KNJIŽNICA SEVNICA - Trg svobode 10 l 8290 SEVNICA
Planika
PRODAJALNA PLANIKA V BREŽICAH DO 70% NIŽJE CENE OBUTVE I2/PRE|ŠN|iH SEZON IH PROGRAMOV
mSrU a
Številka 78
Leto 3
Cena 240 SIT	17. april 2003
Prevoz bo delil denar
Brežice - Stečajni upravitelj Prevoza Brežice Dušan Dornik si v dveh mesecih ni vzel časa, da bi pojasnil, v kateri fazi je stečajni postopek enega od nekdanjih paradnih konjev v občini Brežice. Upniški odbor je konec marca sklenil, da se poplača 75 odstotkov glavnice iz prijavljenih teijatev. Delavci lahko denar pričakujejo najverjetneje v začetku junija.
Poplačilo je glede na zbrana sredstva možno še pred prodajo nepremičnin Prevoza, menijo na območni zvezi svobodnih sindikatov. S prodajo nepremičnin, ki so ocenjene na 336 milijonov SIT, Pa bo verjetno možno še poplačilo ostalega dela glavnice in obresti- In če bi bila prodaja uspešna, torej po realni ceni, bi lahko na nekaj denatja upali tudi lastniki.
Stečajni postopek naj bi tako po letih negotovosti najverjetneje 2aključili prihodnje leto.
...na strani 3
V.________________________________________________________________
NASLEDNJA ŠTEVILKA BO IZŠLA 29. APRILA 2003.
Župan s “petimi” v vrsto?
Brežice-V občinskem svetu seje obrnilo razmerje moči. Svetniške skupine LDS, LORKS, SNS, DeSUS in PUM so minuli teden objavile sporazum o sodelovanju pri zadevah, povezanih s financami in drugimi pomembnimi zadevami za delovanje in razvoj občine Brežice. Tako poenoteni svetniki razbijaj dosedanjo koalicijo in ustvarjajo premoč s 17 glasovi v 30-članskem občinskem svetu. Doslej sta bili v opoziciji le LDS s šestimi in LORKS s štirimi mandati.
Podpisniki s posebnim amandmajem, ki ga županu še niso predstavili, zahtevajo več sredstev za krajevne skupnosti. Na ponedeljkovo srečanje z županom Andrejem Vizjakom predstavnikov podpisnic ni bilo. Predstavnik PUM-a je od župana želel le datum proračunske seje, ta bo 24. aprila. Tako svetniki, ki so v premoči, puščajo župana v negotovosti. Tudi župan je napovedal svoj amandma, kjer bo poskušal odgovoriti podpisnicam na očitke, za katere je sicer izvedel le iz govoric. Čas se izteka, seja je pred vrati, začasno financiranje občine Brežice pa potrjeno le do konca aprila.
...na strani 4

16. TRADICIONALNI KONCERT

Z L0JTRC0 POD OLE! IGF
V PETEK, 9. MAJA 2003 V KULTURNEM DOMU KRŠKO
KONCERTA BOSTA OB 17. in 20. URI
NASTOPAJOČI:
Ans. Unikat, Ans.Pogum, Ans. Roberta Goličnika, Dvojčici z Janezom, ^srnin, Ans. Sicer, Denis Novato (svetovni prvak v diatonični harmoniki), Bohpomagej, Ans. Storžič in Modrijani (najvalček 200c3).
HUMORISTKA: MAMA MANKA
VSTOPNICE SO V PREDPRODAJI NA RADIU BREŽICE, RADIU SEVNICA, V HOTELU SREMIČ V KRŠKEM IN V KULTURNEM DOMU KRŠKO.
Vzgojiteljice na cesti?
Krško - Med starši otrok v Vrtcu Krško se širi nezadovoljstvo zaradi povišanja cen vrtca ter štirih presežkov strokovno usposobljenih vzgojiteljic. Del staršev se ne strinja s kriteriji, po katerih so bili določeni presežki, dokumentirajo pa tudi druge domnevne nepravilnosti vodstva vrtca.
Predsednik sveta staršev Roman Pleterski meni, da glede želja, da bi presežne vzgojiteljice zadržali, ne morejo storiti veliko. Poudarjajo pa, daje nedopustno, da se odpuščanja zgodijo sredi leta in posledično premeščanje otrok po oddelkih. Čene se zelo zvišujejo, moti jih ignoranca do predloga sveta staršev po poenotenju cen z osnovo najnižje cene vrtca v občini.
Skupina staršev iz enote Kekec na Vidmu seje z ravnateljem vrtca Dušanom Tomažinom srečala tudi pri županu Francu Bogoviču. Zavzeli so se za svojo vzgojiteljico in ravnatelj bo z odvetnikom preučil možnost predčasne upokojitve za eno od de-
lavk, ki si želi v pokoj. Tako bi rešili problem ene vzgojiteljice, čeprav pa za vse štiri presežne vzgojiteljice velja, da so priljubljene in uspešne. Zato je enako zahtevo na župana naslovila tudi skupina staršev iz enote Pravljica v mestnem parku. Župan Bogovič se boji, da občina ne bo mogla veliko pomagati. Če je
možno zadostiti zahtevi prve skupine, bo vodstvo vrtca preučilo z odvetnikom, o vsem pa bo odločal tudi občinski svet. Sicer pa se župan sprašuje, če se zaradi zapolnitve oddelkov ob uvedbi obvezne devetletke in s tem zmanjšanja števila oddelkov v vrtcu, jeseni zgodba ne bo ponovila.
...na strani 3
S Kovačičem do kopalnice...
Krško - Ko so krški Romi v naselju Kerinov grm praznovali svetovni dan Romov, so bili še posebno ponosni na to, da so le nekaj dni prej prvič samostojno odšli na volišča. Izvolili so namreč svojega občinskega svetnika Zdravka Kovačiča iz Kerinovega grma.
Romi so torej imeli dovolj razlogov za veselje, kajti upajo, da bodo kmalu prišli časi, ko bodo kadi (na fotografiji) zasedle mesto v kopalnicah njihovih hiš, ko bo v naselju zasvetila luč in ko bodo zaživeli tako kot normalni ljudje”.	...na strani 2
Ukraden denar za gradnjo sodišča
Krško - Na Okrožnem sodišču v Krškem je pretekli torek na zatožno klop sedel Jože Dušak. Dušak je bil vodja podružnice NLB Krško, obtožnica pa ga bremeni poneverbe, zlorabe položaja, neupravičene uporabe ter ponarejanja in uničenja poslovnih listin. Dušak naj bi si z nečednimi posli na račun denarja varčevalcev pridobil preko 50 milijonov SIT. Kot je za naš medij povedal državni tožilec, v tej zadevi pričakuje maratonsko obravnavo. Za omenjena kazniva dejanja je zagrožena zelo visoka zaporna kazen. N.Č.C.
Eksplozija
--------------------------- \
Mir in dobro ob veliki noči!
m^sdrmm	m m vr
uničila hišo
Dečno selo - Minuli ponedeljek je v starejši stanovanjski hiši prišlo do eksplozije plina. V intervencijo so bili aktivirani gasilci PGD Dečno selo in PGE iz Krškega. Policisti so na kraju ugotovili, daje do eksplozije prišlo v kuhinji stanovanjske hiše, ker je iz plinske jeklenke uhajal plin in je eksplodirala. Policijska preiskava je dan kasneje v času zaključka redakcije še potekala. Na Policijski upravi Krško so pojasnili, da bodo o morebitnih vzrokih za nesrečo lahko povedali več po razgovom s poškodovanim 51-letnim FJ., ki je bil zaradi opeklin zadržan na zdravljenju v brežiški bolnišnici. Eksplozija je hišo povsem uničila. S.V.
Posavje - Ob praznovanju velike noči so se skozi stoletja razvile številne šege in navade. Med najpomembnejše prav gotovo sodi barvanje jajc, ki so vse bolj bogato okrašena in postajajo pravi umetnostni izdelki. Na fotografiji so pirhi, ki jih izdeluje znana slovenska glasbenica Majda Arh- Sevšek.
Vsem bralcem uredništvo Radia Brežice, Radia Sevnica in časopisa SavaGlas želi prijetne praznike.

.če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250
POSAVSKE nVSICE
Država kulturi mačeha
Čemu ne bi kultura enkrat bila na prvem mestu! Toliko odmevnim dogodkom smo bili priča minule dni, da smo lahko posebej ponosni. Kostanjevica je dobila bogat zbornik “Vekov tek”, ki presega državne okvire, v Brežicah je izšla zanimiva knjiga “Župnija sv. Lovrenca v Brežicah”, ki naj bi ji sledile nove študije, v vseh treh občinskih središčih so pripravili raznolike razstave. Dva brežiška zbora -Solzice in Viva - sta na vsedržavnem tekmovanju v Mariboru osvojila srebrni odličji, dirigentka Marjeta Podgoršek-Hor-žen pa je prejela še naj višje pri: znanje za interpretacijo obvezne
cestnine za celotno relacijo od meje do Dmovega. Razumljivi so
bodo vsaj prihodnje volitve bolj zanimive!
Simona Rožman Strnad
skladbe. Nemalo zaslug za dosežke brežiške amaterske kulture ima kljub pomanjkanju de-naija Simona Rožman-Stmad. Lahko bi rekli, da podpira kar tri vogale brežiškega ljubiteljstva.
Še posebej pa občutijo pomanjkanje denarja zavodi, ki se poklicno ukvarjajo s kulturo. Odkar je morala ministrica Rihterjeva za 3 milijarde SIT zmanjšati svoj proračun, ostaja institucijam denar le za osnovno dejavnost. Tudi naj večja posavska kulturna zavoda Posavski muzej Brežice in Galerija Božidar Jakac Kostanjevica preživljata težke čase, v zelo hudih zagatah je seveda tudi Festival Brežice oziroma njegov duhovni oče Klemen Ramovš.
Avtocesta in priskledništvo
Denaija pa državi očitno ne manjka pri gradnji avtomobilskih cest. Na Čatežu, ki'je eno samo gradbišče, se ljudje upravičeno hudujejo zaradi prahu, blata, težkih tovornjakov in uničevanja cestišč, drugi spet so še naprej nevoščljivi tistim so-krajanom. ki so dobil lepe denarce za izpraznjene domove. Sredstva za rušence pa so le kamenček v malhi, iz katere izteka denar za cesto proti hrvaški meji. Preveč naj bi bilo prisklednikov, ki pridejo do denarja na lahek način. Tudi tisti so menda med njimi, ki za mastne denarje rišejo različne načrte in pripravljajo potrebne in nepotrebne študije. Morda bo zaradi njih še dolgo prekopana rimska cesta in ne bo mogoč dostop do črpalk, ker ni projektov za rušenje, na Čatežu pa kot oskubljeni okostnjak še naprej stoji stari motel. Zaradi “domiselnosti” je na Obrežju mogoče priti do bencinskega servisa le preko dvojne črte in zdaj se postavlja vprašanje, kakšno rešitev bodo našli načrtovalci, da Breži-čanom ne bo treba plačevati
Rimska “cesta” na Čatežu
zato vsi protesti Čatežanov, kijih mineva potrpljenje, in morda tudi Jožeta Vovka, ki mu je uspelo vnovčiti zgolj polovico “vzornega” sadovnjaka. Lahko res komu uspe, da bo za malo denarja od Darsa kupil nekdanjo Hrenovo hišo?
Jože Avšič se vrača
Kupovanja glasov pa se bo očitno moral lotiti brežiški župan Vizjak, če bo hotel spraviti pod streho občinski proračun. Zaradi nezadovoljstva z nekaterimi postavkami, predvsem okrog financiranja krajevnih skupnosti, je na zadnji seji občinskega sveta že moral umakniti razpravo o letošnjem proračunu, medtem pa je pet svetniških skupin ustanovilo še
Župan Vizjak in “podžupanja” Jesenkova
“novo koalicijo”, da bi uresničili svoje zahteve. Ta “interesna” skupina ima zdaj kar 17 glasov, saj so se okrog proračuna povezali LDS, LORKS, SNS, DeSUS in PUM in menda namerava čvrsto vztrajati pri svojih amandmajih oziroma zahtevah. Zoper Vizjaka, ki pravi, da se stranke ne držijo pogodbe, so se potemtakem povezale zelo raznorodne stranke, ob županu pa so poleg njegove stranke SDS ostali le še ZLSD, SLS in NSi, ki štejejo 13 svetnikov. Pa še ljudska stranka verjetno ni posebej čvrst partner. Zdaj so seveda zastala tudi ugibanja, kdo bodo bodoči brežiški podžupani in Jesenkova, Vogrinc ter Molan ali Veršec bodo do imenovanja morali še malo počakati. Hkrati ne gre pozabiti, da prihaja do hudih trenj tudi znotraj nekaterih strank; v socialdemokratski, denimo, ne moreta vzpostaviti pravega dialoga Vizjak in Veršec, mladi se razhajajo tudi zaradi ponovne izvolitve direktorice Patricije Čular in celo v močni liberalni demokraciji so na vidiku kadrovske spremembe. Kaže, da seje mestu prvega človeka stranke odrekel dolgoletni predsednik Bojan Petan, ki naj bi ga zamenjal nekdanji župan in poslanec Jože Avšič. Če že odhaja Petan, pa ni znano, kaj čaka njegovega zvestega sodelavca Bojana Tičarja; zaradi “nove koalicije” je le malo verjetno, da bi Tičarja kot vodjo oddelka župan zamenjal. Kakorkoli že, zaradi teh in drugih kadrovskih “pretumbacij”
Matjaž Pegam
položaje. Bosta v Posavju ostali samo še carinska uprava in policija? To je vsaj upanje za Matjaža Pegama, direktorja brežiškega Vina, da bi carinikom morda pro-
poslopij, ki so prazna; nekdanja stavba SDK, trgovska šola in poslopje nekdanje TO še nimajo rešene namembnosti, nekdanji dijaški dom pri kinu pa bi Vizjak rad preuredil za potrebe visokega šolstva. Tako bi vsaj malo prispeval k posavskemu povezovanju in skrbi za domače kadre. Samo da se ne bi tudi v primeru turističnih in trgovskih delavcev ponovila zgodba iz ekonomske .smeri, ko kadri ostajajo brez zaposlitve in bodo spet morali drugam! Pa to ni vse skupaj nič v primeijavi s trenutkom, ko bo treba izpričati posavsko enotnost in razdeliti 550 milijo-
Posavje o Posavju
Če je v Brežicah slišati, da državni projekti že preveč zaostajajo in občina še vedno nima pravih razvojnih pogledov - kaj razvijati, ko bo tudi Hrvaška stopila v EU in bo k nam prišla poceni delovna sila - pa marsikdo v Posavju ni zadovoljen s sožitjem v regiji. Vsi trije župani, poslanci, načelniki upravnih enot in vodje regijskih inštitucij so se sicer sestali in poenotili okrog skupne pokrajine, a se v mnogih območnih institucijah bojijo, da bo država regijo priključila k Dolenjski. Rajko Veber, predsednik Združene liste v Krškem se huduje na svojega ministra Bohinca, ki se ogreva za večje pokrajine in upravne enote, zato se številni direktoiji vse od območne zavarovalnice, banke, zdravstvene in zaposlitvene skupnosti ter geodetske in gozdne uprave do zbornice, pa načelniki upravnih enot tudi, lahko upravičeno boje, da bodo izgubili svoje
Rajko Veber
nov SIT na račun nuklearke ter se dogovoriti, kje bo sedež Posavja. V nasprotnem primeru se lahko za pokrajino obrišemo pod nosom! Končna odločitev o ustanovitvi pokrajin, šestih, osmih ah dvanajstih, bo namreč vsekakor v rokah politike!
Posavske drobtine
V Krškem se gospodarstvenikom “županove ure ob kavi” zdijo neučinkovite in dolgočasne. Zadnjič jih niso zadovoljile niti vodilne delavke razvojnih in podjetniških centrov Mateja Jazbec, Marija Krušič in Marija Kržan niti sam Anton Koren. Medtem ko v Sevnici župan Kristijan Janc pričakuje odprtje nove proizvodnje gumarskih izdelkov pri Jutranjki in s tem na 50 novih delovnih mest, pa je za Brežice enako pomembna morebitna vnovična oživitev Begrosa v Slovenski vasi. V občinskem središču bo Vizjak obnovil “mestno hišo”, Ruehovi bodo nadzidali svoj dom in Volovec je medtem dobil dovoljenje za gradnjo poslopja, kjer bo dobila pisarne upravna enota Darka Bukovin-skega. Nepomembne niso tudi nekatere kadrovske spremembe; bolnišnico bo še naslednja štiri leta vodil Anton Zorko, Miho Halerja, ki je odšel v
Krške razvojnice in podjetnice Jazbečeva, Krušičeva in Kržanova
dal poslovno stavbo, in župana pokoj, pa je zamenjala nova Vizjaka, da bi prostore nekdanje ravnateljica Vesna Bogovič. Jutranjke ob Savi lahko namenil Srečno vsem! za obmejno policijo. Preveč je
namreč v občinskem središču	Vlado Podgoršek
Hrvati soupravljajo nuklearko
Krško - Na prvi skupščini novoustanovljene družbe Nuklearna elektrarna Krško (NEK), v kateri sta vsak do polovice družbenika Eles Gen in Hrvatska elektroprivreda (HEP), je bil za predsednika uprave za dobo petih let potrjen dosedanji direktor elektrarne Stane Rožman, za člana uprave pa dr.Vladimir Jelavič.
Poleg dvočlanske uprave je	Osnovni kapital nove družbe se
skupščina potrdila še nadzorni svet je povečal iz 30 milijard SIT na 84 in listo poslovno tehnične arbitraže, milijard SIT, ker se dolgoročne vlo-na kateri je šest arbitrov predlagal ge ustanoviteljic nuklearke (elek-slovenski, šest pa hrvaški solastnik, troenergetske organizacije Slo-Arbitražaje predvidena za reševanje venije in Hrvaške) iz leta 1983 sporov oziroma za ocenjevanje od- pretvorijo v kapital.
Dr.Vladimir Jelavič, Ivo Čovič, mag.Vekoslav Korošec in Stane Rožman
ločitev, saj zaradi načela paritete upravljanja objekta tega ni mogoče doseči s preglasovanjem. Predsednik uprave ima sicer v primeru, ko oceni, daje ogrožena varnost obratovanja, pravico veta, vendar jo mora utemeljiti nadzornemu svetu.
V nadzornem svetu so s slovenske strani direktor Elesa mag.Vekoslav Korošec, prokurist Eles Gen-a Branko Ogorevc in kot pravni strokovnjak dr. Miha Juhart S hrvaške pa direktor Hep-a Ivo Čovič, finančni direktor Hep-a mag.Darko Belič in dr. Enco Tire-li. Po meddržavni pogodbi pripada funkcija predsednika nadzornega sveta Hrvatom, prevzel jo je Ivo Čovič, magv Korošec pa je podpredsednik. Čovič je napovedal revizijo poslovnega načrta, ki ga je nuklearka oziroma poslovni odbor (tega ni več) sprejel za leto 2003.
Po zaključku skupščine je predsednik uprave Stane Rožman izrazil zadovoljstvo s takšnim pristopom, ki v elektrarni ustvarja prepotrebno konstruktivno vzdušje na vseh ravneh. Nova uprava se bo zavzemala za vzdrževanje visokih varnostnih standardov ter ekonomsko učinkovitost objekta, da bo zanimiv za dolgoročno podporo elektrogospodarstev obeh držav.
Z 19. aprilom bo nuklearka pričela oddajati polovico proizvodnje - ta na letni ravni znaša pet mik-jard kilovatnih ur - Hrvaški.
Je ob realizirani meddržavni pogodbi odkup hrvaškega deleža v novi družbi še vedno aktualen? K° je povedal direktor Hep-a in predsednik nadzornega Sveta NEK Iy0 Čovič, bi Hrvati za dobro ceno svoj delež prodali.
Veselica za funkcijo
Krško - Občina Krško je med dvajsetimi slovenskiibj občinami, ki morajo po Zakonu o lokalni samoupravi dat' svetniško mesto tudi predstavniku romske skupnosti. 31 cU' nom Občinskega sveta Krško se je pridružil 6. aprila izvol' jen Zdravko Kovačič, ki je za zmago obljubil veselico.
Volilci so izbirali med petimi kandidati za eno svetniško mesto. Poleg zmagovalca Kovačiča so bili na listi še Bojan Hudorovac, Robi Brajdič, Marjan Brajdič in Nataša Brajdič. Marjan Brajdič in Zdravko Kovačič sta dobila enako število glasov -vsak 32.12. člen Zakona o lokalni samoupravi določa, da v takšni situaciji zmagovalca določi žreb. Posebna volilna komisija je na žrebanje poklicala oba predstavnika kandidatur; za Brajdiča Silva Jurkoviča in za Kovačiča Zdravka Hudoroviča. Hudoro-vič je potegnil zmagovalni listek in tako je Zdravko Kovačič postal 32.svetnik krškega občinskega sveta.
V volilni imenik je bilo vpisanih 118 Romov s stalnim bivališčem v občini Krško, 12 so jih s potrdilom volilne komisije vpisali še naknadno na dan volitev. Volišče je bilo v avli občinske stavbe. Skupaj s tistimi, ki so se udeležili predčasnega glasovanja, se je volitev udeležilo 117 Romov, kar pomeni 90-odstotno udeležbo.
Tajnik posebne volilne ko-
iravko Kovačič
dsije Tomaž Petan je P°ve£^, i so volitve potekale mirno Z j dnim zanimanjem za izid v >vanja. Skoraj polovica vseh v reev je na štetje glasov čak^1 ed občinsko stavbo. ^ Občinski svet Krško bo K°v .j čevo izvolitev potrdil na s
i iz LDS, ki ga bo v občinsk
Lekše s
nasledil Alojz
Branka Dem0'1,
,šč-
/i//;
“Vsi z vsem srcem pri vrtcu, le ravnatelj ne?”
Krško - S 1. aprilom so se povišale cene vrtcev v občini Krško. Dvig je po žepu udaril starše, sicer najbolj tiste z višjimi prihodki, ki imajo otroke v višjih plačilnih razredih. Z novo sistemizacijo v zavodu, ki je izkazala viške med strokovnim kadrom, pa se je nezadovoljstvo razširilo.
Ravnatelj Vrtca Krško Dušan Tomažin pravi, da je cena v njihovem vrtcu višja kot drugje na račun razpršenih petih enot ob centralni ter zaradi nezapolnje-nosti vseh oddelkov. Zato so pred novim letom dva oddelka združili ter nekaj kasneje še en polovični oddelek. Starši trdijo, daje mnenje stroke, da menjava oddelka in vzgojiteljice sredi šolskega leta za otroke pomeni šok, ravnatelj pa, da so otroci hitro prilagodljivi. Sicer dodaja, da sredi leta ni strokovno izvajati reorganizacij, vendar meni, da te na otroke ne morejo negativno vplivati.
Starši so se zavzeli tudi za vzgojiteljice, ki so pred izgubo službe. Glede štirih presežnih delavk ravnatelj meni, da bi vsakdo po kriterijih kolektivne pogodbe in krovnega zakona prišel do istih imen. Eden od predstavnikov staršev, kije tudi v svetu staršev, Miloš Kukovičič pa zagovarja stališče staršev, da kriteriji za odpuščanje ne vzdržijo. Meni, da je predvsem ocena delovne uspešnosti subjektivna; vse vzgojiteljice so bile izredno uspešne in priljubljene, zdaj pa o tem kriteriju odloča ravnatelj, ki si njihovega dela ni niti ogledal. Predvsem glasni in poenoteni so starši iz enote Kekec, ki Vrtcu Krško in občini kot ustanoviteljici predlagajo kompromisno rešitev vsaj za eno zaposleno in sicer s predčasno upokojitvijo, ki si menda v
pokoj želi. Ravnatelj pa pravi, da do februarja prihodnje leto to zaradi zagotovitve njenih pravic ni možno. Tomažin še dodaja, da se
Dušan Tomažin
dvema delavkama izteče odpovedni rok s koncem šolskega leta, tako da otroci ne bodo trpeli. Ostalima dvema pa v maju in juniju, vendar se vsaj še za eno trudijo poiskati možnost enomeseč-
nega podaljšanja odpovednega roka.
Starši pa izpostavljajo tudi vprašanje, zakaj v vrtcu odpuščajo samo strokovni kader, saj so iz sistemizacije razbrali, da je 34 strokovnih delavcev in kar 13 ostalih zaposlenih. Čeprav na papirju vse ustreza normativom, poudarjajo, da so ti v predšolski vzgoji bistveno drugačni od osnovnošolskih.
Ob srečanju z županom Francem Bogovičem so mu kot predstavniku ustanoviteljice vrtca predstavili predlog za subvencioniranje cene vrtcev oz. da za osnovo izberejo najcenejši vrtec v Krškem, kar so predlagali že ob prejšnji podražitvi, in pričakovali, da bo njihov predlog podprl. Da bi jih tokrat svetniki jemali resno, zbirajo podpise staršev. Do junijske seje občinskega sveta želijo razjasniti celotno problematiko in z Občino Krško doseči kompromis. Če bo občina omenjene predloge obšla, imajo v eni enoti
Svoje stališče je izpostavila tudi ena od vzgojiteljic, kije po 20 in več letih dela v vrtcu dobila sklep o prenehanju delovnega razmerja. Poudarila je, da so bili vedno ponosni na ugled vrtca, ki je s tem ravnateljem šel le navzdol. Pravi, da so v kolektivu zelo čudni in grdi odnosi, da se vsaka boji za izrečeno besedo in če jo izreče na glas, dobi takoj “po glavi”. Varčuje se na vsakem koraku, vendar delajo vsi z “vsem srcem”, le ravnatelj ne.
Ob osebni stiski pa pravi, da želi predvsem to, da bi prišlo do sprememb v vrtcu. Da bi ta spet pridobil na ugledu, kar pa je, kot meni, mogoče le ob menjavi vodstva.
vrtca Krško starši že sprejeto odločitev o blokadi plačevanja vrtca.
O cenah vrtcev bo občinski svet ponovno odločal junija. Na predlog odbora za družbene dejavnosti naj bi takrat razpravljali o analizi stroškov oz. organizacije in sistemizacije in iskali notranje rezerve v vrtcih. In ob tem analizirali tudi predlog sveta staršev in sveta zavoda, da se za osnovo izračuna cen v vrtcih vzame cena najnižjega, vrtca Senovo.
Vodja Oddelka za družbene dejavnosti na Občini Krško Jadranka Gabrič pravi, da se je sprejeto povišanje cen razlikovalo od predlagane, tako da nova cena v večini vrtcev v občini Krško ne pokriva stroškov, razen za enoto v Leskovcu ter v Koprivnici.
Kukovič je še izpostavil, da starši evidentirajo domnevne napake vodstva Vrtca Krško ter opozarjajo na slabe odnose v kolektivu, za katere pravijo, da so takšni, odkar je pred skoraj sedmimi leti ravnateljstvo prevzel Tomažin. Slednji pa meni, da o odnosih lahko govorijo le zaposleni, in če bi jih ti izražali, bi ukrepal, po potrebi celo odstopil, samo zaradi govoric pa ne more. Nekaj posameznikov - vsi imenovani menijo, da le dva ali trije - so tudi avtorji anonimnega pisma, v katerem zahtevajo ravnateljev odstop.
Suzana Vahtarič
Casino Lido
APRIL
F F H M f C Alf/
V'/\(T5CC j~’bCUWQŽ)l*lit\ VUx
Ponedeljek, 21. april
I clikoiiocni bife
Sreda, 23. april
Xa grad no žrebanje "//te Hi g Itin
PLESNA SKUPINA NC DANCE
Sobota, 26, april
Vino + sir etnenlaler
OD 14. FEBRUARJA DO 3. MAJA 2003
l&uid •
CC PROGRESIVNI * JACKPOT r
Grand Casino Lido
TopliSka cesta 35 • 8Ž51 Čatež ob Savi Tet.: 0? 4994 800 ■ Fax: 0? 4994 810 •e-mail: marketing.Iido@casmo.si

RADIO IBREZICE
na 88,7 in 95,9 Miti
1A
Velika noč - le velika pojedina?
Velika noč je največji krščanski praznik, ki oznanjuje Jezusovo smrt in vstajenje. Ta teden se imenuje veliki teden. Pirhi, ki tudi v današnjem času ne smejo manjkati ob veliki noči, simbolizirajo novo življenje. Tudi ostale jedi imajo svoj pomen, le da ljudje teh pomenov ne poznajo najbolj. Kljub temu slavijo veliko noč. In kako jo doživljajo?
Karel Gržan, pater z Razborja: Velika noč mi pomeni zmago svetlobe nad temo, zmago življenja nad smrtjo, zmago razsežnosti večnosti nad omejenostjo časa in prostora, predvsem pa sporočilo, da nismo večni le mi, pač pa da izzvenijo v razsežnost večnosti tudi vse naše ljubezni. Iz senc in podob k svetlobi in resnici - velika noč. Zaradi številnih obveznosti nimam časa, da bi sam barval jajca in pripravljal dobrote, jih pa okušam pri številnih prijateljskih mizah.
Ana Jazbec, četrtošolka iz Sevnice: Pri nas
doma je velika noč velik družinski praznik; gremo k maši in tega dne jemo tradicionalne jedi: šunko, hren, potico in pirhe. Jaz zelo rada barvam jajca. Nekatera spiham in jih nato pobarvam z vodenkami, ostala pobarvam s klasičnimi barvami za jajca Jedila nesemo tudi k “žegnu”. Jaz imam svojo košarico, v katero poleg velikonočnih jedil dam tudi svojo najljubšo igračo, zajčka.
Jože Klobasa, vzdrževalec iz Pavlove vasi pri Pišecah: Veliko noč pri nas doživljamo kot velik cerkveni praznik, ko se zbere vsa družina. Z otroki skupaj barvamo pisanice, zdaj sicer res že s temi kupljenimi barvami. S kuhinje pa ponavadi lepo diši po posebnih jedeh. “Zegen” je običaj, ki smo ga prevzeli od staršev in gremo obvezno vsako leto. In čeprav ljudje z nami vred niso več tako verni, se mi zdi, da k blagoslovu hodijo, ker je to lep dogodek.
Darja Sever z Zdol: Veliko noč obhajamo po tradiciji in seveda naredimo pisanke. Ker imam smisel za ročno delo, se pri tem še posebej potrudim. Na veliko soboto lepo uredim košaro za “žegen”, saj ta obred opravljam že od malega. Tudi svoje otroke bom vzgajala v duhu obeleževanja takšnih praznikov, ker je to lepo izročilo, ki povezuje družine in ljudi nasploh.
Tomo Margon, prodajalec velikonočnega zelenja na brežiški tržnici s Senovega: To je
krščanska tradicija, ki jo tudi v naši družim negujemo skozi vsa leta. Seveda vsako leto velikonočne jedi nosimo k blagoslovu, nikoli ne manjkajo pirhi, šunka, potica - tradicionalne jedi, pa vseeno ne vem, kakšen je pomen posamezne med njimi. Velika noč in božič sta največja krščanska praznika, a zdi se mi, da ima večji pomen božič, ko slavimo Kristusovo rojstvo.
Končno denar s Prevoza
Brežice - Stečajni postopek v Prevozu Brežice se le bliža koncu, čeprav je stečajni upravitelj Dušan Dornik to napovedoval že leta 2000. Upniški odbor je sklenil, da se poplača 75 odstotkov glavnice iz prijavljenih terjatev; gre za okoli 65 milijonov SIT.
Stečajni upravitelj Dušan Dornik si v minulih dveh mesecih kljub številnim zaprosilom in tudi obljubam v obliki “zdaj pa res bom”, ni uspel najti časa, da bi nam predstavil, v kateri fazi je stečajni postopek na Prevozu.
Kot je dejal sekretar območne Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Marjan Urbanč je poplačilo možno glede na zbrana sredstva še pred prodajo nepremičnin. S tem, ko bodo prodane še nepremičnine, bo verjetno možno še poplačilo ostalega dela glavnice in obresti, predvideva sindikalist.
Urbanč tudi pravi, da mora pred izplačilom sodišče razpisati narok in delno poplačilo potrditi, in pričakuje, da se bo to, upoštevajoč zakonske norme, zgodilo konec maja ali še veijetneje junija. Delno poplačilo prednostnih terjatev je bilo že leta 2000. Po takratnih podatkih stečajnega upravitelja je bilo 137 prijav delavcev in 61 drugih, predvsem
bank in zavarovalnice.
Nepremičnine Prevoza na sedežu znotraj ograje so bile pred leti ocenjene na 261 milijonov SIT, objekti, kjer so bili nekoč tehnični pregledi, na 40 milijonov ter zemljišče na Mladinski ulici v Brežicah na 35 milijonov SIT. Tudi tokrat bi jih naj prodajali po tej knjigovodski vrednosti; prvi
razpis sindikat pričakuje pred letošnjimi dopusti. Interesenti za nakup so, trenutno pa je del teh nepremičnin v najemu.
Suzana Vahtarič
Dornik se je ovil v molk.
Jože Brumen iz Brežic je v Prevozu dočakal upokojitev, a kot pravi, je z dokupom let stečaju ušel za las. Takrat je dobil še odpravnino v višini treh osebnih dohodkov, kar je znašalo okoli 190.000 SIT. Tudi sam od stečaja pričakuje še manjše poplačilo dolga z naslova premalo plačanih nadomestil ter vložen certifikat. Sindikat ga je letos sicer obvestil, da bo poplačilo najkasneje konec aprila. Pravi, da je sam lahko srečen, kolegi, ki so v podjetju ostali, pa “so nasan-kali”. Pristali so na borzi, eni do upokojitve, drugi pa so morali prestajati hude kalvarije v iskanju novih zaposlitev.
So koalicijske partnerice izigrale župana?
Brežice - Svetniške skupine LDS, LORKS, SNS, DESUS in PUM so podpisale dogovor o usklajevanju odločitev o zadevah, povezanih s financami, kadrovskimi zadevami, delovanjem organov in teles ter drugimi zadevami, pomembnimi za delovanje občine. Skupaj podpisnice štejejo 17 svetnikov v 30-članskem občinskem svetu. S tem nakazujejo razpad dosedanje županove koalicije. In kaj zasuk prevlade v občinskem svetu pomeni za vnaprejšnje delo?
Tri svetniške skupine so se pridružile dosedanjima opozicijskima Listi občine za razvoj krajevnih skupnosti (LORKS) in Liberalni demokraciji Slovenije (LDS), računajo lahko še na glas ali dva svetnikov iz Slovenske ljudske stranke (SLS), čeprav vodstvo te stranke ni pristopilo k sodelovanju. Tako lahko do 20 glasov ruši vse predloge župana in občinske uprave.
Podpisnice ugotavljajo, da ob-
Davor Račič iz PUM-a trdi, da stare koalicije ni več, ker se niso upoštevali dogovori. “In če jih ena stran krši in pričakuje, da jih bo tudi druga, da bi prva lahko drugim očitala, se ne more delati”, še dodaja Račič.
stoječi predlog proračuna občine Brežice za leto 2003, ki ga je samostojno predlagal župan Andrej Vizjak, ne pokriva osnovnih potreb krajevnih skupnosti (KS) za osnovno delovanje na področjih, pomembnih za občanke in občane. Županu očitajo, daje z naslova proračunskega varčevanja predlagal precejšnje zmanjšanje sredstev za krajevne skupnosti (KS), predvsem v primerjavi s prejšnjimi leti. Zato so pripravili predlog amandmaja k osnutku proračuna za leto 2003.
Med prvaki podpisnic novega sodelovanja Stane Radanovič iz Slovenske nacionalne stranke (SNS) je dejal, da po seji občinskega sveta, ko je padel osnutek proračuna, niso ukrepali ne župan in ne Milko Veršec kot vodja koalicije, zato se je skoraj 20 svetnikov takoj po seji zbralo in sklenilo dogovor o sodelovanju pri proračunu.
Jože Avšič iz opozicijskega LORKS-a v tem vidi, da se koalicijski partnerji nagibajo k opoziciji in gre s tem za zasuk moči, Bojan Petan iz dosedanje opozicijske LDS pa je za komentarje nedosegljiv.
Župan mag. Andrej Vizjak meni, da ne more govoriti o razpadu dosedanje koalicije, dokler še ima nepreklicana sodelovanja
s strankami, saj ima s tremi podpisnicami tudi sam dogovore o sodelovanju.
Glede proračunske vsebine podpisnic, ki zahtevajo razpolaganje s šestimi odstotki proračuna, to je okoli 200 milijoni SIT, za KS pa absolutno zavrača trditve, da bi z naslova varčevanja predlagal zmanjšanje sredstev namenjenih za KS. Milijarda SIT je v proračunu namenjena za infrastrukturo, za večje projekte, kjer je država sofinancer, in so razvojno pomembni za večje šte-
Stane Radanovič meni, da to še ni razpad prejšnje koalicije in da tudi ne gre za izsiljevanje, temveč želijo doseči kompromis v dobrobit volivcev po krajevnih skupnostih.
Prah z Jesenic nad Čatežem
Čatež ob Savi - Na težave ob gradnji je pred meseci opozorila Krajevna skupnost Jesenice na Dolenjskem. Zdaj so glas zaradi gradnje avtoceste povzdignili krajani Čateža, predvsem stanujoči ob Topliški in Savski ulici. Opozarjajo na nevzdržne razmere zaradi neurejenih gradbišč avtoceste. Ob gostem prometu se dušijo v prahu.
15 podpisanih je zahtevo naslovilo na Družbo za avtoceste RS kot investitorja ter na Občino Brežice. V njej protestirajo glede neupoštevanja pogodbenih obveznosti izvajalcev del glede zagotavljanja ekoloških in varnostnih pogojev ob gradbišču avtoceste.
Zaradi neupoštevanja cestno prometnih predpisov, zaradi nečiš-čenja cestišč in prekomernega hrupa, je življenje ob gradbišču nevzdržno. Zahtevajo, da se za varnost pešcev izvede koridor pod nadvozom na Čatežu ob Savi pri semaforiziranem križišču, ker je z gradbiščnimi ograjami onemogočena hoja zunaj vozišča.
Tod mora dnevno ob tovornjakih
Oken zaradi prahu ne morejo odpreti, perilo se zunaj ne more sušiti. Lado Križman je le eden od podpisnikov, ki pravi, da dnevno po njihovi cesti pelje od 200 do 250 težkih tovornjakov, ki povzročajo hude vibracije, na hišah so se pričele kazati razpoke. Prah se zajeda v fasade, vrtovi pa bodo letos povsem neuporabni, saj je vse preveč prašno, in dodaja, da bo tako verjetno tudi prihodnje leto. Predvsem pa se v prometnem kaosu bojijo za svoje otroke.
Ob Topliški ulici so obremenjeni s prometom, hrupom in prahom.
in gradbiščnih ograjah več kot 40 šolskih otrok, saj so avtobusno postajališče prestavili pod gostišče Les, in tako naj bi bilo ves čas gradnje.
Podpisniki izpostavljajo, da želijo le, da se spoštuje pogodba in da izvajalci čistijo ceste, ob urejenem prehodnem koridorju za pešce pa zahtevajo tudi manjšo odškodnino. Pred nekaj leti so na to že opozorili, saj so težave pričakovali, pa so jim rekli, da bodo odškodnine lahko terjali v civilno pravdnem postopku po izgradnji, na kar ne pristajajo.
Od Družbe za avtoceste RS kot investitorja zahtevajo, da imenuje odgovorno osebo, ki bo v imenu vseh izvajalcev del koordinirala in nadzirala izvajanje in bo dnevno prisotna na gradbišču. Odgovor pričakujejo v teh dneh, če ga ne bo, se bodo poslužili vseh zakonskih možnosti, da bodo dosegli svoje pravice.
Podpisniki so se obrnili tudi na župana občine Brežice, da bi občina kot sofinancer sočasne gradnje kanalizacije in opremljanja
novih stavbnih zemljišč v Savski ulici zagotovila pomoč občanom pri dogovorih z investitorji in izvajalci ter odgovorno osebo, s katero bodo lahko reševali vsakodnevne probleme.
Na občini je bila zadnje dni marca tovrstna komisija že ustanovljena; sestavljajo jo predstavniki občine ter obeh prizadetih krajevnih skupnosti, tako Jesenic na Dolenjskem kot Čateža ob Savi. Predsedujoči mag. Vojko Bibič je povedal, da je predstavnik občine nekako sočasno s peticijo komisiji ta predlog že posredoval. Sklenili so, daje tak koordinator nujno potreben in ob tem še dorekli, da pravniki poiščejo vzvode, s katerimi bi lahko ukrepali proti investitorjem za zaščito krajanov in krajevne infrastrukture. Bibič sicer meni, da je komisija, kije ustanovljena na pobudo občinskih svetnikov, ustanovljena kako leto prepozno, zato se bodo srečevali tedensko in poskušali ukrepati.
Suzana Vahtarič
Rok Kržan iz DeSUS-a meni, da bodo sodelovanje pri oblikovanju proračuna verjetno prenesli tudi na druga področja in prejšnje koalicije več ne vidi. Meni, da so si podpisnice vsebinsko blizu in bodo delovale naprej.
vilo krajev in na teh je letos poudarek, pojasnjuje župan. Nad podpisom o sodelovanju omenjenih strank je presenečen, saj mu nihče ni izrazil nezadovoljstva. Če bo potrebno amandma petih svetniških skupin sprejeti, potem se bodo morali najverjetneje zadolžiti, kar ruši njihovo prvotno težnjo po uravnoteženosti proračuna in predstavlja nove obremenitve za vnaprej, poudarja Vizjak.
Suzana Vahtarič
Podpisnice sodelovanja naj bi se z županom mag. Andrejem Vizjakom srečale minuli ponedeljek, vendar do srečanja ni prišlo, ker predstavnikov podpisnic ni bilo. Davor Račič je pojasnil, da niso uskladili umika, od župana pa je zahteval datum proračunske seje. Ta bo 24. aprila.
Zupan pravi, da so ga tako pustil i v negotovosti in mu niso želeli niti predstaviti, kaj zajema njihov amandma, zato je po govoricah, kaj zajema njihov amandma, pripravil svojega, s katerim v okviru obstoječih prihodkov s prerazporeditvami proračunskih postavk odgovaija na nekatere očitke.
V naselje bosta zarezala podvoz in mejni prehod
Dobova - Ob vstopu v Evropsko unijo (EU), ki je vse bližje, in s tem uvedbi schengenske meje bo z izgradnjo mednarodnega železniškega prehoda v Dobovi potekala tudi izgradnja podvoza v Dobovi. Sicer pa si Krajevna skupnost (KS) Dobova že vrsto let prizadeva, da bi rešila problem zaprtih zapornic v samem centru naselja.
Zapornice so, če seštejejo vse prehode vlakov, zaprte tudi več ur dnevno, opozarja podpredsednik KS Ivan Kovačič. Urad za prostorsko planiranje pri Ministrstvu za okolje in prostorje konec marca predstavnikom občine Brežice in KS Dobova predstavil idejno rešitev mednarodnega železniškega prehoda v Dobovi, ki mora biti vzpostavljen do maja 2004. Istočasno so se na Slovenskih železnicah seznanili s izvennivoj-skim križanjem. Tako imenovani podvozje načrtovan pod železniško progo med tovarno Beti in domom upokojencev, s povezavo na Kapelsko cesto ter cesto proti Ri-goncam. Tako bi se izognili dvema železniškima prehodoma. Vendar lokalna skupnost njegovo gradnjo pogojuje z izgradnjo mednarodnega železniškega pre-
hoda v Dobovi. Lokacijski načrt za mednarodni železniški prehod naj bi po terminskem načrtu sprejeli julija letos, za podvoz pa je rok tri mesece po sprejemu lokacijskega načrta.
Direkcija RS za ceste ima v proračunu 2004 sredstva za odkup zemljišč in pričetek gradnje, je pojasnil Kovačič. Župan Andrej Vizjak pa pravi, da bo po lokacijskem načrtu sledila prilagoditev občinskih načrtov glede re-gionalke, kjer KS opozarja na pločnik in kolesarsko stezo. Stališče KS je po Kovačičevih navedbah v obeh primerih jasno: “Čimprejšnja gradnja ter plodno sodelovanje pri vseh morebitnih problemih in zahtevah tako z ene kot z druge strani”.
Suzana Vahtarič
Končno enoten svet
Bizeljsko - Svet krajevne skupnosti seje na 3. redni seji minuli teden končno sestal v polni sestavi. V tem času je sedem svetnikov potem, ko je šesterica odstopila, med seboj volilo predsedstvo. Na tem položaju še en mandat nadaljuje Rok Kržan, za podpredsednika je bil izvoljen Franc Kelher. Članom sveta Srečku Denžiču, Milanu Zalokarju, Ivanu Malusu, Ivanu Jazbecu in Jožefu Geršaku so se na ponovljenih volitvah pridružili Jožef Malus, Jože Malus, Milan Kajs, Anton Stremecki, Miran Veršec in Tomaž Škof.
Predsednik krajevne skupnosti je pojasnil, daje seja potekala umirjeno in s poudarkom, kako pristopiti h gradnji osnovne šole. Strinjali so se, da bi sredstva zbrali s krajevnim samoprispevkom ter zavzeli stališče, da h gradnji pristopijo v celoti in ne po fazah. S.V.
Ugodnejši krediti
Krško - V sklopu Regijskega pospeševalnega centra Posavje (RPC) deluje Garancijska shema. V sklopu njene dejavnosti je v Uradnem listu RS objavljen razpis za ugodnejše kredite malim in srednje velikim podjetjem v letu 2003.Predmet razpisa je 222.000.000 SIT ugodnejših kreditov, ki jih razpisujeta Javni sklad RS za razvoj malega gospodarstva in Regijski pospeševalni center Posavje v okviru pilotnega projekta. Na razpis se lahko prijavijo vsa mala podjetja in srednje velika podjetja .Prosilec lahko vloži zahtevek za kredit, če znaša predračunska vrednost investicije največ 50.000.000 SIT. Rok za prijavo je odprt do porabe namenskih sredstev. Vloge prosilcev bo do desetega v tekočem mesecu obravnaval Kreditni odbor RPC Posavje. B.D.
Državni svet v “pokrajini” Posavje
Sevnica - Edini predstavnik lokalnih interesov 20. volilne enote v državnem svetu (DS) Stefan Teraž iz Sevnice ima vsak ponedeljek med 17. in 18. uro na Trgu svobode 11 odprto svetniško pisarno, kjer sprejema pobude in predloge Posavcev. Prav na pobudo državnega svetnika Teraža pa je v Sevnici potekalo regionalno srečanje državnega sveta, na katerem so se zavzeli za enotno regijo Posavje.
Na grozečo nevarnost, da utegne Posavje ostati brez svoje regije, v Posavju opozarjajo že dlje časa. Nazadnje so se do tega problema opredelili sevniški gospodarstveniki, ki so mnenja, da je potrebno zahtevp Posavja po enotni regiji utemeljevati ob vsaki priložnosti. Zato je bila še toliko bolj dobrodošla odločitev predsednika DS Janeza Sušnika, da v Sevnici skliče posvet z župani 20. volilne enote oziroma regionalno srečanje za tri posavske občine. Srečanja so se poleg predsednika sveta Janeza Sušnika in pobudnika srečanja Štefana Teraža udeležila župana - sevniški Kristijan Janc in krški Franci Bogovič, direktorica Regijskega pospeševalnega centra Posavje Mateja Jazbec in predsednica Območne obrtne zbornice Sevnica Milena Mastnak.
Udeleženci so pozitivno ocenili pristop predsednika Sušnika, da se na terenu sistematično seznanjajo z aktualno problematiko posameznih slovenskih občin. Tudi Posavje se sooča s spe-
cifičnimi težavami, saj se zaradi dolgoletne gospodarske recesije regionalne razlike posavskih občin v primerjavi z osrednjo Slovenijo povečujejo. Prav tako na nižjo gospodarsko rast vplivajo slabe
Štefan Teraž
prometne povezave z osrednjo Slovenijo. Posledično je prisotno pomanjkanje interesa investitorjev za razvoj podjetij, ob tem pa se ne povečuje število delovnih mest. Brezposelnost se povečuje, poleg tega pa je negativen dejav-
nik tudi nizka izobrazbena struktura prebivalstva.
Kljub slabemu stanju ima Po-savje, ki danes postaja središče energetskega potenciala, vizijo, da postane “virtualna metropola . prepoznavna in inovativna regi' ja. Na posvetu so predstavniki občin poudarili, da občine Krško. Sevnica in Brežice delujejo enotno, brez političnih razprtij, kar je v odnosu do države zelo pomembno, še posebej glede regionalizacije. Posavci so namreč prepričani v oblikovanje lastne regije, ki bo tri omenjene občine še bolj p°' vezala.
Predsednik DS Janez Sušnik je poudaril, da bo državni svetnik Štefan Teraž, ki v okviru 20-volilne enote zastopa interese .posavskih občin, tudi z odprtje111 svetniške pisarne na Trgu svobode 11 prenašal pobude, predloge, mnenja in problematiko P°' savcev v DS. Ta pa bo v skladu z danimi ustavnimi pristojnostm pristopil k reševanju problematike.
Nada Černič Cvetanovs 1
Za odprtost, urejenost in gostoljubnost...
v	V
Čatež ob Savi - V organizaciji Turistične zveze Slovenije (TZS) je v Termah Čatež potekala prva seja projektnega sveta za odprtost, urejenost in gostoljubje na mejnih prehodih RS. Udeleženci ugotavljajo, da se bo s schengensko mejo za turizem začelo prej slabše kot boljše obdobje. Ob koncu posveta so si ogledali tudi mednarodni mejni prehod Obrežje. Obmejne občine imajo možnost ustanoviti turistično cono.
Kot je bilo ugotovljeno, se bodo z uvedbo schengenskega režima pojavile nove težave, s katerimi se bodo spopadali na južni meji. Zato predsednik TZS dr. Marjan Rožič meni, da bo to slabo vplivalo na turizem ob sloven-sko-hrvaški meji in tudi sicer. Država bi morala poiskati meh-
Mag. Andrej Vizjak, župan občine Brežice: “Vsekakor se z bližino meje pojavljajo določene spremembe, ki zahtevajo svojstven pristop. Občina Brežice bo sodelovala pri tem projektu. Bodoča schengenska meja bo žal prinesla več slabega kot dobrega, saj bo prizadela turizem v občini, kajti poostren nadzor na zunanji evropski meji prav gotovo ne bo dobrodošel za uspešen razvoj turizma.”
kejše in za ljudi ob meji sprejem- je poudaril, daje občina turistično ljivejše rešitve. Med udeleženci in tudi kulturno zelo močna, vse-je bil prisoten tudi župan občine kakor stavijo predvsem na turi-Brežice mag. Andrej Vizjak, ki zem kot panogo.
Državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve Črtomir Špacan, mag. Andrej Vizjak, predsednik projektnega sveta Dino Pucer in predsednik TZS dr. Marjan Rožič
Dino Pucer, predsednik projektnega sveta: Na TZS si bomo prizadevali za odprtost, urejenost in gostoljubje na mejnih prehodih Republike Slovenije. Tako turistična društva kot tudi občinske turistične zveze pa bodo morale v prihodnje bolj zavzeto spodbujati vključenost vseh zainteresiranih na in ob mejnih prehodih ter se zavzemati za ustrezen sprejem turistov na meji.
Sicer pa bi imele občine z obeh strani meje možnost ustanoviti turistične cone, katerih namen bi bil omogočiti turistom lažji prehod državne meje tam, kjer je ta omejujoč dejavnik. Prehod meje v turističnih conah bi bil možen izključno peš, s kolesom, smučmi ali turističnimi plovili s pomočjo turističnih dovolilnic.
Karmen Molan
Kako posluje kabelska televizija ?
Sevnica - Potem ko je inšpektor slovenskim kabelskim distributerjem prepovedal predvajati pornografske filme, so tako distributerji kot nekateri gledalci zagnali vik in krik in se prepirali o tem, kaj je erotika in kaj pornografija. Sedaj so se stvari malo polegle, sevniški uporabniki kabelskih TV storitev pa na cesti razglabljajo o poslovanju sevniške kabelske televizije, saj za skupščino večinoma niso vedeli.
Zavod Kabelska televizija Sevnica, kot se uradno imenuje Sevniški kabelski distributer, ima 2000 uporabnikov, ki so v lanskem letu v blagajno kabelske Revizije prispevali kar 25 milijonov SIT. Uporabniki plačujejo Naročnino štirikrat letno, zadnja Položnica, ki sojo dobili, je neko-'ko višja kot prejšnje, saj se je žavod odločil povišati naročnino.
tem pa se upravljavcu kabelskega omrežja ni zdelo vredno, da ob položnici uporabnikom po-s'al domov še vabilo na skupšči-N°> ki je skoraj v tajnosti poteka-a v učilnici Gasilskega doma Jevnica. Pravzaprav je bil sklic ?knpščine javno objavljen na ^analu 2000, to je na internem ka-nalu oz.video straneh, ki jih ima 't 2akupu sevniško podjetje Axa -000. Toda sklicatelji očitno tudi 'so pričakovali velikega odziva, Saj so rezervirali malo sejno sobo. "di praksa prejšnjih let je bila, se od 2000 uporabnikov skup-
ka
ščine udeležuje le po 20 ljudi. Tako en odstotek uporabnikov razpravlja o skupnem denarju in premoženju.
Janez Blas
Tokrat pa se je zapletlo že takoj na začetku skupščine, ko je eden od prisotnih, Janez Blas, želel odgovor na vprašanje, kaj je vodstvo kabelske televizije storilo, da bi bila udeležba na skupščinah večja. To vprašanje je
namreč zastavil že pred meseci, ko je kabelska televizija na internem kanalu objavila anketo in uporabnike poprosila za mnenja, vprašanja in pobude. Toda na anketo seje odzvalo le 126 uporabnikov, kar je zanemarljivo, pravijo v vodstvu kabelske televizije Maloštevilni zbrani so nato obravnavali zaključni račun za leto 2002, pri čemer so jih zmotile nekatere postavke, kot so knjigovodske storitve, poleg tega pa zavod še posebej plačuje službo za tiskanje položnic. Najbolj nejasna postavka pa je bila “stroški dela” v višini milijon sedemsto tisoč SIT. Prisotni so bili prepričani, da gre za kopanje jarkov in polaganje kablov za sistem, a se je izkazalo, da so v tem vštete nagrade za vodjo zavoda in sekretarja ter kilometrine in dnevnice. V statutu zavoda je namreč zapisano, da vodji zavoda pripada nagrada v skladu z Zakonom o razmerjih plač v javnih zavodih, dr-
žavnih organih in organih lokalnih skupnosti, prav tako je opredeljena nagrada za poslovnega sekretarja. V statutu tudi piše, da če je vodja zavoda razrešen pred iztekom mandata, ima pravico do odškodnine, ki mu menda pripada ne glede na odgovornost. Poleg tega so člani sveta zavoda prejemali sejnino v taki višini, kot jo imajo sevniški občinski svetniki, to je 35 tisočakov, s čimer se uporabniki na skupščini niso strinjali. Tako so sprejeli sklep, da članom sveta zavoda pripada sejnina, niso pa opredelili, kakšna naj bo; torej je lahko še večja od sejnine svetnikov.
Na skupščini so sprejeli tudi sklep o ustanovitvi dodatnega organa, to je programskega sveta, uporabniki pa so predlagali tudi imenovanje tričlanskega nadzornega odbora, ki bi bdel nad porabo sredstev, a vodstvo skupščine tega predloga ni dalo na glasovanje.
Nada Černič Cvetanovski
Kljub težkim časom v dejavnosti vztrajajo
Ježice - Korenine družinskega podjetja Radanovič segajo v leto 1921, ko je Miha Radanovič od mojstra Wutha odkupil (,t)rtno delavnico na Levstikovi. Zdajšnji kompleks Radanovičevih na skoraj isti lokaciji vodi že tretji Miha, ki je osnovno ^Javnost razširil na sodoben avtomobilski center. Kljub upadu prodaje vztrajajo, izpopolnjuje ponudbo in kakovost storitev.
, Ded več kot 80 let . Njučavničarstvom, Popravilom koles i
jft	-j-t-vuv.pv,
^ v sedemdeseti! ,e avnico za servis 0 Tomos in vozi
Sp • ruuua v Nrisna delavnic;

ter avtopralnico. V novi delavnici imajo osem modemih hidravličnih dvigal ter lastno diagnostiko in optiko, izvajajo pa tudi vulkanizerske storitve. Zaposlujejo 20 ljudi, ki se ves čas izobražujejo in sledijo normam proizvajalcev tako pri servisiranju kot v prodaji.
Za področje Posavja dosegajo
nadpovprečne tržne deleže, ki so za skoraj polovico večji kot v državi. Na leto prodajo do 250 Volkswagnov in 70 Audijev, okoli 30 gospodarskih vozil ter okoli 80 rabljenih vozil. Na dan imajo do 25 prehodov skozi servis. V zlatih časih so letno skupaj z izvozom prodali tudi do 1000 novih vozil.
Radanovičevi so kot pogodbeni partner za Porsche Slovenijo prejeli naziv “best dilcr” za Audi leta 1997 in leto kasneje “trgovec z briljantno iglo' ’ za Volkswagen, oba naziva podeljuje proizvajalec. Ne gre le za priznanje za število prodanih avtomobilov, temveč za celoten segment ponudbe in storitev, je povedala Stanka Radanovič.
Med Audiji izpostavljajo A4, čez mesec dni prihaja A3, nov A8 bo decembra in A6 v prihodnjem letu, letos poleti pričakujejo nov gospodarski program pri Volkswagen kombiju in Caddyju. Novega Golfa petico pričakujejo v začetku prihodnjega leta in leto kasneje še novega Passata.
V poletje bodo zakorakali z ugodnimi “golf-paketi”, Pacifik in Ocean ter akcijo pri novem Polu Basis in Trendline, kjer z doplačilom 400 evrov kompleten elektro paket s centralnim zaklepanjem in mehansko klimo pomeni prihranek okoli 260.000 SIT.
Le vkrog, le vkrog...
Krško, Brežice - Po prvih krožnih križiščih v Krškem in Brežicah v minulih letih je trenutno v gradnji še nekaj krožišč. Ta naj bi povečala prometno varnost na najbolj “črnih” točkah ter z enakovrednim vključevanjem vozil zmanjšala čakalno dobo v križiščih in omilila nestrpnost voznikov.
Govorice o krožišču v Krškem pri novem zdravstvenem domu in nakupovalnem centru ostajajo govorice. Kljub temu bo križišče, ki povzroča zamaške, še letos urejeno, je pojasnil vodja Oddelka za gospodarsko infrastrukturo na Občini Krško Rafael Jurečič. Prvotni projekt širitve z dodatnimi pasovi je bil ovrednoten na 80 milijonov SIT, če pa bi šli v kompleksno ureditev križišča, je bil pogoj države, da ga občina uredi sama. Država namreč v križišče noče vlagati, dokler ne bo urejena bodoča obvoznica in na to križišče priključen most preko Save za povezovalno cesto Krško - Brežice, ki se bo v Brežice priključila na že obsto-ječe krožišče.
Občina Krško pripravlja razpis za izbor izvajalca, do konca leta bodo križišče semaforizirali in osvežili talne označbe. Jurečič pravi, da denar tako ne bo vržen vstran, saj lahko semafor ali nadgradijo ali pa prestavijo. Država financira izgradnjo krožišča Drnovo, ki je ovrednotena na 190 milijonov SIT, delež občine Krško za izgradnjo kolesarskih stez,
pločnikov in avtobusnih postajališč je okoli 45 milijonov SIT. Zgrajeno bo do konca leta, gre pa za večji poseg, saj predvideva še izhod za asfaltno bazo. Investitor drugega krožišča na področju krške občine na Križaju je država, dokončano pa bi moralo biti do začetka maja.
V Brežicah se je pričela grad-
nja krožišča Trnje, kije po sporazumu iz minulega leta ovrednoteno na 112 milijonov SIT, delež občine za običajne vložke je okoli 26 milijonov. Zgrajeno naj bi bilo do konca leta. Občina Brežice sklepa še podoben sporazum o sofinanciranju za okoli 115 milijonov SIT vredno izgradnjo krožišča Črne, ki bo v polni investiciji leta 2004. S.V.
CGP Novo mesto je pričelo z gradnjo krožišča v Trnju.
Dimnikar prinaša srečo (in jezo)
Sevnica - Leta 1997 je koncesijo za dimnikarske storitve v občini Sevnica za deset let dobilo Dimnikarstvo Ivan Jelančič. V lanskem letu, ko je dimnikarstvo brez DDV prineslo skoraj 15 milijonov SIT prometa, pa je bila koncesija prenesena na Ano Jelančič.
Dimnikarstvo Jelančič, ki zaposluje 13 ljudi, je v lanskem letu v skladu s predpisi kurilne naprave na trda goriva v zasebnih gospodinjstvih čistilo vsak drugi mesec v kurilni sezoni, kurilne naprave na tekoča goriva, kjer je moč kotla do 60 KW enkrat letno oz. na željo stranke tudi pogosteje, če je moč kotla nad 60 KW pa so bili roki čiščenja odvisni od izvedbe kurilnih in dimovodnih naprav, časa obratovanja in moči kotla. Kurilne naprave na plinasta goriva so ne glede na moč čistili in pregledali enkrat letno, prav tako zračnike ter na vseh kurilnih napravah opravili meritve dimne emisije. Podobno bo tudi letos, ko bodo postopoma nadaljevali z delom na projektu zmanjšanja izpusta toplogrednih plinov. Svoj delež k zmanjševanju emisij bo morala prispevati tudi občina.
Čeprav že od nekdaj velja reklo, da dimnikarji prinašajo srečo, je v praksi mnogokrat drugače. Posamezni lastniki ne dovolijo opravljanja dimnikarskih storitev. 72 lastnikov je bilo zato prijavljenih ustrezni inšpekciji, petnajstim pa so poslali poziv, naj dovolijo čiščenje kurilnih in dimovodnih naprav. 22 lastnikov ni dovolilo opraviti meritev dimne emisije in kljub prijavi na inšpekcijo, jih 13 tega še vedno ni dovolilo.
Podjetnika Andrej Repše in Drago Krošelj nazdravljata dimnikarci Ani Jelančič in upata, da jima bo druženje z njo prineslo srečo.
Sicer pa v Sloveniji dimnikarjev primanjkuje. Trenutno so v dimnikarski šoli v Mariboru samo trije dimnikarji iz cele Slovenije. Dimnikarski poklic naj bi bil v kratkem uvrščen v dualni sistem izobraževanja. Obratovalnica Jelančič iz Sevnice je na nov način izobraževanja pripravljena tako strokovno kot tehnološko, pravi Ana Jelančič in dodaja, da bo v novem šolskem letu sevniško dimnikarstvo razpisalo dve kadrovski štipendiji za ta poklic.
Nada Černič Cvetanovski
Suzana Vahtarič
SOLSTVO, ZDRAVSTVO
Pomoč na domu zdaj ugodnejša
Brežice - Še pred kratkim je veljalo, da je eden od programov, ki jih izvaja Center za socialno delo Brežice, “Pomoč na domu”, marsikateremu potencialnemu uporabniku nedosegljiv, predvsem zaradi visoke cene. Tega so se zavedali tudi na centru, zdaj pa jim je naproti pristopila Občina Brežice, ki tovrstne storitve subvencionira. Storitev je tako veliko bolj dostopna občanom, ki takšno pomoč potrebujejo.
Poleg številnih rednih programov, ki jih izvaja Center za socialno delo Brežice, opravljajo tudi dodatne razvojne in preventivne programe, ki so namenjeni posebej izpostavljenim skupinam prebivalstva. Ena takšnih je storitev “Pomoč na domu”. S takšno obliko se upravičencem odmika vstop v institucionalno varstvo. Omenjeno storitev je Center za socialno delo Brežice sprva razvil preko javnih del, zdaj pa že od leta 1998 na tem področju dela opravljajo štiri zaposlene negovalke v okviru redne dejavnosti. Doslej je veljalo, da je cena storitve za posameznega uporabnika oziroma upravičenca zelo visoka, pojasnjuje direktorica centra Metka Žigante in dodaja, da seje to zdaj spremenilo. Cena storitve je namreč bistveno bolj dostopna, saj 40 odstotkov subvencionira Občina Brežice. Tako je od 1. marca cena za uro storitve
1.256 SIT. Upoštevajoč uredbo o merilih za določanje oprostitve pri plačilu socialno varstvenih storitev pa se na osnovi podane zahteve za oprostitev plačila določi delež plačila storitve za stranko.
Metka Žigante
Storitev “Pomoč na domu” je namenjena osebam, starim nad 65 let, ki lahko z občasno ali nekaj urno dnevno pomočjo ohranjajo
zadovoljivo duševno in telesno počutje, tako da še ne potrebujejo institucionalne oblike varstva. Prav tako je storitev namenjena osebam, mlajšim od 65 let, ki so se zaradi invalidnosti ali akutnega zdravstvenega stanja znašle v stiski. Storitev lahko koristijo tudi osebe s statusom invalida in družine kronično bolnih otrok oziroma otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, če jim tovrstna uporaba storitve nadomešča institucionalno varstvo. Pomoč na domu zajema gospodinjsko pomoč, pomoč pri vzdrževanju osebne higiena ter pomoč pri ohranjanju socialnih stikov. Vse podrobnejše informacije tako o pomoči na domu kot tudi ostalih storitvah, kijih nudi Center za socialno delo Brežice, so uporabnikom na voljo v pisarni prve socialne pomoči na sedežu centra v Brežice.
Karmen Molan
Če zob boli v soboto
Brežice - Občinski svet Občine Brežice je sprejel sklep o določitvi izvajanja zobozdravstvene službe tudi ob sobotah. Vendar še ni jasno, kdaj bo ta, če sploh, stopil tudi v veljavo. Premagati je treba kar nekaj ovir, da bi tudi v Brežicah končno zagotovili zobozdravstveno službo ob sobotah.
Občina je sklep poslala Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, da bi ga upošteval pri sklepanju koncesij. Ta po predvidenem postopku išče urnik izvajalcev, ki ga mora zagotoviti Zdravstveni dom Brežice. Če bodo zobozdravniki pristali in bo zdravstveni dom uspel uskladiti urnik dela, bo končno odločitev lahko posredoval tudi zavod. Tako smo na pristojnem oddelku za družbene dejavnosti na Občini Brežice uspeli izvedeti, da bodo čez kak mesec vedeli, na čem so. S.V.
V društvo Ozara, Pisarno za informiranje in svetovanje, se vključujejo ljudje s težavami v duševnem zdravju, prav tako se oglasijo tisti, ki se znajdejo v stiski. Mnogi izmed njih dobijo podporo, s katero lažje premostijo težave. Ob tem smo priča različnim življenjskim zgodbam in izkušnjam. V tokratni številki vam predstavljamo prispevek članice skupine za samopomoč.
Društvo Ozara, Gubčeva lOa, Brežice, tel.07/49-63-590, vsak delavnik od 9. do 15. ure.
Internet naslov: www.oz.ara.org, e-mail: br@ozara.org
Med tujimi ljudmi
Med tujimi ljudmi hodim
po ulicah temačnih;
kje si moj dom, moje ognjišče?
Krasijo te reke in gozdovi, žita rumena in trava zelena, tam nekje je moj dom.
Vasica mala, moji domači, vsi prijatelji iz otroških let,
- kdaj povrnem se nazaj v to domačo vas?
Cerkveni zvon tako lepo zveni, ljudje na poljih veselo prepevajo, a jaz v tujini boleham in z mislimi se vračam v svoj dom, v svoj domači kraj.
Veronika
rojstva v porodnišnici brežice
Da prijaznost in strokovnost osebja brežiške porodnišnice odmeva tudi zunaj posavske regije, dokazuje Stanka Drofenik iz Pristave pri Mestinju, občina Celje, ki se je odločila, da svojim novorojencem omogoči najboljšo nego. Tako je pred tremi leti v Brežicah povila svojo prvorojenko Niko, v torek, 6. aprila, ob 10.24 pa se je rodil še njen drugorojenec Blaž. Malega korenjaka se ob sestrici Niki veseli tudi očka Stanko. Deček, ki je ob rojstvu tehtal 3650 gramov in meril 52 cm, pa je še posebno zanimiv in je navdušil tudi osebje, ki se vsakodnevno srečuje z novorojenčki, in vsak med njimi je nekaj posebnega. Pozorno si oglejte fotografijo; ste že videli dojenčka s tako bogato frizuro?
Od 31.3. do 14.4.2003
Dečke so rodile: Katarina Erdelja s Pokleka, Irena Preskar iz Gornjega Lenarta, Stanka Drofenik iz Pristave pri Mestinju, Sanja Urbani-ca iz Krškega in Marija Kostanjšek iz Kapel.
Deklice so rodile: Mojca Bizjak z Artega, Suzana Mihorič s Spodnjih Dul, Ivanka Zakšek iz Podbočja, Draženka Zobarič z Jesenic na Dolenjskem, Bruna Marki z Ledine, Mateja Mešiček iz Sevnice, Andrea Jelen z Jesenic na Dolenjskem, Lidija Kosec z Gazic in Stanka Gorenc z Mrtvic.
Slovo od stare šole
Pišece - Po novogradnji šole je prišel čas za rušenje stare šole, saj so se 27. januarja pišečki šolarji - z “vrtičkarji” skupaj 95 otrok in 14-članski učiteljski kolektiv -preselili v novo šolo.
Ves čas gradnje so vedeli, da bo stara šola Marsa Pleteršnika “padla”. Tak je bil dogovor ob investiranju šolskega ministrstva. Zdaj je napočil čas za rušenje.
Vodja Oddelka za družbene dejavnosti na Občini Brežice Anica Hribarje pojasnila, daje podpisana pogodba z istim izvajalcem del, to je SGP Posavje, za drugo fazo projekta, ki dejansko pomeni rušenje stare šole in ureditev okolice.
Rušenje naj bi v teh dneh pričeli in do konca meseca bi morala biti na mestu stare šole dokončno urejena že okolica.
Člani Prostovoljnega gasilskega društva Pišece so v dogovoru z Občino Brežice in domačo krajevno skupnostjo s stare šole zložili strešno kritino, ki je stara šele štiri leta. Uporabili jo bodo za pokritje večnamenskega doma zraven šol. Kot je dejal ravnatelj šole Martin Dušič, je ostrešje in leseni del dotrajan in gre v glavnem v odpad. Prav tako so izpraznili notranjost šole. Zadržali so material za zgodovinski arhiv, ostalo staro kosovno opremo so lahko pobrali krajani. S.V.
Višje preživnine in nadomestila
Slovenija, Posavje - Z letošnjim 1. aprilom so se v primerjavi z letom prej preživnine in nadomestila, ki jih izplačuje preživninski sklad RS, zvišale za 8,6 odstotka.
Do konca meseca marca je namreč znašala povprečna višina preživnine 19.700 SIT, sicer pa se le ta usklajuje oziroma je odvisna od dohodkov zavezanca za plačilo preživnine in je lahko določena na podlagi dogovora ali s sodno odločbo.
Od L aprila pa seje povišalo tudi nadomestilo preživnine, ki ga izplačuje Jamstveni in preživninski sklad in sedaj znaša za otroka do 6. leta starosti 13.557 SIT, za otroka od 6. do 14. leta starosti 14.912 SIT, za otroka nad 14. letom starosti pa 17.623 SIT. Trenutno izplačuje Jamstveni in preživninski sklad nadomestilo preživnine 2480 otrokom.
S tokratno uskladitvijo se preživnine, ki jih v naši državi prejema okoli 47.500 otrok, usklajujejo na raven cen življenjskih potrebščin in neto plač v decembru 2002. K.M.
Na preživninskem skladu je bila zahteva za pravico nadomestila preživnine vložena za 17 otrok iz Posavja, od tega je bila 16 pravica priznana. Za dva otroka sta bili vlogi vloženi že leta 2001. V letu 2002 je tako sklad za območje Posavja izplačal nadomestilo preživnine 121 otrokom, in sicer v povprečju 4.987,80 SIT za otroka na mesec. Od začetka delovanja sklada do 31. decembra 2002 je tako nadomestilo preživnine prejelo 126 otrok v skupnem znesku 37.955.386 SIT.
Obisk češkega konzula
Sevnica, Studenec - Češka vlada že 31 let razpisuje mednarodni likovni natečaj za otroke, na katerem vsakokrat sodeluje več tisoč šolarjev iz številnih držav. Na minulem natečaju LIDICE 2000 so bile med nagrajenci tudi tri učenke OŠ Studenec, ki je podružnica sevniške OŠ Savo Kladnik.
Marek Pavlin z ravnateljico Jelko Slukan in predsednico šolskega parlamenta Tino Volčanjšek
Niki Blatnik, Ani Janc in Mateji Žnidaršič je nagrade osebno izročil konzul Republike Češke v Sloveniji Marek Pavlin, ki se je pred tem ustavil na matični šoli v Sevnici ter v odlični slovenščini odgovarjal na vprašanja radovednih članov novinarskega krožka in šolskega parlamenta. Konzul, kije v Sloveniji tretje leto, je lani obiskal sevniški grad in Lutrovsko klet, sicer pa ga lepote naše države navdušujejo, še posebno Trenta in kraji ob Soči. B.D.
Za zdravje žensk
Čatež ob Savi - Posavsko in obsoteljsko Društvo za boj proti raku je v počastitev materinskega dne v Termah Čatež organiziralo srečanje na temo “Za zdravje naših mam in žena”. Izvršni odbor društva snuje programe izobraževanja in pomoči, za veliko angažiranost pri tem plemenitem poslanstvu pa je članica Vesna Božiček prejela srebrni znak Zveze društev za boj proti raku.
S pomočjo Rotary kluba Čatež je bolnišnica Brežice opremila ambulanto za bolezni dojk, kjer so v štirih letih pregledali 5690 žena.
Devet od desetih rakov na prsih odkrijejo ženske same, je povedala diplomirana medicinska sestra Vladka Tomšič, ki v društvu organizira poduk o samopregledovanju dojk. V štirih letih so v brežiški ambulanti zabeležili 57 karcinomov. Zdravnike pa so neprijetno presenetili podatki o porastu raka na materničnem vratu, zato so pripravili program Zora, ki ga je predstavila predsednica Društva za boj proti raku dr. Alenka Krenčič-Zagode.
Ta je usmerjen v zgodnje odkrivanje rakavih sprememb na materničnem vratu. V celjski regiji, kamor v zdravstvenem varstvu sodita Sevnica in Brežice, je ta oblika raka pogostejša, kot velja za slovensko povprečje. Če je odkrit dovolj zgodaj, je popolnoma ozdravljiv, običajno pa ga pravočasno odkrijejo ob rutinskem preventivnem pregledu. Najbolj je zastopan v starostni dobi od 30. do 50. leta.
Vesna Božiček in dr. Alenka Krenčič-Zagode
Program Zora je usmerjen v aktivno iskanje tistih žena, ki nepoučenosti ali zaradi drugih razlogov doslej sploh niso hod' na preventivne preglede. V kratkem lahko te žene pričakujejo vabi ginekologa, koordinatorji državnega programa Zora pa jih poziva( jo, naj se pregleda brez strahu udeležijo. Kar 40 odstotkov že ‘ nima izbranega ginekologa, polovica tistih, ki ga imajo, pa se p'c ventivnih pregledov ne udeležuje. Ženske, ki so starejše od 64 1 ’ v program Zora niso vključene, kar pa ne pomeni, da t# dobrodošle v ginekološki ordinaciji, je povedala dr. Krenčič-^ godetova.
Rak je bolezen, po kateri lahko v mnogih primerih okreva#1 ^ ne da pa se je pozabiti. O tem, kako osmisliti življenje tud1 najhujših situacijah in kako v sebi s pomočjo soljudi najti upa#l ’ je govorila predsednica Društva onkoloških bolnikov Slove# >
tek
prim.dr. Marija Vegelj-Pirc.
Branka Derno
Namakalni sistem Kalce-Naklo
Podbočje, Kostanjevica - Projekt namakanja južnega dela Krškega polja z vodo iz Krke v trikotniku Kalce-Naklo, Malo Mraševo in Veliko Mraševo, ki skupno zajema 260 ha, vodi Kmečka zadruga Kostanjevica. V celem sistemu je zajetih 344 parcel in je operativno razdeljen v tri faze.
Za prvo fazo že imajo gradbeno dovoljenje in koncesijo za namakanje, je razložila Barbara Mlakar iz Kmečke zadruge. Zajema območje 110 ha med regionalno cesto Kostanjevica - Cerklje ob Krki in koridorjem reke Krke med zaselkoma Brod in Veliko Mraševo. Da je projekt dobil ustrezna dovoljenja, so morali predhodno dobiti soglasje 80 odstotkov lastnikov za melioracije in 100-odstotno soglasje za prekop, kar je zadrugi kot nosilcu uspelo. Da bi lahko pričeli z deli in ob tem pridobili nepovratna sredstva kmetijskega ministrstva kot pomoč pri investiciji, morajo v 80 odstotkih lastniki zemljišč dati soglasje, s katerim se zavezujejo za pokrivanje terciarnega dela stroškov sistema. Plačali bi cevi in
vzdrževanje delujočega sistema. Stroški slednjega so bodočim uporabnikom bolj ali manj neznani, zato se jih bojijo. V Sloveniji po zadnjem podatku iz Uradnega lista znašajo 6.000 SIT po hektaiju.
Mlakarjeva je za primerjavo povedala, da v Italiji ti stroški znašajo od 17.000 SIT do 23.000 SIT na ha.
Najdražja postavka v investiciji namakalnega sistema sta črpališče, ki je ocenjeno na 74 milijonov SIT
in trafo postaja, stala naj bi 12 milijonov SIT, občina Krško pa se je zavezala, da bo iz proračuna podprla gradnjo enega ali drugega, je povedal vodja oddelka za gospodarstvo Franc Černelič.
Če lastniki zemljišč želijo, da bo projekt sofinancirala tudi država in da bi dela stekla še letos, morajo čim prej pristopiti h pogodbi. Mali posestniki bodo najbrž sledili odločitvam velikih in slišati je, da bo nanje v veliki meri vplivala odločitev Staneta Jar-koviča, ki na 40 ha prideluje zelenjavo in jagode..
Druga in tretja faza namakalnega sistema zajemata 150 ha v trikotniku med cesto Kostanjevica - Cerklje in zaselki Malo Mraševo, Kalce-Naklo ter Pristavo.
Branka Dernovšek
Stane Jarkovič z Broda v Podbočju: “Podpiram gradnjo namakalnega sistema, saj sem bil med tistimi, ki so zbirali prve potrebne podpise za projekt. Sicer sem imel pred tem že naročen projekt za lastni namakalni sistem, a ko seje pokazala možnost, da se gre v skupno akcijo za namakanje celega kompleksa, sem od njega odstopil. Res pa je, da iščem vrtino s toplo vodo za potrebe svojih rastlinjakov, toda to je druga zadeva. Kot sem dejal, bom pristopil k namakalnemu sistemu, toda bodoči uporabniki moramo poznati način obračunavanja stroškov. Koliko nas bo sistem dejansko koristilo? Idealno bi bilo, če se zgradi v celoti (2.in 3.faza zajemata 150 ha) in ga lastniki parcel potem tudi uporabljajo. Tako bi bili stroški na hektar nižji. Te moramo poznati, saj odjemalci, kot so velike trgovinske verige, pridelovalce zelenjave in sadja s cenami tiščijo ob zid in nam ne puščajo rezerve v stroških.”
Topaz bo plaval s tokom Krke
Vinogradništvo pomembno
Šentjanž - Pred slabim letom je bil v Šentjanžu prvi zbor ekoloških pridelovalcev jabolk topaz, ki so zašla na naša tla leta 1997, ko so bili uvoženi prvi cepiči, podpisana licenčna pogodba in leta ’99 zasajeni prvi nasadi. Sadjarji so ugotovili, da bodo uspešnejši, če bodo povezani. Pod vodstvom predsednika društva Eko topaz Jožeta Repovža iz Šentjanža po enem letu ugotavljajo, da je res tako.
Gaj - 80 članov Društva vinogradnikov Dolina-Jesenice je pregledalo delo minulega leta in se posvetilo načrtom letošnjega, srečanje je bilo obogateno s predavanjem dipl. inž. Jožeta Baznika o ravnanju s fitofarmacevtskimi sredstvi.
Društvo ekoloških sadjarjev Eko topaz ima danes 24 članov iz vse Slovenije, pa tudi iz tujine. Češko sorto jabolk, ki je primerna za ekološki način pridelave, je v Slovenijo pripeljala Sadjarska zadruga Posavje, ki je z Avstrijci podpisala tudi licenčno pogodbo. Danes se Sadjarska zadruga srečuje z resnimi težavami, njen obstoj je vprašljiv, in da delo ne bi zastalo, bo vse licenčne zadeve, hženje jabolk in nasploh razvoj prevzela Kmetijska zadruga (KZ) Krka Novo mesto. Kot ugotavljajo sadjarji, ima Krka dovolj strokovnih kadrov, da bo kos zahte-vam sodobne pridelave, kontrole in trženja, izkazala pa seje že pri lanski prodaji topaza. Nekatera dela bodo še naprej ostala pod okriljem Sadjarske zadruge, kot so denimo razvoj sadike in podobno. Prenos licence in licenčnih pravic ter obveznosti bo končan v roku dveh mesecev, pravijo v KZ Krka. Pridelovalci topaza, ki ugotavljajo, da morajo nastopi-ti bolj enotno, povečati članstvo ln preskočiti težave, s katerimi se srečujejo, so na občnem zboru 'menovali štiričlansko komisijo, ki bo tesno sodelovala s KZ Krka.
Če bo vse po sreči in če ne bo pozebe, bodo v letošnjem letu pridelovalci topaza pridelali 150 ton jabolk. Če jih ne bodo prodali na domačem trgu, jih bodo izvozili v Avstrijo, za kar so Avstrijci zainteresirani. Član društva Eko topaz je namreč tudi Johann Deiml iz Avstrije, nosilec licence, ki ima tudi predkupno pravico za tržne viške jabolk.
Pred letom dni so si v društvu Eko topaz zadali nalogo, da bi imeli v Kmetijski svetovalni službi strokovnjaka, ki bi bil zadolžen za strokovno pomoč pridelovalcem po vsej Sloveniji. To jim je deloma uspelo, saj se specialistka za sadjarstvo Erika Orešek posveča prav tem vprašanjem in ekološkim sadjarjem ponuja pomoč. Da pa bi bili na tekočem z nasveti in posledično tudi ukrepanjem v sadovnjakih, so se sadjarji odločili, da poleg društvene članarine v višini petih tisočakov prispevajo letno še 3.000 SIT za redno obveščanje. Tako bodo pridelovalci topaza vsakih 14 dni domov dobili strokovne nasvete v pisni obliki.
Nada Černič Cvetanovski
Predsednik društva Miha Kvartuh je iz dejavnosti minulega leta izločil predvsem strokovna predavanja, vodeno degustacijo najbolje ocenjenih vin članov društva s podelitvijo diplom, varstvo rastlin pred boleznimi in napake vin letnika 2002. Letos je ena od komisij že zbrala vzorce vin, druga - strokovna ocenila kakovost, ocene pa bodo znane še ta mesec ob izdaji biltena s pode-
litvijo diplom in priznanj. Ob tem se lahko pohvalijo z velikim napredkom glede kakovosti, saj so jih od zbranih 95 vzorcev izločili le 15 odstotkov. Konec maja načrtujejo izlet s predavanjem na temo varstva rastlin, jeseni preda-
vanje o boleznih in napakah vin, pa piknik s kostanjem in moštom ter oživiti idejo o svoji vinski princesi, ki bi promovirala društvo na tednu cvička.
Dipl. inž. Jože Baznik je v predavanju o fitofarmacevtskih sredstvih opozoril vinogradnike na prepovedan promet tistih, ki niso registrirana, o njihovi pravilni uporabi, da se ne poškoduje ostalo rastlinje, ter izpostavil, da
bodo vinogradniki, ki nimajo Srednje kmetijske šole, morali po zakonu opraviti tečaj za pravilno uporabo fitofarmacevtskih sredstev, kjer bodo dobili temeljna znanja za varno delo. Nespoštovanju zakona sledi kazen, najmanjša je 100.000 SIT. Predsed-
Odličja za posavske dobrote
Ptuj - Na letošnji že 14. razstavi “Dobrote slovenskih kmetij” je bilo mogoče videti skoraj *'soč kmečkih dobrot iz šestopetdeset slovenskih kmetij, ki jih je že pred odprtjem razstave °cenilo več posebnih strokovnih komisij. Podeljenih je bilo 209 zlatih priznanj, 227 srebrnih in 202 bronasti priznanji, pa tudi 30 znakov kakovosti.
niča odbora za kmetijstvo občine Brežice Mira Budič pa je spregovorila o strategiji, v katero sodijo predvsem dobri programi predloženi občinskemu svetu in s katerimi bi bilo mogoče oplemenititi njihova sredstva.
N. Jenko S.
. Iz Posavja je bilo na ocenjevanju 54 kmečkih dobrot, nagradnih je bilo 34, in sicer so preje-,e 11 zlatih priznanj, 9 srebrnih 'n 14 bronastih.
Zlato priznanje so dobili Edi •ur/ina iz Stolovnika za jabol-cn° žganje, poleg te pa še enosre-rno in tri bronasta; Vojko Šuš-nrič s Piršenbrega je dobil štiri v- ata priznanja in sicer za jabolčni ClPs in hruškove krhlje ter vinski
Jabolčni kis, bronasto priznanje p je dobil zajabolčne krhlje; zla-° Priznanje je dobila še AnaŽu-i Vc iz Krškega za suha jabolka er Anton in Silva Keršmanc z id^ine pri Sevnici za suhe hruš-e> Ki sta prejela še eno srebrno jp suhajabolka. Srebrno priznan-n 2a jabolčni kis sta dobila še Ja-ez Drstvenšek iz Stranja ter
Igor Strajnar iz Loke. Slavica Vimpolšek iz Brežic je dobila eno zlato priznanje za suho meso v črevu ter dve bronasti za suho domačo salamo in suhe domače klobase; bronasto priznanje za suhe domače salame je prejel tudi Cveto Jeler s Senovega. Bernarda Pajk iz Krškega je dobila zlato priznanje za kekse na stroj, Justina Plevanič za pšenični kruh z dodatki in Marjan Bogo-lin s Sromelj za črn polnozrnat kruh s semeni. Srebrna priznanja so dobili Ida Simonišek iz Dolenjega Leskovca za kokosove rogljičke, Nada Baškovič z Gorenjih Skopic za poročni kvašen šarkelj in Jožica Tkaučič iz Slo-gonskega za kvašen šarkelj, pa tudi Slavica Hribar za figovo marmelado ter Vidko Budna s
Senovega za jabolčni sok, slednji je dobil še bronasto priznanje za hruškovo žganje. Z bronastimi priznanji pa so bile nagrajene Majda Jazbec iz Sevnice za janeževe upognjence, Milena Tomše iz Globočic za orehove kvašene rogljiče, Romanca Kro-šelj iz Slogonskega za kvašene rogljiče, Anica Bohorč iz Pres-ladola za ajdov kruh z orehi, Marija Urbanč z Viher za slane sezamove rogljiče in Tonica Jankovič z Viher za pletenico - adventni venec. Rudolf Žveglič iz Stranja je dobil srebrno priznanje za bio-hmškovo žganje, Franc Božič iz Straže pri Raki je dobil bronasto priznanje za viljamovko, Alojz Kerin iz Straže pri Krškem pa za domače žganje - sadjevec.
Jelica Koršič
Mladi in kmetijstvo
Bukošek - Na regijskem kvizu “Mladi in kmetijstvo” se je pomerilo pet ekip; po dve iz sev-niške in brežiške občine ter ena iz krške. Tekmovalci so se pomerili v znanju s treh področij in sicer varnost in zdravje pri delu, dopolnilne dejavnosti in bonton. Največ znanja je pokazala ekipa Brežic v sestavi Miha in Janez Balon ter Živko Ogorevc, vendar so priložnost za sodelovanje na državnem kvizu radodarno prepustili ekipi iz Trške občine: Tako bodo barve Posavja na državnem tekmovanju “Mladi in kmetijstvo”, ki bo v soboto, 26.aprila, v Sv.Juriju ob Ščavnici zastopali Simona in Lovro Kerin ter Melita Kovačič. J.K.
ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE Območna enota Brežice
Sadnja in zaščita gozdnih sadik
Na brežiškem gozdnogospodarskem območju smo lastnikom gozdov v zadnjih dneh marca razdelili približno 25.000 sadik listavcev in iglavcev, med njimi največ gorskega javorja, velikega jesena, divje češnje in smreke. Že nekaj let ni več smreka edina drevesna vrsta za sadnjo v gozdu, saj zagotavljamo petnajst do dvajset različnih drevesnih vrst. Veliko je telefonskih klicev v gozdarske pisarne v času, ko se začne prebujati narava. Vendar je v tem času prepozno šele pričeti razmišljati o sadnji v gozdu. Delo v gozdu je dolgoročno, zato tudi na sadnjo pomislimo pravočasno - najkasneje jeseni za prihodnje leto.
Gozdarji Žavoda za gozdove že jeseni pripravljamo gozdnogojitvene plane za prihodnje leto. Običajno je, da se že v tem času gozdar in lastnik dogovorita, kje, katere sadike in koliko sadik bomo planirali. Površina, potrebna za sadnjo, mora biti opredeljena v gozdnogojitvenem načrtu. Sadnjo predvidimo na tistih površinah, kjer naravna obnova ni uspešna. Pred naročilom sadik v začetku marca je potrebno še enkrat preveriti, ali so površine v gozdu primerno pripravljene. Ob razdeljevanju sadik gozdar lastniku tudi svetuje, kako ravnati s sadikami do sadnje in kako jih pravilno posaditi. Če je bilo delo vestno opravljeno, bodo mlada drevesca spomladi kmalu odgnala.
V področjih, kjer je v gozdovih porušeno ravnotežje med prehranskimi možnostmi gozda in prehranskimi potrebami rastlinojede parkljaste divjadi, je gozdno mladje precej poškodovano. Škode, ki jih povzroča divjad, so objedanje vršičkov in poganjkov gozdnega drevja, obgrizanje in lupljenje debel ter drgnjenje rogovja ob mlada drevesa. Najbolje je že sedaj razmišljati in tudi izvesti zaščito mladja pred divjadjo. Poznamo različne načine in več vrst zaščite. Gozdno mladje lahko zaščitimo skupinsko ali posamično. Skupinska zaščita pomeni, da določeno površino ogradimo z žično ograjo. Ograjo uporabimo na večji površini (do 1 ha), kjer tudi relief terena to dopušča. Prednost tega načina zaščite je, daje poleg sadik zaščiteno tudi naravno mladje na celotni ograjeni površini. Posamična ali individualna zaščita pomeni, da zaščitimo le določeno število posajenih sadik ali pa le posamezne osebke v naravnem mladju. Za posamično zaščito imamo na voljo več vrst različnih materialov. Iglavce pred objedanjem zaščitimo s premazi, ki odvračajo divjad. Tudi za zaščito debel pred drgnjenjem z rogovi uporabljamo premaze. Za listavce premazi niso primerni, ker se vršiček zasuši. Najbolj naravi prijazna zaščita listavcev so trije količki. Postavimo jih v trikotnik, sadiko obnje dobro privežemo, morajo biti višji od sadike, tako da divjad z gobcem ne doseže vršička. Najprimernejši les za pripravo teh količkov je kostanjev, hrastov ali robinijev. Druga možnost je uporaba individualnih plastičnih mrež v obliki tulca. Postavimo jih okrog sadike in jih čvrsto pritrdimo na dva ustrezna količka, ki dajeta mreži oporo in potrebno obliko.
Vsako pomlad moramo po ozelenitvi opraviti vzdrževalna dela; naravnati vršni poganjek, odstraniti zeliščni sloj, ki se prepleta skozi mrežo, in po potrebi mrežo učvrstiti ali zamenjati količke. Mreže, kjer so sadike odmrle, izpopolnimo ali pa jih odstranimo. Ograje pregledamo tudi pozimi, da ni morebiti kakšna luknja in po potrebi popravimo stebre. Le pravilno postavljena in vestno vzdrževana zaščita služi svojemu namenu. Po nekaj letih, ko mladje doseže ustrezno višino, zaščita ni več potrebna. Umetni materiali ne sodijo v gozd, zato jih, ko so opravili svojo vlogo, odstranimo in če je možno, jih uporabimo na drugem objektu. Za dela zaščite pred divjadjo seje potrebno odločiti po posvetu z revirnim gozdarjem. Delo ni enkratno, temveč je to nekajletna obveza. V delo in materiale so vložena precejšnja finančna sredstva iz državnega proračuna. Na osnovi Odredbe o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove iz sredstev proračuna Republike Slovenije (Ur.l. RS, št.58/94) lastniki gozdov na krajevnih enotah Zavoda za gozdove Slovenije prevzamejo materiale za zaščito, po vestno opravljenem delu pa jim bo izplačana tudi subvencija.
Mojca Bogovič, univ. dipl. inž.gozd.
kmetijski nasveti
Za sadjarje
Obvestilo pridelovalcem jabolk
Ker so bili prvi izbruhi zimskih trosov jablanovega škrlupa že zabeleženi, trenutne vremenske razmere pa napovedujejo ugodne pogoje za razvoj bolezni, bo potrebno izvesti primerne zaščitne ukrepe. Glede na razvojno stopnjo jablan strokovne službe priporočajo, da proti jablanove-mu škrlupu izvedete škropljenje s pripravki, kot so DITHANE M-45, DITHANE DG NEOTEC, DELAN, UFA REN in podobnimi. Bakrovi pripravki niso več priporočljivi, saj bi povzročili fitotoksičnost.
Sadjarji, ki imate nasade v bližini gozda ali starejše sadovnjake, bodite pozorni na pojav jablanovega cvetožera, saj je že nekaj dni v brstih mogoče opaziti odlaganje jajčec tega škodljivca Ce pri stresanju vej - na 100 vejah naletite na 20 do 30 hroščkov, lahko pričakujete večjo škodo. Predvsem je škropljenje smiselno ob robovih sadovnjaka kije v bližini gozda Za zaščito uporabite pripravka THIODANE, ki se lahko uporabi le enkrat v sezoni, in ZOLONE LIQUIDE ter njune kombinacije z oljnimi pripravki. Učinkujejo tudi pripravki na osnovi diazinona v kombinaciji z oljnimi pripravki, ki delujejo tudi na druge škodljivce.
Obvestilo pridelovalcem breskev
Zaradi padavin in začetka cvetenja breskev je v tem času priporočljiva zaščita pred cvetno monilijo. Uporabite lahko BAYCOR, CHORUS, FOLICUR WP 25, SYSTHANE 6 FLO, RONILAN DF, PINULIN in BAVISTIN FL.
Vsak čuva svoj liter vode
Sevnica - Na območju občine Sevnica je po podatkih Ministrstva za okolje in prostor registriranih 113 vodovodov, ki oskrbujejo naselja z več kot 30 prebivalci. Kako se oskrbujejo manjše vasi in zaselki, ni znano, verjetno pa vodooskrba poteka individualno. Zaradi nespoštovanja zakonodaje - nepobiranja vodarine, neplačevanja taks za odpadne vode in podobno - se tako upravljavci kot uporabniki prej ali slej soočijo s težavami pri oskrbi z vodo in začno biti plat zvona. Čas je za sistemsko rešitev problema.
Večji vodovodni sistemi v občini so Sevnica, Šentjanž, Krmelj, Kompolje in Osredek-Blanca. Javno podjetje Komunala Sevnica oskrbuje preko mestnega vodovoda 5064 prebivalcev, kar predstavlja 28 odstotkov glede na skupno število prebivalstva. 70 odstotkov prebivalcev pa se oskrbuje z vodo preko lokalnih sistemov, za katere skrbijo vaški odbori v sklopu krajevne skupnosti ali fizične osebe, ki so lastniki posameznih vodovodnih siste-
vodnega sistema. Vodovodni sistem Boštanj - tako trdi Alojz Zalašček - v okviru krajevne skupnosti oz. odbora funkcionira dobro; vodovod so zgradili sami, tudi za obnovo sistema so poskrbeli sami in se ne strinjajo, da bi Komunala prevzela njihov sistem, čeprav je usmeritev občine prav taka.
Branko Kelemina celo opozarja, da javne gospodarske službe Komunala prevzema prepočasi. Kot pravi Kelemina - tak je tudi sklep občinskega sveta - naj se Komunala vsaj do 1.januarja 2004 strokovno, kadrovsko in organizacijsko okrepi, tako da bo usposobljena za celovito vodenje projektov in investicij s področja vodooskrbe in komunalne infrastrukture. Komunala naj bi tako ne le prevzela vse vodovod-
ne sisteme v občini, ampak vodila tudi celotne investicijo - od projekta do končnega prevzema sistema. Po mnenju Kelemine je edino Komunala tista strokovna inštitucija, ki je kos taki nalogi, ne pa tako kot doslej, ko so vodovode gradili krajevni amaterji v sodelovanju z občinskimi uslužbenci, ki niso strokovnjaki.Tak primer je tudi vodovod Blanca, ki še ni končan. Če bi bila Komunala nosilec projekta, je prepričan Kelemina, bi na račun DDV prihranili vsaj 10 milijonov SIT, vodovod pa bi bil strokovno narejen. Sedaj se je namreč izkazalo, da vrtina nima takih kapacitet, kot so ugotavljali ob začetku gradnje in zato so vgradili neustrezno črpalko, ki se duši in ne more normalno obratovati.
Direktor Komunale Bojan
Alojz Zalašček
mov in so jih zgradili sami. Vodooskrba praviloma funkcionira tako dolgo, dokler ne pride do okvar ali potrebe po obnovi vodo-
Eden od prispevkov v zvezi z vodo je taksa za obremenjevanje vode, ki se obračunava po kubičnem metru vode. To takso v sevniški občini plačujejo uporabniki vodovodnega sistema Sevnica, Krmelj in Blanca, ostali pa ne, kar mnogi smatrajo kot nepošteno. Iz teh sredstev se bo v letošnjem letu za območje Sevnice nabralo 39 milijonov SIT, v Krmelju 6 milijonov 600 tisoč in na Blanci milijon in pol. To so namenska sredstva za izgradnjo infrastrukture. V Sevnici zbrana sredstva se bodo namenila za obnovo oz. izgradnjo kanalizacije na Dobravi, v Ribnikih, v Drožanjski ulici ter na Kvedrovi cesti, sredstva Krmelja in Blance pa bodo šla za izgradnjo zbirnega kanala Gabrijele.
Bojan Lipovšek
Lipovšek pojasnjuje, da lahko z vodovodom upravlja vsak, ki izpolnjuje pogoje, problem pa je v tem, da vaški vodovodi ne spoštujejo pravil igre in ne pobirajo taks oz. vodarine. Kot ugotavlja Andrej Repše iz Šentjanža, vsakdo ljubosumno čuva svoj liter vode, posledice pa so kmalu vidne. To seje izkazalo tudi v Šentjanžu, zato je sistemska rešitev nujna. Jože Rostohar z Blance je prepričan, da se pri nas z vodovodi ukvarjamo le v predvolilnih kampanjah, zato pa je stanje vodovodnih sistemov v Sevnici tako, kot je - neurejeno.
Nada Černič Cvetanovski
Pomladno čiščenje okolja
Slovenija, Posavje - Pomladni meseci so najbolj primerni za čiščenje in tudi v Posavju poteka pomladno čiščenje okolja. Organizirajo ga komunalne službe ter ekološke in turistične organizacije.
Med prvimi aktivnostmi so potekali odvozi kosovnega odpada posavskih komunalnih podjetij. Pri tovrstnem odvozu se je izkazalo, da pristojne službe preprosto niso bile kos vsemu pripravljenemu odpadu, tako da je bilo ponekod, posebno v brežiški občini, na nekaterih lokacijah še nekaj dni opaziti večje kupe kosovnega odpada. Ob tem je Franc Urek s KOP Brežice pograjal občane, ki očitno ne upoštevajo umikov, saj so ugotovili, da so se ponekod, ko so kosovni odpad že odpeljali in okolje očistili, pojavili novi kosi odpada.
Drugi del pomladnega čiščenja poteka pod okriljem turističnih društev. Turistična zveza Slovenije je s pisno okrožnico priporočila in podala tudi navodila društvom, ki so se vključila v akcijo urejanja in čiščenja okolja. Tako so se posamezna društva že lotila zasajanje cvetja na javnih površinah v svojih krajevnih skupnostih.
Tretji večji organizator čiščenja okolja pa so lovci. Še lansko
leto so se vključevali v skupno akcijo pod okriljem Lovske zveze Slovenije, ker pa se je izkazalo, da pri posameznih družinah ni bilo pravega odziva, je letos zveza organizacijo prepustila posameznim lokalnim lovskim družinam, ki
vsaka skrbi za svoj rajon. Sicer pa se med lovci sliši tudi negodovanje nad pristojnimi službami, ki naj ne bi pravočasno odstranile in odpeljale zbranega odpada, tako da se lovci kmalu srečajo s še bolj onesnaženimi rajoni in gozdovi. K.M.
Kljub temu da so pristojni hiteli z odvažanjem kosovnega odpada, zaradi velikih kupov odvozu niso bili kos. Tako so hladilniki na fotografiji počakali kakšen dan dlje, kot je bilo predvideno, a zdaj je tudi ta prostor že očiščen.
Nova pošta v Kostanjevici
Kostanjevica na Krki - Na
temeljih nekdanjega rotovža v Kostanjevici je tamkajšnja Kmečka zadruga zgradila novo poslopje, ki se arhitekturno zliva z okolico. Spodnje prostore je za svoje potrebe kupila Pošta Slovenije, naložba z opremo vred jo je stala 88 milijonov SIT.
Pošta Kostanjevica svoje storitve sedaj ponuja v sodobno opremljenih prostorih na 120 kvadratnih metrih, na voljo pa je tudi 29 poštnih predalov. Pred dnevi je na svečanosti otvoritveno vrvico prerezal generalni direktor Pošte Slovenije Alfonz Podgorelec. B.D.
Začrtali so smernice
Zdole - Člani Društva za delo na domu Skrija, ki ima sedež na Zdolah, so na svojem prvem občnem zboru sprejeli dopolnitve k statutu društva in potrdili statut. Izvolili pa so tudi organe društva.
Društvo za delo na domu Škri-ja bo v naslednjem mandatu vodil Vinko Planinc, tajnica je Anita Radkovič, blagajničarka Sabina Zakšek, članici upravnega odbora pa Lea Babič in Martina Bobnič. V nadzorni odbor so izvoli Bernardo Zorko, Janeza Levstika in Branko Radej Koren. Društvo si je zastavilo tudi smernice svojega dela, in sicer je bila ena njihovih prvih večjih nalog organizacija delavnice “Kako z rokodelstvom v bodoče v Posavju”. V kratkem bodo izdali zloženke za predstavitev društva, za katero so najprej opravili vse potrebne priprave in zbrali gradivo.
Med številnimi zastavljenimi nalogami je pomembno poiskati prostor za trženje na več lokacijah v regiji Posavje, pomagati izdelovalcem pri dvigu kakovosti njihovih izdelkov ter pri pridobivanju mnenja, da je določen izdelek domače ali umetnostne obrti. Seveda pa je pomembna tudi promocija društva in njihovih članov ter ohranjanje kulturne dediščine. S tem pa je povezana obnovitev stare kmečke hiše, kjer se nahaja tudi sedež društva. K.M.
m
e-
in %.
m •
\
pr
o
»sr
Na pomoč! Gori!
Brežice - V organizaciji Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Brežice je potekala velika gasilska vaja, na kateri so člani PGD predstavili vso razpoložljivo gasilsko opremo.
Potem ko je zagorel travnik na Marofu, so se oglasile sirene in v nekaj minutah so bili na prizorišču gasilci, ki so se spopadli z ognjem. Požar so sprva skušali pogasiti na standarden način z vodo, ker pa so se ognjeni zublji širili, so uporabili še vodni top. Zaradi vetra, kije požar širil, seje v gašenje vključil tudi helikopter 15. brigade slovenske vojske iz vojašnice Cerklje ob Krki, kije v dveh “preletih”, potem ko je zajel vodo v Vrbnini, močno omejil požar. Gasilci so nato požar pogasili še z gasilno peno. To je bil scenarij vaje, ki se je zaključila v prostorih gasilskega doma Brežice.
Občani, ki so si v velikem številu vajo ogledali, so imeli v nadaljevanju priložnost od blizu videti helikopter, ki je v vaji sodeloval, najsrečnejši posamezniki pa so z njim tudi poleteli. Dan kasneje je potekal še dan odprtih vrat, na katerem so imeli “glavno” besedo najmlajši. Gasilci pionirji so namreč prevzeli predstavitev gasilskega društva in razpoložljive opreme ter delo gasilcev.
Požar, ki se je razširil po Marofu, je iz zraka gasil tudi helikopter.
Namen obeh dnevov je bil ne le predstaviti delo gasilcev in pomen gasilskih društev, ampak tudi privabiti nove člane, tako starejše kot najmlajše, saj so si v letošnjem letu zadali nalogo razširiti članstvo. K.M.
TOM pri ZPMS
»«ZP LAČEN KUC • VSAK DAN OO 12* DO 50'
Povezane veteranske organizacije
Brežice - Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Brežice, Policijsko veteransko društvo Sever Posavje, odbor Brežice, ter Združenje borcev in udeležencev NOB> območni odbor Brežice, so sklenili poenotiti delovanje na področju občine. S svečanim podpisom so dogovor o sodelovanju tudi uresničili.
S skupnimi močmi želijo storiti korak naprej pri ohranjanju tradicij osvobodilnega boja 1941-1945 ter vojne za Slovenijo 1991 pri razvijanju tistih pozitivnih vrednot pri mladih generacijah, ki bodo v prihodnje zagotavljale svobodo in samostojnost Republike Slovenije. Med nalogami izpostavljajo seznanjanje javnosti z vlogo in aktivnostmi posameznih veteranskih organizacij v določenih
ustanovljeno kot posledica dogodkov 1991. leta, deluje četrto leto in ob 400 članih razmišljajo, da bi imeli po krajevnih skupnostih poverjenike, je ob podpisu povedal predsednik Silvester Jeršič.
Policijski veterani štejejo 277 članov in so po besedah Vlada Bezjaka v Posavju aktivni od leta 1997. Zveza društev NOB n) udeležencev NOB pa s pridruženim1
Ob svečanem podpisu sodelovanja
zgodovinskih obdobjih, sodelovanje pri spominskih svečanostih in obletnicah dogodkov, pomembnih za Slovenijo, ob uveljavljanju interesov organizacij, pa tudi skrb za spominska obeležja.
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Brežice je bilo
skupaj 412 člani ohranja spomin n*1 težke čase in kot je dejal predsednik Martin Kolar, ker nekateri še ved' no hrepenijo po naši lepi Slovenil1, so se vsi trije odbori dogovorili & medsebojno sodelovanje, ohranja11' je samostojnosti in suverenosti Pa ostaja na mladih. S.V.
KANAL 2000
informativni TV kanal v občini Sevnica
ISO
stran 9
Zbornik “Vekov tek”
Kostanjevica na Krki - Krajevna skupnost Kostanjevica je v počastitev 750-letnice omembe mesta v pisnih virih v nakladi 1500 izvodov izdala zbornik “Vekov tek”. Glavni urednik zbornika dr. Andrej Smrekar ga je predstavil domačinom v Lamutovem salonu.
Prve ideje o zborniku, ki bi podrobneje predstavil rojstvo in rast tega posebnega otoškega mesteca, so vzklile pred šestimi leti. Pred tremi leti pa je uredniški odbor v sestavi Bojana Božiča, dr. Staneta Grande in dr. Andreja Smrekarja začrtal njegovo vsebino. Zbornik na 700 straneh prinaša pisna in slikovna zgodovinska, domoznanska stara in novo odkrita spoznanja, povezana z naravoslovjem in kulturo. Ustvarjalo ga je 53 avtorjev in priobčilo poglavja, ki presegajo krajevno in celo nacionalno obzorje.
Tako znanstveno odgovorni pristop so po besedah dr. Smrekarja zasnovali iz zaveze do knjižice, ki jo je pred 50 leti ob praznovanju 700-letnice mestnih pravic uredil Kostanjevičan Jožef Likar. Ta njegov prvi zbornik je v domoznanstvo pritegnil visoko znanost in uvedel prav posebni Založniški žanr na slovenskem. “Današnji zbornik pa naj zopet spodbuja novi rod raziskovalcev, da bi se intenzivneje ukvarjali s Kostanjevico in prinesli na plan še nova spoznanja, ki jih v tem zborniku ni bilo mogoče zajeti”,
je ob predstavitvi dejal dr. Smrekar.
Te imenitne obsežne slikovno opremljene knjige pa ne bi bilo med nami brez angažiranja organizacijskega odbora za praznovanje 750-letnice prve listinske omembe mesta in še posebej prvega moža odbora mag. Miloša Kovačiča. Slednji je na svečanosti ob izidu zbornika za najzaslužnejše izpostavil dejstvo, da
ima mala Kostanjevica toliko velikih ljudi, ki jih je strokovna rast potegnila v svet, dušo in srce pa so za veke vekov zapisali svojemu mestu.
Zbornik “Vekov tek” je naprodaj po 18.000 SIT, vendar do 21.aprila velja promocijska cena 14.000 SIT. Za domačine iz KS Kostanjevica pa stane izvod na gospodinjstvo le 10.000 SIT.
Branka Dernovšek
Andrej Božič, Miloš Kovačič, Irena Vide, Andrej Smrekar in Bojan Božič
Spoštovanje društvu, ki skrbi za zdravje
Čatež ob Savi - Društvu diabetikov Posavje Brežice in njegovemu predsedniku Ivanu Živiču so na letni volilni konferenci izrazili priznanje direktor Splošne bolnišnice Brežice Anton Zorko, župan občine Sevnica Kristijan Janc in Janko Kušar, podpredsednik Zveze društev diabetikov Slovenije. Srečanje diabetikov Posavja sta z izbranim programom polepšala glasbenika, profesorja Elizabeta in Dragutin Križaničeva.
Kot je že običaj pri vseh srednjih sladkornih bolnikov, je tudi tokratno s strokovnim predavanem začela višja medicinska ses-tfa Irena Detiček na temo “Sladkorni bolnik in pomen nege nog”, kjer je izpostavila zlata pravila za negovana stopala; gre za izbiro Primernih obuval in nogavic iz dravnih materialov, nego kot djboljšo preventivo, ob umivan-to temeljito brisanje med prsti, ob ^kritju sprememb na koži takoj-Sen obisk lečečega zdravnika ali Itodikeija ter skrb, da so nohti pralno postriženi.
, Sicer pa po besedah predsednika Živiča danes najštevilčnejše, 'tzu 800-člansko društvo izvaja 'dnevni program zdravstvene Vzgoje za diabetike, v okviru ted-j*a rdečega križa se kot humani-arno društvo vključuje s svojo Predstavitvijo, na primer lani v . režicah in Sevnici s posredovanji11 razne literature o sladkorni . °lezni mimoidočim, od katerih j® topo število izkoristilo priložit meritve pritiska in krvnega
sladkorja. Ponašajo se z novo obliko izobraževanja diabetikov v vseh treh občinah v obliki učnih delavnic, ki jih vodijo medicinske sestre pod strokovnim vodstvom dr. Vande Kostevc - Zorko, ter tekmovanjem učencev osnovnih šol in dijakov srednjih šol
Višja med. sestra Irena Detiček
iz znanja o sladkorni bolezni. Na lanskem tekmovanju v Idriji so sodelovale vse šole iz brežiške občine ter nekatere iz krške in sevniške, kjer so učenci prejeli
šest zlatih in štirideset srebrnih priznanj, k tekmovanju pa nameravajo spodbuditi še manjkajoče šole iz ostalih dveh občin.
Ekskurzije diabetikov s strokovnim spremstvom so stalnica društva; načrtujejo udeležbo na osmem športno-rekreacijskem in družabnem srečanju diabetikov Slovenije v Hrastniku in ob božič-no-novoletnih praznikih obiske pri svojih sladkornih bolnikih-in-validih. Društvo beleži dobro sodelovanje z Društvom diabetikov Novo mesto, Zvezo diabetikov Slovenije, s posavskimi občinami, Zavarovalnico Triglav Krško, Nuklearno elektrarno Krško, Perutnino Ptuj in F1HO Ljubljana, kar je za društvo vitalnega pomena. Nenazadnje pa k vitalnosti društva s strokovno pomočjo prispevajo diabetologinja dr. Vanda Kostevc -Zorko ter drugi zdravstveni delavci Posavja, ki delujejo v okviru Diabetološke ambulante Splošne bolnišnice Brežice in v posvetovalnicah za diabetike v ZD Krško in ZD Sevnica. N.J.S.
Letom dodajajo življenje
, Krško - Tamkajšnje Društvo upokojencev (DU) združuje preko članov, slaba stotnija pa seje udeležila volilnega občnega zbo-,a' Za predsednico so ponovno izvolili Ano Pajič, ki je bila na čelu toštva že minuh dve Uti.
p Rajičeva predseduje tudi lani ustanovljeni Pokrajinski zvezi DU v°savja in prvo skupno srečanje članov vseh treh društev bo 17.maja Kostanjevici. Načrtovanje pohod po bližnji okolici. B.D.
nstvo DU Krško na dve leti voli svoje predstavnike
“Norčije v spalnicah”
Boštanj - Gledališka skupina KD Svoboda Brestanica se je z novo komedijo v dveh dejanjih “Norčije v spalnicah”, katere avtor je Alan Ayekhboum, premierno predstavila že v lanskem decembru. Potem so se vrstili nastopi in gostovanja, zadnje je bilo pred dnevi v Boštanju. Gre za dinamično komedijo, v kateri se trije zakonski pari pripravljajo na miren vikend, njihov vsakdanji ritem pa zmoti četrti par. In potem so na vrsti spalnice in velika zmeda.
Na ogled ročna dela
Dolenja vas - Likovna sekcija Kulturnega društva Žarek Dolenja je tudi letos pripravila tradicionalno razstavo ročnih del. V gasilskem domu Dolenja vas so jo predstavili na ogled minuli konec tedna, otvoritev pa so popestrili ljudski pevci Ajda.
Nujno
upoštevanje
izročila
Krško - Podjetniški center (PC) Krško in Društvo za delo na domu Škrija sta v sejni sobi Občine Krško pripravila regijsko delavnico na temo “Kako z rokodelstvom v bodoče v Posavju”. Rokodelcem iz vseh treh posavskih občin, ki se ukvarjajo z domačo in umetnostno obrtjo, je predaval etnolog dr. Janez Bogataj.
Direktorica PC Marija Kru-šič je uvodoma navedla primere “dobrih praks” v Sloveniji, ki so že začrtali pot od izdelovalca do potrošnika. Ob tem je poudarila, da čudovito narejen izdelek še ni prodajni hit, temveč le nujna kakovost za ponujanje na trgu. Kaj se sme na trgu pod oznako domače in umetnostne obrti sploh ponujati, je razložil dr. Janez Bogataj.
Stroga štiričlanska komisija, v kateri je tudi sam, v Ljubljani od leta 1998 vsak mesec oceni do 140 izdelkov, kjer se avtorji potegujejo za oznako domače ali umetnostne obrti. Ta terminologija je sicer preživeta in v pripravi je nov znak “Rokodelstvo Slovenije”, ki ga bodo v prihodnosti nosili potrjeni izdelki.
Dr. Janez Bogataj
Način ocenjevanja kriterijev pa se ne bo spremenil. V veljavi ostajajo merila, kot so sozvočje vseh sestavin izdelka, sooblikovanje identitete kraja, uporabnost izdelka, upoštevanje oblikovalskega izročila. Če je bilo v originalu nekaj ročno oblikovano, na primer Plečnikov svečnik, mora biti tudi kopija delana po enakem postopku. Enako velja za panjske končnice, ki morajo vsebovati “vemo” preslikane stare motive, ne pa, da si izdelovalec izmišljuje svoje ali na svoji kopiji “popravlja” tisto, kar (zmotno) misli, da originalu manjka.
Dr. Bogataj si je ogledal izdelke, ki sojih udeleženci delavnic prinesli s seboj in jih brez dlake na jeziku ocenili. S tem jim je dal smernice, ali naj z idejo nadaljujejo ali pa morajo pristop korenito spremeniti.
Branka Dernovšek
Toplina slame
Sevnica - Jožica Kastelic iz
Novega mesta je šele kot upokojenka spoznala čar izdelovanja izdelkov iz slame, kar je sicer značilnost Prekmurja. Na tečaju, ki so ga vodili prekmurski upokojenci, se je naučila tehnike pletenja, ki jo je potem nadgradila. Slama pod njenimi spretnimi prsti spreminja podobo in nastajajo okrasni predmeti, kot so obeski za novoletne jelke, svečniki in “oblečene” steklenice. Za izdelovanje izdelkov je potrebna ržena slama, spretni prsti in veliko Jjubezni, pravi Kasteličeva. N.Č.C.
Sava Glas, 17.4.2003
Osemdeset let Miloša Poljanška
Brežice - Optimizem, bogastvo duha, klena izraznost in skrb zajezik - tako se mnogi dijaki brežiške gimnazije spominjajo svojega profesorja in prijatelja slavista Miloša Poljanška. Ob njegovem življenjskem jubileju, 80-letnici, so se ga te dni posebej spomnili maturanti iz leta 1957, ki jim je Miloš bil razrednik. Na prikupnem srečanju so mu izročili sliko Brežic, osvežili spomine na mladostna druženja ter povedali veliko lepih besed o razredniku, ki jim je v času odraščanja stal ob strani. Ves čil in duhovit se je zahvalil za pozornost svojim nekdanjim dijakom, orisal življenje zavedne Poljanškove družine, domoljubje očeta in materino pridnost ter voljo do dela, kar je nasledil tudi sin Miloš. Zbranim je podaril svojo zadnjo knjigo, v kateri opisuje doživetja iz koncentracijskega taborišča Neuengamme na severu Nemčije.
Miloš Poljanšek (levo) z maturanti iz leta 1957
Miloša Poljanška, častnega občana Brežic, so se spomnili tudi predstavniki lokalne skupnosti in mnogi drugi, ki poznajo njegovo povojno delo. Kot predsednik prosvetno-kultumega zbora Skupščine SR Slovenije in nosilec drugih pomembnih zadolžitev, tudi na zvezni ravni v Beogradu, je mnogo pomagal pri uveljavljanju Posavskega muzeja Brežice in drugih kulturnih dejavnosti. Kljub temu da sedaj živi v Ljubljani, ga na domače okolje še vedno vežejo globoke korenine. V.P.
Vse najboljše sestra Amata
Brežice - Na Cesti bratov Milavcev stoji prijetna hišica, ki na prvi pogled ni nič posebnega. Njena notranjost pa skriva stanovalke, ki so svoje življenje posvetile bogu in božji službi - sestre usmiljenja tretjega reda svetega Frančiška. Skozi desetletja so se stanovalke izmenjavale, a sestri Karla in Amata ostajata že vse od začetka. Sestra Amata je pred dnevi
slavila svoj 90. rojstni dan.
Sestra Amata se je rodila 8. aprila 1913 kot Pavlina Rožman v Artičah. Njena življenjska pot jo je skozi leta pripeljala v službo naj svetejšemu. Pavlinina mama je želela, da bi se kot deklica vključila v samostansko življenje in ko je mati hudo zbolela, se je pred njeno smrtjo Pavlina odločila, da njeno željo izpolni. Tako seje leta 1934 začela redovniška pot sestre Amate. Na otoku Blato na Korčuli je preživela šest let kot pripravnica, nato je po zaobljubah 12 let delala z mladimi dekleti v Splitu, učila jih je ročnih del. Iz Splita jo je pot vodila v Pulj. Tam je ostala dolgih 24 let, opravljala je apostolat za otroke in bila cerkvena organistka. Nato se je pisalo leto 1971, ko se je skupaj s sestro Karlo in še dvema sestrama preselila v Brežice. Na današnji lokaciji je takrat stala stara podirajoča hiša, ki sojo sestre same uredile, v njej pa so našli toplo in prijazno varstvo brežiški otroci.
Danes na tej lokaciji živijo tri
sestre, Amata, Karla in Letici-ja, še vedno je njihova skrb namenjena otrokom, ki jih čuvajo, le da jih je z leti vse manj, pravi sestra Amata. Tudi sama je še ak-
Sestra Amata
tivna, saj še vedno z mimo roko šiva krstna oblačila in nanje riše lepe cvetlične motive. Prav tako pa še vedno, kljub 90 letom, ki jih je praznovala pred dnevi, pomaga sestram pri domačih opravilih. K.M.
Prvih petnajst gre naprej
Glogov Brod - Salamarji spodnjega Posavja so v sodelovanju z Okrepčevalnico Štritof pripravili tradicionalno že šesto salamiado. Tokrat so ocen-
jevali 147 vzorcev salam, petnajst najboljših pa bodo poslali v ocenjevanje na finale državnega prvenstva sa-lamarjev, ki bo 17. maja v Škocjanu.
Sicer pa so za najboljšo salamo ocenili izdelek Katarine Ribič z Blance. K.M.	Gostitelj Štritof (desno) s salamarji
Prva knjiga “Brežiških študij”
Brežice - Ob 680-letnici prve omembe mesta in 650-letnici podelitve mestnih pravic Brežicam ter 220-letnici župnijske cerkve sv. Lovrenca so Brežice dobile svojo monografijo. To je šele prva knjiga iz zbornika o bogati zgodovinski preteklosti, ki so ga avtorji poimenovali “Brežiške študije”.
Milan Kšela, dr.France Dolinar in Jože Škofljanec
Pobudo za zapis bogate zgodovine mesta je dal sedanji brežiški župnik in dekan Milan Kšela. S svojimi zapisi je sodelovalo enajst avtorjev, uredil jo je domačin jože Škofljanec, domiselno pa jo je oblikovala Tadeja Šepec.
Na predstavitvi knjige v Posavskem muzeju je bilo nekaj eminentnih gostov, med drugim tudi dr. France Dolinar s Filozofske fakultete v Ljubljani, ki je vodilni strokovnjak za zgodovino cerkve na Slovenskem. Poudaril je, da ima knjiga poleg zgodovinskega tudi verski in kulturni pomen. Ima več sklopov, v katerih predstavlja podobo brežiške mestne družbe do jožefinske dobe in majavi vogel nemškega štiri-kotnika, vpetost župnije Brežice v cerkveno upravo oglejskega patriarhata, o tem, kako so Brežičani dobili novo cerkev ter delovanje župnije od jožefinskih reform do 2.svetovne vojne, in župnijo na prelomu tisočletja. Med kulturno zgodovinskimi zapisi pa velja izpostaviti prispevek o verskem življenju izgnancev v nemškem
Franc Balon je kmetijski tehnik - vinogradniške smeri, šolanje je končal 1951 v Mariboru. Na Bizeljskem je bil med prvimi, ki je predvidel razvoj sodobnega vinogradništva z zmanjšanjem ročne delovne sile na minimum.
Franc Balon
Ko je avstrijski vinogradnik Lenz Moser razvil način vzgoje vinske trte, ki našim razmeram najbolj ustreza, seje Franc že leta 1959 z drugimi mladimi vinogradniškimi strokovnjaki napotil k Mosetju na prakso, kjer je dobil primemo praktično znanje. Tako je na svojem posestvu v Beli Gorci kot prvi zasebnik razširil medvrstne razdalje in vzgojo trte dvignil na 90 centimetrov ob ustrezni žični opori. Zatem je
taborišču Templin.
Monografija z naslovom “Župnija sv.Lovrenca v Brežicah” je prva knjiga, v kateri ni bilo mogoče zajeti vsega, kar se je v zgodovine te župnije dogajalo, zato avtorji napovedujejo še naslednje publikacije, ki bodo izšle v zbirki “Brežiške študije”. Pričakujejo tudi pomoč in sugestije pri njihovem nastanku, že sedaj pa so v pripravi zapisi o
odprl pot strojni obdelavi z vso ustrezno vinogradniško mehanizacijo. Ves ta čas grozdno sestavo neprestano izboljšuje, predvsem pa se pri tem posebej prilagaja povpraševanju in okusu potrošnikov. Dobro znan je po pridelavi pestre palete vin in sicer od svežih suhih do vin posebne kakovosti. Marija Sušnik poudarja, daje izpolnil nalogo sedanje generacije in povrnil slavo bizeljskemu vinogradništvu.
Kot nekdanji predsednik turističnega društva in ob tem organizator številnih razstav, izletov in vinskih praznikov si je nabral toliko izkušenj, da danes uspešno vodi lastno turistično kmetijo. Ves ta čas je svoje znanje nesebično posredoval mlajšim generacijam, poučeval je tudi v OŠ Bizeljsko in bil večkrat izvoljen v svet KS in poravnalni svet. Ves čas svojega aktivnega življenjskega obdobja je zavzet član lovske družine, bilje tudi njen predsednik, saj vso svojo skrb posveča ohranjanju živalskega sveta in naravnih danosti svojega kraja.
Krajani, prijatelji, sosedje in znanci so hvaležni usodi, da lahko živijo z njim in ob njem, z njim delijo trenutke radosti in uspehov, zato mu želijo še vrsto plodnih let med njimi, zlasti pa v krogu družine v prelepi Beli gorci.
nekdanjem brežiškem frančiškanskem samostanu ter doktorska dizertacija dr.Ivanke Počkar iz Posavskega muzeja o brežiških obrteh.
Knjigo je izdal Župnijski urad Brežice ob izdatni podpori občine in številnih drugih sponzorjev, natisnjenih je 1000 izvodov, dobiti jo je mogoče v brežiškem župnišču.
Odmevni tudi zunaj regije
Mihalovec - Za člane Turističnega društva Dobova je bilo tudi leto 2002 uspešno. Realizirali so veliko večino začrtanih nalog, izjema je bila le udeležba na enem od sejmov. Posebno pa se je spet izkazala sekcija Fašjenk. Ustanovljena pa je tudi nova sekcija padalcev in letalcev.
Že februarja so organizirali 4. mednarodni pustni karneval, v istem mesecu so se udeležili tudi šahovskega turnirja turističnih društev občine Brežice, maja so se vključili v vseslovensko akcijo “Moja dežela - urejena in gostoljubna”. Opravili so ocenjevanje urejenosti vasi; komisija je ob koncu odločila, da priznanje za leto 2002 podelijo vasi Mihalovec. Meseca junija je bil čas za drugi del Fašjenka, ko je sekcija organizirala fašjenkov piknik, ki so ga popestrile številne atraktivne točke vključno s preletom letal 16. brigade iz Cerkelj ob Krki, konec junija pa so organizirali še tretji kolesarski maraton, ki se ga je udeležilo 70 kolesarjev. Najstarejša udeleženka je imela 80 let, najmlajši pa 3 leta.
Sicer pa so na občnem zboru sklenili, da se vzporedno ustanovi nova sekcija letalcev in padalcev, ki jo bo vodil Jože Cetin. K.M.
Nov zemljevid in spletna predstavitev
Brežice - Zavod za turizem občine Brežice že dve leti povezuje ponudnike in potrošnike na področju turizma v občini Brežice. V tem mesecu načrtujejo izid štirijezičnega turističnega zemljevida občine Brežice, ki bo ob slovenskem, še v italijanskem, nemškem in angleškem prevodu.
Na novem turističnem zemljevidu bo turist našel vse; od vinskih kleti in repnic do gostiln in prenočišč, od sprehajalnih do kolesarskih poti, od gradov do sodobnih hotelov, od kopališč v termah do kopališč na rekah in druge informacije.
Luč sveta bodo zagledale tudi spletne strani Zavoda za turizem občine Brežice z zaokroženo celoto o gostinsko-turistični ponudbi v občini.
Enako pripravljajo Projekt LTIS, to je skupna baza in promocija v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo. Na spletnih straneh Slovenske turistične organizacije bo mogoče ažurno spremljati dogajanja in prireditve ter novosti, ki bodo spremljala tokove v občini Brežice.
V mesecu aprilu želijo predstaviti del ponudbe tudi tistim, ki skrbijo, da njihov tmd obelodanijo javnosti. Tako ob koncu meseca pripravljajo enodnevni izlet za novinarje, na katerem bodo podrobneje predstavili turistični zemljevid občine Brežice in nove spletne strani. S.V.
Ureditev trga
Sevnica - Na pobudo vodje Oddelka za okolje in prostor na Občini Sevnica Romana Perčiča sta društvo Trg in Občina Sevnica izvedla natečaj za zbiranje idejnih predlogov ureditve starega mestnega jedra pod sevniškim gradom. K sodelovanju je bilo vabljenih sedem domačih arhitektov, na natečaj sta se odzvala dva - Milan Gabrič in Dušan Markošek.
Njune zamisli v več različicah so bile do 17.aprila na ogled na steni stopnišča v avli, zraven pa knjiga za pripombe in mnenja zainteresiranih krajanov.
Arhitekt Markošek bi park pred občinsko stavbo namenil prireditvenemu prostoru, kjer bi bil prostor tudi za otroška igrala, vse skupaj pa ločeno od glavnega trga. Oba z Gabričem ne zanemarjata potreb po prometnih površinah, saj mora biti trg dostopen, če hočemo, da v njem utripa življenje.
Občina bo njune idejne zasnove poslala Zavodu za varstvo kulturne dediščine Celje, ki bo podal svoje strokovno mnenje. Tako bo pripravljena osnova za nadaljevanje razprav in postopkov, ki bodo prinesli končno rešitev o ureditvi trga. B.D.
Natja Jenko Sunčič
Pasijon za zvon
Razbor - Sest predstav, 100 nastopajočih, 1500 obiskovalcev, med njimi tudi prekaljeni gledališčniki in režiserji ter mariborski škof dr. Franc Kramberger, to je bilanca Razborskega pasijona, ki je pod okriljem kultumo-športnega in turističnega društva Blaž Jurko in pod taktirko patra Karla Gržana potekal v domači cerkvi. Ustvarjalci Razborskega pasijona so sklenili, daje sedaj nastopil čas za krajši ali daljši premor; v prihodnjem letu na Razboru ne bo pasijonskih iger, morda bo premor trajal celo dve leti.
V tem času si bodo nabrali novih moči in idej, iz izkupička pa postorili nekaj stvari. Polovico sredstev od vstopnine bo dobilo društvo Blaž Jurko za vzdrževanje doma na Razboiju in za redno dejavnost, polovica denarja pa bo šla za potrebe cerkve. Na Razborju bi namreč želeli končno uredili avtomatsko zvonjenje, saj se zaradi težkih zvonov uničuje zvonik in pokajo cerkveni zidovi. N.Č.C.
Z razstavo v leto invalidov
Loka pri Zidanem Mostu - Samostojna skupina invalidov “Julija Beline s prijatelji” želi v evropskem letu invalidov in ob 10. obletnici, kar je Generalna skupščina združenih narodov sprejela standardna pravila za izenačevanje možnosti invalidov, opozoriti nase in opomniti javnost na politiko do invalidov s projektom samostojnih potujočih razstav. Prvo razstavo so odprli v Trubaijevem domu upokojencev v Loki pri Zidanem Mostu, razstava pa bo potovala še v Sevnico, Krško, v Šmarje pri Jelšah in v Velenje.
In kdo se skriva za samostojno likovno skupino “Julija Beline s prijatelji”? Gre za skupino invalidov iz vse Slovenije, ki se zbirajo okrog svoje mentorice Julije Beline iz Radeč. Poleg nje so v skupini umetnikov - slikarjev, kiparjev in rezbarjev še Branko Rupnik iz Ljubnega, Anica Pušnik iz Mežice, Dominik Pesjak iz Frankolovega, Radovan Gros iz Maribora in Željko Vertelj iz Kočevja, ki slika z usti. N.Č.C.
Jelica Koršič
70 let Franca Balona
Ljubi svoj vinograd in rdečega v poličku
Bizeljsko - Krajani ga imajo radi, ga spoštujejo in pravijo, da si zaradi marljivosti in širokega srca zasluži vso njihovo pozornost in iskrene čestitke ob lepem življenjskem jubileju. Je njihov prijeten sogovornik in sopotnik.
Sevniški spominek
Sevnica - Občina Sevnica je lani razpisala natečaj za sevniški spominek, izdelek, ki bi simboliziral občino in bi imel tudi uporabno vrednost. Prijavilo se je 20 ljudi z idejami, ki so v oceno ponudili 60 izdelkov. Pred dnevi so na gradu razglasili tri najboljše izdelke.
V komisiji, kije ocenjevala spominke, so bili kot predsedujoči zgodovinar drjanko Prunk, po oblikovalski plati slikar Alojz Konec, Milena Hauser, predsednica Društva spominkaijev Slovenije, Mojca Jazbec predsednica društva Trg iz Sevnice, in Lidija Božič kot predstavnica občine. Komisija je izdelke najprej razvrstila v tri kategorije; turistični spominki, protokolarna darila ter spominki za posebne priložnosti. Pri turističnih spominkih je bila za najboljšo izbrana knjižica ljudskih pesmi z naslovom Pušeljc s Preske, ki jo je izdalo društvo Preska. Pri spominkih za posebne priložnosti je komisijo osvojil obesek boginje Lune iz Ajdovskega gradca, ki gaje idejno zasnoval Silvo Mirt, za protokolarno darilo leta pa je bila izbrana ročno izdelana skrinja - šatulja z intarzijo sevniškega gradu. Avtorji izdelka, ki predstavlja Sevnico kot občino z mizarsko tradicijo, so oblikovalec Bojan Novšak, intarzist Igor Jazbec in rezbar Bojan Rau iz Stillesa. Vsi trije nadaljujejo mojstrsko pot svojih očetov, ki so nekdaj soustvarjali ugled tega podjetja.
Bojan Novšak in Igor Jazbec s šatuljo, ki je “na oko ” vredna najmanj 80.000 SIT.
Na razglasitvi sevniških spominkov je dr. Prunk omenil, da s tem izborom ostajajo še vedno odprta vrata ljudem, ki imajo ideje in znanje s področja uporabne spominkarske umetnosti. Župan Kristijan Janc pa spodbuja tako izdelovalce kot zainteresirane trgovce, da se dogovorijo za sodelovanje, ki bi številne, na razstavi prikazane domiselne izdelke, pripeljalo do kupcev. Zbirka je postavljena na ogled v Galeriji Ana.
Branka Demovšek
Iskali rešitve za boljši jutri
Brežice - Župan mag. Andrej Vizjak nadaljuje s tradicionalnimi srečanji z župniki videmsko-leskovške dekanije* Zadnje se je zaradi volitev in reševanja najnujnejših zadev premaknilo na kasnejši čas, kljub temu pa so takšna srečanja z izmenjavo informacij vedno dobrodošla.
Srečanja so se udeležili dekana Milan Kšela iz Brežic in Anton TVpin iz Šentjerneja ter župniki pater Damian Vračko iz Dobove, Karl Jošt iz Artič, Jože Pacek s Čateža, Anton Kolar iz Pišec, Franc Novak iz Podbočja, Marko Burger z Velike Doline, kaplan Jože Prah iz Brežic ter direktor občinske uprave Aleksander Denžič (na fotografiji).
Župan Vizjak je predstavnikom župnij predstavil poglede na razvoj Brežic, ki ležijo na pomembnem
posvečali življenju s sočlovekom, vzgoji in medsebojnim odnosom, kar je obojestranska naloga. Izspostavu je tudi pereče vprašanje pokrajin Posavje, za kar si močno prizadevajo vsi trije župani Posavja, ki tudi sicer dobro sodelujejo.
Dekan Kšela je pozdravil vsa prizadevanja na ne posebno rožnatem posavskem področju. Čeprav je stan' dard pomemben dejavnik, je P° nf ' govem mnenju pomembneje, kaks® smo ljudje in kako bodo vzgojen1
prometnem koridoiju, kar pomeni tudi velik investicijski zalogaj tako za državo kot občino. Izpostavil je prednosti vzpostavitve schengenske meje, ki bo zaposlovala in prinesla novo življenje v kraj, v občino seje preselil carinski urad, tudi gospodarski terminal Obrežje raste in bo tudi nudil možnosti prihodka za družine. Nič manj pozornosti ne bodo
mladi, pri katerih se vse pog°ste-! soočamo z odvisnostjo. Ob ted1 J,, poudaril potrebo, da bi to “rak mn^ najuspešnejše skupno rese' družina-šola-cerkev. ‘ ‘Ce bomo odp življenju in bomo delali za življenja
karje dar Boga, potem upam tud1
lepo prihodnost slovenskega narod3* je še dejal dekan Kšela.	c
N. Jei*0
“Z glavo na zabavo”
Brežice - Fundacija “Z glavo na zabavo” (ZGNZ) je zaživela pred tremi leti. V tem času so izpeljali 80 prireditev, katerih se je udeležilo preko 70.000 obiskovalcev. Namen fundacije je, da bi se mladi znali zabavati in družiti tudi brez alkohola in prepovedanih drog. Idejni oče projekta, ki je prerasel v strokovno izjemno podkovano fundacijo, je Aleksander Kra-Saš, ki je znal uporabiti svoje znanje in delo “iz druge strani” v korist mladine.
vos
Fundacija ZGNZ letos vstopa že v svoje tretje leto delovanja in tudi letos bo njihova glavna naloga zagotavljanje pogojev za redno izvajanje različnih medijsko podprtih projektov primarne preventive v okoljih, kjer se srečujejo in zabavajo mladi. Ena od prireditev je pred kratkim potekala tudi v priljublje-
Eden stalnih članov, ki redno sodeluje na prireditvah Fundacije ZGNZ, je tudi Bre-žičan Peter Dirnbek, športnik, umetnik in kantavtor, ki se je v lanskem letu pridružil skupini “Generacija nulanula”. Peter seje predstavil tudi bre-| žiški publiki.
nem lokalu “Cug pub” v Brežicah. Ogledal si jo je tudi župan občine mag. Andrej Vizjak, ki seje preizkusil v igri “Voznik ne jezi se”, kajti občina Brežice je prav tako ena od mnogih inštitucij, ki podpira fundacijo.
Prireditve oziroma projekt fundacije ZGNZ je zastavljen tako, da se obiskovalci, ki ni nujno, da so le mladina, zabavajo, družijo, uživajo v popularni glasbi, hkrati pa tudi spoznavajo prednosti zabave brez uporabe prepovedanih drog in alkohola. Čeprav ustanovitelj Fundacije “Z glavo na zabavo” Aleksander Kravos pravi, da od obiskovalcev ne zahtevajo “strogega posta”, je na prireditvi vendarle pomemben dejavnik prav “bistra glava”. Prireditev je zelo dinamična in ponuja ogromno zanimivosti. Obiskovalci se lahko aktivno vključijo v različne nagradne igre, saj je prireditev močno podkrepljena s sponzorstvom največjih slovenskih podjetij. Na vsaki prireditvi namreč podelijo obiskovalcem kar za dobrega pol milijona SIT nagrad.
Karmen Molan
“Kar 15 let sem deloval na “nasprotni strani”. Najprej sem promoviral cigarete, zatem pa tudi žgane pijače, potem pa sem spoznal, da to le ni najbolj posrečeno, še posebno ne v času, kot je današnji, ko je družba na precej nizki ravni. Tako sem iz nekega etičnega vzgiba zgodbo spremenil in jo “zasukal” v to, kar danes nudi Fundacija ZGNZ. Svoje znanje sem torej usmeril v nasprotno - zdravo smer. K temu me je spodbudila tudi misel na svojega odraščajočega sina.”
Velikonočne
ustvarjalne
delavnice
Podsreda - V Kozjanskem regijskem parku tudi letos organizirajo velikonočni program, v okviru katerega izvajajo ustvarjalne delavnice. Te so namenjene tako učencem šol, ki delujejo znotraj zavarovanega območja, kakor tudi ostalim prebivalcem in obiskovalcem prireditev.
V minulem tednu so izdelovali cvetnonedeljske butare, v tem tednu pa izdelujejo pisanice v treh različnih tehnikah ter velikonočno okrasje. Ob dopoldanskih terminih so minulo sredo izvedli še popoldansko delavnico, še eno načrtujejo v današnjem popoldnevu med 16. in 18. uro.
Kot je povedala kustodinja zgodovinarka Nataša Ferlinc, je bil odziv lani izredno velik, enako se je izkazalo letos. Na današnji veliki četrtek se bo v Podsredi ob 19. uri oglasila tudi raglja kot primer oživljanja starih običajev. V Kozjanskem parku tokrat že četrto leto zapored s pomočjo domačinov obujajo star običaj zavezovanja zvonov, ki utihnejo na večer velikega četrtka do praznične nedelje. Takrat se trikrat na dan oglašajo raglje. S.V.
Cvrtje na cvetno nedeljo
Artiče - Četudi letošnja pomlad zamuja in jablane še niso odprle svojih belih cvetov, je Turistično društvo Artiče na cvetno nedeljo pripravilo pohod po svoji sadjarski Poti. Pol stotnije izletnikov od blizu in daleč je prehodilo griče in globače, se ustavilo na prijaznih domačijah, kjer so jim gospodinje Postregle s sladkimi dobrotami, Pijačo in sadjem, in po dobrih treh Urah zaključilo potovanje na Banovi domačiji v Artičah. Tam so jim °rganizatoiji postregli s cvrtjem in Pijačo ter obljubili, da bodo zanimivo in edinstveno pot pri nas do prihodnjega leta še lepo označili. V.P.
Otroška opera “Debela repa”
Krško - Ljubljanska operna hiša letos praznuje jubilejno 110. se-Zono. Na OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki so se odločili, da se operi letošnje šolsko leto še posebej posvetijo. Tako so si učenci razredne stopnje ogledali operno hišo v Ljubljani, njene skrite prostore in delavce, ki jih sicer na predstavi ni videti. Učenci predmetne stopnje so si ogledali operno predstavo “Prodana nevesta”, učitelji pa to se navduševali ob ogledu mednarodne izvedbe opere “Faust” v Cankarjevem domu v Ljubljani.
V letošnjem šolskem letu so si na šoli zadali projekt uprizoritve '"roške opere. Za pomoč so zaprosili skladateljico Miro Voglar, ki je Pred leti napisala otroško opero “Debela repa". Vodja projekta in di-^gentka opere je Mojca Jevšnik, odrska postavitev je delo Melite ‘ košek in Katarine Zahrastnik, za sceno in kostume pa je poskrbe-la Vesna Zakonjšek. Izdelali so “pravi” operni list in se premierno Predstavili staršem ter povabljenim gostom.
S predstavo so že gostovali na različnih šolah, štirinajsto predsta-v° ‘Debele repe” pa so izvedli v Kulturnem domu v Krškem, kamor s° Povabili tudi skladateljico Miro Voglar, ki je bila z izvedbo zelo ?a4ovoljna. “Bili smo zelo ponosni, da seje povabilu tudi odzvala,” k V SVoiem sporočilu zapisala Mojca Jevšnik iz OŠ Jožeta Gorjupa, °stanjevica na Krki.
Okrog odra
Brežice-Od 14. do 24. aprila KUD Teaterfraj organizira desetdnevno gledališko izmenjavo. Štirideset udeležencev iz Francije in Slovenije (gledališki skupini Aautur de peter in KUD Teaterfraj) ob druženju ustvaija tudi na področju gledališča, ob koncu pa se bodo vsi skupaj predstavili v zaključni predstavili, ki jo^ustvarjajo na temo demokracije in človekovih pravic. Gre za program mladinske izmenjave, poimenovan “Around the stage -Okrog odra”, ki je sestavljen iz gledaliških delavnic. Vodijo jih gledališki igralki Simona Ramovš in Alenka Schuller ter programski vodja, režiser Teaterfra-ja, Bojan Levak. Brežiški ustvarjalci, združeni v gledališko skupino Teaterfraj, so namreč že bili gostje francoskih kolegov. Desetdnevno bivanje v La Rochellu pa je nanje naredilo globok vtis.
Projekt, ki bo deset dni potekal v prostorih Mladinskega centra Brežice, bodo zaokrožili s predstavo, ki se bo odvijala v soboto, 19. aprila, ob 20. uri. Istega dne ob 19. uri pa bo potekal v Mladinskem centru Brežice še dvojezični recital pod naslovom “Od Villona do Preverta”, v katerem bodo sodelovali člani Kulturnega društva Zarek Brežice ter glasbeni duet Branko Rožman na harmoniki in Petra Božič na violini. K.M.
Razstava, posvečena podeželju
Župelevec - Društvo za razvoj podeželja Kapele je postavilo na ogled razstavo ročnih del, velikonočnih jedi, fotografij^pisem in pesmi iz Šlezije. Štiridnevna razstava v Gasilskem domu Župelevec se je včeraj že iztekla. Članice društva so pripravile še bogatejšo razstavo kot pred letom dni, veliko je bilo na ogled ročnih del, od vezenih do gobelinov, slik, keramike in še nekaterih drugih izdelkov. Predstavili so se domačini, med njimi tudi Ivan Požar z žganjem na lesu in Bortičevi s pletenimi košarami.
Velik del razstave so članice, ki na sejmih dobivajo naj višja priznanja, posvetile kulinariki in prikazale kmečko kosilo nekoč in danes, v velikonočnem programu pa so prikazale velikonočni pogrinjek ter košarico za “žegen”. Za razstavo je letos poskrbela članica društva Dragica Količ, ki je kot novost izpostavila tematiko izgnanstva z okoli 100 slikami, pesmimi in spomini krajanov. Novost je tudi delček predstavitve konjaijev, katerih dejavnost je v Kapelah izredno bogata.
Večere so popestrile s kulturnim programom s Trebeškimi drotarji in predavanji “Slovensko podeželje” ter “Kje so Kapele pred in ob vstopu v Evropo”. Na delavnicah so prikazale izdelovanje velikonočnih pisank in rož iz krep papirja ter s Podjetniškim centrom Krško pripravili predavanje “Delo na domu” in predstavitev Veronike Fabinc o zdravilnih zeliščih. S.V.
v \#
matu PscoKo
Jožica Petrišič
“Če je v duši tema, je povsod tema!”
“Čudna so danes merila za lepoto, sprašujem se, če nisem morda že prestara, da bi jih mogla dojeti”, je dejala takoj ob rokovanju. Spretnost ustvarjanja je podedovala po očetu, odličnem rokodelcu, in mami, pravi kmečki ženi, ki je bila zaradi revščine mojstrica za vse. Kot je sama; ko je spletla dve vrstici ali izvezla del motiva, je delo odložila, da bi vmes potolažila dete ali premešala golaž. Skozi življenje pa je spoznala, da je čisto, mirno vzglavje največ vredno.
Starša sta veliko naredila za svoje otroke in jim vsadila, da je delo naj večja dota na svetu. Svoje razkošne ustvarjalne sanje je začela uresničevati po upokojitvi na Elektru Krško. “V skritem kotičku srca sem vedela, da bo prišel čas zame, ko bom lahko udejanjila, kar mi je ležalo v srcu - postati slikarka.
Vsakdo lahko po svojih zmožnostih polepša ta svet, tudi če pobere pet smeti.
Po upokojitvi sem v Ljubljani v petih letih naredila tečaje z vseh področij, vzporedno pa sem opravila tudi vse, ki jih je organiziralo Likovno društvo OKO Krško, kjer sem aktivna članica. Tako sem najnujnejšo željo po znanju zadovoljila. S to rastjo pa se dvigne tudi težnja po višji ravni kakovosti. Ker nisem nikoli zadovoljna, še vedno iščem pomoč mentorjev slikarjev, ki so v oporo.”
“ Moj dom je moj raj”, pove z vdanostjo v nadaljevanju. Ta raj sta z možem Ivanom spletala od gole zemlje, temeljev, od opeke na opeko, steno za steno do strehe, dobesedno lastnoročno, z vezjo ljubezni. Sta mojstra svoje hiše. In doda: "Vsakega, ki se ustavi pri naši hiši, sem vesela in vedno se vrne.”
V času pirhov in butaric mimoidočega na oknu pred hišo pozdravi Jožičin aranžma pir-
hov, ki se bohotijo v paleti lila barve. Od znoja in žuljev ustvarjen dom se danes diči z lepoto raznovrstnih motivov njenih slik, skulptur, kipcev, Kristusov, klobukov iz listja, ki jih ne šiva (list zatika v list) in bo z enim od njih konkurirala za certifikat pri obrtni zbornici, do dekorativnih predmetov in brošk. Le česa ni? In kaj naj zabeleži fotografsko oko, da bi bilo videti čim-veČ!? Praznično razmeščeni pirhi po hiši pa so med poskusom dojemanja vsi “čarolikosti” naznanjali, da že živimo velikonočni čas.
Starša sta veliko naredila za svoje otroke in jim vsadila, da je delo največja dota na svetu.
“ 400 jajčk spiham skozi vse leto in tudi aplikacije delam vse leto. Po novem letu pa me do končnih izdelkov sam čas potegne v to. Najprej napeljem vrvico, jajčko namažem z lepilom, jo oblečem v papir, pobarvam in nato lepim ročno izdelane aplikacije (posušene, spečene, pobarvane) in na koncu vse še polakiram.” V času obiska je že zmanjkalo njenih butaric.
Svoja delaje razstavljala skupinsko in samostojno v Posavju,

v Kozjanskem parku in na Magistratu v Ljubljani, obžaluje pa, da si ni ustvarila kronologije vseh sodelovanj.
“Ko sem se začela ukvarjati z različnimi področji, sem spoznala prekrasne ljudi, šege, navade in kraje. Tako postane življenje kljub strahotnim udarcem na koncu vsaj znosno in lepo. Z možem imava družino in prijatelje, skupaj zapojemo in zaplešemo, zaljubljena sva v planine, jaz v Slovenijo. Svetujem: ne se vdati in ne stokati. Nismo slepi, gluhi in lačni, imamo mir in to so dobrine, ki jih ne vidimo, pa so prvotnega pomena. Vsakdo lahko po svojih zmožnostih polepša ta svet, tudi če pobere pet smeti. In sem zelo hvaležna možu in sinu Sandiju, da mi s tolikim razumevanjem stojita ob strani.”
Natja Jenko Simčič
stran 12
KULTURA
Ponosni ohranjajo izročilo
Artiče - Folklorna skupina KUD Oton Župančič Artiče se na velikonočno nedeljo s pestrim programom pripravlja na svoj 35. jubilej. Pobuda za ustanovitev te skupine v društvu sega v leto 1967, mentorstvo sta sprejela Marija in Miha Haler, ki sta v času šolanja plesala v celjski folklorni skupini. Skupino je sestavljalo sedem, osem parov, zaradi porok plesalk je skupina razpadla in leta 1978 spet oživela na pobudo mladih iz mladinske organizacije, mentorstvo pa je ponovno prevzel zakonski par Haler.
Društvo, ki je že od začetka imelo pevski zbor, tamburaše in igralce, je s folklorno skupino na nastopih popestrilo programe društva. V 35 letih si je skupina utrdila svojo vlogo in pomen v kraju, v občini, preko njenih meja in meja domovine. Leta 1986 je prevzel mentorstvo skupine Zdravko Dušič, ki jo vodi še danes in pravi: “Medtem ko so se prvi plesalci naučili belokranjskih in gorenjskih plesov, je skupina začela z učenjem novih plesov in spletov pod strokovnim vodstvom priznanih slovenskih folklornih strokovnjakov in koreografov. Folkloristi smo si sami nabavili blago za štajerske noše, članice šivilje so si jih sešile kar same, moške pa domači krojači.” Uspešni nastopi in strokovni seminarji sta Zdravka in Zdenko Dušič navdihnili do te mere, da sta postavila nove kozjanske in belokranjske splete. Skupina trenutno pleše enajst plesov, in sicer poleg že omenjenih štirih slovenskih pokrajin še iz Prekmurja, ima bogato zakladnico ljudskih noš, šteje okoli 50 aktivnih članov, ki so razdeljeni v več skupin, na na-
stopih pa jo spremljajo ljudski pevci in godci z različnimi instrumenti in tamburaši.
Z raziskovanjem običaja ličkanja koruze je skupina dosegla višek, na osnovi raziskovanja oh-cetnih običajev v širši okolici Artič pa je pripravila tudi odrski prikaz običaja “Ohcet pri nas”. V veliko čast si štejejo nastop v Brežicah ob razglasitvi suverene države Slovenije 26. junija 1991, pa tudi leto 2002 je bilo eno uspešnejših, ko so se udeležili mednarodnih folklornih festivalov v Tarareju pri Lyonu v Franciji, v Veliki Gorici pri Zagrebu in otroška skupina tamkajšnje osnovne šole v Ankari v Turčiji.
Zdravko Dušič: "Uspeh skupine je trdo delo, umetniški entu-ziazem, ljubezen in volja njenih članov ter mentorjev, ki se izobražujejo na plesnem, pevskem in glasbenem področju ljudskega izročila in ob tem spoznavajo šege in navade. Verjamem, da lahko v imenu vseh izrečem, kako lepo je biti član tako ustvarjalne skupine, ki se zaveda, da s tem ohranja slovenske korenine.”
N at ja Jenko Sunčič
Samo en cvet, en češnjev cvet...
Sevnica - V mesecu, ko češnje začno odpirati svoje cvetove, nastopi čas za tabor haiku poezije z naslovom Češnjev cvet - Sakura 2003. Letos ga že drugo leto zapored organizira galerija Ana. Gre za mednarodni tabor, ki se bo začel 24. aprila; v treh dneh bodo pesniki iz držav nekdanje Jugoslavije skušali upesniti lepote Sevnice. Sodelovali bodo Milijan Despotovič, Slavko Sedlar, Boro Latinovič in Bogdana Stojanovski iz Srbije, Zdravko Kurnik, Duško Matas in Boris Nazanski s Hrvaške ter Marko Hudnik, Alenka Zorman, Rudi Robič in Rudi Stopar iz Slovenije.
Kot uvod v češnjev tabor pa so v galeriji Ana odprli razstavo haig Rudija Stoparja. Haiga je specifičen likovni izraz, s katerim Stopar kot likovni umetnik dopolnjuje svoj skupni umetniški izraz, posebej še pesništvo haikuja.
Odprtje razstave sta nadgradila brežiška glasbenika Elizabeta in Dragutin Križanič z venčkom narodnih in starogradskih pesmi. Kot je dejala Križaničeva, je že veliko let od takrat, ko sta naštudirala ta venček, a zaradi službenih obveznosti nista imela časa, da bi ga večkrat predstavljala. Tokrat sta iz spoštovanja do razstavljalca in gostiteljev popravila zamujeno in navdušila občinstvo, kije onemelo ob starih napevih. Ali je bila pesem tako lepa in tako doživeto interpretirana ali je tako malo priložnosti, da ji zbrano prisluhnemo, to je zdaj vprašanje, bi rekel dobri stari Shakespeare, če bi videl zamaknjeno in do solz ganjeno publiko. N.Č.C.
Pesem Posavja 2003 se ponaša s kakovostjo
Krško, Sevnica, Brežice - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območne izpostave Brežice, Krško in Sevnica so pripravile koncerte območne revije odraslih pevskih zborov.
MePZ Svit Krško z zborovodjem Petrom Bunetičem
V treh koncertnih večerih se je predstavilo 27 zhorov, ki so jih povezovale Vidka Kuselj v Kulturnem domu Krško, Bernarda Zam v gradu Sevnica in Maja Plohl v cerkvi sv. Roka v Brežicah. Koncerte je spremljal strokovni ocenjevalec prof. glasbe Tomaž Tozon in dolgoletni član Slovenskega okteta. Izrazil je zadovoljstvo nad kakovostjo zborov in dodal, daje v primerjavi z drugimi regijami v posavski presenetljivo število mladih, ki pojo v zborih. Predloge za sodelovanje na medobčinski reviji pa bo izdal, ko bo spremljal še revije na Dolenjskem in Beli Krajini.
N. Jenko S.
Jubilejni koncert krških simfonikov
Krško - Jubilej je 80-članski orkester proslavil s koncertom, ki so ga zastavili nekoliko drugače. Nekdanji in sedanji učenci ter učitelji so navdušili prepolno dvorano in marsikdo je ostal razočaran, ker ni več dobil vstopnice, da bi se pridružil svečanosti. Program je povezoval igralec Slavko Cerjak z odlomki iz svoje monoigre. Občinstvo pa so navdušili tudi številni solisti in zbori s področja občine s kančki operete “Vražje dekle” pod vodstvom Janka Avsenaka. Režisersko delo je prevzela Desa Virant, kije pripeljala tudi svoj plesni studio iz Zagreba, oblikovno plat pa z zamislimi kolektiva glasbene šole glede svetlobnih efektov nekdanja učenka Petra Petan.
Pomočnica ravnatelja Glasbene šole Krško prof. Elizabeta Križanič meni, da so lahko organizacijski odbor ter ravnatelj in dirigent prof. Drago Gradišek zadovoljni ob uspešno izpeljanem koncertu. Ob tem upa in veijame, daje orkester dobil zagon za novih 10 let. S. V.
“Ob letu osorej'’
Krško - V Kulturnem domu Krško je gostoval Spas teater iz Mengša, kjer so se gledalci od srca nasmejali Bernardi Oman in Borisu Kobalu (tudi zasebno sta par), saj sta se predstavila v svetovni uspešnici, označeni za najboljšo komedijo o ljubezni in prešuštvu “Ob letu osorej”, avtorja Bernarda Slada. Igralca sta že pred premiernim nastopom pojasnila, da sta se ob pripravah na nastope zelo zabavala in da jima ni bilo težko usklajevati igrani vlogi, o svojih vlogah pa sta se lahko veliko pogovarjala tudi doma.
slovenski dom - naš drugi dom
S slovensko pesmijo in besedo
napovedi
19. april
Brežice - dvojezični sloven-sko-francoski recital “Od Villona do Preverta - s pesniškim očesom skozi francosko^ kulturno zgodovino”, KD Zarek Brežice, gosta Branko Rožman s harmoniko in Petra Božič z gosli, ob 19. uri, Mladinski center;
3. mednarodno srečanje filatelistov, numizmatikov, karto-filov in borzo telefonskih kartic, društvo Verigar Brežice, od 9. do 14. ure, blagovnica
20. april
Artiče - jubilejna prireditev ob 35-letnici folklorne skupine, ob 19.uri, prosvetni dom
Tako so slovenski kulturni praznik obeležili v slovenskih društvih KPD “Bazovica” Reka, “dr. France Prešeren” Šibenik in “Triglav” Split.
V reški “Bazovici” so rojaki in ostali gostje napolnili dvorano ter uživali ob pesmih društvenega MePZ z zborovodjem Franjem Bravdico, ki je program pričel s himnama obeh držav, nadaljeval z narodnimi, ponarodelimi in umetnimi pesmimi. Občinstvu se je nato predstavila Dramsko recitatorska skupina z mentorjem Alojzem Usenikom ter Plesna skupina z vodjem Duškom Djur-djulovim. K praznovanju so povabili ZKD Ilirska Bistrica, s katero Slovenski dom “Bazovica” že tradicionalno dobro sodeluje. Prijeten program je oblikovala Pevska skupina “Resa” in nato še Igralska skupina KD “A.Mihelčič” Harije z odlomkom iz tragikomedije “Kri nej uoda” v harijskem narečju ter recitator
Franc Gombač. Po programu je sledil ogled razstave karikatur Bojana Grlice, slovenskega rojaka in člana društva, ki se je leta 1960 rodil na Reki, kjer živi in dela in je ponosen oče sina Tea in hčerke Mie. Grlica je član Hr-vatskog društva karikaturista, znan je tudi kot ilustrator. Svoja dela objavlja v Novom listu, Vjesniku, Slobodnoj Dalmaciji, Fozoru in Nauti. Med leti 1997 in 2000 je samostojno razstavljal na Reki, v Punatu, Delnicah, Karlovcu, Križevcih, Varaždinu, Čakovcu, Grobniku, Koprivnici, Krku ter letos v SKPD “Bazovica” s podporo prijateljev domačinov, z razstavljenimi karikaturami pa je prispeval k dobremu razpoloženju obiskovalcev.
V šibenskem društvu “dr.
France Prešeren” so Prešernov dan s slovensko pesmijo počastile pevke “Prešemovke” in recitatorji. Z lepim petjem so “Prešemovke” počastile tudi mednarodni dan žena, pevke in članice društva pa je njihov moški del članstva presenetil in razveselil s cvetjem ter lepo slovesnostjo.
Splitsko društvo “Triglav” je ob slovesnosti za slovenski kulturni praznik v goste povabilo ljubljanski MiniTeater, ki se je v Kazalištu mladih na Trgu republike predstavil z dramoletom Roberta Walserja “Schneewittchen - After party”. Walserjeva “Sneguljčica” je pravljica o pravljici, v njo pa je avtor vgradil svoj svet, brate in sestre, starše, zlasti pa odnos z materjo.
Natja Jenko Sunčič
21.	aprila
Dobova - velikonočni koncert KD Zvezda Dobova, ob 17. uri, cerkev Imena Marijinega
22.	april
Krško - monopredstava “Pro-fesore, dajte dva”, Gledališče Kerempuh iz Zagreba, ob 20. uri, Kulturni dom
24.	april
Krško - literarno glasbeni večer “Pod dežnikom”, ob 20. uri, klub Zvezda
25.	april
Krško - odprtje fotografske razstave Branka Benčina, ob 19. uri, klub Zvezda
26.	april
Krško - koncert Roberta Dvorška in Mihe Koretiča, ob 21. uri, klub Zvezda
Pred citrami je velika možnost razvoja
Brežice - Citrarsko društvo Slovenije je v sodelovanju z Glasbeno šolo Brežice pripravilo šesto državno tekmovanje slovenskih citrarjev v disciplini komorne skupine. Ravnatelj Dragutin Križanič ter mentorici Jasmina Levičar in Anita Strgar so lahko upravičeno ponosni na prejetih enajst priznanj in odličij, dvanajst so jih odnesle ostale komorne skupine.
Strokovna ocenjevalna ko- instmmenti nad 13 let - Andreja misija v sestavi profesorjev Cite Zlatič (flavta) in Tinka Budič Galič (predsednica) ter članov (citre) pa so bile “zlate”.
Georga Glasija in Franziske V 5. kategoriji je Citrarski Planko je citrarjem brežiške orkester Glasbene šole Brežice občine v A kategoriji - dueti do dobil srebrno odličje.
13 let-dodelila Barbari Hotko Predsednica komisije prof. in Jerici Hriberšek iz Globokega Galičeva je izrekla priznanje rav-
Citrarski orkester Glasbene šole Brežice
ter Maji Ilc in Kseniji Avguštin bronasto odličje ter Sabini Franko in Nini Arh srebrno odličje; v B kategoriji - dueti nad 13 let — Alenki Iljaš in Petri Vegelj ter Ani Kranjc in Mateji Avšič zlato odličje, Marku Banu in Alenki Iljaš pa bronasto odličje. V A kategoriji - trio do 13 let - Kaja Galič, Ana-Marija Duhanič in Patricija Zokalj so si prislužile priznanje; v A kategoriji - kvartet do 13 let - Nini Arh, Sabini Franko, Manci Može in Kaji Galič pa so dodelili srebrno odličje. V B kategoriji - kvartet nad 13 let - Tinka Budič, Ana Kranjc, Mateja Avšič in Natalija Gr-dovič so dobile srebrno odličje; v B kategoriji - duo z različnimi
natelju Križaniču, da je dovolil citram v šolo še pred njihovim uradnim dovoljenjem za poučevanje v glasbeni šoli, prof. Križanič pa je izrazil veselje, da si lahko šola privošči tudi orkester in da se je na tekmovanju zbralo kar 23 komornih skupin. "Citre so narodno glasbilo, ki dobiva na pomenu in se bo razvilo v instrument, ki bo na koncertnih odrih pomenil več. Zaenkrat je problem v kadrih, a se mladi že odločajo za študij v Avstriji, s tem pa se razvijajo tudi razvojne možnosti-Tekmovanja želimo približati pravilom TEMSIG-a, tako da bi se pogoji izenačili z ostalimi instrumenti, je dejal prof. Križanič.
N. Jenko S-
Lepo za oko in uho
Brežice - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Brežice je v Galeriji Posavskega muzeja pripravil odprtje območne fotografske razstave. Na razpis se je pri' javilo 14 fotografov s 120 fotografijami, na svečanosti sta kulturni dogodek oplemenitila Andreja Zlatič z igranje**1 na flavto in Daniel Ivša na harmoniki..
Strokovni izbor fotografij je že tretjič opravil Oskar Karel Dolenc, mojster fotografije iz Ljubljane, ki je avtorjem izrazil pohvale in priznanje, da se študijsko razvijajo v pravo smer ter jim zaželel še veliko uspehov. Vodja izpostave
ocenjenih fotografij in sicer tretjo Miroslavu Šebreku za Vodne čipke, drugo Sašu Despotu za Odsotnost in prvo Tanji Plevnik za Dotikanje ter posebno nagrad0 Darku Šebreku za Kolekcij0-Sicer pa so priznanja prejeli s

Simona Rožman Strnad in Barbara Sebrek
Simona Rožman Strnad je ob
razgibani razstavi izrazila zadovoljstvo, daje k temu najbrž prispevalo tudi dejstvo, da avtorjev niso tematsko omejevali ter poudarila, daje posebnost tokratnega razpisa tudi ta, da seje prijavilo poleg stalnih sodelujočih še večje število deklet. Nagrade in priznanjaje sklad podelil avtorjem najbolje
Iran 13
REPORTAŽE, NASVETI ...
avtomobilizem
JI
za lepši videz
Škoda Superb 1.9 TDI (130 KM)
Škoda je svoj zadnji model ja res veliko prostora v potniški razvila v segmentu večjih limu- kabini. Voznik in sovoznik lahko zin. Zanimiva poteza, kije mno- sedeža nastavljata v vse smeri, gi niso znali razložiti, čeprav je vzdolžni pomik pa je tolikšen, da
^ilo v njej čutiti veliko pripravljenost in željo po vstopu v družbo žahtevnejših avtomobilov. Saj ne, ia bi Škoda ne bila dobro uveljavljena že s prejšnjimi modeli, Vendar jo je 480 cm dolg Superb Pomaknil naprej, med pomembnejše. Z njim je ponudila možnost nakupa tudi tistim, ki se s plitkostjo svoje denarnice ne ukvarjajo Prav vsak dan.
Superb je klasična limuzina s 4irimi vrati in pokrovom ločenega prtljažnega prostora. S kar ^80,5 cm medosne razdalje ponu-
Motor:
■ 4-valjni turbodieselski Pumpc/ Diise
' prostornina: 18% cm'
-	največjamoč: 130KM(%kW)
-	navor 285 Nm pri 1750/min.
zadovolji tudi večje. Voznik lahko po svoji meri nastavlja tudi volanski obroč. Kljub pomiku prednjih sedežev pa na zadnji klopi ostaja veliko prostora, tako da se potniki na njej lahko pohvalijo s pravim limuzinskim udobjem. Taka razporeditev je kot nalašč za tiste, ki pogosto vozijo odrasle ali večje potnike tudi zadaj, recimo za službene avtomobile, taksiste ali družine z večjimi otroki.
Prtljažnik je dovolj velik, saj meri kar 460 litrov. Dopolnjuje jih še veliko predalov v potniškem prostoru. Zanimivejši med njimi je predal v zadnjih levih vratih, kjer se nahaja tudi uporaben dežnik, ki pride prav predvsem ob deževnem vremenu.
Tudi sicer je Superb dobro narejen. Tako kot v ostalih Škodah, ni čričkov, zoprnega škripa-
nja ali drugih nepredvidenih zvokov. Veliko podrobnosti je namenjenih udobju in videzu, s čemer želi Superb poudariti svojo pomembnost. To je recimo prej omenjeni dežnik, pa osvetlitev okolice ob zaklepanju, veliko svetlobe v notranjosti in elektrike v pomoč potnikom.
Model s 130 konjskim tur-bodieselskim motorjem je primeren predvsem za tiste, ki veliko vozijo. Njegova skromnost pri porabi goriva je zdaj že pregovorna in celo tako velika reč, kot je Superb, se lahko pohvali s pov-
čajo tudi v primeru nuje.
Lega na cesti je zaradi dolge medosne razdalje nekoliko “plavajoča”, če lahko uporabim ta izraz, vendar pa zanesljiva in brez presenečenj. Upravljanje je ob običajni uporabi enostavno, le parkiranje je zaradi velikosti neveščim voznikom ali voznicam nekoliko oteženo. V pomoč so dobra in dovolj velika ogledala, z doplačilom pa si lahko omislite senzorje, ki vas bodo s piskom opozorili na bližino ovire in tako rešili barvo na odbijaču.
Se sprašujete, zakaj bi kupili
prečno porabo, kije zgolj simbolična. Nasprotno so zmogljivosti vse prej kot simbolične in zadoš-
Zmogljivosti:
-	naj višja hitrost 205 km/h
-	pospešek 0-100 km/h: 10,4 s
-	poraba po podatkih proizvajalca: 4,6/5,7/7,7
-	testno povprečje: 7,61/100 km
Superba, ko pa je ponudba v tem segmentu tako pestra in zveneča? Pomagajte si s preprostim izračunom. Ceno delite s 4,8 (dolžino). Dobili boste ceno na meter. Podrobnosti o ceni in opremi, ki je že v osnovi obsežna, najdete pri Avtoimpexovih pooblaščenih prodajalcih.
Aleksander Krebelj
Podaljševanje nohtov z UV gelom
Prihaja pomlad in z njo tudi skrb za naše lepe nohte. Čez zimo včasih malo pozabimo nase, na svoj zunanji izgled. Sedaj pa, ko se bližajo toplejši dnevi, drvimo v solarij, kozmetični salon na anti-celulitno kuro, depilacijo... in ne nazadnje se zopet spomnimo na svoje lepe nohte in revolucionarne francoske manikure.
Podaljševanje nohtov z gelom je še vedno najbolj aktualna metoda podaljševanja.
Pri tej metodi ne poškodujemo svojih nohtov, če smo seveda dosledni in si nohtov ne poškodujemo sami z nepravilnim vzdrževanjem. Vedeti je potrebno, da je pri tej metodi nujno obiskovati manikerko vsaj enkrat na mesec, saj nohti rastejo in nastaja narastek prav tako kot pri laseh. Ta mesečni strošek moramo pač vzeti v zakup, sicer rezultati ne bodo optimalni.
In kako poteka postopek podaljševanja?
Nohtom najprej odstranimo odvečno kožico in jih popilimo.
Nato na nohte pritrdimo šablone, ki nam služijo kot model za podaljševanje. Te so lahko plastične ali samolepilne. Nato pričnemo z nanašanjem različnih gelov, kijih strjujemo s pomočjo UV žarkov.
Po končanem postopku nanašanja oblikujemo nohte s pomočjo pilice. Pomembno je, da se čim bolj približamo C liniji nohta.
Če želimo imeti francosko manikuro z izrazito belo konico, lahko to naredimo še dodatno s posebnim PNP gelom; to je permanentni gel, ki se prav tako strjuje s pomočjo UV žarkov.
Rezultat so lepi, urejeni nohti, kot jih lahko vidite na fotografijah.
Podaljšani nohti so še posebej aktualni sedaj - v času porok in maturantskih plesov.
Lep pozdrav do prihodnjič,
Tel.št.: 07 49 61 775, www.alenkinstudio.com
Derma Art
D.O.O.
LASERSKI KABINET
Trajno lasersko odstranjevanje kapilar, poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401)
Izpuščaji po britju in vraščanju dlačic
Pogosta posledica najrazličnejših metod odstranjevanja dlačic, pa naj 80 to britje ali puljenje, je folikulitis - vnetje dlačnih mešičkov. Z britjem, v°skanjem ali puljenjem dlačic odstranimo tudi zgornji sloj povrhnjice in ^o odpremo pot bakterijam, ki pri senzibilnejših kožah hitro povzročijo er*tem in gnojno vnetje v dlačnem mešičku. Rahla rdečica, mozoljčki in Srhečica so tipični znaki, ki so nadležni tako moškemu kot ženskemu spolu. Svetujem nego kože z izdelki iz kolekcije Sebamed ali Bephanten, kijih pobite v lekarni, in britje z britvicami za enkratno uporabo. V primerih, ko Je vnetje intenzivnejše, pa je potrebno zdravljenje, saj pogosta vnetja na k°ži puščajo hiperpigmentacije in brazgotine.
V našem laserskem kabinetu se velikokrat srečujem z ljudmi, ki imajo penjene težave. Laserski poseg seveda ni namenjen zdravljenju foliku-'tisa, pa vendar lahko z gotovostjo potrdim, da težave z vnetjem dlačnih Tešičkov izginejo že po dveh do treh posegih laserskega odstranje-'411, ja dlačic, saj svetlobni žarek poleg uničenja dlačnega folikla s svojim tCrtničnim učinkom ustavi tudi vnetje.
Pri moških je to vnetje pogosto vidno na vratu oziroma predelu 0Vratnika, pri ženah pa na predelu bikini linije.
Na fotografiji lahko vidite sekundarne posledice folikulitisa - hiper-P'gttientacijo. Drobne rdeče mozoljčke, ki so primarna posledica folikuli-i s4- pa zagotovo poznate in jih ni potrebno slikovno prikazovati, saj je 02a Prizadetih posameznikov podobna koži pubertetnika.
Tokrat sem vam skušla pojasniti, da odstranjevanje dlačic ni vedno *4nien jeno le estetskemu izgledu, zato se za metodo laserske odstranit-Poraščenosti pogosto odločajo tudi ljudje, pri katerih poraščenost ni °leča, ampak jim povzroča zgoraj opisane težave.
Daniela Truden, www.dennaart.si
XXX
Xander Cage (Vin Diesel) je zloglasni alternativni lovec na adrenalinske športe, kije bil vse do zdaj upornik, nedotakljiv s strani zakona in s ciljem ustvariti anarhijo. Ko pa nori agent NSA Augus-tus Gibbons pregovori Caga, naj odpotuje v Prago in se infiltrira v kruto rusko podzemlje, je rojena nova vrsta tajnega agenta - številka XXX, katerega roka pravice v tem napetem trilerju ne bo zgrešila niti enega sovražnika.
JAY IN TIHI BOB VRAČATA UDAREC/
Jay & Silent Bob Strike Back
Ko Jay in Tihi Bob, junaka Dogme, izvesta, da bodo po njunem stripu Blunt-man in Chronic posneli film, se odpravita v Hollywood z namenom, da bosta snemanje preprečila. Pri vsem tem pa ju najbolj moti to, da jima niso plačali pravic za uporabo njunih likov in da ju opravljajo na internetu. V filmu mrgoli duhovitih domislic, mastnih “štosov”, odkritih namigovanj na ameriške uspešnice in seveda znanih igralcev, ki so v teh uspešnicah igrali.
DEVIŠKI SAMOMORI / Virgin Suicides
Družina Lisbon je na videz popolnoma normalna. G. Lisbon (James Woods) je učitelj matematike, njegova stroga žena (Kathleen Turner) pa skrbi za vzgojo njunih petih privlačnih hčerk. Ko si 13-letna Cecilia vzame življenje, gospod in gospa Lisbon zapreta preostale hčerke v hišo in jim ne dovolita imeti stikov z drugimi, predvsem z nasprotnim spolom. Fante to le še bolj podžge. Naredili bodo vse, da bi prišli do prepovedanega sadu.
Rubriko je pripravila: VIDEOTEKA STUDIO & NELI pri vodovodnem stolpu v Brežicah
tainjMto lina Ms KatMeentmei KintenOmt M Hortoett
J
Bil


fOmuk( Samomori
moda
Ste pripravljeni na pomlad? Na nove modne izzive? Najbrž ste. Kaj bi vam lahko še odkrili, ko pa smo že vse in ko je že vse na očeh. Nič več ni skrivnost. Le vi sami se morate odločiti, kaj boste naredili iz prihajajoče modne linije? Tudi o naslednji sezoni jesen/ zima 2003/04 smo že nekaj malega povedali, ampak zime imamo zaenkrat dovolj in za razmišljanje o tem bo še dovolj časa.
Morda tokrat nekaj za tiste bolj radovedne. Če kdo omeni vrhunske manekenke, gotovo takoj pomislite na Kate Moss, Naomi, Lindo, Claudio, Chri-sty.. .in prav o teh smo že pisali, o njihovih dejanjih z življenjepisi in prav o teh bo danes tekla beseda. Ste opazili, da jih nikjer ni, da so kar na enkrat izginile. Da so bile popularne kot filmske zvezde ali pevci, da so bile pojem kakovosti in “luksuza”, zdaj pa je toliko novih obra-
zov, še vseh njihovih imen si ne moremo zapomniti, in vse so nekako enake in nič posebnega.
Resje, da so vrhunske dame postale mame, ali pa imajo druge opravke. Toda iz modnega sveta se niso uspele umakniti, celo tiste ne, ki so to prepričljivo zatrjevale.
Christy Thurlington na primer dela za novo reklamno akcijo YSL, medtem ko je Iman nov obraz H&M-a, Linda Evangelista je bila pred kratkim na naslovnici Vogue-a v Italiji,
Naomi opazimo v kar nekaj modnih revijah v glavnih modnih prestolnicah, Eva Herzigova dela v Milanu ali Parizu, kjer je videna na modnih revijah, Claudija in Kate pa sta pravkar postali mamici, zato ju pustimo še nekaj časa, najbrž pa se bosta tudi oni kmalu vrnili. In kaj zdaj to pomeni? Manekenke naj bi bile mlade, najmlajše so stare celo šele 14 let. Vendar pa vrhunsko ostane vrhunsko, popularno se še vedno prodaja najbolje, gre za profesionalnost. So spet v modi osemdeseta leta? Kdo ve? Tudi zato bodo ostale zvezde.
Lea Šinko Štraus
stran 14
ŠPORT
ju-jitsu
Evropska velika nagrada
Belgija - Evropskega grand prix turnirja v ju-jitsu, ki šteje za točkovanje v evropskem pokalu, se je udeležila tudi slovenska reprezentanca v sklopu priprav na evropsko prvenstvo v ju-jitsu, ki bo junija v Nemčiji.
Direktor reprezentance je bil predsednik DBV Katana Globoko Stane Preskar, iz istega kluba prihaja tudi trener Tine Bra-tanič, sicer pa so bili udeleženci turnirja še trenerji Vlado Ilič, Marko Gaber in Silvo Koželj, Sandi Jelen ter fizioterapevt Sandi Kosmač. Slovensko reprezentanco pa je sestavljalo 28 tekmovalk in tekmovalcev. Sicer pa je skupaj nastopilo 244 udeleženih športnikov iz osmih držav. Kar zadeva slovensko reprezentanco so uspešno opravili svoje delo, saj so se v domovino vrnili tudi z najžlahtnejšimi odličji.
Sicer pa so bili prvi dan zabeleženi naslednji rezultati; srebrna odličja so osvojili Vita in Vanja Preskar, duo sistem ženski pari (DBV Katana Globoko), Grega Hartman, borbe, moški do 69 kg (JJK Maribor) in Peter Bevc, borbe, moški do 85 kg (PKBV Celje). S tretjimi mesti sta prvi tekmovalni dan zaključili Katja Topovšek, borbe ženske do 55 kg (JJK Aljesan Šempeter) in Janja Vavtar, borbe, ženske do 55 kg (DBV Ippon Rucanor Sevnica). Nato sledijo Katja Simončič, borbe, ženske do 55 kg (DBV
Ippon Rucanor Sevnica), Primož Manojlovič, borbe, moški do 69 kg (PKBV Celje) in Maja Ferenčak, borbe, ženske nad 70 kg (DBV Katana Globoko), ki so osvojili peta mesta. Danijel Lipar, borbe, moški do 85 kg (DBV Katana Globoko) in Bevc Boštjan, borbe, moški do 85 kg (PKBV Celje), sta bila sedma, Ognjen Saje, borbe, moški do 69 (JJK Obi Škofljica), pa deveti.
Drugi tekmovalni dan je prinesel tudi zlata odličja, nosilci katerih so Gorazd Kostevc in Dejan Kink, duo sistem, moški pari (DBV Katana Globoko) ter Dragan Milutinovič, borbe, moški do 77 kg (PKBV Celje). Slovenski tekmovalci so zabeležili še ostale uvrstitve med 7. in 14. mestom, in sicer Dejvid Simu-nič, borbe, mladinci do 62 kg (DBV Ippon Rucanor Sevnica),
Aljaž Rak, borbe, mladinci do 62 kg (DBV Ippon Rucanor Sevnica), Andrej Cešek, borbe, mladinci do 62 kg (DBV Ippon Rucanor Sevnica), Zlatko Rizvič, borbe, moški do 94 kg (DBV Katana Globoko), Peter Gregl, borbe, moški do 77 kg (DBV Katana Globoko) Blaž Ploj, borbe, moški do 77 kg (JJK Maribor), Gregor Karneža, borbe, moški do 94 kg (JJK Maribor Tabor), Grega Ivanšek in Dejvid Šimunič, duo sistem, moški pari (DBV Ippon Rucanor Sevnica).
Po vrnitvi iz Belgije je uspešne športnike, člane slovenske ju-jitsu reprezentance iz vrst DBV Katana Globoko sprejel tudi župan občine Brežice mag. Andrej Vizjak. Športnikom, še posebno nosilcem zlatega in srebrnega odličja, je čestital za uspeh in poudaril, daje občina na svoje športnike ponosna. ‘ ‘Rezultati ne pridejo sami po sebi, čez noč”, se zaveda župan Vizjak, ki ve, da se odlični športniki kalijo skozi dolga leta. A trud je bogato poplačan z medaljami-tudi z največjih tekmovanj.
plavanje
Po 35 letih spet občinsko prvenstvo
Krško - Po dolgih 35 letih premora je v organizaciji Plavalnega kluba Celulozar Krško spet potekalo občinsko plavalno prvenstvo osnovnih šol za nekategorizirane in kategorizirane plavalce. Tekmovanje je potekalo v zimskem bazenu OŠ Leskovec pri Krškem.
Boji so bili zelo zanimivi, gledalci pa so bili priče delitvi prvega mesta pri starejših deklicah med Nino Andrijaševič in Saro Hojski, ki sta si najžlahtnejšo medaljo razdelili v disciplini na 50 m prosto. Ekipno je zmagala OŠ Jurij Dalmatin Krško in se uvrstila na državno prvenstvo, ki bo konec meseca v Ljubljani.
Nina Andrijaševič je ob že omenjeni zmagi pri kategoriziranih plavalkah zmagala še na 100 m mešano, Sara Hojski pa je bila v isti kategoriji druga. Patricija Kozole je bila tretja na 50 m prosto in 100 mešano, vse tri plavalke prihajajo iz OŠ Jurija Dalmatina Krško. V skupini mlajših deklic je Nina Mandl
iz OŠ Leskovec pri Krškem zmagala na 50 m prosto in 100 m mešano, Karolina Zakšek iz OŠ Jurij Dalmatin je bila druga na 50 m prosto in tretja na 100 m mej šano, Tamara Komočar iz OŠ Jurij Dalmatin Krško je osvojila 2. mesto na 100 m mešano in 3. mesto na 50 m prosto.
V skupini starejših dečkov je Matej Furst iz OŠ Jurij Dalmatin dvakrat zmagal na 50 m prosto in 100 m mešano.V skupini mlajših dečkov je Jaka Kramar-šič zmagal na 50 m prosto in 100 m mešano, Krešo Radunkovič je bil drugi na 50 m prosto in 100 m mešano, Jure Jerele je bil tretji na 50 m prosto, Aljaž Gomilšek pa tretji na 133 m mešano, vsi so iz OŠ Jurij Dalmatin Krško.
Pri nekategoriziranih tekmovalcih pa je v skupini starejših deklic Vedrana Senber iz OŠ Jurij Dalmatin zmagala na 50 m prosto in 100 m mešano. V skupini mlajših deklic je na 50 m prosto zmagala. Anja Šterk, druga je bila Janja Jurečič, treba pa Jana Horvat, vse iz OS Leskovec pri Krškem. V skupini starejših dečkov je na 50 m prosto zmagal Peter Prah, drugi je bil Luka Koprivnjak, tretji pa Blaž Šalamon, vsi iz OŠ Jurij Dalmatin Krško.V skupini mlajših dečkov je na 50 m prosto zmagal Sebastijan Jankovič, drugi je bil Jakob Pintar, tretji pa Sebastijan Prah, vsi iz OŠ Jurij Dalmatin Krško.
gimnastika
Brežiški državni prvaki
Maribor - Gimnastičnega državnega prvenstva za srednje šole so se uspešno udeležili dijaki in dijakinje Gimnazije Brežice, saj so oboji postali novi ekipni državni prvaki. Uspeh brežiških gimnazijcev pa so dopolnili še dijaki Ekonomske in trgovske šole Brežice, saj so postali viceprva-ki.
Med najuspešnejše tokrat lahko zapišemo Barbaro Tomše, ki je postala državna prvakinja v mnogoboju, še prvakinja na bradlji in gredi, bron pa je osvojila na parterju. Mojca Bizjak, pod-prvakinja, pa je osvojila zlato medaljo na parterju ter srebrno na gredi in bradlji. Najboljše slovenske telovadke in telovadce je pripravljala Zdenka Senica-Gru-bič, na tekmovanju pa jih je vodil starosta brežiške gimnastike prof. Jože Senica.
Med fanti je zlato medaljo na drogu osvojil Dornik Černelič, bronasto pa v parterju. Žiga Peteline je bil v mnogoboju četrti, na drogu pa drugi. Matej Vovk je zmagal na bradlji, in bil tretji v parterju. Brata Roman in Dejan Predanič sta si v mnogoboju delila 6. mesto, Dejan pa je osvojil še 3. mesto na preskoku. Obe brežiški ekipi sta prejeli še posebno nagrado; ker se oboji redno udeležujejo državnih tekmovanj, so prejeli darilo, enotedensko druženje z vrstniki z Danske, s katerimi se bodo konec julija skupaj pripravljali v Mozirju.
atletika
Deveti mednarodni maraton
Brežice - V organizaciji AK FIT Brežice bo v nedeljo, 20. aprila, ob 10. uri na lokaciji Term Čatež potekala tradicionalna tekaška prireditev “9. mednarodni maraton Terme Čatež". Udele-
ženci, ki se bodo pomerili v vseh starostnih skupinah, bodo lahko izbirali med tremi dolžinami prog. Najkrajša razdalja je dolga 3,5 km, naslednja je dolga 10 km in najdaljša 21 km. Prijave bodo organizatorji sprejemali na dan prireditve od 8. ure dalje na štart-no-ciljnem prostoru.
Udeležba na 10-km progi šteje tudi za točkovanje v slovenskem tekaškem pokalu za sezono 2003, prav tako pa sodi tudi v sklop štirinajstih prireditev v okviru “Dolenjskega pokala”.
streljanje
Spet v prvi ligi
Brežice - Po dveh letih nastopanja v drugi državni članski ligi v streljanju z zračno pištolo so se Brežičani znova vrnili med prvoligaše. Uspeh je toliko večji, ker so tri kroge pred koncem tekmovanja na lestvici zasedali šele 5. mesto, zaostanek za Domžalami, Ptujem, Rečico in Grosupljem pa je izgledal nedosegljiv. Toda po
enem 2. mestu ter dveh zaporednih zmagah so se brežiške strelci zavihteli prav na vrh! Skupaj s Ptujčani so zbrali po 76 točk in skrita želja se jim je vendarle uresničila. V sobotnem zadnjem krogu so dosegli 1661 krogov, kar predstavlja njihov naj višji dosežek v zadnjih šestih letih. Tudi k tokratni zmagi je največ krogov, 557, prispevala mladinka Vesna Kržan, odlična pa sta bila tudi Robert Ferenčak s 554 in Matej Krajnčič s 550 krogi. V skupni razvrstitvi se je med posamezniki najviše zavihtela prav Kržanova, ki je za 3. mestom zaostala le za krog.
športno plezanje
Dva na stopničkah
Celje - Na drugi tekmi prvenstva osnovnošolcev vzhodne Slovenije v športnem plezanju je nastopilo 74 tekmovalcev, med njimi tudi šesterica iz Posavskega alpinističnega kluba.
Nastopili so v petih starostnih kategorijah, dva sta stala na zmagovalnih stopničkah, sicer pa so bili tudi ostali zelo blizu. Kategorijo cicibanov sta zastopala Ambrož Novak, ki je bil peti, in Nik Škrlec, ki je osvojil 16. mesto. Mlajši deček Matic Trebušak je zasedel 5. mesto, mlajša deklica Katja Krejan pa je morala po su-perfinalni tekmi priznati premoč sotekmovalke le za oprimek in je tako osvojila še vedno odlično 2. mesto. Tudi starejša deklica Eva Tovornik je zasedla zelo dobro 3. mesto, starejši deček Izak Kelek pa je bil šesti.
ples
V finalu šesta
Šenčur pri Kranju - Na
državnem prvenstvu v latinsko ameriških plesih je sodelovalo šest plesnih parov Posavskega plesnega kluba Lukec Krško. Med njimi sta bila najuspešnejša mlajša mladinca Simon Cerjak in Maja Omerzel, ki sta se morala na koncu zadovoljiti s 6. mestom.
Med mlajšimi pionirji pa je plesni par Jan Gajski in Anja Bobnič osvojil 9. mesto, pri pio-
Sava Glas, 17.4.2003
_________ __________-
streljanje
Kristina in Jelica zlati
Portorož - Dvoje prvih mest, štiri druga in troje tretjih, eno četrto in eno peto mesto, če omenimo le najvišje uvrstitve na državnem prvenstvu, ki je potekalo na streliščih v Piranu in Luciji, je dosežek, ki posavsko športno strelstvo umešča v sam slovenski vrh.
Na naj višjo stopničko je najprej stopila mlajša mladinka Kristina Grubeša iz Brežic, ki je z zračno pištolo s 358 krogi izenačila dve leti star državni rekord klubske kolegice Vesne Kržan. Med strelkami z zračno puško je v isti kategoriji nekoliko presenetljivo z novim osebnim rekordom slavila Leskovčanka Jelica Majstoro-vič. Zadela je 385 krogov. Druga Leskovčanka. Nina Zupančič, je s 393 krogi zasedla 3.mesto. S puško so bili uspešni tudi leskovški mlajši mladinci, ki so v postavi Urban Žigante, Primož Kaplan in Rok Resnik s 1114 krogi osvojili 2. mesto. Srebrne kolajne se je veselil njihov najboljši posameznik Urban Žigante. Ekipi brežiških mlajših mladincev, ki so jo sestavljali Davor Mrkič, Marko Stojanovič in Borut Hollan, so v disciplini zračna pištola stopničke ušle za las. Z novim klubskim rekordom 1004 krogi so bili četrti.
Leskovški strelci so bili uspešni tudi v konkurenci mladincev. S 1704 krogi so se osvojili 2. mesto. Nastopili so Blaž Šonc, Andrej Pavlin in Mišo Zorko. Prvi favoritki prvenstva, brežiški mladinki Vesni Kržan, pa se ni izšlo po načrtih. Za zmago ji je zmanjkalo vsega 0,9 kroga. V finalu je bil usoden peti strel, ko je po nekaj sezonah prvič zadela samo šestico.
Jelica Majstorovič v “elementu ”
Veselje je vladalo tudi v leskovških pionirskih vrstah, saj so tako fantje kot dekleta osvojili ekipno 3. mesto. Za prve so nastopil' Marko Arh, Stane Oprauš in Matej Salmič ter zadeli 515 krogov, za druge pa Natalija Oprauš, Fanika Zupančič in Nizama Ahma-tovič (517).
nirjih sta David in Valentina Romih zasedla 7. mesto, Leon Strok in Karmen Kobe pa 8. mesto. Pri mlajših mladincih so se ob Maji in Simonu, Dejan Baliban in Zala Zorenč uvrstila na 9. mesto, Tadej Drakulič in Katarina Račič pa na 11. mesto.
košarka
Končana DŠB liga
Artiče - Končana je letošnja tradicionalna DŠB liga v košarki. Tekmovanje je potekalo že 28. leto zapored. V tej sezoni so se ekipe okrepile s kakovostnimi igralci iz nekdaj uspešnih posavskih klubov, kot so KK Brežice, KK Krško in KK Kostanjevica, zato je bilo tekmovanje še na višji kakovostni ravni. Najbolj sta napredovali ekipi Cviček dream team in Boom-efekt, ki se lani nista uvrstili na zaključni turnir, letos pa sta igrali v finalu. Zmagala je ekipa Boomefekt in tako osvojila svoj prvi naslov. Tekmo za 3. mesto so dobili lanski prvaki, ekipa NEK. Premagali so Sopikon iz Kostanjevice. Veterani Fuchs Brežice so bili zelo blizu uvrstitve na zaključni turnir, a so na koncu osvojili 5. mesto. Šesti so bili Reaktor Krško, sedmi SZP Arnovo selo. Na zadnjem mestu so končali ŠD Reaktor.
Franc Krošelj iz ekipe NEK je odigral dve tekmi manj, a je dosegel povprečje 18,9 točke na tekmo, kar je zadoščalo za osvojitev naslova najboljšega strelca lige. Za 4 točke je prehitel drugouvrščenega Roberta Košaka iz Kostanjevice. Tretji je bil Janko Salmič iz ekipe Veterani Fuchs Brežice.
karate
Odprto prvenstvo
Šentilj - Karate klub
Šentilj je pod pokroviteljstvom O
čine Šentilj organiziral peto odprt prvenstvo občine Šentilj v karatej . Tekmovanja so se udeležili tudi član Karate kluba Brežice. V kategorlJ športni boji mlajši dečki je San Peteline osvojil 4. mesto, Gom Lazarov je bil peti v kategoriji mlaj, dečki kate. Aljaž Petančič je 111 mlajšimi dečki v športnih bOL zasedel 9. mesto, prav tako dev pa so bili še Bruno Budič v šp01^ bojih in katah med mlajšimi dec. Krešimir Blaževič pri mlajših dec . v katah ter prav tako v isti kateg°n še Lovro Ivšič.
speedway
Obetaven začetek
Ljubljana - Krški sp*J wayisti so se v začetek n° sezone podali kar obetava ’ saj so bili kar trije predstava ki AMD Krško na koncu d** udeleženci finalne vožnje- ^ prvi dirki letošnjega državnfi|. prvenstva je zmagal lan * državni prvak Matej Žagat,. mesto je osvojil Izak Šan ^ ki se je tako uspešno vmu ovalne steze po lanskp*e jj zelo hudi poškodbi, tretji je Denis Štojs, četrti pa Stan Glavan. Pred	nedelj ^
“velikonočno dirko”, ki b° v stadionu Matije Gubca Krškem 20. aprila je to več ^ dober obet in povabilo ljub* z jem speedwaya, da skupaj domačimi vozniki odpr novo sezono v Krškem-
str;
I
i
r
I
i
r
(
r
I
c
1
1
2
1
F
F
i
i
r
1
F
I
s
i
t
I
i
1
i
j
<
j
KRONIKA
Sam se je “zažgal”
Krško - Lani je v Posavju odmevalo pismo Zlatka Gomilška iz Krškega, v katerem je obtoževal tako imenovani nuklearni lobi, da si skozi zasebne firme dodatno reže velik kos kruha iz nuklearke. Revizija sklepanja poslov med nuklearko in zunanjimi podjetji je obtožbe ovrgla, kar je prišlo v javnost malo pred novim letom, konec januarja pa je zgorel Gomilškov avto Audi A6. Oškodovanec je bil prepričan, da mu je avto nekdo zažgal iz maščevanja ali grožnje. Uradno poročilo o vzroku nesreče oziroma požara, ki je prišlo pred dnevi, pa izključuje tujo krivdo.
Zlatko Gomilšek je avto parkiral na dvorišču stanovanjske hiše 27. januarja ob 11. uri zvečer, zjutraj ob štirih pa je avto zagorel.
Ker je za dejanje osumil - kot sam pravi - nuklearni lobije s prijavo pohitel na krško policijo. Ta je uvedla preiskavo, na končni rezultat forenzične preiskave pa so morali čakati dva meseca, ker je bila menda ves ta čas v okvari ključna aparatura. 10. aprila je Policijska uprava (PU) Krško v sporočilu javnost obvestila, da Ugotovitev kriminalističnih izvedencev v Centru za forenzične preiskave Generalne policijske uprave v Ljubljani izključuje tujo krivdo. Vzrok požara je bil namreč kratek stik na električni napeljavi v predelu armaturne plošče osebnega avtomobila. PU Krško je Okrožno državno tožilstvo v Krškem obvestila, da ni podlage Za kazensko ovadbo.
Gomilšek se z omenjeno ugotovitvijo ne strinja. Vztraja, da mu je avto nekdo zažgal zaradi njegovega dokazovanja o moralno spomem oddajanju poslov v nuklearki. Povedal je še, da se je v Zvezi z vžigom avtomobila obrnil la Ingolstadt Audi in Nemci so mu odgovorili, da v zadnjih osmih letih v nobenem audiju ni pri-
Po Abrahamu za volanom
Ljubljana, Novo mesto - V posebni akciji “Za volanom s prvim jutranjim programom” Radia Slovenija se je od 1. do 15. aprila petdeset voznikov starejših od 50 let, preizkusilo, če bi danes še opravili vozniški izpit. Kandidate so za sodelovanje v akciji zbirali neposredno preko radijskega programa. Med izbranimi ima najstarejši kar 83 let, povprečna starost udeležencev pa je 63 let. Med njimi sta sposobnosti preverjala tudi Posavca.
Akcija je potekala v Ljubljani,
Kranju, Celju, Murski Soboti, v Novem mestu, Postojni in Kopru. Med udeleženci v Novem mestu sta svoje znanje in spretnosti preverila tudi 56-letni Jože Tomc (na fotografiji) iz Brežic in 62-let-ni Franc Boncelj iz Krškega. Prijavil se je^ tudi 52-letni Andrej Repše iz Šentjanža, pa so ga žal poslovne obveznosti zadržale.
Sicer meni, daje akcija zelo zanimiva in pozitivna, saj bo tako zainteresirana strokovna javnost ugotovila, kakšno je znanje le populacije. Repše priznava, da se je v letih, kar že imajo vozniški izpit, marsikaj spremenilo; če sama vožnja ni problem, pa nastanejo teoretične “luknje”.
Jožeta Tomca je pritegnil radijski oglas in seje odločil za izziv. Prijatelji so mu nasprotovali, češ, saj ne boš naredil; potem ko je osvežil cestno prometne predpise, pa pravi: “Sem jih malo provociral, koliko še znajo.” Podjetnik letno naredi 25.000 in več kilometrov po vsej državi in tudi po tujini, vozniški izpit pa je opravil v Beogradu v delovni brigadi, a mu ga potem v Mariboru niso priznali in gaje leta 1966 opravil še enkrat.
Prve preizkusne vožnje po oceni inštruktorjev ni naredil nihče razen enega od 50 udeleženih v akciji. V novomeški skupini
Zlatko Gomilšek
šlo do samovžiga.
Gomilšku, ki trdi, da ni sam v avtomobil ničesar vgrajeval -na primer mobilnega telefona ali radia, kar bi lahko povzročilo samovžig -je sumljivo, daje preiskava trajala kar dobra dva meseca oziroma daje bil odločilni aparat v forenzičnem centru tako dolgo pokvarjen.
Branka Dernovšek
med štirimi udeleženci tudi nihče ni opravil prvih teoretičnih testov; po izredno kakovostnih in nazornih predavanjih ter listanju knjige Vama vožnja (za domačo nalogo) so vsi štirje na izpitnem centru v Novem mestu uspešno rešili teorijo in bili tudi na koncu stoodstotno uspešni.
Veselje, da seje odzval na akcijo. Opravil je dve vožnji, tretje pa mu z inštmktorjem več ni bilo treba peljati. Priznava pa, da mora biti bolj pozoren na pogled “levo in desno” in po mestu mora voziti bolj počasi. “A kaj, ko so avtomobili zdaj tako dovršeni in tihi, da izgubiš občutek za hitrost,” pravi Tomc. Večjih prometnih nesreč v vseh teh letih ni imel, nekaj drobnih prask pa je le nabral.
Suzana Vahtarič
Statistika živalskih smrti na naših cestah
Srnjad je treba držati na špagi!
Posavje - Znan sevniški avtoprevoznik, ki ima za sabo tisoče prevoženih kilometrov in vrsto prometnih nezgod, ki so se po yečini srečno končale, je znan po tem, da je med vožnjo ogledoval lepote dežele. In ko je rekel: “Poglej, srnica”, je kmalu tem počilo. Srne pa niso le predmet občudovanja, temveč prepogosto tudi žrtve v cestnem prometu. Skoraj vsak dan na Posavskih cestah pod kolesi avtomobila konča divjad.
Po podatkih Policijske uprave ^U) Krško je bilo v lanskem letu aa posavskih cestah povoženih '98 večjih živali, kar je za 100 y£č kot leto poprej. Veterinarsko r'1gienska služba novomeške eno-te Vetrinarskega inštituta, ki ga '(,di patolog in mikrobiolog mag.
Catovič, razpolaga s precej ^'žjo številko. Po njegovih podat-'h je bila v lanskem letu na po-Savskih cestah povožena ena Je|enjad, 37 srnjadi, 38 lisic, 6 jaz-ecev in en divji prašič.
obvešča in kdo ukrepa?
>sti veljajo trije zakc ^stno-prometnih pn °n o lovstvu ter zak
0 °pazi na cesti, dol:
|\veterinarsko-higiei
Je fizični odstranje v,et}i_h živali na cesti. F esčajo cestno podje l^1 P°samezniki, najj spe»jski center za ob’ : °bčani obračajo zl
oh Atevi,ko l12-cj.yeščanjeje posredi
rireigreKZa-P°V?i jprej obvešča lo
Dr^av*javci lovišč. (
a j^tne nesreče,
'Ja. Na PU Krši sreVPx:_^
CG
Dr,,: ““uerialno s llc'ja napraviti
mek, če je bil pri trčenju z divjadjo poškodovan avto, saj brez tega zavarovalnica škode ne povrne; pa še to le v primeru, če je avto posebej zavarovan za škodo po divjadi. Po potrebi se vključi tudi cestno podjetje, če je slučajno prišlo do izlitja olja, bencina ali česa podobnega. Če je povožena manjša žival, pes, mačka in podobno, netrofejna žival torej, potem vlogo odstranjevalca prevzame dežurni higienik.
Kam s poginulimi živalmi
Lovci, ki imajo svojega internega mesopreglednika, odstranijo trofejo, da potem evidentirajo žival, meso pa odpeljejo v svojo zbiralnico. Predsednik Posavske lovske zveze Anton Podgoršek
pravi, da uporabno meso porabijo za hrano lovskim psom. Veteri-narsko-higienska služba pa živali odvaža v zbiralnico v Novo mesto, od tam pa v Koto, kjer delajo kostno moko. Po pojavu bolezni BSE se kostna moka ne uporablja, temveč se sežiga.
Pri povoženih živalih ne ravnajo tako kot sicer pri poginulih živalih, ko opravijo preiskavo zaradi suma bolezni. To storijo le, če gre za sum bolezni, ko se je žival sumljivo obnašala.
Škoda je ogromna
Ob naših cestah stojijo opozorilne table, ki oznanjajo, da se lahko na cesti vsak čas znajde divjad. Te table na predlog lovcev na državnih cestah postavlja direkcija za ceste, na lokalnih cestah pa občina. Poleg tega lovci sami po-
stavljajo makete srn, da bi voznike opozorili na to nevarnost. Prav te table in znaki igrajo veliko vlogo po tem, ko posamezni vozniki skušajo iztožiti čim več za škodo, ki nastane na avtomobilu. In te škode so zares velike, pravi predsednik posavske lovske zveze Anton Podgoršek. Srna, ki je v povprečju vredna od 7 do 12 tisoč SIT, lahko na avtomobilu povzroči milijonsko škodo, in na tem področju je treba nekaj narediti, je prepričan Podgoršek, ki je na zvezo naslovil predlog za sistemsko rešitev problema. Ker je sam član upravnega odbora Lovske zveze Slovenije, pravi, da so na zvezi že dvakrat načeli to temo, a sklepa še ni. Mogoče bo rešitev prinesel nov lovski zakon, ki naj bi luč sveta končno ugledal še letos. Sicer pa razprave potekajo v dveh smereh; da bi se formiral sklad, iz katerega bi se črpala sredstva za povračilo škod (tudi v kmetijstvu) - odškodnine bi bile le do te višine, kolikor je izkupička iz lovišča; druga varianta pa je obvezno zavarovanje, iz katerega bi se krili stroški. Doslej ima v povprečju 20 odstotkov ljudi zavarovane avtomobile proti divjadi, z obveznim zavarovanjem za vse pa bi ta problem lahko rešili. Po Podgorškovem mnenju mora biti v gozdovih toliko divjadi, kolikor je prenesejo dejavniki v okolju. Sicer pa je prepričan, daje treba srnjad (in divjad nasploh) držati na špagi.
Nada Černič Cvetanovski
kompas po pravnih labirintih
Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin
Pravna sredstva v izvršilnem postopku
Izvršilni postopek se bistveno razlikuje od pravdnega. V njem imajo namreč stranke drugačen položaj kot v pravdnem postopku. Tam ni več odprto vprašanje, kdo ima prav, pravnomočna odločitev veže stranke, prav tako pa tudi izvršilno sodišče, ki ne sme več preiskušati pravilnosti sodne odločbe, na podlagi katere upnik zahteva izvršbo. Izvršilni postopek zajemajo le tista procesna dejanja, ki naj s pomočjo državnih prisilnih sredstev privedejo do dejanske uresničitve pravnomočne sodne odločbe.
Iz navedenih razlogov je v izvršilnem postopku tudi drugače urejen pritožbeni postopek. V pravdnem postopku praviloma pritožbe rešujejo sodišča druge stopnje, medtem ko je za
izvršilni postopek značilno, da načeloma rešujejo zadeve ista sodišča, ki so že odločala o izvršilni zadevi na prvi stopnji. Pritožbo in ugovor je potrebno običajno vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa sodišča prve stopnje. Zoper sklep, izdan o ugovoru, je dovoljena pritožba. Pritožba in ugovor navadno ne zadržita postopka izvršbe. Ko sodišče odloči o pritožbi, postane odločba pravnomočna. Posebnost pravnih sredstev v izvršilnem postopku je širši krog oseb, ki lahko vlagajo pravna sredstva, saj v izvršilnem postopku utegnejo biti prizadete tudi pravice drugih oseb oziroma se v njem odloča tudi o njihovih pravicah. Ima pa stranka v izvršilnem postopku manj možnosti vlagati izredna pravna sredstva kot v pravdnem postopku.
Bistvena posebnost pa je v tem, daje temeljno pravno sredstvo ugovor dolžnika in ne pritožba. Določba zakona o izvršbi in zavarovanju sicer postavlja pritožbo tudi kot zakonito pravno sredstvo, vendar je pomen ugovora vsekakor večji. Sodišče namreč izda sklep o izvršbi na podlagi upnikovega predloga, ne da bi prej dalo dolžniku možnost, da se izreče o terjatvi. Zato je ugovor ne le dolžnikovo pravno sredstvo temveč edina možnost, da se izreče o predlogu za izvršbo oziroma da aktivno sodeluje v postopku za pridobitev dovoljenja za izvršbo. Sele z ugovorom sta obe stranki (upnik in dolžnik) vključeni v postopek, sicer ne.
Stranka sicer lahko vloži tudi izredno pravno sredstvo, na primer zahtevo za varstvo zakonitosti in/ali predlog za obnovo postopka, vendar v zelo omejenih primerih. Revizija pa ni dovoljena.
Vrste pravnih sredstev
Poleg dolžnikovega ugovora in pritožbe sodijo v sistem pravnih sredstev tudi ugovor tretjega in tožbe (npr. izločitvena, če gre za tujo stvar). Zakon ureja tudi možnost vrnitve v prejšnje stanje. Vrnitev v prejšnje stanje je dovoljena samo, če je zamujen rok za pritožbo ali ugovor iz utemeljenih razlogov (npr. zaradi bolezni), obnova postopka pa le zoper tisti del sklepa o izvršbi, ki obstaja na podlagi verodostojne listine, v katerem je dolžniku naloženo, naj poravna terjatev, ali proti pravnomočnemu sklepu, s katerim sodišče predlogu za nasprotno izvršbo ugodi ali ga zavrne. Predvsem je potrebno poudariti, da obnove postopka ne more biti po temelju, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno v predhodnem postopku, temveč le o tistih zadevah, kjer tega predhodnega postopka ni bilo (npr. če se izvršilni postopek uvede na podlagi verodostojne listine).
Nekateri uvrščajo med pravna sredstva tudi zahtevo, da se odpravi nepravilnost pri opravljanju izvršbe (52 člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Z zahtevo, da se odpravi nepravilnost pri opravljanju izvršbe, stranka ali drug udeleženec v postopku od sodišča zahteva, naj odpravi nepravilnost, kije posledica izvršiteljevega nepravilnega ravnanja. To določbo pa je možno tudi uporabiti zaradi neutemeljenega zavlačevanja pri opravljanju izvršilnih dejanj, neupoštevanja dovoljenega obsega izvršbe, ali kršitve pravic, določenih s predpisi o izvršbi. Ugotovljene nepravilnosti se odpravijo z odredbo sodišča. Sodišče o tem odloča s sklepom, zoper katerega je dovoljena pritožba. Nepravilnosti, ki jih ni mogoče odpraviti na ta način, se odpravijo z dovoljenimi rednimi pravnimi sredstvi izvršilnega postopka. Uveljavi se lahko tudi predlog za odlog izvršbe.
Pravna sredstva v izvršilnem postopku so ugovor dolžnika, ugovor tretjega, pritožba, vrnitev v prejšnje stanje, obnova postopka, zahteva za varstvo zakonitosti in tožba. Pri tem pa je potrebno zelo paziti na pravočasnost vloženega pravnega sredstva, in sicer mora biti to vloženo v določenem sodnem roku, razvidnem v izpodbijanem aktu, ali v roku, ki ga določa zakonski predpis.
V nasprotnem primeru velja, kot sem že večkrat poudarila, “pravica zamujena, za vedno izgubljena”.
Sezona motoristov
Slovenija, Posavje - Lani do junija so morali vsi lastniki registrirati svoja kolesa z motorjem. Čeprav je že stari Zakon o varnosti v cestnem prometu predpisoval, da ta ne smejo preseči hitrost 50 kilometrov na uro, so na tehničnem pregledu skuterje, ki razvijejo višjo hitrost, še lahko registrirali pod kolo z motorjem. Letos pa lahko nastopijo težave.
Novi skuterji s prostornino motorja do 50 kubičnih centimetrov razvijejo dosti višjo hitrost od predpisane, kar prodajalci sicer vedo, vprašanje pa je, ali o tem obveščajo kupce.
Z avgustom lani je Zakon o varnosti v cestnem prometu doživel spremembe in dopolnitve. Ena od teh je, da se je dovoljena hitrost koles z motorjem znižala iz 50 na 45 km/h. Policija pri preverjanju prometa lahko skuter zaseže ter ga na stroške kršitelja
pošlje na homologacijo in blokado motoija. Tega doslej niso prakticirali, je povedal prometni inšpektor Savo Stojanovič iz Policijske uprave Krško.
Kot smo izvedeli v enem od servisov za tehnične preglede, do konca maja ne bo težav pri registraciji skuterjev pod kolo z motorjem. Z junijem pa - ali bo potrebno opraviti blokado motoija na 45 km/h ali pa ga registrirati v kategoriji motorno kolo, kar pomeni višjo zavarovalno premijo. B.D.
RAZVEDRILO
stran 16
HOROSKOP
V

OVEfi
Dobili boste nasvet, za katerega se bo kmalu izkazalo, daje zelo dobrodošel. Vendar pa bo vse odvisno od vas samih. Morali se boste odločati povsem s svojo glavo, nikar se ne zanašajte na obljube in lepe besede.
BIK
Partner bo zelo zaposlen, zato vas bo v teh dneh zgodaj zapuščal. Vam pa ostaja precej časa za premišljevanje o minulih dogodkih, toda prihodnost je svetla in obetajoča. Veselite se življenja in dni, ki so pred vami.
dvo jem
Res ste prepotrebni počitka in sprostitve. Takoj si vzemite čas zase! Uživajte in nikar ne razmišljajte o nabito polnem umiku, ki ga tudi sami polnite s stvarmi, za katere kasneje ugotovite, da jim sploh niste kos.
RAK
Znanec, ki vasje dolgo žalil in izsiljeval, se bo končno opravičil. Spet se bo izkazalo, daje potrpljenje “božja mast” in vaša vztrajnost se bo obrestovala. Določene zadeve potrebujejo svoj čas, da “dozorijo”, vaše so že!
LEV
V teh dneh se pa res ne smejite prav veliko. Le zakaj? Ozrite se okoli sebe. Na srečo vas obkrožajo dobri prijatelji, ki ne dovolijo vašega “kislega” obraza. Kmalu boste spet nasmejani in boste vedri uživali vsakdan.
DEVICA
Čaka vas nekaj brezskrbnih dni, ko se bodo obiski in druženja kar vrstili. Lahko bi vas nekoliko vznejevoljil nekdo, ki ga pač nimate posebno radi, a nič zato. Takšne malenkosti vam res ne morejo pokvariti veselja.
TEHTMICA
Prepričani ste, da ravnate pravilno. In res je tako. Nikar ne dovolite, da vas zmedejo nasprotniki s svojimi izjavami in ravnanji, saj to počnejo v napačnem trenutku. Vi ste preveč samozavestni za takšne “spletke”.
ŠKORPI JON
Dobro poslušajte svoje sodelavce, dobili boste zelo pomembno informacijo. Na vasje, dajo skušate izkoristiti in uporabiti sebi v prid. Če boste dovolj spretni, se vam obeta celo napredovanje. Si ne želite prav tega?
STRELEC
Zakaj ste bili tako zelo nepazljivi? Zdaj pa so se vam neprijetne zadeve nakopičile in ne veste ne kod ne kam? Bodite vsaj zdaj razumni, zaupajte se nekomu, ki vam je blizu, ki vas dobro pozna in vas ne bo grajal.
KOZOROG
Vam nagajajo sosedje? Ste prepričani v to? Kakorkoli že, nikar se ne razburjajte, raje se skušajte mimo pogovoriti, saj lepa beseda vedno lepo mesto najde. Če ne gre tako, se pa izogibajte sosedov in spet bo mir.
VODMAR
Saj ne bo konec sveta, če so vam zadeve ušle iz rok. Nehajte se smiliti sami sebi in cilje poskušajte doseči manj agresivno. Boste videli, da gre. Rezultati pa bodo tudi kmalu vidni in to vas bo spravilo v dobro voljo.
RIBI
Želite si kakšno uro samo zase, a partner vas s svojo ljubeznijo in pozornostjo kar nekoliko utesnjuje. Saj ni potrebna slaba volja. Pojasnite, kaj si želite in kaj potrebujete. Prav gotovo bosta našla skupni jezik.
TV Novo mesto, d.o.o. Podbevškova 12
tel.:	07/39	30	860
trženje: 07/39 30 872 faks:	07/39	30	870
e-pošta: uredniki@tv-nm.si splet: www.tv-nm.si




®p*t||g<5
L
*	... na Dolenjskem,
v Beli krajini in Posavju
nagradna križanka
Nagrade
Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo:
jr RčL...j
....	_ j
i
AVTOR
BOJAN
MACURj
MEMORUA
1. nagrada -knjižna nagrada Sara Orthaber,
C. 4. julija 52/a, 8270 Krško
2. nagrada -zgoščenka
Matic Zidanic,
Globoko n.h., 8254 Globoko
3. nagrada -kaseta
Damjan Kovačič,
Prvomajska 54, 8290 Sevnica
MOČNA
TKANINA
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi:
ANATAS, JADERA, ENAKIT, VAN, ŠE, VE, ANIL, GOLENICA, AMI, ODISEJ, FN, AT, SVET MATEJA, TA, OKARINA, IJAR, NAVADA, ŠAREN-AC, IMUN, ČLANEK, SCILA, EOLITI, BETA.
Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 25.4.2003, na naslov:
Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”.
Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla!
ZVEZDO-
SLOVEC
KOLO-
BARNIKI
IZRAEL.
KRALJ
TRGOVSKO IME ZA TNT
RADU
REKA V ŠPANU!
PRIR
NILOTOV
OTON
JUGOVEC
MARTINA
ARROVO
PRIPOVED,
ZGODBA
SLIKAR
(Justin)
ALUMINIJ
POLI-
CISTKA
SMUČI
ŠČEV
ŠVICI
VEČGLAVA
POŠAST
POSNEMO-
VALEC
STAPOGR.
BREZPR.
KMETJE
TOPILO ZA LAKE
DEDEK
DIŠAVNA
RASTLINA
LAVVRENCE
OLMER
GLAVNO
MESTO
ČEŠKE
DEBELO
ČREVO
AHILOVA
MATI
SREDSTVO
ZAODVA-
JANJE
AFRIŠKO PLEME IN JEZIK
FRANC.
PISATELJ
.DEL
PESMI
OSVEŽ.
PIJAČA
BABICA
ETIOPSKI
PLEMIŠKI
NASLOV
MINUTA
(okr.)
KALCIJ
IVAN
ZIDAR
NASEL-
BINA
POBUDNIK
URADNI
SPfS
NAKAZAN
DENAR
RT NA JUGU ŠPANIJE
Fotokopij ne upoštevamo!
4	5	6	7	co	5
Kino servis Brežice
Četrtek, 17.4., ob 18.30 Vroča bejba, komedija, ob 20.30 Gospod Schmidt, drama; petek, 18.4., ob 18.30 Vroča bejba, ob 20.30 Gospod Schmidt; sobota, 19.4., ob 18.30 Vroča bejba, ob 20.30 Gospod Schmidt; nedelja, 20.4., ob 18.30 Vroča bejba, ob 20.30 Gospod Schmidt; četrtek, 24.4., ob 18.30 Ostržek, družinska komedija, ob 20.30 Mafijski blues, komedija; petek, 25.4., ob 18.30 Ostržek, ob 20.30 Mafijski blues; sobota, 26.4., ob 18.30 Ostržek, ob 20.30 Prenašalec, akcija; nedelja, 27.4., ob 18.30 in 20.30 Prenašalec; petek, 2.5., ob 18.30 Jackass, ob 20.30 Chicago, muzikel.
Kulturni dom Krško
Četrtek, 17.4., ob 20. uri Mož brez preteklosti, drama; petek, 18.4., ob 18. uri Jackass, komedija, ob 20. uri Krog, triler-grozljivka; sobota, 19.4., ob 18. uri Mož brez preteklosti, ob 20. uri Krog; nedelja, 20.4., ob 18. uri Jackass, ob 20. uri Krog; četrtek, 24.4., ob 18. uri Vse ali nič, drama, ob 20.15 Ladja groze, ZF grozljivka; petek, 25.4., ob 18. uri Čudežno potovanje, animirani pustolovski, ob 20.15 Ladja groze; sobota, 26.4., ob 18. uri Čudežno potovanje, ob 20.15 Vse ali nič; nedelja, 27.4., ob 18. uri Čudežno potovanje, ob 20.15 Vse ali nič.
A
\
NAROČILNICA
SAVAGLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254,07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253
Elektronska pošta: komerckda@radio-brezice.si
Naročam/o časopis SAVAGLAS
Ime in priimek________________________
Podjetje(naziv in naslov)
Davčna številka podjetja
Zavezanec za DDV________
Kraj ___________________
Ulica
Datum
Poštna št^ Telefon_ Podpis_
Število izvodov
Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 210 SIT na izvod. | Naročniško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic i
^naročnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem.
novosti knjižnice brežice
Našim najmlajšim bralcem ponujamo v branje pasji priročnik v obliki zabavne slikanice z naslovom Oskar ali Kaj bi vaš kuža rad, da bi vedeli o njem. Ob številnih ilustracijah in preprostem besedilu boste otroci v knjigi Podobe izumov spoznali velike in majhne izume, ki so spremenili človeška življenja. Seznanili se boste z razvojem vozil, z izumi pri sporočanju in v zdravstvu ter z izumi v vsakdanjem življenju. Knjiga, ki razkriva svet, razkriva, kakšen je bil naš svet nekdaj in kakšen je danes, tako da opiše vse od dinozavrov, nastanka Zemlje in njenih značilnosti pa do domačih in divjih živali, skrivnosti človeškega telesa in duha skozi mite in legende.
Elisabeth Pantley je v knjigi Otroško spanje - brez joka v sanje zasnovala nežen program za izboljšanje spanja v desetih korakih. Skozi priročnik razlaga staršem, da je za dober spanec otroka potrebno ustvariti razmere, ki ponujajo otrokom občutek varnosti, pri tem pa morajo starši najprej poskrbeti za svoje dobro telesno in psihično počutje. Knjigo Vzajemni skladi za vsakogar priporočamo vsem, ki bi radi dobili le osnovne informacije o delovanju vzajemnih skladov, ali iščejo naložbene priložnosti, ali Pa jih te (pri nas) nove finančne institucije privlačijo kot varčevalna alternativa za njihove prihranke. Avtorja v knjigi Tempelj in Loža sledita begu templjarskih vitezov po letu 1309 iz Evrope na Škotsko. kjer je templjarska dediščina pognala korenine in se ohranila med plemenitimi rodbinami. Knjiga skicira rojstvo prostozidarstva iz templjarskega izročila, tokov evropske misli, skrivnosti, ki obdajajo Rosslynsko kapelo, in iz elitnih škotskih aristokratskih rodbin, katerih pripadniki so bili kot osebni stražarji povezani s francoskim kraljem. Knjiga Mož, kije napovedal vojno Ameriki in korenine islamskega terorizma razlaga mednarodne in lokalne okoliščine, v katerih seje zadnjih dvajset let razvijal skrajni islamski terorizem. Izvedeli boste, kako je bin Ladnova Al Kaida v imena globalne svetovne vojne džihad delovala na Balkanu in v Bosni-Čečeniji in kam vse so iz taborišč v Afganistanu, Pakistanu in Sudanu odhajali vrhunsko izuijeni teroristi. Strokovnjaki, ki so napisali načrt proti staranju, vam bodo v svetovali, kako se boste znakom staranja upirali s premišljenimi vajami vzdržljivosti, z najnovejšimi nasveti v zvezi s prehrano, ki zavira staranje, s pojasnili 0 hormonskem zdravljenju in z dodatnimi nasveti za tiste, ki želijo biti še posebno aktivni. Ne dajte se letom in preberite knjigo Anti-aging.
Ob svetovnem dnevu knjige vas v četrtek, 24. aprila 2003 ob 19. uri vabimo v Knjižnico Brežice na pogovor s pisateljem Marjanom Tomšičem in na predstavitev njegove knjige Grenko morje Roman je prvovrstni literarni spomenik Aleksandrinkam, Slovenkam, ki so predvsem v obdobju med obema vojnama z območja goriškega odhajale po zaslužek v Egipt, v Kairo in predvsem " odtod poimenovanje - v Aleksandrijo.
Novosti najdete na domači strani Knjižnice Brežice (http'JI www.bre.sik.si/). v rubriki Novosti Knjižnice Brežice, ki bo v programu Radia Brežice in Radia Sevnica v petek, 18. aprila ob 9.30 ter na oglasni deski v Knjižnici Brežice.
Sabina Strmecki, univ.dip-bib'
Pa
51
c
S
ev
je
'Ici
J
„ C
S
Hj
V
v
je,
•to
"o
sta
Po
co
'a
“J;
N
Pjfeta: Škrat Smrčobrad in Karmen Molan stran 17
IZ MAJHNEGA ZRASTE VELIKO
Podpis listine zavezništva
Brežice - Na Trgu izgnancev so se srečale posavske Unesco šole, združene v mednarodno in nacionalno mrežo Unesco Asp net šol. V mednarodno mrežo so vključene tri šole in sicer OŠ Xlaksa Pleteršnika Pišece, OŠ Xiv. divizije Senovo in Gimna-zija Brežice, v nacionalno mrežo Pa so vključene OŠ Brežice, OŠ Globoko, OŠ Leskovec pri Krškem ter Ekonomska in trgovska s°la Brežice. Namen srečanja je kila obeležitev 50-letnice medna-r°dne mreže in 10. obletnice na-Gonalne Unesco mreže, hkrati pa Gidi podpis listine zavezništva ^ed posavskimi Unesco šolami, kislino sta podpisala župan obči-I16 Brežice mag. Andrej Vizjak *a predstavnica občine Krško.
Listina govori o medsebojni Pomoči ter sodelovanju, hkrati pa stnni k boju proti vojni in nasil-boju za mir in pravičnost, enakopravnost, strpnost, toleranco, -istina zavezuje učiti se živeti za Mri, ne bati se prihodnosti in Zr)ati živeti med različnimi ljud-M. To pa se lahko otroci naučijo
v šolah. V nadaljevanju so posavske Unesco šole spregovorile o programih in projektih, v katere so vključene, zbranim pa je med drugimi gosti čustveno in zelo doživeto spregovorila tudi Milena Jesenko.
In še na kratko o zgodovini gibanja; Unesco je po drugi svetovni vojni organiziral gibanje za načrtno vplivanje na mlade ljudi, da bi v njihovih glavah in srcih krepilo znanje in pripravljenost za
medsebojno sprejemanje in prijateljsko povezovanje kljub mnogim drugačnostim. Spodbudil je organizirano povezovanje med šolami, njihovimi programi, učenci, dijaki, študenti in učitelji. Zvezo je poimenoval Associated Schools Project - net (ASPnet). Zveza je nastajala med bolj ali manj oddaljenimi šolami vseh vrst. Slovenija se je vključila v Unesco ASPnet mrežo pred osmimi leti.
Prijateljsko srečanje na Trgu izgnancev v Brežicah
“Miha, hvala!”
Vse učence naše šole je razžalostila novica o odhodu Mihe Ha-ler ja z mesta ravnatelja. Vsi smo bili kar malo pretreseni, saj je resnično dober ravnatelj, obenem pa tudi naš prijatelj.
V ponedeljek, 31. marca, smo se poslovili od njega. Bilje njegov zadnji delovni dan, dan pred upokojitvijo. Pripravili smo mu manjše Presenečenje. Vsi učenci in delavci šole smo se zbrali v večnamenski dvorani. Prebrali smo mu nekaj naših misli, pohval, nasvetov, zahval in mnenj o njem. Dali smo mu manjše darilo, album poln lepih spominov, ki ga bodo vezali na nas. Pri vsem tem Pa so sodelovali tudi otroci iz vrtca, ki so se mu zahvalil s krajšo Pesmico in darilom. Priteklo je veliko solz, saj smo ga imeli vSi
radi.
Bil je ravnatelj, ki si je za vsako stvar vzel čas; tako za prazno stran v zvezku kot za različne športne in kulturne prireditve, na katerih smo zastopali našo šolo. Zgradil nam je telovadnico, skrbel ?a sadovnjak in mnogim dajal zgled. Nikoli ga ne bomo pozabili 'n vedno bo z nami, kjerkoli bo. Lahko mu rečemo le skromen ^vala, čeprav si za svoje delo zasluži še veliko več.
Nina Fridl, 6.a, novinarski krožek OŠ Artiče
Zapeli so najmlajši
Brežice - V organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnos-’’ območne izpostave Brežice in OŠ Brežice je v avli Srednje eko-^triske in trgovske šole v Brežicah potekala območna revija otroških ?eyskih zborov. Predstavili so se najmlajši pevci iz Vrtca Mavrica Jožice, OŠ Brežice, OŠ Bizeljsko4 OŠ Cerklje ob Krki, OŠ Maksa 'eteršnika Pišece, OŠ Globoko, OŠ Velika Dolina, OŠ Dobova, OŠ ^ttiče ter pevski zbor Glasbene šole Brežice.
tstop otroškega pevskega zbora Vrtca Mavrica
j, Območno revijo je spremljala Tatjana Mihelčič Gregorčič, ki bo r °re ocenila in sporočila, kateri pevci se bodo udeležili medobmočne jjje otroških pevskih zborov.
“Gledališče” na Senovem
. Senovo - Območnega srečanja otroških gledaliških skupin, ki |e Potekalo na Senovem, so se udeležile štiri otroške skupine, strokovna spremljevalka srečanja igralka Alenka Vidrih pa je na oslovi ogleda sedmih območnih revij že izbrala prav toliko pred-Gavnikov, ki se bodo udeležili medobočnega srečanja. Slednje bo Potekalo v Sevnici 24.aprila. S srečanja na Senovem sta se v Sevni-?° uvrstili krška skupina OŠ Kostanjevica na Krki z opero “Debe-a repa” ter predstavnica iz Brežic, OŠ Velika Dolina, s predstavo Jabolko ne pade daleč od Sneguljčice ali A na klancu tudi”.
Bili smo v Planici
Zavarovalnica Triglav je tudi letos popeljala v Planico 3000 otrok. Med temi srečneži nas je bilo 43 iz naše šole.
Iz Artič smo se odpeljali ob 6. uri zjutraj. V Planico, ki nas je čakala v soncu, smo prispeli ob devetih. Ravno takrat so se začeli skoki na veličastni skakalnici. Poiskali smo si primerna mesta, iz katerih smo opazovali skakalce. Priča smo bili novemu svetovnemu rekordu, ki gaje z 227,5 m postavil Matti Hautameki, vendar ga je v petek izboljšal na 228 m, v nedeljo pa na 231 m. V prvi seriji je Robert Kranjec skočil 214 m, zelo dobro pa je šlo tudi Roku Benkoviču. Ostalim našim skakalcem veter ni bil naklonjen.
Zavarovalnica Triglav je poskrbela za toplo malico. Vsak je dobil tudi darilo - lep, rdeč šal, ki smo ga bili vsi veseli. Po končanem treningu nas je pričakalo presenečenje pod šotorom, kjer se je odvijal koncert ”Z glavo na zabavo”. Na koncertu so nastopali Game over in Bepop. Slednjih na žalost nismo videli, ker smo morali prehitro domov.
Poslovili smo se od sončne Planice in se polni lepih vtisov odpeljali proti domu.
Vsi udeleženci tega izleta pa se Zavarovalnici Triglav lepo zahvaljujemo za čudovit dan.
Tjaša Ribič 6.b Novinarski krožek, OŠ Artiče
Učno podjetje -novost...
Na Srednji ekonomski šoli Brežice so se dijaki 3. letnikov pri praktičnem pouku letos prvič srečali z delom v učnem podjetju. Učno podjetje je simulacija pravega podjetja v okviru šole. Delo dijakov poteka v specializirani učilnici v skupinah po delovnih mestih (tajništvo, kadrovski oddelek, računovodstvo, marketing, prodajni oddelek in oddelek nabave).
Vsako novo ustanovljeno učno podjetje izbere dejavnost, s katero se bo ukvaijalo, ter oblikuje ustanovitveni akt podjetja. Dijaki, zaposleni v učnem podjetju, pridobivajo občutek odgovornosti za opravljeno delo, razvijajo sposobnost timskega dela in komuniciranja ter spoznavajo pomen in vlogo podjetniškega razmišljanja.
Smo Hotel Platina d.o.o. - eno izmed šestih delujočih učnih podjetij na Srednji ekonomski šoli Brežice. Dejavnost, s katero se ukvaijamo, so hotelske storitve in športno-rekreacijski center. Naša mentorica je prof. Hermina
Vučajnk, ki nas usmeija in vodi delo v učnem podjetju. Na začetku našega delovanja smo sestavili akt o ustanovitvi podjetja ter organizacijsko shemo, kasneje smo oblikovali delavske knjižice ter poslali naše ponudbe in katalog drugim učnim podjetjem v Sloveniji, tako smo pridobili poslovne partnerje, s katerimi poslujemo še danes. V računovodskem oddelku smo sestavili otvoritveno bilanco stanja. Kadrovski oddelek pa je pred nedavnim začel obračunavati plače. Da bi naše poslovanje in delo v podjetju potekalo čim bolj nemoteno, smo poslali prošnje za sponzorstvo različnim podjetjem v Posavju. Cilj, ki ga želimo doseči, je, da ima vsako učno podjetje svoje pokroviteljsko podjetje -“botra”, ki je iz iste gospodarske panoge in učno podjetje podpira z “know-how-om”, katalogi, formularji in po potrebi tudi z materialnimi in denarnimi prispevki. V okviru informativnega dne smo pripravili krajšo predstavitev našega učnega podjetja za bodoče dijake naše šole). Naše delo je zanimivo, dinamično in hkrati zelo poučno.
V teh nekaj mesecih usposabljanja smo pridobili že veliko izkušenj na posameznih področjih in prepričani smo, da bomo na koncu tega šolskega leta že pravi strokovnjaki'.
Za konec pa še pregovor, ki velja v našem podjetju: “Ne govorite ljudem, kako naj delajo. Povejte jim, kaj naj naredijo in presenečeni boste nad njihovo bistroumnostjo."
Dijaki učnega podjetja Hotel Platina d.o.o.
Mentorica Hermina Vučajnk
Pesem mladih src
Krško - Tudi v krški občini potekajo številne prireditve v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti, območne izpostave Krško. Ena med njimi, poimenovana “Pesem mladih src” -območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov - je potekala tudi v Kulturnem domu Krško. Predstavilo se je štirinajst pevskih zborov iz krške občine, revijo pa je strokovno ocenjevala prof. Tatjana Mihelčič-Gregorčič iz Trebnjega.
Mladinski pevski zbori
Artiče - Javni sklad za kulturne dejavnosti, območna izpostava Brežice in OŠ Artiče sta organizirala območno revijo mladinskih pevskih zborov (MPZ). Predstavilo se je sedem zborov in sicer MPZ OŠ Artiče, OŠ Velika Dolina, OŠ Globoko, OŠ Bizeljsko,
OŠ Cerklje ob Krki, OŠ Brežice in OŠ Dobova.
Vsak med njimi seje predstavil s po tremi skladbami, ki jih je strokovno ocenjevala Helena Fojkar-Zupančič.
“Nesreča nikoli ne počiva”
V	skladu s programom aktivnosti izobraževanja, informiranja in usposabljanja za predšolsko in šolsko mladino za šolsko leto 2002/2003 sta Uprava za obrambo Krško in Štab Civilne zaščite posavske regije razpisala natečaj za likovna in literarna dela na temo “Naravne in druge nesreče - Nesreča nikoli ne počiva”. Do konca razpisnega roka je bilo na regijski izbor na omenjeno temo dostavljenih skupaj 133 likovnih in 37 literarnih del. Komisija, imenovana pri Upravi RS za zaščito in reševanje, izpostavi Krško, je izbrala po pet najboljših izdelkov v posamezni kategoriji.
V	kategoriji predšolski otroci in učenci 1. razreda devetletke so se najbolj izkazali Lucija Papac, Jaka Tomše in Filip Strajner, vsi iz Vrtca Mavrica Brežice, njihova mentorica je Nevenka Ogorevc, ter Domen Mirt iz OŠ Blanca, mentorica Darinka Stojs, in Florijan Ratajc iz OŠ Savo Kladnik Sevnica - podružnica Studenec, mentorica Darja Dolenšek.
V	kategoriji učenci 1. in 2. razreda osemletke, 2. in 3. devetletke, od 1 .do 4. razreda s prilagojenim programom ter učenci 1. in 2. razreda ostalih^ šol in zavodov so med literarnimi deli nagrajeni učenci Matej Špan, Monika Jurečič, Jan Šošterič, Anamarija Klaužar in Mihaela Pavlič iz OŠ Blanca z mentorico Tatjano Trebše; med likovnimi deli pa so nagrajeni učenci Bojan Pavlič, Primož Romih in Matej Kočevar iz OS Blanca z mentorico Ksenijo Juh ter Luka Šoln in Mitja Koren iz OŠ XIV. divizije Senovo z mentorico Ano Bogovič.
V	naslednji kategoriji so sodelovali učenci od 3. do 5. razreda osemletke, od 4. do 6. devetletke, od 5. do 8. s prilagojenim programom, učenci od 3. do 5. razreda ostalih šol in zavodov. Nagrajenci literarnih del so Danijel Župane iz OŠ Blanca z mentorico Stanko Kozole, Špela Krajnc, OŠ Savo Kladnik Sevnica, mentorica Janislava Udovič, Gregor Mavrič, OŠ Tržišče, mentorica Mihaela Jelenc, Tina Perko, OŠ Krmelj, mentorica Gusta Mirt, in Bojana Ločičnik, OŠ Blanca (5/9), mentorica Smilja Radi.
Nagrajenci likovnega dela natečaja pa so Tadej Šošterič, OŠ Mihajlo Rostohar Krško z mentorico Bredo Prah, Petra Kodrič, OŠ XIV. divizije Senovo, mentorica Ana bogovič, Tina Zorko, OŠ Podbočje, mentorica Damjana Stopar, David Ločičnik, OŠ Blanca, mentorica Stanka Kozole, in David Stušek, OŠ Savo Kladnik Sevnica, mentorica Mateja Blaznik Kovač.
Nagrajenci kategorije od 6. do 8. razreda osemletke, od 7. do 9. devetletke, od 6. do 8. razreda ostalih šol in zavodov so med literarnimi deli Andreja Brili, OŠ XIV. divizije Senovo, mentorica Boža Ojsteršek, Maja Radej, OŠ Blanca, mentorica Smilja Radi, Alja Angeli, OŠ Kostanjevica, mentorica Metka Kranjčevič, Mateja Grobovšek, OŠ Globoko (9/9), mentorica Nataša Plevnik, in Blažka Prebejšek, OŠ Blanca, mentorica Smilja Radi.
Zdenka Močnik med šolarji
Med likovnimi deli pa so nagrajeni Blažka Prebejšek iz OŠ Blanca z mentorico Almiro Volčanšek, Sami Ilc, OŠ Brežice, mentorica Mojca Planinc, Andreja Petan in Mateja Grobovšek, obe OŠ Globoko, mentorica Mateja Rožman, in Slavko Kovač, OS Mihajlo Rostohar Krško, mentorica Breda Prah.
V natečaj seje najbolj aktivno vključila OŠ Blanca, saj so učenci z mentoricami prispevali kar 24 literarnih in 42 likovnih del.
Izbrane izdelke so posredovali Upravi RS za zaščito in reševanje v Ljubljani, kjer bodo izbrali najboljša dela na državni ravni. Zaključna prireditev državnega natečaja bo 13. maja v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu pri Ljubljani.
Zdenka Močnik, vodja izpostave Uprava za obrambo Krško in Štab Civilne zaščite posavske regije
Srečanje z Brigito Bukovec
Na prvi pomladanski dan je našo šolo obiskala najboljša slovenska atletinja Brigita Bukovec. Veselila sem se srečanja z njo, saj se tudi sama ukvarjam z atletiko in sem kar uspešna.
Najprej smo pripravili kratko predstavitev njenih treningov in uspehov (ob posnetkih na videu), nato pa nam je odgovorila prav na vsako zastavljeno vprašanje. V pogovoru z njo sem dobila občutek, da je prijetna, zabavna in preprosta oseba, ki ji je uspelo uresničiti sanje. V imenu šole smo ji kupili slončka - njeno maskoto in športne copate za njenega sina Aljaža.
Meni pa je pripadla ta čast, da sem ji lahko segla v roko, ji čestitala in izročila darilo.
Vesela sem, da nas je obiskala in sem jo imela priložnost osebno spoznati.
Maja Petan, I. c e Ekonomska in trgovska šola Brežice
OGLASI
■c
^ ypw mrm i&^sifce
fjEfj	) Cesta bratov Cerjakov 11, 8250 Brežice
•*L,_ 'MLz D7 m £J-J ~)U3j -.!■£/ m J 9KMJ-
0
Avfc/ifte KpčAc
Hom: polnjenje in servisiranje klima napi Preventivni pregledi mzi/ vseh mamk Servis in tehnični pregledi tudi ob sobotah od 8. do 12. ure

Izkoristite ugoden nakup mzi/ škoda
AVTOLINE KRŠKO d.o.o., Bohoričeva 10, 8270 Krško

»Sl
lij
FURLAN
VULKANIZERSTVO ZUO, ZUO, ZBLO tthonnstfu
mm pomsA Pdtmm
www,vull«in	voTurlmi ,<*i
i I hrt vWf-et' I i k 41<tVfi ffi2SB^E232!3B3IES2n2iS2ESEI
Trgovina
HLADILNIKI GORENJE DO 20% CENEJE VELIKA IZBIRA AVTOAKTSTIKE IN MOŽNOST MONTAŽE ♦iERVIS (»OSrODINJSKIII APARATOV IN PRODA.IA REZERVNIH DELOV UGODNI KREDITI DO 24 MESECEV!
n.n m g aurjrusuraJ^
režice, liiieljslut cesta 60, te!.:4l> l)J 2<> 5
KeraKameN
-4-
PETACi d.o.o.
TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE TREBEŽ27, 82S3 ARTIČE
TU.: 07-47.78-670 GSM: 041-677-151 FAX: 07-47-78-671
KAMNOSEŠTVO
PEČARSTVO
KERAMIČARSTVO

Prodajno servisni center za BMW AG P.S.C. ŠKOFLEK DOBOVA
SlF®RiGiyWB)^SDSAs ADSSjJlA iMREMRLAČEM fMBSlUE® ¥QMi[L
8iW DM 0§Wm
TELEFON: 07-49-67-043 07-49-22-173
E-MAIL: dusko.skoflek@siol.net
TM* BREŽICE d.o.o, SERVIS
§mw»»,w»mmmmm m«	44, mi; „mw m m m, m 4,mmr *<*mw
t-iM. tmvmtmt
ToM
hladilna in klima tehnika
DOBAVA IM MOMTAZA HLADItMIH IM KUMA MAPRAV
tani Mir <w*, CAMtHA f \ttmt H«** tAHIIA
POSLOVALNICA: CKŽ 25 8270 KRŠKO
TEL.ST.: 07-49-02-700, EAX: 07-49-02-701, GSM: 041 -627-672
!M1 ate mms8t> <Msm&
bobič
mesarija
Marija Bobič s.p.
Prvomajska 26,8290 Semiča
-	Proizvodnja in prodaja mesa in mesnih izdelkov.
ŠKOCJAN, tel.: 07/30-77-530
-	Mesnica in okrepčevalnica “MICA' SEVNICA, tel.: 07/ 81-62-330
-	Mesnica "MICA"
BREŽICE, tel.: 07/49-62-012
.P. (IBUTEU
ZftOOBfiOi
ss
KllRflKT
CKŽ 43. 8270 KRŠKO Tel.: 07 492 17 37
nn«!
Marku irer. Katjia Hiir/in:,
M.VN1CA
Sava avto
.N ČASOPISA SAVAGI AS 'J I I I I ON oy-/j9<js
n
Sava avta d.o.o. Sevnica,	TEHNIČNI PREGLEDI
Dolenji Boštanj 60a, 6294 Boštanj AVTO TRGOVINA tel.: 07/81-63-323
tehnični pregledi: 07/81-63-330
VULKANIZERSTVO
trgovina in servis: 07/81-63-320 SERVIS
Ji
II £
■11 JsL.
rfpl
ČERNELČEVA 9, 8250 BREŽICE TEL.: 07/49-61-090, 07/49-93-240 FAX: 07/49-93-241 GSM: 041/619-455
s
Delovni čas: 7.00 -18.00 ob sobotah: 8.00 -13.00
NAJNIZJE CENE
/HftUtd 2000
VELIKA IZBIRA
SALON pohištva
Brezplačna dostava
STOLI - MIZE ^ REGALI ' SEDEŽNE GARNITURE - POČIVALNIKI MLADINSKE SOBE ' PISARNIŠKO POHIŠTVO ' SPALNICE
lil
EL.: 07/495-71-20, Fax: 07/457-49-00
M plus 2000 d.o.o., Trgovina s pohištvom. Obrežje 8.8261 Jesenice na Dolenjskem
A
/kftmimU*
m
Jevšek.
O
ŠIVANJE	ZAŠČITE
KLOBUČARSTVO, ŠIVANJE ZAŠČITNIH SREDSTEV IN POKRIVAL, Sevšek Jožefa s.p.
M.D.B. 12A - OBRTNA CONA - LESKOVEC - TEL.: 07/ 49 22 140
J
DELOVNI CAS VSAK DAN MED 8. IN 18. URO
ZELO UGODNE CENE DELOVNIH OBLAČIL KOMBINEZONOV, HALJ, TELOVNIKOV SPODNJIH DELOV TRENIRK
POKRIVAL Zfi VSO DRUŽINO IN RAZNE SKUPIŠ TULCI Zfl LOVSKO 0R023E STROJNO VEZENJE LOGOTIPOV TER LETOŠNJI HIT • MASKIRNE RUTE IN Kf$

Vesele velikonočne
/ ,n
n 4

PRAZNIKE
Krško
Poslovni
Center
PC TA-BU Krško. CKŽ 141 8270 KRŠ^£
jT£SOD(On/
BREŽICE d d
Lesokov Brežice d.d.
poslovalnica Brežice
Cesta bratov Cerjakov 43
š% mmmmmmmm
8250 Brežice
Tel.: 07/49-61-232
Od 8% do 15% popusta pri plačilu z gotovino za fasadna okna Glin Žagarstvo, strešna okna Velu*> zidne obloge na mediapanu ter vrata Liko Vrlini^
VRTEC KRŠKO
vabi k vpisu otrok v programe predšolske vzgoje za šolsko leto 2003/04
V času od 22.aprila do 16.maja lahko vpišete otroke, stare od 11 mesecev do vstopa v šolo. v dnevni program (6-9 ur) in poldnevni program (4-6 ur) v enote vrtca:
-	Ciciban (centralna enota pri OŠ), Šolska ul.la. Krško
-	Kekec (pri ribniku), Delavska 10, Krško
-	Grič, Gubčeva 6, Krško	.j
-	Pravljica (pri Valvazorjevi knjižnici), Bohoričeva 1, Krško. V enoti Pravljica se izvaja tudi Waldorfs vzgojni program.
-	enoto na Zdolah
-	enoto v Dolenji vasi.
V šolskem letu 2003/04 se bo poslovni čas vrtca spremenil in sicer:
-	v enoti Ciciban bo poslovni čas od 5.30 do 16.30 ter popoldansko dežurstvo
-	ostale enote bodo poslovale do 15.30 oziroma do 16.30 (enota Pravljica).
Zadnji teden v aprilu, od 22. do 25., bo v vseh enotah vrtca "teden odprtih vrat". V dopoldanski času (do 12.ure) si boste lahko skupaj z otrokom ogledali vrtec in delo v vrtcu ter se pogovorili z vzgojiteljicami.
Otroka lahko vpišete v upravi vrtca na Šolski ulici la vsak dan od 7. do 15. ure. Za dodatne informacije pokličite na tel. št. 07/49-21-558 ali 07/49-05-155.
Vabljeni!
Uprava vrtca
V
^ AMD
Speedwav~ Krško
DRŽAVNO PRVENSTVO POSAMEZNIKOV to nedeljo, 20.4.2003, ob 14. uri na stadionu Matije Gubca v Krškem
Spoštovani član, članica AMD KRŠKO!
OBVEŠČAMO VAS, DA IMATE ČLANI AMD KRŠKO MOŽNOST OGLEDA SPEEDWAY DIRK PO NIŽJIH CENA H!
Za nakup vstopnic po nižji ceni morate imeti s seboj ČLANSKO IZKAZNICO!
Otroci do 15. leta imajo vstop prost!
VABUENI!
‘ >


MW? /75MfWt7 ¥**. * «$..
feTOftT Tj* ^	Jam*.,* **-,(
s**««* r<t» m (TtM č«;»r? m

Dušica iz Sevnice je imela pripombo glede televotinga. Pravi, daje večkrat glasovala pri eni od oddaj, pa ni imela povratne informacije, ali je njen glas oddan. Ker ni nobenega signala ali potrditve, je klicala večkrat, kar seji sedaj pozna na astronomskem računu.
Na bodico je s Telekoma Slovenije odgovoril Boris Ziherl s službe za odnose z javnostmi. Pojasnil je, daje sistem televotinga pripravljen tako, da je v čim krajšem čas sprejetih čim več klicev. Vsak klic je računan po 25,20 SIT in po klicu pisk v centrali da znak, daje bil klic sprejet. O tem, kako postopek televotinga poteka, morajo biti gledalci ali poslušalci televizije ali radia obveščeni pred začetkom glasovanja. Če pa se nato izkaže, da je račun prevelik, ima vsak naročnik možnost pritožbe. Lahko zahteva razčlenjen račun za nazaj, lahko pa ga zahteva tudi za tri mesece naprej. Če je račun astronomski, kot pravi poslušalka, je možno edino to, daje uporabila t.i. rafalno glasovanje preko računalnika, kar je iz izpiskov razvidno. Vsekakor pa ima možnost pritožbe na pristojno enoto Telekoma Slovenije.
Marija iz Sevnice je opozorila na izobešene vozne rede v zdravstvenih ustanovah v Brežicah. Ugotovila je, da je v bolnišnici vozni red za vlak še iz leta 2001, za avtobus pa ga sploh ni, v Zdravstvenem domu Brežice pa voznih redov sploh ni.
Direktor Bolnišnice Brežice Anton Zorko se je zahvalil za opozorilo in dejal, da bodo vozni red Slovenskih železnic takoj novelirali in poskušali pridobiti tudi vozne rede avtobusnih prevoznikov.
Enako je zagotovila direktorica Zdravstvenega doma Bre-
žice dr. Marjetka Blaževič, ki je dejala, da. bodo vozne rede po opozorilu v najkrajšem času namestili tudi v njihovi ustanovi.
Damjan iz Krškega je svojo bodico usmeril na Vrtec Krško; sprašuje glede cen vrtcev, ki se višajo. Pravi, da je vrtec pod vodstvom prejšnje direktorice zmeraj pozitivno posloval, zdaj, ko je drug direktor, pa vedno negativno. Enako gaje zanimalo, kaj je s sredstvi od prodaje voščilnic, ki so jih izdelovali otroci. Ta denar naj bi namenili za obnavljanje zunanje ali notranje opreme, pa se nikjer nič ne pozna.
Ravnatelj Vrtca Krško Dušan Tomažin je pojasnil, da res prevladuje splošno mnenje, da so cene programov v vrtcih visoke. To visoko ceno vrtca občutijo predvsem starši, ki so uvrščeni v višje plačilne razrede - torej družine z višjimi dohodki. Pomembno je vedeti, da ima največji vpliv na višino cene število otrok v oddelku. Vrtec bo cenejši, če bo imel polno zasedene oddelke in Vrtec Krško ima dejansko višje cene, ker posluje na različnih lokacijah - po enotah^ te pa niso povsem zapolnjene. Če bi imeli na primer vse otroke na enem mestu, bi lahko oblikovali polne oddelke, ker pa vrtec izvaja dejavnost na več lokacijah, so otroci razpršeni in ni mogoče oddelke oblikovati tako, da bi bile optimalno zapolnjene vse enote. To se še posebej pozna v letošnjem letu, ko je OS Krško pričela z devetletko. In zato je vrtec dražji. Cena pa se ves čas še povišuje, predvsem zaradi rasti stroškov ter dviga plač in drugih prejemkov delavcev. Plače in drugi prejemki so določeni z zakonom in kolektivno pogodbo, zato vrtec nanje ne more vplivati.
Strinja se, daje prejšnja ravnateljica uspešno vodila vrtec. Vendar je prišlo v 7 letih, toliko časa je ravnatelj, do bistvenih sprememb, in sicer seje spremenila za-
konodaja - tudi tisti del, ki določa oblikovanje cene vrtca, in tisti del, ki ureja plačila staršev; zadnja leta se je zniževalo število rojstev in sploh število predšolskih otrok v Krškem in okolici; prišlo je do uvedbe devetletke, s katero se je v vrtcu ukinil program obvezne priprave na šolo.
Glede poslovanja je ravnatelj povedal, da niso niti eno leto negativno poslovali, predvsem zato, ker so, kolikor seje le dalo, varčevali pri porabi. Pojasnil je še, da se sredstva za opremo zagotavljajo iz občinskega proračuna. Vrtec lahko obnavlja opremo le v tolikšni meri, kolikor sredstev nameni občina za ta namen. Lahko bi si, kot predlaga poslušalec, pomagali s prodajo čestitk, vendar je to po njegovem smiselno (in dovoljeno) le v manjšem obsegu - npr. znotraj posameznega oddelka, ki praviloma pridobljena sredstva porabi zase. Redko se odločajo za takšno prodajo; pred leti so tako zbirali sredstva v jasličnih oddelkih in ga porabili za novoletno obdaritev otrok, šlo pa je za manjša sredstva.
Damjan iz Dobove je opozoril na problem smeti ob cesti od železniške postaje do trgovine AFP. Zanima ga, kdo je pristojen, da smeti očisti.
Odgovor na to bodico smo iskali na Krajevni skupnosti Dobova, kjer so nas usmerili na KOP Brežice, od tam pa na Cestno podjetje Novo mesto kot vzdrževalca cest na dobov-skem področju. Vodja enote Brežice Robert Salmič je pojasnil, da Cestno podjetje v okviru rednega vzdrževanja lokalnih cest ob cestah ne pobira smeti, razen na hitri cesti HI, kjer je “cestni svet” širši in s tem ne posegajo v zasebno lastništvo. Na lokalnih cestah pa so takoj na zasebnem zemljišču, kjer ne smejo posredovati brez odobritve lastnika.
mali oglasi
Prodam avtomobil Daewoo La-nos 1,5,75 KM, letnik 1999, srebrno kovinske barve s prevoženimi 30.000 km. Avto je od prvega lastnika, cena pa 820.000 SIT. Pokličite 49-33-733.
Prodam skuter Piagio Tajfun, ki ima prevoženih manj kot 200 km. Cena je 260.000 SIT.
Pokličite 49-63-484.
Opremljeno sobo z uporabo kopalnice in kuhinje oddam v najem ženski (lahko z enim otrokom) v zameno za pomoč v gospodinjstvu.
Pokličite 031 -426-620 ali se osebno oglasite pri Ivanu Kocjanu, Gregovce 14, Bizeljsko.
Kupim zazidljivo parcelo v okolici Brežic ali na relaciji Brežice -Kostanjevica.
Pokličite Natašo na številko 040-608-017.
Prodam njivo v izmeri 60 arov v Sobenji vasi - Poljšča. Cena je 180 SIT kvadratni meter. Pokličite 49-65-336.
Prodam večjo količino koruze v zrnju ter prašiče, težke okoli 100 kg. Pokličite 49-67-152.
Prodam žvepleno - apneno brozgo. Oglasite se pri Balasovih, Arnovo selo 22, ali pokličite na številki 49-77-210 in 031-555-451.
Prodam vibracijsko mizo za izdelavo betonskih izdelkov, zraven pa razne modele, tudi za izdelavo umetnega kamna.
Pokličite 040-853-247.
Kupim lepo sončno zazidalno parcelo za stanovanjsko gradnjo v bližnji okolici Brežic ali Krškega. Pokličite 041-386-572.
ZAHVALA
To, kar je neskončno dragoceno, je večno in inkoli ne more umreti.
Ob boleči izgubi naše ljubljene žene, mamice, hčerke in sestre
ANAMARIJE HARAPIN
s Senovega
se zahvaljujemo Domu starejših občanov Krško, Metalni Senovo, Cvetličarni Lilija, Cvetličarni Žičkar, Krajevni skupnosti Senovo, sestri Slavici in vsem ostalim, ki sle nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje in pokojnini darovali sveče in cvetje.
Žalujoči: njeni najbližji
V SPOMIN
Minilo je leto žalosti in bolečine,
odkar je za vedno odšel od nas naš dragi in nepozabni mož, ati in dedek
STANKO CERJAK
iz Dečnih sel
Hvala vsem, ki nam pomagate prebroditi to težko izgubo, in vsem tistim, ki mu prižigajo sveče, postojijo ob njegovem preranem grobu ter ga ohranjajo v lepem spominu.
Žalujoči: žena Marija ter otroci Natalija,
Mitja in Anja s svojimi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre, svakinje in tete
MINKE GALIC
z Velikih Malenc
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter za denarno pomoč in svete maše.
Še enkrat iskrena hvala vsem, ki so nam kakorkoli pomagali in našo mamo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
Časopis SavaGlas - časopis za Širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Direktor: Damijan Korošec Odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolarjev.
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07 / 4991 250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: Medijski centar Glas Slavonije d.d., Osijek, Hrvatske Republike 20
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Število tiskanih izvodov: 5.000
Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
DVAJSETA
stran 20
špranje in okenca posavcev

"4 s

Marjanca Dobnikar: “Živini s kruhom in kulturo!”
Marjanca, rojena Ostrelič, iz Ljubljane, ki se rada vrača v rodne Artiče, je ure in ure mladostnih let presedela ob svojih ietah Mariji (Meče) in Rozaliji (Zarče), ker sta izdelovali poročne kruhe, pogače za svatbe, venčke in šopke iz krep papirja za neveste in svate, razen tega pa sta bili še odlični kuharici in soju vabili na kuhanje ob porokah. “Posebno Meče je bila prava mojstrica. Izhajam iz sedemčlanske družine, ki se ni mogla pohvaliti z bogastvom. Mama me je rada pustila ob tetah, ker je vedela, da se bom naučila njunih ročnih spretnosti kljub obilici domačega kmečkega dela. Za pogače, ki sta jih izdelovali, sta imeli modelčke, za pleteno srce pa je bila potrebna ročna izdelava in to meje močno pritegnilo. Teti sta mi dali konce testa in krep papir, da sem oblikovala. Še danes imam živo sliko tete, kako mi je pojasnjevala, da mora biti testo čvrsto in vendar voljno za obdelavo okraskov. Za kakšno posebno bogato ohcet sta naredili tri srca, jih postavili v piramido in jih zvezali s pentljami iz belega krep papirja, jih postavili na ročno izdelan podstavek iz krep papirja, na vrh odprtine pa sta postavili šopek iz roženkravta, rožmarina in domačih nageljnov, kar je bila prava paša za oči.”
Srce, ki sta ga dobila ženin in
nevesta, se ni nikoli pojedlo na svatbi. Nevesta ga je odnesla na dom, da bi ji pričaralo blaginjo in ljubezen, hranila ga je na “kost-nu”(predalniku), dokler ni začel izgubljati prvotne oblike, potem so ga pokrmili živini, da bi še pri njej prinesel srečo.
To obdobje je prekinila vojna; ko se je vrnila iz izseljeništva in teti s Sromelj, je še nekaj časa delala z njima, potem seje poročila, odšla iz domačega kraja, to ustvarjanje pa je šlo na kmetih v pozabo, prekrile so ga torte in druge slaščice.
Marjanca Dobnikar: "Minilo je zelo veliko let, da se mi je ob neki priložnosti povrnil spomin na moje otroštvo in na teti. Nekega dne se mi je utrnila ideja in želja, da bi si to mojstrovino priklicala v spomin, jo poskušala
obelodaniti in oteti pozabe. Ko sem ob neki priložnosti prinesla eno tako narejeno srce v Artiče, so starejši takoj prepoznali to pravo srce, kot sta ga delali teti. V 17 letih sem jih naredila 484, zapisala pa sem si še tudi komu, kdaj in zakaj sem jih naredila. To srce je romalo po celem svetu od Kučana, papeža, Štuklja, gospe Stiplovškove do Društva kardiologov v Ljubljani.”
1993 ji je za pleteno srce Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo podelilo priznanje za posebno etnološko izvirnost, ko je naslednje leto želela ponovno sodelovati na razstavi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju s pogačo iz treh src, jo je odgovorna oseba zavrnila z izgovorom, da ni kmetica. Aktiv kmečkih žena Brežice jo je sprejel kot častno članico, v knjigah pa sta jo predstavila dr. Janez Bogataj in Dušica Kunaver. Leta 1992 je kratek zapis o izdelavi pletenega srca posnela TV Slovenija, ponovno spet 1999 in ga večkrat predvajala. Ko so peki v Grosupljem videli ta posnetek, sojo zaprosili, da bi to znanje prenesla na njih. “Željo, prenesti ljubezen do ohranjanja naše bogate kulturne dediščine, sem spoznala in našla v mladih pekih pekarne Grosuplje. Prepričan sem, da se bodo tudi oni nalezli moje ljubezni do ohranjanja mojstrovin naših
prednikov. Vsakokrat ko vzamem ta praznični kruh iz peči, me prevzame občutek sreče, da imamo kruha v izobilju in tudi roke, ki so sposobne vdihniti v izdelek čar lepote, ki si jo kruh zasluži. Kruh je simbol preživetja. Meni veliko pomeni in ga spoštujem, od kar se zavedam svoje biti, ker ga v otroštvu ni bilo vedno na mizi, belega smo jedli le trikrat na leto. Kruh je zdravje, sreča, ljubezen, svetinja, za kmečkega človeka še bolj, ker živi z zemljo. V pletenici pa vidim veliko čaščenje belega kruha. V tem obrednem kruhu je veliko simbolike, povezane z naravo in kmečkim življenjem., V kito spleteno srce z okraski - škr-jančki na žitnem polju, mak, pla-vice, male marjetice, nagelj, na-tresk, kije rasel na slamnatih strehah - pa je simbol kmečkih žena in deklet. Čeprav je potrošniški svet hud, se mi zdi, da se počasi le vrača ljubezen do ljudskega izročila.”
Mož Valentin, hčerka Mojca in sin Borut imajo veliko razumevanja za vse njene hobije (amatersko igralstvo, petje - je sopranistka, povezovanje na koncertih, tečaje, ki jih vodi), vnuka Luka in Miha pa kažeta, da sta podedovala nekaj njene velike ustvarjalne ljubezni do ohranjanja narodnega bogastva.
N at ja Jenko Sunčič
Rebeka Dremelj:”Nisem kriva”
Slovenija, Hrvaška, SČG - Ne gre zato, da bi se Miss Slovenije 2001 Rebeka Dremelj komurkoli opravičevala in zatrjevala, da ni kriva. Gre preprosto za nov glasbeni projekt vse bolj uspešne lepotice, pesem z omenjenim naslovom se je že uvrstila na nekatere glasbene lestvice.
V dobrem letu dni je Rebeka Dremelj dokazala, da je resnično vsestransko nadarjena, saj poje, pleše, vodi prireditve in TV oddaje in zna tudi igrati. Ob koncu minulega leta je izšla njena prva zgoščenka “Prvi korak”, posnela je dva videospota, se predstavila tako slovenski kot tudi svetovni publiki, saj je bila že v Švici,
Angliji, na Hrvaškem in celo v ZDA. Pred dnevi je prejela povabilo s sosednje Hrvaške, kamor je vabljena, da z raper-sko skupino Soma Dolara posname nekaj skladb za hrvaško tržišče, povabilo za gostovanje pa je prišlo tudi iz Beograda oziroma tamkajšnje izjemno priljubljene televizije PINK.
Rebeka Dremelj je polno zaposlena in morebitni nastopi v Beogradu bodo zaradi drugih obveznosti še nekaj časa počakali, kajti v prvem planu je snemanje v Londonu. Sicer pa je v začetku marca na promocijski singl zgoščenki izšla njena nova skladba, katere avtor glasbe in besedila je Frenk Nova z naslovom “Nisem kriva”. K.M.
Po plesu - le še knjige
Čatež ob Savi - Brežiški maturanti so svoje odplesali, sedaj jih čakajo le še takti, kijih bodo narekovali profesorji in matura. Na fotografiji so dijaki 4.d. brežiške gimnazije na maturantskem plesu v Termah Čatež.
Vse za vnuke
Pišece - V Podgorju si večere z ročno umetnostjo krajša Danica Kocjan. V predvelikonočnem času se vedno loti izdelave pirhov. Preizkuša se v različnih tehnikah.
Pirhe najraje obarva z naravnimi tehnikami, jajca povečini skuha v lupini rdeče čebule ali zeliščih. Ob tem je izdala skrivnost, da če jajca kuha eno uro, se dolgo obdržijo, slišala je, da tudi do 50 let. Letos je na tako obarvanih gosjih jajcih z nožem strgala barvo in na pisanicah ustvarila čudovite cvetlične motive. Ob dveh polnih košaricah tako dobljenih pirhov različnih jajčk, tudi od “cvirgle”, pravi, da bo za letos dovolj za darila za sedem vnukov. Sicer ima doma spihane pirhe, preizkusila seje v belokranjskih tehniki, ki pa ji še ne gre najbolje.
Danica piše pesmi, kvačka prtičke, izdeluje gobeline, nekoč je več pletla za otroke. Deluje v Aktivu kmečkih žena Pišece, kjer bo prtičke razstavila.
Ob kratkem obisku videno in slišano pa dokazuje, da bi lahko na ogled postavila prav vse, kar pride izpod njenih rok.
Vendar je tako skromna, da bi to kar zamolčala. S.V.
Rock in polka skupaj!
Razbor pod Lisco - Koncert zagorske skupine Orlek na Razboiju pod Lisco je bil v stilu “klubske žurke”, ki seje po nekaj, že skoraj ponarodelih pesmih z virtuoznim obvladovanjem instrumentov, vokalistom in nepogrešljivi harmoniki, sprevrgla v vsesplošno rajanje več kot sto obiskovalcev koncerta. V organizaciji Športno kulturno turističnega društva Blaž Jurko Razbor je prvi tovrstni koncert odlično uspel, zato organizator obljublja še več podobnih prireditev in poudaija, daje novi dom krajanov uspešno prestal test akustičnih zmogljivosti. D.P.
Na “promenadni” ulici v Brežicah je v še “imenitnejši” razpadajoč mestni hiši pisarna občinske turistične zveze. Na vhodu visi rumen poštni nabiralnih Turistične zveze Slovenije. A kot kaže Je pobudnice cvetličnih korit V mestnem jedru te pozabila namestiti pred svojin vhodom. Ker “mati narava dela čudeže ”, je poskrbela za prečudovit regradove šopke in s tem barve turistične organizacije tudi uskladilo Pa so Brežice občina, ki v turizmu vidi največjo tržno nišo!
Tu ne gre za “sosed sosedu štrudelj ”, ampak sosed sosedu poma ga urejati okolje. Akcije, ki so vredne pozdrava, žal mestna središči brez plačila ne poznajo.
1. aprila smo v Reštanju ujeli Milana Abrama, ki je tega dne srečal Abrahama. Sedaj, ko je še (razmeroma) mlad, je po pravici povedal za svoja leta, čez čas pa se bo mogoče zlagal za kakšno leto. Tega mu nihče še zameriti ne bo mogel, saj je na njegov rojstni dan laganje dovoljeno.
Sicer pa Abra( ha)m pravi, da je še kar dobrih živcev, le občasno ga iz tira vrže denimo - kamion, ki poln peska zgrmi v njegovo kopalnico ...ali pa razpoke na hiši, ki jih povzroča usedanje terena ob rudniku ...ali pa miniranje skalnih pečin, ki jih opravljajo “strokovnjaki ”, da se potem skale valijo po pobočju . ..ali pa ignoranca rudniških strokovnjakov...
Skrajno desno na fotografiji vidimo pripravljen kres, ki bo zagon na predvečer praznika dela, levo stoji cerkvica Sv. Vida na priljul Ijeni izletniški točki Brežičanov - Šentvidu. Letos ga je obiskalo ž preko 7000 ljudi. No, vmes pa se bohoti naš “ponos”. Razcefran in od vetra “utrujena ” slovenska zastava plapola, plapola... Kak Že poje pesem? ... Slovenija, od kod lepote tvoje...?
Tradicionalni blagoslov konj
Slinovce pri Kostanjevici na Krki - Društvo Gorjanska ko nje n Kostanjevica na Krki organizira drugi tradicionalni blagoslov k1' na praznik sv. Jurija, ki bo v nedeljo, 27. aprila, ob 10. uri pri ceri Matere dobrega sveta na Slinovcah pri Kostanjevici na Krki.
Blagoslov konj tako letos postaja tradicionalna prireditev. *• lanskem prvem praznovanju seje zbralo zavidljivo število konj, i 76 jih je ponosno korakalo v povorki skozi mesto Kostanjevica sodelovalo pri blagoslovu na Slinovcah. Ob lepem vremenu, le1 pričakujejo še večje število rejcev in ljubiteljev teh plemenitih živ3 ki bodo pripeljali k blagoslovu svoje štirinožne prijatelje. Praznovat bo popestrila tudi Godba na pihala iz Kostanjevice. Društvo želi1 tak način aktivno sodelovati pri promociji in razvoju turistične P nudbe tega lepega dela Slovenije.	.
Vsi jezdeci in konjske vprege se bodo zbrale ob 9. uri pri O-1 Kostanjevici na Krki. L.K.