/XOo» Jmemsm Domovih* %? I—■■ '■> 'k m k .-j i—1 ■ I ^ if A ..1....■aw——g—»aa—i^B* '%- AM€mCAN IN SPIRIT fORCIGN IN t!ANGUAG€ ONLY AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 01G4-680X) SLO V€ NI AN Serving Cnieago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N€WSPAP€B eittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis. Florida, Ely, Pueblo, Rock Spring!, «11 Ohio CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING. APRIL 7, 1980 Skrajneži v Iranu so zmagali na celi črti; kriza bo še trajala ZDA: Sovjeii nastopajo previdno v Afganistanu zaradi otimpiade WASHINGTON, D.C. — Mnenje Carterjeve administracije je. da ravnajo Sovjeti previdno v svojih nastopih proti upornikom predvsem zato, ker nočejo vzbujati nepotrebnega hrupa v zvezi z izvedbo letošnjih olimpijskih iger v Moskvi. Povečane in okrutnejše sovjetske vojaške akcije v Afganistanu bi namreč olajšale prizadevanja ZDA, organizirati bojkot teh iger. V zadnjem mesecu, poudarjajo neimenovani uradniki zvezne vlade, niso Sovjeti začeli s povečano ofenzivo kljub lepemu vremenu v pretežnem delu Afganistana in niso povečali števila svojih vojakov v državi. Ameriški strokovnjaki trdijo, da imajo Sovjeti popolno oblast samo nad nekaterimi mesti in glavnimi cestami. Drugod po državi izvajajo Sovjeti manjše ofenzive, potom katerih skušajo odstraniti upornike iz dolin. Ko se pa Sovjeti vrnejo v svoja o-porišča, se vrnejo v doline tudi gverilci. V Washingtonu ne opažajo nobenih znakov, da se Sovjeti pripravljajo ali za novo, temeljitejšo ofenzivo ali za pošiljanje večjega števila novih vojakov v Afganistan. Nekateri vojaški strokovnjaki so mnenja, da so se sovjetski vojaki dobro izkazali v neposrednih borbah posebno z enotami afgam-staniske redne vojske, ki sc prestopili k upornikom. Rezultati v vojskovanju proti u-porniškim oz. gverilskim skupinam so pa šibkejši. V ZDA računajo, da je od 50,000 do 100,000 aktivnih u-Pornikov v Afganistanu, ki so pa slabo oboroženi in iz-vežbani. Na drugi strani so Popolnoma vdani svoji veri in borbi in so pripravljeni u-ftmeti, ako je to potrebno. Odpor proti Carterjevi odločitvi o bojkotu olimpijskih iger raste OTTAWA, Kan. — Kanadski olimpijski odbor se je od-i°čil sprejeti povabilo, naj se kanadski športniki udeležijo Moskovskih olimpijskih iger. Dbenem je kanadski odbor sklenil, da bo izrekla končno besedo o tej zadevi kanadska v^ada, ki ji načeluje Pierre Trudeau. Minister za šport v Tru-deaujevi vladi Gerald Regan 1 in rekel, da bo odločil o kanadski udeležbi proti koncu ^ega meseca. Najbolj ga za-hima, je priznal novinarjem, koliko držav bo podprlo bojkot teh iger. Ako jih ne bo Vebko, tudi Kanada ne bo sodelovala pri bojkotu. Angleški olimpijski odbor Se je tudi odločil v prid ude--Mžbe moskovskih iger kljub Mmu, da angleška vlada ude-inžbi nasprotuje. Skupina športnikov in ljubiteljev športa v ZDA si prizadeva, da bi se letošnjih o-bmpijskih iger udeležile tudi ZDA. Stališče Carterjeve admi-Mstracije je nespremenjeno iri predstavnik ameriške vla-c1e je trdil, da bo sodelovalo v bojkotu najmanj 50 držav. Novi grobovi Frank Grozde Pretekli petek popoldne je nenadno umrl 64 let stari Frank Grozde z 1067 Addison Rd., kjer je bival zadnjih 6 let, pred leti pa na 1129 Addison Rd., rojen v Clevelandu, mož Mary, roj. Žabkar, oče Janet in brat pok. Josepha, zaposlen pri White Motor Co. skozi 39 let, vse do svoje upokojitve leta 1975, veteran druge svetovne vojne, v kateri je bil tudi ranjen. Pokojnik se je zelo zanimal za varnost starejših ljudi v sen-klerski okolici in je večkrat hodil po Addison Rd. in pazil, da so prišli domov brez težav. Pokojnik je tudi pazil na red v Slovenskem narodnem domu na Si:. Clair ju. Pogreb bo iz Želelovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. jutri, v torek, ob 10. dopoldne, v cerkev sv. Vida ob 11, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne od 3. do 5. in zvečer od 7. do 9. Richard S. Kokish Umrl je 45 let stari Richard S. Kokisn, mož Lucy, roj. Suhadolnik. oče Leslie, Lise, Ricka, Scotta in Jami, sin Mildred, roj. Pinto, brat Josepha, Jerryja in Eileen Morgan. Pogreb bo iz Zak pogrebnega zavoda na 6016 St. Clair Ave. jutri, v torek, ob 9.30 dopoldne, v cerkev sv. Vida ob 10, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne od 2- do 4. in zvečer od 7. do 9. John (Jack) Gregorač Na posledicah raka je pretekli petek umrl v Euclid General bolnici 69 let stari John (Jack) Gregorač, mož Esther, roj. Conley, oče dr. Roberta J. (Ames, Iowa), 3-krat stari oče, brat Frances Hrovat, Berthe Vidmar, Vide Shega in pok. Anthony j a, Stanley)a in Mimi. Pokojnik je bil zaposlen pri Cleveland Twist Drill Co. vse do svoje upokojitve pred 7 leti. Bival je v Eudidu nad 30 let in je veliko pomagal starejšim občanom pri izpolnjevanju pri-(Dalje na 3. strani) Dr. Voj an Rus navaja v učbeniku za 8. razred “Družba in socialisti čna morala” (Ljubljana 1977) vrsto izkrivljenih trditev o veri in Cerkvi. Nadaljujemo z odgovorom dr. Franceta Rodeta na te trditve. IV. — Rus trdi, da so “cerkvena vodstva večkrat preganjala znanost. Nikoli pa ni znanost preganjala cerkva in religij”. Iz nekaj primerov, ki jih je Cerkev obžalovala, hoče Rus ustvariti bajko o Cerkvi — nasprotnici znanosti, kar je povsem krivično in zgodovinsko netočno. Tudi ateistična oblast je v imenu “znanosti' v tem stoletju mnogokrat preganjala znanstvenike, zgodovinarje, umetnike, da se je šla celo nekakšno lažno znanost, ki naj bi potrjevala njene materialistične predpostavke. — Učbenik pravi: “Cerkvena vodstva so čutila, da zna- Policija v San Diegu obložila osumljenca, da je zastrupil hrano SAN DIEGO, Kal. — Izsiljevalci denarja y tem mesti so pustili zastrupljeno hrano v štirih trgovinah in zagrozili, da bodo ponovili taka dejanja, ako jim omenjene trgovine ne pošljejo diamante in denar. ■ * D: Storilci tega zločina so se pa ušteli, ker so imeli opravka s policijo že preje zaradi sličnih dejanj. Preiskovalci so se tega spomnili in so hitro našli ime in naslov prejšnjega izsiljevalca denarja. Obtožen je 46 let stari Richard Quincy Williams. Predstavnik FBI John McGinley je izjavil novinarjem, da ni skoraj nobenega dvoma, da je Williams tisti, ki je organiziral zločine. Drugi hudodelci so tudi vpleteni v to zadevo, je dodal McGinley, a jih še niso prijeli. Ako ga obsodi porota, čaka Williamsa. do 20 let zapora. -----------o------ Pahlavijev, zdravniki so našli sledove raka na vranici in jetrih KAIRO, Egipt. — Zdravniki, ki so operirali bivšega šaha Pahlavija, trdijo, da je šah prestal operacijo, v/kateri so mu odstranili vranico, uspešno in da okreva normalno. Vodja kirurške ekipe je bil ameriški zdravnik dr. Michael DeBakey, ki je rekel, da je bivši šah v razmeroma dobrem zdravstvenem stanju. Egiptski zdravnik dr. Fuad Nur je pa rekel novinarju, da so zdravniki našli sledove raka na odstranjeni vranici in tudi na šahovih jetrih. To pomeni, da je bolezen napredovala in da so Pahlavijeve možnosti, premagati raka, pičle. Dr. Nur je dodal, da se bo šahovo stanje za nekaj časa izboljšalo, da pa bo bolezen končno uničila njegovo življenje. Koliko časa bo šah še živel, je dejal dr. Nur, ve samo Bog. nost ogroža vpliv cerkve v n e p r o s vetij enih množigah. Dolgo so ljudje verjeli cerkvi, da vse pojave povzročajo božanske sile, ki jih zastopa, cerkev. Zato so bili ljudje cerkvi bolj pokorni. Ko pa je znanost odkrivala vse več naravnih vzrokov za te pojave, se je cerkev začutila ogroženo. Zato je strogo nastopala do znanstvenikov, ki so trdili da zemlja ni središče vsega sveta, ki bi ga ustvaril Bog, in da so človek m živa bitja nastala naravno, po dolgotrajnem Razvoju.” Človek komaj verjame, da je mogel prof. Rus zapisati te stavke. Spet smo pred prebrisanimi v a r a 1 c i (“cerkvena vodstva”), ki jih skrbi samo to, kako bi obdržali “nepro-svetljene množice” pod svojim vplivom in izkoriščali njihovo nevednost, da bi bili Cerkvi “bolj pokorni”; Če je prišlo v 16. in 17. stoletju do sporov med znanstveniki in cerkveno oblastjo, Kongres je odobril zakon o povišanju bančne obrestne mere WASHINGTON, D.C. -Spričo nagle rasti inflacijske stopnje v zadnjih dveh letih so bili močno prizadeti tisti občani, ki so imeli svoje prihranke v navadnih hranilnih vlogah. Najvišja obrestna mera, ki so jo mogle nuditi hranilnice in banke,: je bila pičlih 5 ^ G na leto. Ameriški kongres je vzel to v poštev in odobril pretekli teden zakon, ki bo omogočal bankam in hranilnicam odplačevanje višje obrestne mere na vsote, vložene na hranilnih vlogah. Zakon je bil potreben zlasti zato, ker so v zadnjem letu nudile druge vrste investicij tudi do 15 ali 16G obresti na leto. Takozvani Money Market Certificates danes nudijo npr. kar 16% na leto in je denar prav tako zavarovan, kot če bi bil v navadni hranilni vlogi. Mnogi občani tega ne vedo ali pa se bojijo kupovati “money market” certifikate. Banke in hranilnice so imele težave v tem, da so preračunljivi vlagatelji d v i gnili svoje prihranke in jih vložili v druge, koristnejše investicije. S pravkar povišano o-brestno mero upajo bankirji, da bo več ljudi pustilo svoje prihranke na hranilnih vlogah in da bodo imele hranilnice in banke več denarja na razpolago za posojila in druge investicije. Nadaljnja posebnost novega zakona je v tem, da bo vsaka hranilna -vloga odslej zavarovana kar do $100,000. namesto sedanjih $40,000. Finančniki poudarjajo, da ni mogoče pričakovati takojšen ali znaten skok v obrestni meri, ki jo nudijo hranilnice in banke. Certifikati in druge podobne investicije bodo ostali ugodnejši vir dohodkov za skrbne vlagatelje. Predsednik Jimmy Carter je ie podpisal nov zakon in je v veljavi. je bilo zato, ker bogoslovni učenjaki niso razlikovali med tem, kar sodi v področje znanosti, in onim, kar sodi v področje vere. Ker so napačno pojmovali nekatere izjave sv. pisma in so jih vzeli kor znanstvene trditve, ne pa kot versko sporočilo. Ker niso u-videli, kar jim je že tedaj dejal Galileo Galilei (ki je bil globoko veren in v stvareh vere Cerkvi iskreno “pokoren”) : “Sveto pismo ni za xo da nas seznanja s tem, kako se vrtijo nebesa, marveč za to, da nam pove, kako pridemo v nebesa.” — Rus: “Znanost poskuša razložiti, kako so vsak pojav sveta povzročili drugi naravni pojavi iz istega sveta, ne pa božanska bitja .. . Ko je znanost odkrivala vse več naravnih vzrokov za te pojave, se' je cerkev začutila ogroženo. Zato je strogo nastopala do znastvenikov, ki so trdili, da zemlja ni središče vsega sveta, ki bi ga ustvaril Bog. in da so človek in živa bitja TEHERAN, Iran. — Naj-novejši poskus iranskega predsednika Abolhasana Ba~ nija-Sadra, rešiti krizo glede ameriških talcev, se je izjalovila. Bani-Sadr je hotel prevzeti odgovornost za talce od študentov-skrajnežev, a mu je nasprotovala skupina verskih fanatikov v vodilnem revolucionarnem svetu. Ti verski fanatiki, katerim je tudi glavni iranski verski voditelj ajatola Homeini najbolj naklonjen, so zbrani pod okriljem Muslimanske republikanske stranke. V nedavnih parlamentarnih volitvah si je prav ta stranka pridobila največ glasov in politični opazovalci v Teheranu menijo, da bo imela ta stranka ab solutno večino v novem parlamentu. Ko je revolucionarni svet razpravljal o premestitvi talcev, je Muslimanska republikanska stranka zahtevala od predsednika Carterja, naj ZDA obljubijo, da ne bodo nič več govorile o možnih protiiranskih gospodarskih ah pol jdčnih sankcijah, da ne bodo kjvorile ali kakorkoli storile proti iranski revoluciji, ali sploh kaj kritizirali Iran. Nadalje so zahtevali iranski skrajneži, naj ZDA privolijo v to, da ima le iranski parlament pravico odločati o usodi talcev in da bodo ZDA mirno čakale in nato sprejele izid te parlamentarne razprave in odločitve. Čeprav je bil Carter pripravljen sprejeti iranske zahteve do neke mere, jih ni mogel sprejeti v celoti, ker so bile skrajno poniževalne do njega samega in do ZDA. Iranske trditve, da so bile predsednikove izjave v zadnjih dneh nezadostne, jemljejo'opazovalci kot pretvezo. Glavna zadeva v današnjem Iranu je borba za oblast med Banijem-Sadrom in verskimi nastala naravno, po dolgotrajnem razvoju.” V teh stavkih Rus spretno zamešava tako različna vprašanja, kot so nauk o soncu kot središču vesoljstva h\ razvoju v svetu ter stvarjenje sveta. Dejstvo, da ,je sonce središče vesoljstva, in razvoj vesolja sta stvari, ki ju je znanost ugotovila. Ne more pa trditi, če hoče ostati zve- , sta sebi, da je svet večen in v bivanju sam sebi zadosten. Prav tako pojmovanje pa Rus vsiljuje učencem. Samo, žal, to ni znanstveno. To je nedokazana trditev brezbožnega nauka o osnovnih načelih stvarstva (ali boljše nauka, ki enači Boga z naravo), ki se ne more sklicevati na znanost. Kaj ponuja Rus v zameno za znanstveno pojmovanje sveta? Stari poganski nauk, da je Bog narava,; nauk, ki pojmuje svet kot božansko, neodvisno, v bivanju samozadostno celoto. Katera znanost je to odkrila? (Konec prihodnjič) skrajneži. Najnovejši znaki, kažejo, da zmagujejo skrajneži. Bani-Sadr in zunanji minister Gotbzadeh skušata slediti političnim tokovom v državi z željo, da ne izgubita svojih položajev v vladi. Dokler ostaneta v vladi, lahko upata, da se bodo stvari obrnile v njihov prid prej ko slej. Iranska nafta Skrajneži v Iranu so prepričani, da jim ne morejo ZDA in druge zahodne države nič storiti zato, ker vse te države potrebujejo iransko nafto. Ako bi ZDA napadle Iran, je rekel vplivni član Muslimanske rep ublikanske stranke Mohamad Ali Hame-naj, bi takoj sledile revolucije v drugih državah ob Perzijskem zalivu. ZDA in njeni zavezniki bi bili ob nafto, kar bi povzročilo gospodarsko katastrofo vseh teh protiiranskih držav, je dodal. To je stališče, ki ga tudi Homeini sam zagovarja. Prav vsled tega prepričanja, da jim ZDA ne morejo ali se jim ne upajo nič storiti, ravnajo Iranci tako brezbrižno s talci in ZDA. Poročila, ki prihajajo iz zahodnega Irana, govorijo o novih težavah med teheransko vlado in Kurdi ter da je centralna vlada izgubila oblast nad pretežnim delom Kurd:-stana. Ob afganistanski meji, kjer bivajo Baludžistanci, je tudi veliko izgredov. Narodnostne manj šine v Iranu še vedno zahtevajo avtonomijo, ki je pa iranska vlada noče dovoliti. V soboto je Bani-Sadr pozval Egipčane, naj strmoglavijo predsednika Sadata zato, ker njegov režim služi ameriškim interesom in škoduje: arabskim. Prosil je tudi, naj bi Egipt, po strmoglavljenju Sadata, vrnil šaha Iranu. --------------o------- Konec vladne krize v Italiji; Cossiga zopet ministrski predsednik RIM, It. — Italija je dobila svojo 39. povojno vlado, ko je član vodilne krščansko-demo-kratske stranke Francesco Cossiga sestavil kpalicijo z italijanskimi socialisti in republikanci. Cossiga je tudi načeloval prejšnji vladi, ki je padla pred dvema tednoma. Predsednik Sandro Pertini je že zaprisegel novo vlado. Med 27 člani Cossigove vlade jih je 15 iz vrst krščan-sko-demokratske stranke, 9 socialistov in 3 republikanci. Socialisti so tretja največja stranka v Italiji ip so zahtevali, naj Cossiga sprejme v koalicijo tudi komuniste, ki so druga največja stranka v državi. Cossiga je zavrnil to zahtevo in socialisti so popustih. To je prvič v zadnjih 6 letih, da socialisti sodelujejo neposredno v vladi. Koalicija ima večino v obeh domovih parlamenta, im bo +o-rej dobila zaupnico Rez težav, Iz Clevelanda in okolice Slovan priredi koncert— Moški pevski zbor Slovan priredi pomladanski koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. v nedeljo, 13. aprila, ob 4. popoldne. Po koncertu zabava s plesom. -----o----- Zadnje vesti • Vatikan. — Papež Janez Pavel II. je govoril včeraj, na Veliko nedeljo, pred množico 350.000 ljudi, zbranih na trgi' sv. Petra. Govoril je kar v 33 jezikih, med temi tudi v hebrejščini. Poznavalci zgodovine Cerkve menijo, da je bilo to prvič, ko je papež rim-sko-katoliške Cerkve kdajkoli govoril v tem jeziku na Veliko nedeljo. Janez Pavel Ib je pozval vernike in nevernike, naj odklanjajo vojno in terorizem. • New Delhi, Ind. — Po nepotrjenih vesteh so afganistanski uporniki zavzeli sovjetsko letalsko oporišče Ba-gram, kakih 43 milj severno od Kabula. Zahodni vojaški strokovnjaki smatrajo Bag-ram za eno najvažnejših oporišč, ki jih imajo Sovjeti v državi. Vesti trdijo, da je padel tudi nek sovjetski general. • Teheran, Iran. 79-letni verski voditelj ajatola Hom;.-ini je vetiral premestitev a-meriških talcev. To je hud u-darec predsedniku Baniju-Sadru. • Tel Aviv, Izr. — Skupina 5 palestinskih gverilcev je zasedla neko poslopje v kib-butzu v severnem Izraelu, blizu libanonske meje. Gverilci so ujeli več talcev. Izraelska vojaška enota je napadla poslopje in ubila vseh pet Palestincev. Dva izraelska državi) ana-talca sta tudi umrla, eden teh je bil dojenček. Pel drugih talcev je bilo ranjenih. • Ljubljana, Slov. —- Naj nove)še poročilo o zdravstvenem stanju predsednika Tila pravi, da je premagal pljučnico, a da je še vedno v kritičnem stanju. Titove ledvice ne delajo več in zdravniki morajo čistiti njegovo kri s posebno napravo. • Havana. Kuba. — Množica 20.000 Kubancev je dobesedno preplavila perujsko veleposlaništvo v tem mestu v zadnjih dneh. Omenjeni Kubanci so namreč slišali, da kubanska vlada ne Ipo ovirala njihovega odhoda iz države, ako pridejo v perujsko veleposlaništvo. Tuji opazovalci menijo, da so gospodarske razmere na Kubi neznosne. • New Orleans, La. — Na primarnih volitvah, ki so bile preteklo sobote v državi Louisiana, sta zopet zmagala presednik Carter med demokrati in Ronald Reagan med republikanci. • Bogota, Kol. — Teroristi, ki zasedajo poslaništvo Dominikanske republike, so izpustili 3 Jalce. Pogajanja med teroristi in kolumbijsko vlado se nadaljujejo, a brez u~ soeha. VREME Oblačno, vetrovno in toplo danes z možnostjo krajevnih neviht popoldne in z naj višjo temperaturo ^ okoli 67 F. Jutri delno oblačno z naj višjo temperaturo okoli 60 F, --—---------------------f----- Krivično prikazovanje vloge Cerkve v slovenskem učbeniku ' KMERISKA DOMOVINA, APRIL 7, 1980 Ameriška Pomovhm ---P" 'MIIHH H .■ ■r-'ii— ■ i II 1 vi ■ tt IC- » v— MO *1» 6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks in July NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece if Kanada in dežele izven Združenih držav: 1 $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece | Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto. | SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio M No. 41 Monday, April 7, 1980 Slovenske velikonočne tradicije Veliki ponedeljek - dan veselja Praznik, kaki šen je Velika noč, so slavili včasih ne samo dva dni, ampak vse tja do Bele nedelje. Veliki ponedeljek so slavili kot drugi velikonočni praznik in še pred nedavnim je bil tudi torek praznik. Praznični svetosti Velike nedelje je sledil Veliki ponedeljek — dan sprostitve. Že od davnaj so ljudje na današz nji dan hodili na obiske , in zabave. Tudi evangelij tega dne govori o potovanju vstalega Kristusa v Emavs. Tako so ljudje po vsem Slovenskem na ta dan hodili po pirhe ali pisanke, kar je pomenilo skupno ime za velikonočni dan. Splošno je bilo razširjeno raznašanje žegna . — pirhov sorodnikom in znancem. Okoli Dobrne so pisanke: majhen kolač, pirhi, jabolka, sladkarija in morda še kaj drugega od žegna. Marsikje verujejo v čarobno moč pisanke. Kdor dobi vsaj devet pisank, postane krepak in srečen. To pomeni, da mora j pokusiti žegen vsaj iz devetih hiš. Zato se obiskovalcev ne mafijka in vse je treba obdariti. Zlasti sorodniki, tete, strici,. ženini in neveste prihajajo na obiske. Seveda tudi obiskovalci ne pridejo brez pisanke. Vsi pokušajo in si izmenjujejo velikonočni žegen. Eden drugemu si dajejo pirhe. V Posavju so hodili o-troci okrog z lepimi košaricami, v katere' so spravljali darila. Na Štajerskem in Koroškem je navada, da na Veliki ponedeljek botri obdarujejo svoje krščence in birmance. Ko so otroci hodili voščit svojim botrom, so ti dobili v celjski okolici kar vsakega nekaj iz žegna: premožni botri so odšteli še srebrn denar m pomarančo. Otroci Gornjega gradu dobijo cel kolaček s pirhom v sredi. Da otroci Mežiške doline dobijo kolaček m pirha, morajo botru in botri poljubiti roko. Navada na Koroškem je bila, da je botrca'v Rožu pri- nesla otroku darila kar v lepi košarici. Pri prvem darilu j< bila zraven tudi otroška obleka, v šartlju pa srebrn denar. V Beneški Sloveplji spečejo starši lepo “gubanieo”, položijo jo v' lep.pleten koš, zraven dodajo skledico in žlico im jo dajo ženinu :ali neyesji. pač tistemu, kateri je pristopil ^k hiši. Prastara navada izmenjave; pirhov je na Slovenskem posebno živa med fanti in dekleti. Ponekod so že v soboto fantje hodili k dekletom v vas po pirhe. Za pirh pa se je fant oddolžil s pomarančo, okrašeno s cvetjem. V škofjeloški okolici so bili pirhi nekaj posebnega. Pekli in oblikovali so iz testa male kruhke, katere so okrasili. Dekleta so poklanjala fantom ma-J le kruhke tudi v obliki srcs.l V Idriji je imel mali kruhek obliko romba. Ta je bil pozlačen, v sredi pa je imel rožo in nalepljen listek z natisnjenimi verzi. Pirh v obliki romba ali jajca, oba sta starodavna simbola plodnosti. Z . enim ali drugim je dekle potrdilo fantu svojo ljubezen. Fant se je svoje-dni na pustno nedeljo dogovoril z dekletom, ali sme priti na Veliki ponedeljek po pirhe. Rekli so, da si je tako “pirh u-močil”. Nekateri fantje so se dogovorili kar z več dekleti. Toda pravo dekle mu je dalo več pirhov, cigaro in kolač. Tudi natakarica ni nanj pozabila. Tako si je marsikateri. fant nabral kar lepo število pirhov. Tudi lepe vezane rutice z vezenimi čipkami so dajala dekleta svojim fantom, dobil pa je lahko tudi mehur za tobak. Napisi na pirhih so navadno izražali to, kar gre mlademu človeku včasih težko iz ust. To je vidno iz verzov, kot so: Iz srca te ljubim, ti pisanko dam. Ali pa: Pi- sanka rdeča, ljubezen gorečo, če sem dekle za te, pa ozri se na me. Plačilo za nezvestobo pa je bilo izraženo s hudomušnimi in ^zbadljivimi verzi, kot so: E ja ga fanta sem meia prav zavbrnga, pa je druga mrcina prevzela mi ga. Moj fantič me gleda kot zajec medveda je jezen na me, ker za _ eno drugo špet ve. Posebna značilnost slovenskega ozemlja je sekanje pirhov in pa razne igre s pirhi na velikonočni ponedeljek. Fantje pri sekanju pirhov. Baje je slovensko velikonočno sekanje pirhov edinstveni običaj ne,- samo ; v' Evropi, pač pa na svetu. Značilnost Bele krajine na ta dan pa so bile številne skupinske igre, kot so: kurji bal, most, kola, restce ali turn. Otroci in mladina iz vseh strani smo -se shajali s pirhi v rokah in v žepih.. Saj.’ smo preživeli cel popoldan-,i ski dan v igri in veselju. Prične se vojska s kurjimi jajci. Najpogosteje igre so bile: trklanje, sekanje, turča- nje, valincanje. Pri turčanju in valincanju se pirhi, kakor pri balinanju zadevajo in trkajo. Pirh udari ob pirh. Komur se pirh pri tolčenju ubije, ga izgubi. Tol-kači si za to izberejo pirh s trdo lupino; tak pirh mora imeti čisti glas, ako ga potolčemo z njim po prednjih zobeh. V Beli Krajini vsakdo pisanico poskusi prej in je to hkrati že igra. Komur se je pirh ubil na obeh konceh, kor piše F. S. Pinžgar, je svoj pirh zaigral. ■Ne manjka se seveda pri teh : igrah navihancev. Ti so jajce izpihali in ga napolnili s smolo. Taka jajca so se imenovali smolci na Gorenjskem, zalitnjaki v Ziljski dolini, smolenice v Beli Krajini. Zaradi teže so taka jajca ubila vse ostale. Toda goljuf je tudi dobil svoje plačil . Na Slovenskem je ta igra imela različna imena: na Gorenjskem se štrcajo, v Poljanski dolini se pirhajo, v Mežiški dolini se tulčkajo, v Ziljski dolini, na Notranjskem in v Beli Krajini se turčajo. Trklanje ali rolkanje je nekoliko drugačno. Po sredini tanke deske narede žleb, katero naslonijo na panj ali podobno. Po tej položni deščici spuščajo jajca. Čigar vrh zadene od spodaj ležečega, tistega sta oba pirha. Vsak igralec sme strmino deske spreminjati, ali celo desko drugače naravnati. Tako si marsikteri igralec priigra mnogo pirhov. Ako je vreme slabo, igraje po odeji v hiši. Kot rečejo v tej igri jajca tudi: valjajo, takajo ali trkalikajo. Na Murskem polju so na rahli strmini naredili v tla jamico, položili okoli nje rdečebarvne pirhe in jih z nogami kotalili proti jamici. Kdor je prvi spravil jajce v jamico, je bil zmagovalec. Igrali so to igro otroci in odrasli. Gotovo je najbolj značilno za Slovence sekanje pirhov. Sekali so pa tudi pomarančo in jabolka. Sekalo se je po določenih pravilih. Pri Cerknici na Notranjskem se zmenijo, ali se pirhe seka “za prijeti” ali “za skriti” ali “za skozi”. Pri prvem načinu naj se novec vsaj toliko zasadi v pirh, da prebije lupino in v njej obtiči. Pri drugem načinu se mora novec skriti pod lupino, da ni viden. Pri tretjem načinu se mora novec skriti pod lupino in vsaj pogledati iz lupine na drugi strani. Kdor te pogoje izpolni, dobi pirh, sicer novec vzame tisti, kateri je dal pirh sekati. Pri sekanju drži pirh v roki ali pa ga položi na tla. Sekač s stegnjeno roko 'ne sme priti : jajcu bliže kot 30 cm. Kadar se seka v roki, drži “podajač” jajce v /liani tako, Beseda iz naroda... Važni podatki o ‘Homestead Exemption9 v državi Ohio CLEVELAND, O. — Okrajni avditor Vincent C. Camp.a-nella sporoča, da je njegov u-rad razposlal takozvani ‘Homestead Exemption’ vsem tistim v okraju Cuyahoga, ki že prejemajo te davčne ugodnosti. 'Na temelju Ohio Homestead Exemption zakona imajo državljani, ki izpolnijo stavljene pogoje, znižane davke^ na,svoja bivališča. Pogoji za pridobitev Homestead "Exemption so precej e-nostavni. Prijhvlj eneč mora biti star najmanj 65 let, njegovi (ali njeni) dohodki .*rie smejo biti več kot $15.000 na leto, in mora biti lastnik doma, v katerem biva. Avditor Campanella poroča, da samo v okraju Cuyahoga imajo na seznamu več kot 54,000 imen tistih, ki že prejemajo Home-, stead Exemption. Vsak prejemnik si pa prihrani povprečno $222 na leto. Brez dvoma je med bralci Ameriške domovine več takih, ki so upravičeni do Homestead Exemption, a niso vložili potrebno prošnjo s potrebnimi podatki. Za formularje in za druge podrobnosti' jim svetujemo, riaj se obrnejo v okraju Cuyahoga na naslov: Vincent C. Campanella, County Auditor, 1219 Ontario St., County Administration Bldg., Cleveland. Ohio 44113. Lahko pa tudi pokličete o-fnenjen urad na tel. 623-7050 in vprašate za potrebna navodila. Avditor Campanella poudarja, da mora vsak prijav-Ijenec navesti, koliko dobiva na leto od socialnega zavarovanja (Social Security). Kar je važno tu, je, da to vsoto ni treba poviševati od leta do leta. Ostane ista kljub povišanjem, ki jih določa sistem socialnega zavarovanja |vsako leto. Ako je posameznik prejemal npr. $300 na mesec, ali $3600 na leto, ko je leta 1973 prvič prosil za Homestead Exemption, ko izpolnjuje formularje za leto 1980, naj zabeleži isto vsoto $3600. Morda sedaj prejema $350 na mesec,, ali $4200 na leto. Kljub temu določa Ohio Homestead Exemption, naj v tem primeru napiše za dohodek od socialnega zavarovanja le $3600 ha leto. Islo naj stori tudi v naslednjih letih. Izjema temu so tisti, ki bodo prvič vložili prošnjo za Homestead Exemption letos. Ti morajo rabiti vsoto od socialnega zavarovanja, ki jo prejemajo letos. V prihodnjih letih pa bo ta vsota ostala ista, .kakor v zgoraj navedenem primeru. Za druge dohodke v letu, kot npr. dividende, obresti od hranilnih vlog ipd., pa morajo prijav Ijenci sporočiti točne vsote za vsako leto. Te seveda nihajo gor ali dol. Za naše starejše bralce, ki morda niso tako sigurni v angleščini, bi bilo najbolje, da bi se obrnili na svoje o- ++*4t+*»*****»*+***************> da je odprtina med palcem in kazalcem široka samo eden ali dva centimetra. Jajce drži visoko nad ali pod seboj zato, da ga je težje zadeti. Sekajo tudi pomaranče. Ta navada je razvita zlasti na Gorenjskem., v ljubljanski o-kolici, na Dolenjskem in na Notranjskem. Napisala: Eda Vovk-PuŠl (Konec prihodnjič) troke za pomoč pri izpolnjevanju formularja. Še posebej v današnji naglo rastoči inflaciji je vsak prihranjen dolar dobrodošel. Škoda vsakemu, ki zamudi to priliko pri Homestead Exemption! Urednik —-----o------ iz življenja Slovencev v Milwaukeeju MILWAUKEE, Wis. — V nedeljo, 16. marca, popoldne po križevem potu, so imeli Triglavani svoj redni društveni sestanek. Na sestanku je dr. Gole nadaljeval ž razgovori od prejšnjega: sestanka'6 raznih spremembah v današnji liturgiji. Nanesel je razgovor tudi na novega ljubljanskega nadškofa dr. Šuštarja, ki ga je predavatelj omenil kot svojega sošolca. Ker so hoteli navzoči veliko več vedeti o novem nadškofu, je dr. Gole ki je bil ves čas več ali manj v stikih z dr. Šuštarjem, precej povedal o njegovi poti do nadškofovega sedeža v ljubljanski stolnici, kjer je zasedel mesto pravkar umrlega dr. Jožefa Pogačnika. Predavatelju smo bili vsi zelo hvk-ležni za vsa pojasnila na različna stavljena vprašanja. m , - m Sestanek M Z A - Misijonskega krožka, Milwaukee Zborovanje krožka se je, vršilo, v nedeljo, 23. marca, ob 3.30 pop. na domu predsednice ge. Mici Coffelt ob lepi u-deležbi zvestih sodelavcev, ki vedno nesebično pomagajo zlasti pri vsakoletnem misijonskem pikniku v mesecu juliju, katerega uspehi sm vedno zavidljivi. Sestanek je pričela predsednica Mici Coffelt z molitvijo za uspeh zborovanja in dodala še očenaš za umrlega sotrudnika Stanka Gorenca, ki ga je Bog poklical k sebi v soboto, 22. marca, v 63. letu življenja. Prebranih je bilo zatem nekaj pisem, kakor od gl. tajnice Sonje Ferjan, Anice Tu-šarjeve, zahvalno pismo p. F. Okorna, misijonarja v Čile in drugo. Tajnik F. Rozina je podal kratek pregled dela desetletnega gibanja odseka pomoči našim slovenskim misijonarjem na terenu s posebno podporo tudi osmim semeniščni-kom-d o m a č i nom, katerim krožek skozi leta delovanja po dva letno pošilja vzdrže-valnino šolanja. (Trije so že duhovniki. To je gotovo vzvišeno delo. Nadalje je povedal, da imamo Slovenci v Ameriki osem podobnih misijonskih krožkov, ki pridno delujejo. Omenil je tudi, da smo Slovenci lahko ponosni na svoje velike misijonarje, kakor je bil škof Friderik Baraga, Ignacij Knoblehar, misijonar Indije, kjer čudovito uspešno deluje vsem svetu poznana svetniška duša, mati Terezija, doma iz Skopja, Jugoslavija, Nobelova nagrajenka, kateri je pred kratkim podelila posebno nagrado tudi sama indijska vlada, ki podeljuje te vrste nagrado vsako leto posebnim izbrancem. Mati Terezija jš druga žena, ki je bila odlikovana s to častjo. Prva je bila ministrska predsednica Indije, ga. .Indira Gandhi. Slovenci imamo tudi v Tajvanu vsem poznanega m slovitega zdravnika dr. Jane-' žica, ki, kakor pravijo, noč in dan zdravi- domačine — za krožnik riža na dan. Tudi nje- m37 ga je tajvanska vlada odlikovala z visokim odlikovanjem. Naj višja nagrada pa gotovo čaka te velike misijonarje — po smrti.. ., kakor čaka nagrada tudi vsakega, še tako skromnega sodelavca wzaled- i*- 4IiHI Za prihodnji julijski piknix so bili na sestanku določeni tudi dobitki za žrebanje srečelova. Odobrena je bila vsota za velikonočne čestitke vsem dobrotnikom in sotrud-' nikom pri misijonskem delu v A.D. ter maša za pokojnega Stanka Gorenca in dr. L. Humarja iz Chicaga. Za dobre namene misijonov je na sestanku daroval Ivan Kuno-var $25. Po $10 sta darovali Marija Seškar in Ančka Tisov. Vsem lepa hvala! Ker so ta dan 'pri Coffelto-vih praznovali veliki dan — rojstni dan gospodarja Ral-pha, je Mici postregla vsem zborovalcem z odličnim in o-bilnim prigrizkom, zlato kapljico in sladko kavico. Pri tem si je marsikdo od nas mislil: Na takšne misijonske sestanke bi pa večkrat radi prišli! Hvala Ralphu in Mici in Bog povrni! Hvala tudi Ireni Kunovar-jevi za filmske slike, posnete v Chicagu ob priliki papeževega obiska in pa Ireninega obiska v njeni rojstni domovini Poljski! Bilo je lepo! Žrebanje rut na sestanku, dar č. g. Wolbanga, je naredilo veliko zanimanja in veselja. Izgubili smo prijatelja i Čeprav je bilo malo verjetno da.ozdravi zaradi bolezni raka naš prijatelj Stanko Gorenc, nas je v soboto, 22. marca, vest o njegovi smrti zelo iznenadila. Od svoje družine, ki je bila tedaj ob njem, je želel še, da izmolijo poslednji skupni očenaš. Pokojni Stanko je bil rojen v vasi Brezovica pri Trebnjem v Sloveniji 15. avgusta .1917. V Ameriko, in sicer v Milwaukee, je prišel z družino po drugi svetovni vojni, kjer so pnjd njim živeli in še žive trije njegovi bratje z družinami: Ignacij, Tone in Lojze. Iggi, ki je umrl pred par leti, je bil znan pri KSKJ in bil mnogo let predsednik krajevnega društva. Stanko ni sicer nikoli stal v ospredju, vendar je bil povsod zvest sodelavec v ozadju, kjerkoli je čutil, da je pomoč potrebna. Za slovensko stvar je imel smisel in srce. Ves čas je pripadal slovenski župniji sv. Janeza, bil je podporni član Triglava, podpornik misijonske akcije, reden ud Mohorjeve družbe in zvest naročnik Ameriške Domovi ne. Bil je Slovenec trdnih katoliških načel. Po značaju miren, dobrodušen iri vesel človek. Predvsem pa je bil svoj ženi Francki roj. Gradiša vdan in zvest mož, sinovom; Stanleyju, kapetanu, in Fran kleju, poročniku Ameriškil zračnih vojnih sil, pa skrbe: in dober oče. Saj oba, vojak, in junaka, kakršna sta, dela ta svojim staršem veliko čas in sta tudi naš slovenski po nos! Prijazna ‘fanta’, kako sta, govorita z rojaki lep slovensko. Čast jima! Pogreb pokojnika j g bil -torek, 25. marca, iz Jelenc: vega pogrebnega zavoda o 10., v cerkev sv. Janeza E', na Cold Spring Road, o' spremstvu velikega števil sorodnikov in prijateljev. Pogrebno sv. mašo je imel ob e sistenci p. Bena Korbiča m mesto župnika p. Selaka pro' dr. Jože Gole. Med mašo je imel dr. Go! lep in zelo pomemben govor Povedal je, da' je smrt le pre hod v večno življenje in sre čo, kamor pelje pot vsakeg; Pomladanska Na griču je cerkvica, v njej šivi Bog; spomin na njo mi gre nazaj' ko bil sem še otrok. Zdaj češnja prvi cvet odpirch in v trumah ptički vračajo si spet nazaj; trobentica sedaj se z zvončkom ženi, in v hribih čudovit res je pomladanski raj. Maks Simončič človeka na'zemlji. Orisal ju pokojnika kot dobrega moža in skrbnega očeta ter prijatelja mnogim, ki so ga pokropili in spremili na zadnji peti. Kot očeta, pa je povedal zgled z besedami, ki jih je nekoč izrekel veliki ameriški admiral Douglas MacArtuh “Po poklicu sem vojak in p«' nosen sem na to, še bolj pa sem ponosen, da sem oče . • •’ Pokojni Stanko pa bi lahk° dejal: Po poklicu sem krojači moja sinova pa sta vojaka ameriška oficirja — moj p°' nos. Triglavani so Stanku zapC' li v pogrebnem zavodu in v cerkvi, kot ljubitelju slovel*' ske pesmi, par pesmi v slove-Stanko je v domači cerkvi n3 Brezovici še kot mlad fak' vedno rad pel v božjo čast. Po. pogrebnih opravilih M pokopališču, ki sta jih opravila dr. Gole in p. Beno Kof' bič, so bili vsi pogrebci p0' vabljeni od domačih h KuS' licu na prigrizek. Hvala G11' renčevi družini za to. Bog na! jim pomaga in tolaži v dne)1 žalosti. Stanko pa naj uživ3 večno radost v nebesih! Pregovori o luči: Pri luč) je dobro živeti in umreti. Le3 prihaja od luči in vse prihajajo od Boga. Luč pravičnih veselo gori, svetil^1 hudobnih pa ugasne. Prijetno pomlad vsem! F. Rozina IZ NAŠIH VRST Stoney Creek, Ont. —- Spoštovano uredništvo! Dob1 čem obvestilo, da mi bo ' kratkem potekla naročnik1' Tukaj vam pošiljam enoletk’ naročnino, ostalo pa porabil tam, kjer mislite, da je najbolj potrebno. Z listom sem zadovolji1' še bolj zadovoljna je pa moJ*1 80 let stara mama, ki preč')'1 časopis od prve vrste do nje. Saj bi vam tudi jaz ik1’' marsikaj poročati o življenjf in delu naše farne skupno^1’ a nimam dosti časa. Mog0^ nekaj pozneje! Kot faran Sv. Gregorija likega v Hamiltonu pa bi ^ rad zahvalil Mladim hark(l nikar jem in seveda tudi dih gentu g. Rudyju Knezu, pra' tako pa naši farni mladinn ^ tako lep večer, katerega ^ nam pripravili 1. marca, lim jim še mnogo uspeha bodočnosti, kakor tudi naši ^ meriški Domovini! Martin Malevich * Timmins, Ont. — SpoŠ^ vano uredništvo! Ker mi ^ kmalu potekla naročnik' vam pošiljam denarno nakk nico za njeno enoletno obk vo. Z listom smo zadovoli1 in je vse zanimivo, kar pk, te. Le da list zelo nered1' prihaja. Izgleda, da je P0' t postala še bolj počasna, h -je bila pred leti. In še nek1 bi rad pripomnil zaradi ^ slovov na listu samem. h>re,jj lagam, da bi uporabljali h° zanesljivo lepilo. Z najlepšimi pozdravi W6. ništvu in-naročnikom Ame‘' ške Domovine. Se posebej L pozdravljam vse slovens domobrance! Anton Gregorčič I J©HN P. NIELSEN, Ph. D.: Moja etnična izkušnja (Prevedla Cirila Saksida.) V splošno 'sevi tak kot vsak drugi povprečni ameriški Slovenec, rojen slovenskih staršev, ki so prišli v ZDA olwli leta 1900. Drugačen sem samo po tem, ker sem šel skozi vse štiri razvojne dobe, ki jih sin slovenskih staršev lahko doživi: 1) rojen v Ameriki, a Slovenec; 2) nedolžna leta; 3) izgubljena nedolžnost in upor; 4) povratek domov. Uporna doba Času nedolžnosti je bil določen konec. Pravo odkritje Amerike se je v mojem primeru začelo šele v srednji šoli, javni, ker si moji starši niso mogli privoščiti zasebne katoliške šole tako kot bolje siti rane slovenske družine. V srednji šoli sem odkril knjižnico. Lahko sem si izposodil po štiri knjige za dobo dveh tednov. Bil je čas “požiranja” zgodb Horaca Alger-ja, nesmiselnega Craiga Kennedy j a, detektivskih zgodb in knjig Altshullerjevih pionirjev. Dorasel temu povprečnemu branju, sem začel z Ben Hechtom, Henry Jamesom, Walt Whitmanom in Josephom Conradom. Prešel sem na Shakespeara in angleške , pesnike. Pred menoj se je odprl nov svet. Gledal sem nazaj v svoja nedolžna leta in pojavljala so se vprašanja. Biti ali ostati Slovenec se mi ni zdelo nič posebnega. V knjižnici sem imel težave dobiti primerne knjige o Slovencih. Podvomil sem o svoji veri in končno o svojem zahodnem clevelandskem provincijaliz-mu. Nevoščljiv sem bil tistim, ki so nosili imena kot Biil Willson, Jack Cole itd. Primerjava moje matere z Irkami in “angleškimi” materami je bila negativna. Nič ni bila podobna materam, ki so govorile angleško kot učitelji in, na moje začudenje, mnogokrat boljše. Začel sem se sramovati doma prikrojenim srajcam in jopicam, ki sem jih nosil v srednji šoli. Poiskal sem si delo po šoli, da sem si lahko kupil modernejše obleke. Kljub tem kompleksom sem v šoli dobro u-speval, posebno v matematiki in znanstvenih vedah. Na moje presenečenje sem bil mnogokrat najboljši v razredu. Čutil sem, da bi ne mogel postati nikdar tovarniški delavce kot moj oče. Premišljeval sem o malih trgovskih akcijah, o kakem baru ali čistilnici. Nekaj takih stvari sem se tudi lotil. Tako bi lahko ostal Slovenec in bil “nekdo”! Zasebno sem živel dvojno življenje. Eno se je sukalo v knjižnicah, posebno okoli matematike in kemije, saj sem imel doma celo mali kemični laboratorij. To življenje je bilo mojim staršem in prijateljem tuje. Če sem citirai Shakespeara, me ni nihče razumel, če sem jim govoril o nihanju in mehanizmu vrtečih se teles, me prav tako niso razumeli. A prav tako ni nihče med predavanji v šoli omenjal slovenstvo kot predmet diskusije. Ne samo, da me niso razumeli, med menoj in mojimi starši je nastala neka hladnost. Čitanje knjig je bila samo pretveza izogniti se domačemu delu in delu na dvorišču. Šele danes vem, kako važno je ža razumski razvoj branje dobrih knjig. Danes berem nemško, francosko in slovensko literaturo. Upam, da bom čimpreje dozorel za branje filozofskih del v teh jezikih. Vem, da je potreben čas, a volja je. Lahko rečem, da sem bil izreden bralec, če pomislim, da sem se dokopal do tega rafiniranega branja, ko sem pri osemnajstih letih še prebiral William Jamesa, I. A. Richardsa in Mortimer Adlerja. Mnogokrat so mi knjige trgali iz rok, da so me poslali čistit dvorišče ali pulit plevel na vrtu. Ob namigu, da želim postati kemist, so bili moji starši skeptični. Kaj naj bi bilo narobe z delom v tovarni? In če že kdo želi postati urad- \ nik, zato so trgovske šole! Danes vem, da je ta skepticizem izviral samo iz prepričanja, da se človek ne sme dvigniti nad lastnim družbenim razredom. (Da bom pravičen do svojih staršev, naj dodam, da je to njihovo gledanje narekovala skrb, da bi pri tem poletu ne uspel.) Moji starši so bili zelo občutljivi za ljudsko mnenje iti so se prosto razgovarjali s sosedi o tem in sprejemali tudi “gratis” nasvete. Tam je bil nekdo v soseščini, ki je dokončal college in vozil dvigalo. To ni bilo v času depresije nič nenavadnega. Možnost poraza je bila zanje realna. Moral sem se odločiti. Vedel sem, da mi tako okolje ne nudi dovolj časa. Prepričan sem bil, da slovenstvo, moji starši, katolicizem in ce!o mesto Cleveland niso v dobro moji bodočnosti. Moja vzgoja je bila drugačna. Odločil sem se, da postanem akademik in da posvetim svoje življenje svetu knjig in znanosti. Neki dogodek je pospešil moj notranji konflikt, ki sem ga že doživljal. Po nekaj letih delnega in leto dni polnega študija na college-u sem diplomiral. Dobil sem službeno mesto pri Mc Gean Chemical Co. na Harvard Ave. v Clevelandu kot livarniški inženir. Zelo sem se trudil, vsaj tako se mi je zdelo. Po dveh letih sem bil dovolj poznan, da bi postal “assistant plant manager”, vsaj tako se je šušljalo. To mesto pa je končno dobil neki Raymond Clark. Zakaj, sem izvedel od kolega, ki me je za to priliko povabil na obed in mi iz nekakega pomilovanja vse to razložil. Velika večina tovarniških delavcev je bila poljskega, nemškega in češkega porekla, medtem ko so bili v direkciji (vodstvu) sami “Wasps” z imeni kot Oti, Waite, McGean itd. Drugi vzrok je bila popolnejša ali višja izobrazba, ki jo je večina “elite” pri tej družbi imela. Vsaj “master degree”, dočim sem imel jaz samo “baccalaureate”. Čudno, kot bi se lahko zdelo, sprejel sem sodbo, da ne morem v s t o p i ti v anglo-saksonski svet. Poznal sem svoj prostor pod soncem. Uprl pa sem se dejstvu, da moja izobrazba ni zadostna. Imel sem visoko mnenje o svojem znanju kemije, smatral sem se enak tistim, ki so imeli vsaj ‘master’ degree. (Dalje) zaTsmeh Peter je dvignil denar v banki. “Preštejte še sami!” mu je rekel uradnik in mu ponudil tisoč dolarjev. Peter je štel do 687, potom pa denar spravil v žep. “Kaj ne boste šteli do konca?” Če je bilo doslej vse v redu, bo tudi do konca!” — SMEMi^S BGMOVJNA, ~ XP1IC 7, 1908 Velika noč brez hlapca Pavlihe “Eeeeee-ha!“ je odletel odmev iz doline čez gorske grebene, ko je Frone nategoval vajeti, da zaustavi konjsko vprego. “Mihevc, spočito zemljo imaš!” so bile besede namesto jutranjega pozdrava. “Bog daj dobrega in srečnega!” je bil sosed z odgovorom. “Jaz sem se že pošteno pretegnil, ti pa kolovratiš okoli kot kaka izgubljena potovka,” se je nasmehnil Mihevc. “Ti salamenska lena spaka ti!” je Fronc uščipnil prijatelja. “Svoja fantina sem potegnil, v goščo, tja za rebrno steno. Par smrek naj sklatita, jih bomo imeli za mlaje na Velikonočno.” V goltancu se je Mihevcu zaprla beseda. Počasi je potem ves nervozen nadaljeval: “Veš, tudi jaz sem že zarana pognal konja. Izravnal bom malo po njivi, ko bo šla tod procesija z Bobkom ...” Utrujeni konj je klecnil, gospodar ga je potem izpregel. “Ej, Fronc, v lesenem žeh-tarju imam toplo čorbo. Če ti je prav, pa napravi par požirkov.” Z desnico je potegnil po o-roselem čelu, z levico pa odsekal smrkelj. Usedel se mu je na kepo zemlje in se razpotegnil po njej kot polžja sluza... S pestmi se je potem tolkel po prsih in izpljunil krhljasto rjavino prahu. Nabrala se je med oranjem v njegovih pljučih. Fronc se je skobacal na lojtrnico in poklical soseda, da je prisedel. “Veš,” je nadaljeval potem svoje besede, “človek se pač mora tudi malo oddahniti, pa čeprav je Veliki petek. Sicer pa ga ure skupaj drže kot o-stale dneve v tednu ...” Oba sta umolknila. Fronc je prvi odprl usta. “Veš, Mihevc, kar iz glave mi ne gre pokojni Mlinarjev hlapec. Danes je leto, ko so ga zagrebli...” Bil je še fantin in v šolo je hodil, ko mu je španska pobrala “stara dva”. Domačih ni imel, občini so ga porinili v breme .. . Od hiše do ' hiše je potem hodil, da je odslužil, kar je pojedel... Toliko se je naučil v šoli, da se je lahko sam podpisal in zračunal skujsaj par številk, in to je bilo vse. Sovraštvo je rastlo z njegovim trpljenjem in leti. Ko mu je bilo. petnajst, so ga porinili k Mlinarjevim za hlapca. Pri tisti hiši, ti rečem, je bilo vsega na pretek. Dobro se mu je godilo, garal pa je tudi od zore do mraka. Imeli so še dva hlapca in deklo. Res je moral biti priden in garač, saj je sam stari Mlinar večkrat dejal: “Takih kot je Pavliha, jih ni nikoli. . .” Pa tudi Mlinarica je imela precej odprte roke zanj. Kadar so šli v mesto ali na semenj, je Pavliha kočij azil in sedel pri isti mizi s “starim in njo” v oštariji. Življenje se je pomikalo naprej in mladost je odhajala. Bil je že v zrelih letih, ko je zbruhnila vojska in revolucija. Zagrabil je za rdečo idejo, bolj z sovraštva kot idejno. Hitro je napeljal stike z “osvobodilci”. Precej je tudi žvenketalo po njegovih žepih, zapravil je do zadnje pare vse, kar imenujemo denar. ❖ Na koledarju je bila napisana številka 1945 in tistega leta so zmagali partizani in revolucij a. Pavliha je imel kredit in ga tudi zalival z božjo kapljico. Pa še nekaj je bilo važnega to leto, slavil je 28. rojstni dan. Komaj se je zmračilo, že je bil s svojo gorjačo v pivnici. Frakelj je sledil fraklju z žgano pijačo, katero je zabe-Ijeval z ničvrednimi kletvinami, dokler ga ni birtaš po-nili skozi vrata ‘materi naravi’ v večerni objem ... “Zanašalo ga je,” je drugi dan razlagal štacunar; “pošteno se ga je nabasal,” se je skoraj opravičeval birtaš... Ni se vračal domov po bližnjici kot ponavadi. Po drugi poti jo je mahnil, naravnost v smeri proti križpotj u, db znamenja s Križanim. Dolga leta se je moral pripravljati na ta trenutek, tisto noč je opravil svoj gnusni, bogoskrunski zločin. Razbil je znamenje s Križanim na drobne kose. Kar ni opravil s svojo gorjačo, si je pomagal še s škornjem desne noge. Že zarana se je naslednje jutro raznesla vest o tem strašnem zločinu. Vsakdo bi lahko s prstom pokazal na zločinca, toda živih prič ni bilo. Pavliha se ni izogibal nikomur, dasiravno je tiščal svoj pogled v tla, kar popreje ni bila njegova navada. Kot zmeraj, tako je nadaljeval z rednimi obiski v oštariji, toda to pot je Sedel sam za rm-zq, družbe ni več imel. Meseci so skakali drug za drugim, leto se je obrnilo, življenje na vasi je teklo naprej. Tisto leto je narava pognala jesen hitreje v vas, kot pa je v pratiki zapisano. Tudi snega je zametlo več kot za dva čevlja visoko, prav za Martinovo nedeljo. Takoj drugi dan so nagnali živino v hleve. Stari .Mlinar je poslal hlapca Pavliho na skedenj, da odmeče slame in sena v hlev živini. Hlapcu se je spet mudilo k steklenici in je hitel z odmetavanjem. Kdo ve, kje je bil z mislimi. Spozabil se je, ravnotežje ga je izpodneslo in padel je v hlev na zarjavel kavelj, kateri mu je predrl stopalo in pogledal ven na njegovem vrhu. Strašen krik je prodrl skozi ozračje. Prihiteli so domači in našli nezavestnega hlapca. Hiteli so z njim v bližnje mesto, toda do bolnice je bila dolga pot in med njo je prišlo do zastrupitve. Operacija je le delno uspela, Pavliha je — ohromel na desni strani svojega telesa. Po več tednih ležanja v bolnici je poskušal svoje prve korake. Končno je bil odpuščen, v domačo oskrbo. Mlinar je dejal, kadar ga je kdo od sosedov pobaral: “Naj bo že kakorkoli, usmiljenja in pomoč je potreben. Božji kazni ne bo ušel...” Pavliha je molčal in trpe). V kotu hleva je odšteval preostale dneve svojega življenja ... Ni se veselil s pomladjo, ni pel s poletjem, skupaj je žaloval z jesenjo in zimo. * Bilo je nekega dne v mesecu maju. Vaščani so videli Pavliho pred farovškimi vrati. Drugo jutro pa je že klečal pred obhajilno mizo . . . Veliko se je šušljalo, še več ugibalo. Vaščani so ostali hladni do njega, >pa so kazali razumevanje in usmiljenje. Ni bilo dneva v cerkvi brez. Pavlihe, pa tudi k obnovljenemu znamenju na križpotj u je redno zahajal. Življenje v vasi se zaradi tega ni spremenilo, dan je bil podoben drugemu. Še ni petelin odpel nekega spomladanskega dne jutranji-ce, ko je klenkavček zajokal. Bila je zgodnja vest: “Pavliho je Bog poklical na odgovor ...” Danes leto dni so ga položili v zemljo. Gospod župnik so dejali: “Z Gospodom je umrl, z Njim bo tudi vstal.” Mihevca je ta zgodba zabolela v dno srca, stisnil je skupaj svoje zobe in -se pognal iz lojtrnice. Fronc pa je segel po biču, švignil z njim nad konjskimi glavami in pognal: - “Hi-hot!” Toliko je še imel časa, da je zamahnil prijatelju z roko v pozdrav. Naslednje jutro je bila Velika sobota. Po stari navadi se zvonovi še niso vrnili iz Rima... . Kmalu po popoldanskem žegnu se je polnila cerkev. Kar do zadnjega kotička so jo napolnili. Ko so gospodje odpeli trikratno “Aleluja”, je kar zagrmelo iz cerkvenega stolpa. Bronasti glasovi so plavali v božji svet, iz cerkve so stopile prve vrste belo oblečenih deklic. Procesija z “vstalim Zveličarjem” se je pričela pomikati. Razvijala se je počasi, šla po stezah in poljskih poteh, po klancu in dolini, mimo Mihevčeve njive, med plavajočimi banderi, s pesmijo v srcu in molitvijo na ustih. Zavriskalo je življenje: Krist je vstal.” : Z monštranco so duhovni gospod blagoslavljali na vse štiri nebesne strani, ko pa sc se približali prostoru mrtvih, je veliki zvon v štirih odsekanih . presledkih posamič u-daril, kot bi hotel izgovoriti besedo ‘Amen’. Soseda sta hodila skupaj, vsak s svojimi mislimi, željami. Fronc je sunil Mihevca v komolec in pokazal na mlaje in oba sta se lahno nasmejala. Še predno pa so prestopili prag božje hiše, je sosed sosedu dejal: “Veliko božjega blagoslova in žegna, pa ne pozabi, da je letos Velika noč brez hlapca Pavlihe.” Maks Simončič -----—o------ Lojze Kozar Tisti les (Nadaljevanje) Toda že metanje samo mu j c šlo na živce, čeprav je pazil, da so njegovi kamni leteii daleč proč od cilja, mu je bilo, kakor da meče kamne v Stanka. Ko se je pa še Zdravko zadrl nad njim, zakaj ne meče zares, je pa roke kar spustil ob sebi in kamne odvrgel. Tedaj sta Zdravko in Iztok razbila desno Jezusovo roko in telo je obviselo na enem samem žeblju. Lučka je presunljivo zakričala in vsi so planili v beg, vsak po svoji poti, kakor da so storili veliko hudodelstvo. Dušan je tekel naravnost k Stanku, toda ni ga bilo doma, ni se še vrnil od pobožnosti. Najraje bi bil neviden, ko je stopil prek domačega praga, kajti čutil je, kako mu gori glava in sijejo oči. Obračal jih je proč, toda mama je začutila, da z njim nekaj ni v redu. “Kaj' je? Kje si bil, da si tako prestrašen?” “Saj nisem. Tekel sem, pa mi je vroče.” “Jej, midva z atom sva že povečerjala. V štedilniku je klobasa.” . “Ne bom klobase. Sploh ne bom nič. Nisem lačen. Utrujen sem in spat bi šel.” “Sicer še ni čas, toda jutri nimaš šole, zato lahko že danes malo polenariš. Kar pojdi v posteljo.” Mama ga je prišla večkrat pogledat, pa se je vedno delal, kakor da spi, toda niti očesa ni mogel zatisniti, kar naprej je videl pred seboj križ in kamenje, ki bije ob Jezusovo telo, da čudno votlo bobni. Zdravko in Iztok pa štejeta točke. Šele proti jutru je zaspal in potem pozno vstal ves zbit in slabe volje. “To je zaradi pomladnega sonca. Predolgo si včeraj bil zunaj,” je rekla mama. Dušan je samo prikimal, okrog desete ure pa se je zmuznil b hiše in poiskal Stanka. Ko sta bila sama, je kar bruhnilo iz Dušana: “Včeraj pa so metali kamenje v križ” “Si nor? Kdo je metal?” “Zdravko in Iztok, tam zunaj na jasi. Tudi Lučka je bila zraven, pa ni metala. Tudi jaz nisem metal, se pravi, metal sem, le zadeti nisem hotel. Nalašč sem metal mimo.” Stanko j e odskočil, kakor da ga je ugriznil gad: “Si nor, Dušan? Da si metal kamenje v križ?” kaj pa ne bi bila? Moža imam, otroka imam, službo z dobro plačo imam. Jc treba za srečo še kaj več? M^. i ne. Meni je to dovolj. Da so molile zame, je rekla. Prav, saj jaz ne molim več. Ne čutim potrebe. Držim v rokah, in sicer trdno, to, kar je tukaj, kar se da pri-jtfti in užiti. Drugega pa ni. In če vendarle je? Ne, o tem niti misliti ne smem, sicer se poruši vsa moja sreča. Ne misliti o tem, je najboljše sredstvo, da imaš svoj mir in si srečen. Da, srečna sem, mati Dominika, srečna, ne skrbite zame.” (Dalje prihodnjič) novIgrobovi (Nadaljevanje s 1. strani) SE*#* jav za dohodninski davek. Pred leti je bil predsednik Kluba euclidskih republikancev in je bil ustanovni član Podružnice 5050 American Assoc, of Retired Persons. Pogrebne molitve bodo danes dopoldne ob 10. v cerkvi sv. Roberta na 23802 Lake Shore Blvd. Družina priporoča v pokojnikov spomin darove za Holy Family Cancer Home. “Saj ti pravim, da jaz nisem metal. Samo delal sem se, kakor da mečem, toda metal sem mimo, ne razumeš?” “To je vseeno.” “Kaj je vseeno?” “Vseeno je, ali si zadel ali nisi.” *vs-tSa|, “Kako moreš kaj tako neumnega reči? Kako bi moglo biti vseeno ali sem zadel ali nisem?” “Ti nič ne razumeš! Jezusa ne boli, če njegovo podobo zadeneš ali ne zadeneš, boli ga pa, da si proti njemu, da ga zaničuješ.” “Saj ga ne zaničujem.” “Če si metal kamne vanj, ga zaničuješ. Nisi njegov prijatelj. Sovražiš ga.” “Zakaj bi ga sovražil? Saj ga ne poznam. Tako malo vem o njem. Samo to, kar si mi ti povedal.” , f t “Toliko pa veš, da ga ne smeš žaliti. Ti pa si ga razžalil.” “Sem storil velik greh?” “Največji greh, kar je sploh mogoče. Katehet nam je rekel, da je sovraštvo do Jezusa največji greh.” “Saj je šlo samo za tisti les. Je to tako nekaj hudega?” Prijafel’s Pharmacy St. Clair Av». & E. 68 St afilvCM* IZDAJAMO ITI Dl ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO AID FOR AGED PRESCRIPTIONS MALfOGLASI Beastifal House For Sale Chesterland 8243 Merrie Lane Take 396 to Mulberry, west to Lyman to Mary Lane. GAS HEAT! 4 bedrm split, 1 Yz acre wooded lot, fireplace, built-in, & micro oven, full basement, $82,900. Transferred owner will consider all offers. For appt., Elaine Bid-lock, 729-9258. DOLORES C. KNOWLTON INC. REALTORS 729-1971 (X) CARPENTER Available for all kinds of jobs. Call anytime 881-0633. f - (x) EUCLID — ST. CHRISTINE Large 3 bedroom bungalow. 2 Baths. Mew kitchen & bath. t Dining, family room bn 1st. i Finished basement. 2 car gar-| age. Owner 486-1679. . p " (40-42) “Ni šlo za les. Glej, če bi ti ‘ meni pokazal sliko svoje mame, jaz pa bi pljunil nanjo. Bi ti takrat rekel, da gre samo za papir? Ne, užaljen bi bil in tvoja mama tudi in nikdar več ne bi prišel k meni.” “Ti misliš, da sem sedaj hu- doben?” “Mislim, da si. In kako naj ti zdaj Jezus odpusti, ko pa ne hodiš k spovedi? Kaj bo zdaj s tabo, Dušan?” In Stanko je začel hlipati, da ga je kar lomilo. Dušan je lezel vase, postajal nekam manjši in slabotnejši, potem se je obrnil in počasi odšel skozi ‘ vrata. Dušan je videl mamo, da se vrača domov s polno košaro nakupljenega blaga, pa se ji ni pridružil, ni ji skušal pomagati nositi, kakor je vedno rad storil. Bil je žalosten in zamišljen in zdelo se mu je, da je danes izgubil prijatelja. Nikdar več se ne bosta mogla s Stankom t^ko odkrito pogovarjati, kakor sta se doslej. Ali pa se kdaj vendarle tudi to poravna med njima? Zdelo se mu je. da tudi mama ne stopa tako sproščeno, ) kakor navadno. Morda’ že ve, kaj j