje zahtevnejših poslovnih dogodkov, sestavljanje bilanc in poročil; do 19.5.2006; Terme Olimia d.d., Zdraviliška cesta 24,3254 Podčetrtek. upravna enota velenje Delavec brez poklica splošna gradbena dela; do 7.6.2006; Pogladič Smiljan s.p.. Partizanska cesta 1,3320 Velenje. Osnovnošolska izobrazba pomožni delavec v proizvodnji, delo v Velenju; vloge na naslov: Adecco h.r. d.o.o., Cesta XIV. divizije 6,3000 Celje; do 16.5.2006; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o., Trdinova ulica 9,1000 Ljubljana; hidroizolaterskadela; do 16. 5.2006; Pogladič Smiljan s.p., Partizanska cesta 1, 3320 Velenje. Orodjar nastavljalec, vpenjalec orodij, poznavanje tehnologije brizganja plastike, vtiskovanje kovin; do 31. 5. 2006; Pocajt, proizvodnja in trgovina d.o.o.. Stari trg 12,3320 Velenje. Strojnik procesni kontrolor; do 19.5. 2006; Fori d.o.o., Prešernova cesta 1 a, 3320 Velenje. Avtomehanik avtomehanik; do 19.5.2006; JavomikAlešs.p.,Gaberkel99, 3325 Šoštanj. Elektrikář energetik elektrikář monter; do 14.6. 2006; Elektro Jezernik d.o.o., Črnova 53,3320 Velenje. Železokrivec železokrivec; do 19.5.2006; Evro inženiring d.o.o., Stante-tova ulica 2,3320 Velenje. Tesar tesar; do 19.5.2006; Eevro inženiring d.o.o., Stantetova ulica 2,3320 Velenje. Zidar zidar; do 19. 5. 2006; Evro inženiring d.o.o., Stantetova ulica 2, 3320 Velenje. Strojnik gradbene mehanizacije strojnik TGM; do 19.5.2006; Evro inženiring d.o.o., Stantetova ulica 2,3320 Velenje. Voznik avtomehanik voznik tovornega vozila doma in v tujini; do 16. 5. 2006; Camlek Berto s.p., Podkraj pri Velenju 46,3320 Velenje; voznik; do 19.5.2006; Evro inženiring d.o.o., Stantetova ulica 2,3320 Velenje; voznik, vozi in skrbi za tovorno vozilo, opravlja vožnje na dolge in kratke razdalje, skrbi za tehnično brezhibnost vozila, prevzema dokumentacijo, odgovoren za nakladanje in razkladanje blaga; do 16. 5. 2006; Ježovnik Darko s.p., Črnova 37,3320 Velenje; voznik tovornjaka; do 19.5. 2006; Volk Franjo s.p., Šmartno ob Paki 137 a, 3327 Šmartno ob Paki. Prodajalec prodajalec kuhinj in bele tehnike; do 23. 5. 2006; Gradbeništvo in trgovina Siter d.o.o.. Studio Tagoss, Kardeljev trg 3, 3320 Velenje. Natakar natakar, strežba; do 23. 5. 2006; Ferme Matevž s.p., Kersnikova 13,3320 Velenje. Srednja poklicna izobrazba voznik tovornega vozila; do 20.5.2006; Skaza Peter - Avto-prevozništvo in okrepčevalnica, Gàberke 309, 3325 Šoštanj. Diristični tehnik kulturno-športni animator; do 19.5.2006; Terme Topolšica d.d., Topolšica 77,3326 Topolšica. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, za območje Velenja; do 3. 6. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3,1000 Ljubljana. Uuni. dipl. inž. elektrotehnike za meril, regulac. teh. tehnolog obratovanja centralne čistilne naprave odpadnih vod v Šoštanju; do 19. 5. 2006; Komunalno podjetje Velenje, Koroška cesta 37, 3320 Velenje. upravna enota žalec Delavec brez poklica čiščenje objektov; do 16. 5. 2006; Hemaus d.o.o.. Kopališka cesta 2,3320 Velenje; čiščenje odlitkov in brušenje; do 10.6.2006; Musa Mustafa s.p.. Zidarstvo in fasaders-tvo, Bevkova ulica 5,3310 Žalec. Osnovnošolska izobrazba vfličarist, vsa dela z viličarjem, delo v skladišču, pomoč v proizvodnji; do 19. 5. 2006; Pinter Marta s.p., Ikos, Vrečer-jeva ulica 14,3310 Žalec. Ključavničar ključavničar v vzdrževanju, konstrukcijski kljulavničar, elektro in plamensko varjenje, kleparska dela, vzdrževalna dela na raznih strojih; do 23. 5. 2006; Feniks d.o.o. Žalec, Cesta Žalskega tabora 10,3310 Žalec; ključavničar za sestavo SB, postavitev kalupov; do 23. 5. 2006; Sigmanova d.o.o.. Cesta Žalskega tabora 20, 3310 Žalec; zahtevna montažna kleparska in ključavničarska dela; do 23.5.2006; Skočaj Vladimir s.p.. Montaža, kleparstvo, ključavničarstvo, Latkova vas 14,3312 Prebold. F rezale c operater CNC stroja, rezka-nje, struženje; do 19.5.2006; Emo-tech d.o.o. Šempeter, Ju-hartova ulica 2, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Monter konstrukcij montaža sanitarnih sten sigma; do 23.5.2006; Sigmanova d.o.o.. Cesta Žalskega tabora 20,3310 Žalec. Zidar gradbena dela; do 19. 5. 2006; Musa Mustafa s.p., Zidarstvo in fasaderstvo, Bevkova ulica 5,3310 Žalec. Polagalec podov in tlakov slikopleskarska dela, ometa-vanje, tlakovanje; do 19. 5. 2006; AMD gradnje d.o.o., Bevkova ulica 9,3310 Žalec. 10.00 MNZ Celje Otroški muzej Hermanov brlog Šopek rdečih nageljnov Hermanova ustvarjalnica 16.00 Mladinska knjiga Celje Janja Vidmar: Fantje iz zmenek s knjigo, pogovor bosta vodila Darka Tancer -Kajnih in dr. Iztok Saksi- da _ 17.00 Mladinski center Velenje Ustvarjalne delavnice s Ksenijo 18.00 Mladinski center Velenje Magično gledališče -film VODNIK A. Rieger: Pavletov rojstni dan. Kaj je z Lizo? Špeline pravljične ure 18.00 Kulturni center Laško Koncert absolventov PGŠ 18.30 Celjski mladinski center Greg Koch trio koncert. Fender show2006 19.00 Mohorjev atrij Celje 19.30 Glasbena šola Velenje David Slatinek (tolkala) in Boštjan Veithauser (tuba) recital 19.30 Narodni dom Celje Koncert Mešanega mladinskega pevskega zbora ŠC Celje 17.00 Celjski mladinski center Literarni večer dijaki gimnazije Lava 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku _ Knjižna čajanka: Poletna knjiga pogovori o knjigah za otroke in odrasle, vodi Ida Kre- ča _ 17.00 Mestni kino Metropol Celje_____ Bizgeci serija risank, goste večera 18.00 Glasbena šola Velenje Letna produkcija oddelka za sodobni ples Glasbene šole Velenje 18.00 Kulturni center Laško Odprtje 4. območne likovne razstave ljubiteljskih umetnikov Srđan Đerič: V spominih izginjanja predstavitev pesniške zbir- Demonstracija obrti predstavlja se krojač Franjo Podbregar Plačaj naprej brezplačno predvajanje filma v okviru Tedna prijaznosti in dobrih dejanj 19.30 Narodni dom Celje Koncert Otroškega in Mladinskega pevskega zbora IV. OS Celje 20.00 Dom n. slovenskega tabora Žalec_ Špas teater: 5žensk.co komedija za izven 10.00 MNZ Celje Otroški muzej Hermanov brlog Šopek rdečih nageljnov Hermanova ustvarjalnica 10.00 Knjigarna Mladinske knjige Velenje_ Knjižna čajanka: Poletna knjiga pogovor o novostihza družinsko branje bo vodila Edita Prah- Šincek 19.00 Celjski dom Celje Koncert Mešanega pevskega zbora III. OŠ Celje 19.00 Mestna galerija Šoštanj JocoŽnidaršič: Nekoč je bil Tito • odprtje fotografske razstave 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Kajjeradiestezija? predava Vlado Blagus 15.00 Celjski mladinski center Evropske priložnosti z svetovalni dan 15.30 SLG Celje 10.00 -17.00 Kavčnikova domačija___ Dan odprtih vrat na Kavč-nikovi domačiji v Zavod- mednarodni dan muzejev 10.00 -18.00 Muzej novejše zgodovine Celje Svetovni dan muzejev prost vstop 19.30 Narodni dom Celje_ Koncert Mešanega pevskega zbora Orfej Celje z gosti_ 19.30 SLG Celje_ Tina Kosi: Totijelajf prepremiera za abonma Četrtek in izven 19.30 Knjižnica Vojnik Tina Kosi: Totijelajf predpremiera za abonma I. Gimnazija v Celju in iz- 17.00 Mladinski center Velenje Ernine ustvarjalne delav- Dimnikar dimnikar; do 30.5.2006; Pečnik Tatjana s.p., Šalek 108,3320 Velenje. Prodajalec prodajalec v trgovini z elek-iromaterialom in svetili; do 23. 5.2006; Jaka&I d.o.o. Kočevje, Elektro Krašovec, Šlandrovtrg 20,3310-Žalec. Natakar pomoč pri strežbi, točenje pijač in toplih napitkov; do 19. 5.2006; Guček Violeta s.p., Bar Magic, Gotovlje lile, 3310 Žalec; strežba jedi in pijač; do 30. 5.2006; Starič Marjan s.p.. Kava bar, Šlandrov trg 26, 3310 Žalec; strežba v bistroju; do 16. 5. 2006; Vodišek Franc Branko s.p.. Ribnik 20,1420 Trbovlje. 17.00 Velenjski grad Mladi in Muzej Velenje rodném dnevu muzejev 17.00 Galerija Velenje_ Strokovno vodstvo po razstavi Ivana Napotnika Srednja poklicna izobrazba ličar, ličarska obdelava proizvodov in druga pomožna dela v proizvodnji; do 19.5.2006; Pinter Marta s.p., Ikos, Vrečer-jeva ulica 14,3310 Žalec; strežba hrane in pijač; do 19.5.2006; Štojs Violeta s.p., La Violette, Pod bregom 5, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Strojni tehnik priprava dela za montažo in končna kontrola izdelkov; do 23.5.2006; Sigmanova d.o.o., Cesta Žalskega tabora 20,3310 Žalec. Komercialist trgovski poslovodja; do 23. 5.2006; Jaka&I d.o.o. Kočevje, Elektro Krašovec, Šlandrov trg 20,3310 Žalec. Domen Kočevar: S knjigami do znanja. Kako do osebne rasti in duhovnega razvoja? predavanje Dobrodelni koncert Rdečega križa 21.00 Local Celje_ Captain Jive koncert Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, za območje Žalca; do 3.6.2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Univ. dipl. inž. strojništva razvoj, projektiranje in konstruiranje orodij in priprav za avtomobilsko industrijo; do 31. 5.2006; Emo-tech d.o.o. Šempeter, Juhartova ulica 2, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 5441032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150 (€0,63), petkovega pa 300 tolarjev (€1,26). Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina jc 1.700 lolarjev (€7,10). Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev (€170,26). Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Starriejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Sarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva lehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane J (.Tanko, Špela Oset, Rozmaří Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Francek Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk Skerl, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencijaCT-nt-rc.si ERC 24 ZANIMIVOSTI OVI TEDNIK 4. h razred i. Gimnazije v Celju Z leve prva vrsta zgoraj: Katja Črep, Polona Podkrajšek, Anja Šarlah, Urška Mimik; druga vrsta: Maja Lipuš, Janja Jelen, Lea Kolar, Hana Kadivnik, Maja Sakelšek; tretja vrsta: ravnatelj prof. Jože Zupančič, Naike Makuc, Maja Rančigaj, Metka Oprčkal, Žana Zidanšek, Marina Hrovat, Katja Rajh, Lucija Janša, Edita Fidler, razrednik mag. Anton Šepetavc, Ana-Marija Kruder, Lidija Lubej, Julija Furek, Špela Jevnišek, Urška Ivezič, Eva Verdev, Meta_ Podbregar, Špela Prevodnik; četrta vrsta: Marko Galič, Tit-Črtomir Kanduč, Jan Kuhar, Simon Bukovec, Žan Roje, Gregor Vinter. Fotografije maturantov z vsemi podatki nam pošiljajte na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali po elektronski pošti na naslov tednik@nt-rc.si. Vnuki poskrbeli za slavje V prostorih Občine Polzela sta pri civilnem obredu, ki sta ga opravila župan Občine Polzela Ljubo Žnidar in matičar Henrik Krajne, petdeset let zakonske zveze potrdila 73-letni Stanko in 71-letna Ivana Bukovec, po domače Grabinškova iz Andraža. Cerkveni obred je bil v župnijski cerkvi v Andražu, opravil pa ga je domači župnik Janez Furman. Stanko se je rodil na kmetiji, kjer zakonca še vedno živita, otroška leta je preživel tako kot večina njegovih vrstnikov, potem pa se je zaposlil v Garantu na Polzeli, kjer se je tudi upokojil. Ivana se jé rodila v bližnjem Pod vinu in se po poroki preselila na možev dom, kjer je medtem ko je Stanko hodil na delo, podpirala tri vogale doma, obdelovala kmetijo in skrbela za pet otrok, Stanka, Cveta, Tanjo, Ireno in Faniko. Zdaj so otroci razseljeni, imajo svoje družine, očetu in rrtáteri pa so podarili deset vnukov, ki radi prihajajo k dedku in babici, kjer najdejo toplo zavetje in. vedno kaj dobrega za pod zob izpod spretnih Ivaninih rok. Prav ob visokem jubileju so bili vnuki tisti, ki so dedku in babici pripravili slavje, na katerem so poskrbeli tudi za pester in duhovit program. Slavje je bilo seveda veselo, pri čemer življenje, ki ga imata zlatoporo-čenca za sabo, ni bilo vedno takšno. Poleg lepega je natreslo tudi mnoge preizkušnje, tako v bolezni kot v neljubih dogodkih, kot je bil požar, ki je uničil komaj dobro obnovljeno gospodarsko poslopje. Zdaj si želita predvsem zdravja, ki Stanku ni najbolj naklonjeno, vendar upata, da bo ob podpori žene Ivane in družine bolezen premagal in bosta skupaj doča- kala še nekaj lepih jubilejev. Selitev štorkljinega gnezda V Poljčanah so uspešno preselili gnezdo para štorkelj, ki je gnezdil na Tuševem objektu v središču kraja. Zaradi načrtovane razširitve marketa so v družbi Engrotuš predvideli prenovo starega objekta. Gnezdo, v katerem sta štorklji že izlegli jajca, je bilo zato treba preseliti. Območje Dravinjske doline je eno izmed naravovarstveno najbolj ohranjenih območij v Evropi. Zaradi poplavnega režima reke Dravinje ter vlažnih in mokrih travnikov, ki predstavljajo življenjski prostor mnogim dvoživkam, je na območju prisotna redka in ogrožena vrsta ptic, bela štorklja. Ker se življenjski prostor štorklje zaradi izsuševanja mokrotnih travnikov in spreminjanja travniških površin v koruzna polja tudi na tem območju nezadržno krči, postaja bela štorklja vse bolj ogrožena. Gnezda štorkelj so prave arhitekturne mojstrovine, v izgradnjo katerih vložijo ptice mnogo dela in truda. Tako je lahko štorkljino gnezdo visoko tudi do dva metra, tehta pa lahko kar nekaj sto kilogramov. Gnezda, v katerih si štorkljini pari desetletja ustvarjajo domove, so pogosto na električnih drogovih ali dimnikih starih hiš. Gnezdo je moralo biti čim bližje stari lokaciji, saj štorklja le tako sprejme nadomestno lokacijo. Selitev, ki sta jo izvedla podjetje Elektro Slo- venska Bistrica ter podjetje Kromi, je morala biti hitra in strokovna, saj se jajca med selitvijo ne smejo ohladiti. Štorklja je med selitvijo gnezdo zapustila ter nemirno opazovala, kaj se dogaja z njenim domom ter s štirimi jajci. Strokovnosti in izkušenosti izvajalcev pa se je zahvaliti, da je bilo gnezdo v kratkem času preseljeno, štorklja pa je v trenutku, ko sta izvajalca gnezdo pritrdila na drog, ponovno sedla vanj. AM Draga odškodnina za zlomljena srca Obred civilne poroke Poroke so menda dandanes tako redke, da je vsaka zase dogodek posebne vrste. Če ste vi tisti, ki za večno obljubi, pa sploh. Jožica Žabrl iz Sv. Štefana in njen izvoljenec Darko Rebernik bosta svojo za vedno ohranila v spominu. Pa ne samo zato, ker sta si naložila breme in veselje zakonskega stanu, ampak tudi zato, ker so štefanski fantje sklenili, da je kar tako zlahka ne dajo. Kadar fantje za vasjo postavijo šrango, je to za nevesto posebna čast. Da se takrat ženinu začnejo po čelu nabirati potne srage, je pa že druga zgodba. Še posebej, če fantje - tako kot tokrat - ta star običaj obudijo po nič manj kot dvajsetih letih. Darko je tako s svati prišel iskat svojo ljubo na njen dom. Seveda se je po stari navadi že tam namučil, da so mu sploh odprli in mu dali pravo nevesto. Pri hlodu čez cesto pa ni šlo tako lahko. Ko so ga šrangarji vprašali, kateri les je najtrši, je brez težav uganil, da je to prav šragarska ranta. »Pa je šla še ena rožica iz naše vasi,« so žalostno zavzdihnili fantje. A takoj dodali, da prav poceni je ne dajo. Postavili so slavolok in cesto pod njim zaprli. Potem ko so nevesto posadili pod senčnik na stol na rdeči preprogi, so Darku na krušni lopar napisali ceno. » Ker si nedovoljneno prestopil meje naše lepe štefanske fare in utrgal najlepši cvet tega vrta, se boš moral odkupiti.« In tako so mu za začetek obrazložili ceno. Njegova Jožica je lepa, zna plesati, je družabna, prijazna, izhaja iz dobre in poštene družine ... odškodnino si fantje zaslužijo tudi za parkirno mesto, uporabo cest, da o njihovih zlomljenih srcih sploh ne govorimo. »Ker se zavedamo, da je nevesta neprecenljiva in se je ne da ne prodati ne kupiti, smo prišli do skromnega, minimalnega zneska 125 milijonov tolarjev odškodnine.« Da je Jožica neprecenljiva, bi se Darko gotovo strinjal, ampak zlomljena srca so bila pa vseeno malce predraga. Sledila so pogajanja in končalo se je pri bolj razumni ceni. Da je bila cena poštena in pogajanja ves čas v luči dobre volje, pa je skrbel celo sodnik z dvajset leti rimskega prava. Konec dober vse dobro, pravijo. Ženin si je kupil pravico, da je skupaj s pričo prežagal ranto in se z nevesto odpeljal proti družinski sreči in blagostanju. Štefanski fantje pa so jih vriskajoč z vozom pospremili še del poti. Menda so odločeni, da do naslednje šrange ne bo spet preteklo dvajset let. Če seveda ne bodo vseh rožic obdržali kar v domačem vrtu. SAŠKA TERŽAN Če želite, da tudi vašo poroko ali visoko obletnico poroke zabeležimo na straneh Novega tednika, nas pokličite (4225-164) ali nam pišite (Noti tednik, Prešernova 19, 3000 Celje).