Prispevek obravnava Rufinovi knjigi dodatka k Evzebijevi Cerkveni zgodovini z vidika njune posredniške vloge med Cerkvijo na vzhodu in zahodu rimske države. Avtor poudarja, da je Rufin svojim bralcem na zahodu predstavil nekatere bistvene osebnosti in pojave vzhodnega krščanstva. Drugače kot kritična Hieronim in Orozij je v Cerkveni zgodovini ohranil kanonično vzhodno pobudo cesarja Konstantina. V ospredje svojih prikazov boja proti arijanstvu je postavil Atanazija in Bazilija iz Cezareje. Šele v zadnjem delu knjige se je z Ambrozijem in Teodozijem Velikim težišče njegove pripovedi premaknilo na zahod. Njegovo delo na tem področju je bilo izjemno pomembno, saj je arijanska kriza na mnogih ravneh prvič ločila krščanski vzhod in zahod, Rufinpa je svojim zahodnim bralcem ponudil svetle zglede vzhodne Cerkve. Mnogi prizori iz njegove Cerkvene zgodovine so dolga stoletja imeli trdno mesto v železnem repertoarju zahodnega vedenja o antičnem krščanstvu.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-KJBL9JE0

COBISSID

9967875

Objavljeno

02.11.2016

Metapodatki

Citiranje

APA:

Maver, Aleš (2013). Rufinova cerkvena zgodovina na križišču Vzhoda in Zahoda. Edinost in dialog, letnik 1, številka 1/2, str. 59-74. URN:NBN:SI:DOC-KJBL9JE0 from http://www.dlib.si

MLA:

Maver, Aleš. "Rufinova cerkvena zgodovina na križišču Vzhoda in Zahoda." Edinost in dialog letnik 1. številka 1/2 (2013) str. 59-74.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KJBL9JE0>

Edinost in dialog
2013-
(Zbirni zapis)