V e s t n i k. Uod presvetle cesarice se je po vseh šolah slovesno praznoval s sv. mašo. Osobne vesti. G. Frančišek Schiffrer, učitelj v Rudniku pri Ljubljani je imenovan 4. učiteljem na rnestni nemški deški šoli v Ljubljani. G. Slavoj Kleč ie dobil 3. rnesto na niestni deški šoli v Ljubljani in g. Josip Janovsky pa 2. mesto na tej šoli. Gdč. Pavla Kren je dobila začasno 3. učno mesto v Knežaku. G. Frančišek Gdrtner, učitelj v Velesovem je imenovan 4. učiteljem na deški šoli v Kranji. Gdč. Pavla W6lfling iz Velikih Lašč je dobila 4. mesto, g. Viktor Jaklič 3. mesto in g. Albert Sitsch pa 2. mesto na štirirazrednici v Št. Vidu nad Ljubljano. Gdč. Olga Wurner je imenovana na 3. rnesto na Bledu. G. Rape Andrej, učitelj v Zalemlogu, je moral k vojakom. Gde. Marija Pajsar, učiteljica v Trnovem na Notr. se je odpovedala službi; na njeno mesto je stalno imenovana gdč. Alojzija Bizail, učiteljica v Črnem Vrhu. Na Ostrožnem Brdu in v Podkraji v postojinskern okraji se je vpel.jal ekskurendni pouk; prvega opravlja g. A. Pegan iz Suhorija in druzega pa g. Jos. Kostanjevec iz Gola. Izpit učne usposobljenosti. V zadnjem listu srao poročali o vspehu teh izpitov. Med to poročilo se nam je vrinila neljuba pomota. Namesto BIzpit učne usposobljenosti so prebili" rnora stati: ,,K izpitu uene usposobljenosti so se oglasili". V teia zmislu nain je poročal tudi naš poročevalec, kajti do istega dne, ko smo dobili poročilo v roke, je prebilo izpit šele jednajst kandidatov, ne pa kandidatinje, katere so delale izpit pozneje. Zato naj vse opazke o vspehu kandidatinj izostanejo. 0 izidu izpitov kandidatinj bodemo poročali pozneje. Ured. Občni zbor ^Slovenskegra učiteljskegra društva" bode dne 28. grudna. Duevni red bodeino objavili v piihodnji številki. Drugi ,,rečor" Slovenskeg^a učiteljskegn društva bode dtie 27. grudna v dvorani Hafnerjeve pivaine z nasioptiiin dnevniin reduin: I.) Pomnlo c. kr. okr. šolskfga riiidzornika g. Andreja Žuinra „0 Lvovski razstavi". 2) Vojna iz 1.18.. — zgodovinsko predavanje. O tein bode predaval g. Frančišeh Črnagoj, učitelj v Šinartneni pod Šinarno Goro. 3.) Prosta zabava. K temu Bvečeru" se vljudno vabijo člani in piijatelji društva. Začetek ob '/sS- uri zrečei*. Iz postojinskeg*a okraja. Predsednik učiteljskega dm.štv.i za p ntojinski šolski (ikraj prejel je sledečo N;ijvišjo zabvalo: ,,štev. 150 Preds. Blagorodnemu gospodu Martinu Zarniku, nadučitelju in šolskfinu v idji v Trnovem. NjilicKo c. in ki*. Apostolsko Veličanslvo blagovolilo je najmilostneje zapovcdali, da se izreče učiteljskemu diuštvu za Postojinski okraj za najudaneja vošila, povodoiu Najvišjega imendneva doprinesena — Najvišja zalivala. 0 tem obvestim Vaše blagorodje vsleil dopisa kabinetskega urada Njihovega Aposlolskega Veličanstva z dne 8. vinotoka t. 1. štev. 486 ozirorna vled odloka visocega c kr. deželnega predsedništva z dne 13 vinoloka 1894 štev. 2950 (preds.) z oziroin na brzojav z dne 4. vinotoka t. 1. v uljudno daljno ukrenitev in vednost. V Postnjitii, dne 3. listopada 1894. G. kr. okrajni glavar: Gozani s. r." Pokončna pisava prepovedana. Geški deželni šolski sveL je ukaz;il, da se morajo v vseh šolah poskusi o pokončni pisavi ustaviti. Tudi tisti učenci, ki so do zd:ij pukončno pisali, naj zopet ležeče pišejo. — Na Dunaji in na Koroškeui se tudi zoperstavljajo pokončni pisavi. Slovenci! Družba sv. Cirila in Metoda nosi v sebi vesolnje Slovenstvo, a najmileji so jej ta trenotek rojaki onstran Karavank. Znkaj? Zato. ker snio storili za nje dosedaj najmanj. Vendar pa jim je materina beseda tako Ijuba, kot nain vsem drugiin Slovencein in (thraniti jo žele sebi in svojiin potomceni prav tako, kot jo želimo ini vsi. Že dolgo časa je iz navedenega vzroka v nainenih podpisane družbe slovenska Ijudska šola v Velikovci na Koroškeiu. Vodstveni seji naše družbe sklep p^ je bil te dni .tak, da začneino s prihodnjo pomladjo zidati v Velikovci slovensko šolo. ki bode štirilazredna in izročena čč. šolskim sestram iz niateririe hiše v Mariboru. Že imaino prav l)lizu niesta za 1.250 gld. nakupljen tej šoli prelep stavbeni prostor, šola z bivalipčein za seslre pa nas utegne stati krog 15.000 gld. Rojaki po vseh poknvjinah našega ozemlja! Naša Velikovška zadeva Varn bodi, prosimo Vas, pri srci lako, kot so Vam pri srci Vaše najožje rodbinske zadeve. In Ti rodoljubno žonstvu po Slovenskein! Ti si v naši družbi spričalo požrtVDvalnosti, o kakoištii ni vedela praviti do danes slovenska zgodovina. V svesii sino si tega, da bo.š tudi ub lej naši koroški šoli našlo srečnili potov in onih na<*inov — ki Ti je nareče Tvoja domoljubna iznajdljivost. Vsak ..Vodstvu družbe sv. Girila in Metoda*1 prispeli najnianjši dar nas je vulja objaviti v naših časopisih. Slovenci! S tein označeniin Vain činoiu bodemo stopili pač inognčnim korakoin naprej v prosj)eli verskih toženj med nami; v prospeli dinastičnemu čulu našega l.judstva ; v pro.speh in biambo naše narodnosti v ljubljeni sluven.ski doinovini. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Ljubljana, 19 listopada 1894. Tomo Zupan, Luka Sretec,prvomestnik.Andrej Zamejic, poilpredsednik.ud ilružbiiic^a oilbora. Odlikoranje. Pri deželni učni razstavi v Gorici so se poleg učiteljev goriške pokrajine udeležili: BPedagogiško drušlvo" in gg.: Bezlaj, Gabršek in Lapajne v Krškem, ki so dobili za izložeiia književna dela častna priznanja. Učiteljsko društvo za radovljiški okraj bode zborovalo dne 27. grudna v Raduvljici. Začetek ob 10. uri. Poročala bodeta gosp. Karol Simon o BUmetnosti v obrtu", a gosp. Ljudevit Stiasny u ,,Lepopisji na višji stopitiji". K obilni vdeležbi vabi odbor. V okmjne šolske svete je imenoval deželni odbor te-le p. n. gospode: Za ljubljansko okolico: Jož. Fr. Seunig, grajšč?k na Bokavcih, Gabrijel Jelovšek, župan in po- sestnik na Vrhniki;.za Radovljico: Frid. Homan, trgovec in posestnik v Radovljici in Jan. Vurnik, posestnik in kipar v Radovljici; za Krško: Viljem Pfeifer, posestnik in poslanec v Krškem, dr. L. Mencinger, odvetnik v Krškein ; za Kranj: /. Hubad, vodja girnnazije v Kranjij Janko Urbaneič, grajščak na Turnu Predvorom; za Litijo: Luka Svetec, notar v Litiji. Stefan Jaklič, župnik v Št Vidu pri Zatičini; za Postojino: Fr. Sajodc, duh. svetnik in župnik v Slavini. Matej Lavrenčič, posestnik in dež. poslanec na Vrhpolji pri Vipavi, za Logatec: Karol Puppis, župan v Logatci in Alojzij Pogačnik, trgovec v Cerknici; za Kočevje: Ed. Hofman in Primož Pakiš, dež. poslanec v Sodražici; za Novo Mesto: dr. Fr. Detela, gimnazijalni ravnatelj v Novem Mestu, dr. /. Marinko, gimnazijalni profesnr v Novem Mestu; za Črnomelj: Fr. Dovgan, prošt v Metliki in Jan. Schweiger, župnik v Radovici; za Katnnik: Ioan Murnik, posestnik in trgovec v Kamniku; Janko Kermik, notar in grajščak na Brdu. C. g*g*. člani vdovskegra učiteljskega društva se prosijo. da vsa pisma, poročila itd. pošiljajo pod naslovorn: »Vdovsko učiteljsko društvo v Ljubljani, Sv. Jakoba trg". Nagrobni spomenik r. Budolfu Dolencu je postavilo ,,učiteljsko društvo posto->jinskega okraja" dne 25. vinotoka na Planini pri Vipavi. Fran Josipova slorenska višja dekliška šola se bode otvorila že početkoni prihodnjega šolskega leta v Ljubljani. Šolarske kuliinje, katere jako pospešujejo šolsko obiskovanje, ustanavljali so učitelji že sedaj pogostoma, seveda le tam, kjer se je dobilo zadosti podpornikov. Štajerski šolski voditelj Šegulja pa dokazuje javno, da je to povsod mogoče, tedaj tudi v najrevnejših krajih, ako učitelj otrokom naroči, da v poletnem času nabirajo užitne gobe, katere se potern posuše in hranijo najbolje v obešenih vrečah pod streho. Seveda mora učitelj nabiranje gob nadzorovati, da se nied prave ne utihotapijo strupene. Najbolje je tedaj, ako šolski voditelj vse to sain oskrbuje. Da so gobe jako tečna hrana, o tern gotovo ne dvomi nihče. Tudi se morejo raznovrstno pripraviti. Na Španskem je pri otvoritvi nove šole v Burgos-u naučni rninister med drugim povedal to, da Španska dolguje sedaj 10 milijonov pesetov (blizo 2i8.OOO gld.) učiteljem na plači. — a. 30 otrok zasutih. V otroškein zavetišču blizo Neapolja na Laškem zrušila se je 22. kiuiovca streha baš v trenutku, ko so otroci bili v igralnici. 30 otrok je zasulo. Učiteljica je večkrat, a vselej brezuspešno prosila, da naj se popravi streha. — a. Analfabeti. Po uradnih naznanilih, so ined 1000 novincev v Švediji 4, v Švici 5, v Neinčiji 12, v Holandiji 18, na Francoskem 123, na Angležkein 127, v Belgiji 154, v avsttijsko-ogerskej monarhiji 388, na Laškem 480, na Španskem 700 in v Rusiji 738 analfabetov. — a. Pozabljivost. Koinu se še ni pripetilo, da tnu je kar biporna iz spomina ušlo ime ali število, katero je hotel ravnokar imenovati. Taka pozabljivost spravi človeka pogostoma v zadrego ali pa v zasmeh. Človeku se zdi, da ga ima na jeziku (tako ljudje pravijo), a ga ne more izreči. Misli in misli, a zastonj. Mogoče se ga spotnni, ko je že pi*epozno. O tej pozabljivosti je nedavno dr. Jung v Parizu objavil članek, v katerem dokazuje, da se ta napaka spornina edino le pii možkih opazuje. Dr. Jung sklepa iz raznih opazovanj. da je tej prikazni vzrok prehudo pušenje. Ljudje, katere je irnel radi te napake v oskrbi, so bili večinoma budi kadilci, nekateri so celo trpeli za ostrupljenjein nikotina. Dalje pa trdi dr. Jung, da nekadilci ne trpe nikdar na tej bolezni spomina. — a. Obrtne strokovne šole. V Avstriji je šest vrst obrtnih strokovnih šol in sicer: 1.) za šivanje či|>ek in za umetno vezenje; 2.) za tkalstvo in pletarslvo; 3.) za lesne in kamenske obrte; 4.) za kerarniško in steklarsko industrijo; 5.) za kovinsko industrijo; 6.) za ostale druge raznovrstne stroke. Na teh šolah je bilo lani vpisanih 9214 učencev in učenk in sicer 3283 rednih, 413 hospitantov, 2265 frekventantov, 1952 večernih in nedeljskih učencev, 1301 frekventant siser. Prve vrste šol je 15, s 477 gojenci in 46 učnimi močmi, rned njimi ljubljanska s 47 gojenkarni in 7 učnimi raočmi; druge vrste 30 z 2813 gojenci in 169 učnimi močmi; tretje vrste 29 s 3208 gojenci in 234 učnimi tnočmi, med njinii ljubljanska s 67 gojenci in 11 učniini močmi; četrte vrste 7 s 1643 gojenci in 73 učninii rnočmi; pete vvsle 11 s 681 gojenci in 82 učnimi močmi; šeste vrste 4 s 392 gojenci in 16 učnimi močmi. Šolsko. V Avstiiji je bilo lani dvoje drmvnih šol za urnetne obrte, 16 državnih obrtnih šol, 10 občnih rokodelskih šol, 4 obče risarske šole, 2 šoli za risanje modelos', H) višjili trgovinskih šol z državno poJporo, 8 druzih trgovinskih zavodov z dnevnim poukotn in državnn podporo, 32 trgovinskih nadaljevalnih šol z državno podporo, 4 mornarske šole, II šol za babice, jedna za živinozdravstvo in podkovstvo. Mo/kili pripravnic šLejemo v Avstriji 43, in sicer 21 neinških, 10 eeških, 3 puljskc, 4 poljsko-iusinske, jedno nernško-slovensko v Ljubljani, jedno nemško-slovensko-laško. jedno hivaško in jedno laško. Le etiri pripravnice štejejo po več kot 200, le šest (izined njih ljubljanska) po rnanj kot. sto gojencev. Manj kot v Ljubljani je pripravnikov le v Bolcanu (95), Reichenbergu (77), Pilsnu (83), Borgo-Erizzo (86) in Roveietu (90). V Ljublja|ii j'h je pa 96 in se je še število v primeri z lanskim letom z;i 10 pomnožilo. Napredovalo je 21 pripravnic, jednaka je ostala jedna, nazadovalo jih je pa tudi 21. — Največ pripravnikov šteje češka pripravnica v Pragi, namreč 220. — Število vseb pripravnikov znaša letos 6071, lani je pa znašalo 5742. Ženskih pripravnic štejeiiio v Avstiiji 18 z 277."> urenkami (lani 2714/ Po poučneni jeziku jili je 9 nemških, 2 čoški, 1 poljska, 2 poljsko-nemško-rusinski, 1 ncm«ko-slovenska. v Ljubljani, 1 la?ko-nernško-slovenska, 1 hivaška in 1 laška Pet jih šteje pu več kot 200 učenk, šest (ined njiini tjubljanska s 97 učenkami) po manj kot 100. Manj kot v Ljubljani je učenk še v Lincu (82), v Gradcu (96), v Črnovicah (86) in v Dobrovniku (81). — Najbolj obiskovane so pripravnice krakovska z 2iO in obe pražki z 238 (češka) in 222 (neniška) učenkatni. Ljubljanska pripravnica je napredovala za 6 učenk; poleg nje je napredovalo še 9 druzih pripravnic, tri so ostale jednake, pet jih je pa nazadovalo. Zahvalo .Narodni Šoli" za mnogo šolskega blaga izreka šolsko vodstvo v Horjulu.