ST. 5 - LETO VI Prva seja delavskega sveta Tovarne celuloze Medvode Čestitamo novoizvoljenim članom samoupravnih organov KOLIČEVO, MAJA — Kot vsako leto, tako smo tudi letos po zakonu o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah zamenjali polovico članov samoupravnih organov podjetja. Volitve v delavski svet in svete ekonomskih enot so letos potekale vzporedno z volitvami naših predstavnikov v zvezno, republiško in občinsko skupščino. Člani delovne skupnosti Papirnice Količevo so opravili svojo volilno dolžnost v petek dne 28. IV. t967. Predvolilne priprave, zbori volivcev po volilnih enotah, so potekali v popolnem redu in bili končani v predpisanem roku. Člani delovne skupnosti so na teh zborih odločali o kandidatih za samoupravne organe, za katere so menili, da bodo najbolje gospodarili. Kandidatov za delavski svet in kandidatov za posamezne svete ekonomskih enot je bilo več, tako da je bila pestra izbira na volitvah. Dan pred volitvami so volilni odbori pripravili in lepo uredili volilne prostore. Na dan volitev so odbori pričeli z delom že zjutraj ob 5.30. Volitve so potekale pravilno in ni bilo na nobenem volišču nepravilnosti, ki bi vplivale na rezultat volitev. V podjetju smo imeli 5 volišči in kot prva je zaključila z volitvami I. ekonomska enota ob 9.25. uri, II. volilna enota je končala z volitvami ob 12. uri. III., IV. in V. pa so zaprle volišča ob 16.30. uri. Izmed 27 predlaganih kandidatov je bilo izvoljenih v delavski svet podjetja naslednjih 17 kandidatov: 1. Janez Lenček, ključavničar iz I. ekonomske enote 2. Franci Matko, instrumentalec iz II. ekonomske enote 3. Ernest Seilnacht, ključavničar iz II. ekonomske enote 4. Ciril Repnik, evidentičar iz III. ekonomske enote 5. Janez Hafner, strojevodja KSI iz III. ekonomske enote 6. Anton Andrejka. strojevodja PS II iz III. ekonomske enote 7. Marjan Kern. pomočnik pri PS il iz III. ekonomske enote 8. Marko Bevk. pomočnik pri KS II iz III. ekonomske enote 9. Anton Novak, pomočnik pri PS II iz III. ekonomske enote 10. Jože Kočar, pomočnik pri KS I iz III. ekonomske enote 11. Vinko Mlakar, mlinar iz IV. ekonomske enote 12. Engelbert Lederer, delovodja iz IV. ekonomske enote 13. Rozka Hribar, dodelovalka lepenke iz IV. ekonomske enote 14. Boris Kenda, šofer iz V. ekonomske enote 15. Jožica Rode, uslužbenka iz V. ekonomske enote 16. Ivan Stupica, preddelavec iz V. ekonomske enote 17. Ciril Zupan, preddelavec iz V. ekonomske enote Od skupno vpisanih 714 volivcev je za člane delavskega sveta in člane sveta ekonomske enote glasovalo 612 volivcev, kar predstavlja 85,7 °/o. V primerjavi z lanskimi volitvami je bila udeležba na letošnjih volitvah večja za 3,2°/». Volitev v samoupravne organe se nista udeležila 102 delavca ali 14.3 "/o. Procent neudeležbe na volitvah je razmeroma velik in bi bil lahko precej manjši, če bi se volitev udeležili tudi tisti delavci, ki so bili po razporedu prosti ali doma na dopustu. V vseh petih volilnih enotah je bilo skupno 18 neveljavnih glasovnic, kar predstavlja 2,8 °/o. Skupno z volitvami v delavski svet so potekale tega dne tudi volitve v svete ekonomskih enot. Od 38 predlaganih kandidatov je bilo izvoljenih 28 v svete ekonomskih enot. V posamezni svet ekonomske enote so bili izvoljeni naslednji kandidati: svet I. ekonomske enote 1. Franc Brenčič 2. Niko Mežnar 3. Brane Osolnik 4. Franc Peterc 5. Franc Starin svet II. ekonomske enote 1. Franc Bernot 2. Mirko Novak VEVČE, MAJA — Za nami je najpomembnejši dogodek v delovanju samoupravnih organov naše delovne skupnosti — volitve delavskega sveta — ko se je izmenjala polovica članov, ki so jim njihovi sodelavci za dve leti zaupali to odgovorno funkcijo pri upravljanju podjetja. Volitve delavskega sveta morajo biti opravljene v začetku leta. po sprejetju zaključnega računa in najkasneje do konca aprila. Razpiše jih delavski svet najmanj 30 dni pred dnem volitev. V sklepu razpisa volitev je določeno. katerega dne so volitve in koliko članov DS volimo. Delavski svet imenuje tudi organ za izvedbo volitev, to je volilno komisijo. Nadalje mora delavski svet. če1 volimo po volilnih enotah. določiti število volilnih enot in v zvezi s tem določiti, katere organizacijske enote spadajo v sestav posamezne volilne enote ter. koliko članov DS voli posamezna volilna enota. Delavski svet sprejme tudi sklep o tem. za katere organizacijske enote podjetja se skličejo zbori delovnih ljudi zaradi predlaganja kandidatnih list. Pravico voliti in biti voljen v delavski svet imajo vsi člani delovne skupnosti delovne organizacije in to tako v delavski svet podjetja kot tudi v delavski svet, oziroma ustrezni organ upravljanja delovne enote (tovarne ali druge velike produkcijske enote obrata, poslovne enote, enote v sestavu obrata ali poslovne enote idr.), katerega volijo vsi člani delovne skupnosti tiste delovne enote. Za člane delovne skupnosti delovne organizacije se štejejo po predpisih o volitvah DS 3. Marko Poljanšek 4. Mirko Zajc svet III. ekonomske enote 1. Ivan Andrejka 2. Ančka Berlič 3. Maks Belcijan 4. Ivana Grošelj 5. Peter Maselj 6. Feliks Rode 7. Jože Šinkovec svet IV. ekonomske enote t. Stane Cerar 2. Ani Dolinšek 3. Janez Jasenc 4. Vinko Mlakar 5. Vinko Stražar 6. Cilka Zupan svet V. ekonomske enote 1. Boris Kenda 2. Angela Mežnar 3. Jožica Rode 4. Ivan Stupica 5. Anton Volčini 6. Ciril Zupan Novoizvoljenim članom čestitamo k izvolitvi z željo, da bi bilo njihovo delo v samoupravnih organih čim uspešnejše. delovni ljudje, ki so s polnim ali skrajšanim delovnim časom v delovnem razmerju pri delovni organizaciji za nedoločen ali določen čas in jim je to edini poklic. Za člane delavskega sveta delovne organizacije lahko kandidira vsakdo, kdor ima v tej organizaciji volilno pravico z izjemo direktorja. ki ne more kandidirati za člana delavskega sveta. Kandidira se po kandidatnih listah, katere lahko predlagajo zbori delovnih ljudi ali pa določeno število volivcev. Kandidatna lista je lahko enotna za celotno podjetje, ali pa se predlagajo kandidatne liste posebej za vsako volilno enoto, če se voli po enotah. Glasuje se na voliščih z glasovnicami. Glasovanje na voliščih neposredno vodijo volilni odbori, katere imenuje volilna komisija. Volilni odbori skrbijo za pravilnost in tajnost glasovanja ter o svojem delu vodijo zapisnik. Delavski svet Združenih papirnic Ljubljana je na svojem zasedanju dne 23. marca 1967 sprejel sklep, da se razpišejo volitve za DS podjetja. DS Papirnice Vevče in DS Tovarne celuloze Medvode in je za dan volitev določil torek. 25. aprila 1967. Ker ima centralni delavski svet po statutu podjetja 45 članov, mandatna doba pa je letos potekla 22 članom, je DS sklenil, da se voli 23 članov, od tega 17 v Vevčah. 6 pa v Medvodah. V delavskem svetu Papirnice Vevče poteče letos mandatna doba 18 članom od 35, zato je DS sklenil, da se voln 17 članov. V DS Tovarne celuloze Medvode pa poteče letos mandat 11 članom, zato je bilo treba na novo izvoliti 10 članov, da se doseže potrebno število 21 članov. MEDVODE. MAJA — Takoj po praznikih se je sestal dne 4. maja delavski svet tovarne na svoji prvi redni seji. DS je potrdil poročilo volilne komisije o poteku in izvedbi volitev. Udeležba na volitvah ni bila najboljša, saj je volilo samo 85 °/o vseh volivcev. Nizka udeležba je bila zaradi odsotnosti delavcev, ki so bili prosti zaradi 4. izmene in tistih, ki so bili na dopustu. Vsem desetim na novo izvoljenim članom DS so bili potrjeni mandati. Predsednik ing. Dušan Kogej in namestnik Milan Gleščič bosta še naslednje leto opravljala te funkcije. Delavski svet je v novi sestavi soglasno odobril spremembo programa rekonstrukcije pinotana, po kateri bi bila izvršena rekonstrukcija celotnega obrata ter postavljene naprave za tekoči in suhi pinotan. Delavski svet je sklenil, da se za to rekonstrukcijo najame investicijski kredit pri Privredni banki v Beogradu na podlagi razpisanega konkur-za v višini 2.800.000 N din na dobo petih let. Delavski svet je izvolil tudi nov upravni odhor: Člani: Ivan Duhovnik Jakob Gaber Milan Gleščič Franc Kuralt Na isti seji je delavski svet imenoval dve volilni komisiji za izvedbo volitev in sicer v naslednji sestavi: za Vevče — Jurij Mušič, Ivan Mrhar in Franci Hribar (ta komisija ugotavlja končne rezultate za celotno podjetje), za Medvode — Jože Lejko. ing. Matevž Barle in Ivan Duhovnik. Delavski svet je imenoval tudi dve komisiji za sestavitev volilnega imenika in sicer za Papirnico Vevče Janeza Prešla, Ido Cerk in Magdo Sešek, za tovarno celuloze Medvode pa Vladiimira Buha, M. Fras in Miho Burgarja. Delavski svet je nadalje sklenil. da se bo v skladu s statutom podjetja volilo po volilnih enotah in je določil 14 volilnih enot, 12 v Papirnici Vevče, 2 pa v Tovarni celuloze Medvode. V prvo volilno enoto je vključil remontne delavnice in upravo vzdrževanja, v drugo volilno enoto energijo Papirnice Vevče, v tretjo — strojno dodelavo, v četrto — ročno dodelavo, v peto — do osme volilne enote — papirne stroje, v deveto — brusilnico in čistilnico, v deseto komercialno službo, v enajsto volilno enoto pa je DS vključil kadrovsko, finančno, organizacij-sko-analitsko službo, tajništvo, tiskarno in delavsko restavracijo. v dvanajsto pa tehnični sektor. upravo osnovne proizvodnje, CMC. laboratorij, konstrukcijo in kapitalno izgradnjo. V Medvodah je vključil celulozo in pinotan v trinajsto pa upravo in vzdrževanje Tovarne celuloze Medvode v štirinajsto volilno enoto. Delavski svet je določil, koliko članov voli vsaka volilna enota, ključ pri tem je število volivcev v vsaki enoti. Jože Merjasec Zvonimir Žagar Namestniki: Tinca Bertoncelj Dominik Brdnik Ivan Brdnik Miha Burgar Milan Debeljak Franc Omejc Poslovno poročilo, ki ga je delavski svet obravnaval na tej seji, ne kaže tako ugodnih rezultatov, kot so bili v I. trimesečju lanskega leta. Zaradi porasta materialnih stroškov so letos precej nižji. Na predlog stanovanjske komisije je delavski svet odobril petim članom kolektiva kredit za individualno gradnjo v višini 5000 N din, trem članom kolektiva pa v višini 4000 N din. Delavski svet je tudi razpravljal o anomalijah pri formiranju mase osebnih dohodkov ter vrednosti točke za posamezne enote ter sklenil, da se korigira cenik za pinotan v breme celuloze ter da se zaradi uvedbe (mehanizacije razkladanja lesa in nakladanja celuloze ne obračunava v celulozi masa OD za 6 ljudi, kar je znatno manj, kot se je dejansko prihranilo delovne sile z mehanizacijo. Tudi v bodoče se ne bo obračunavalo OD za tisto število delavcev, za katero se bo dejansko zmanjšal stalež v enotah. Volilna komisija v Papirnici Vevče je po svojem limenovanju določila 4 volišča in sicer: Prvo v remontnih delavnicah za I. in II. volilno enoto, drugo v papirni dvorani za III. in IV. volilno enoto. Iretje v delovodski pisarni za V. do X. volile enote, in četrto v upravni zgradbi za X. do XII. volilne enote. Volilna komisija je določila tudi čas glasovanja. ki ga je prilagodila pogojem izmenskega dela v proizvodnji, ter imenovala 3-članske volilne odbore in namestnike. Predsednik delavskega sveta je sklical po volilnih enotah zbore delovnih ljudi, na katerih so volivci predlagali kandidate glede na predlog in sklep delavskega sveta, naj bi se na zborih delovnih ljudi obravnavalo tudi vprašanje odpoklica tistih članov DS, ki so se udeležili v preteklem letu manj kot petih sej, so na zborih delovnih ljudi III., IV. in VI. volilne enote sprejeli ostavko štirih članov delavskega sveta in jih odpoklicali. Namesto njih so bili predlagani nadomestni kandidati za eno leto, torej za čas, ko bi odpoklicanim članom normalno pretekla mandatna doba. Na zborih delovnih ljudi v Papirnici Vevče je bilo predlaganih v DS podjetja 38 kandidatov, DS Papirnice Vevče pa 37. V tovarni celuloze Medvode pa je bilo v DS podjetja predlaganih 12 kandidatov v DS tovarne pa 17. Same volitve so bile dne 25. aprila 1967. Udeležba v Papirnici Vevče je znašala 92,02%) v imenik vpisanih volivcev, to je 922 (Nadaljevanje na 3. strani) Volitve delavskega sveta Papirnica Količevo PROIZVODNJA V APRILU 1967 % izpolnitve mesečnega Izkoriščenost proizvodne zmogljivosti plana april 1966 i ■ april 1967 108.2 95.1 95.0 94.5 93.3 95.0 97.9 90.6 93.9 96.8 93.0 94.6 pokaže slabši rezultat od plani- Papir...................108.2 Karton...................94.5 Lepenka .......... Skupno ..................96.8 ranega. Medtem, ko je bila proizvodnja papirja zadovoljiva, saj je bil plan presežen za 8,2 Vr, je bila proizvodnja kartona in lepenke precej pod predvidenim nivojem, kot je razvidno iz tabele. Proizvodnja kartona je bila nižja predvsem zaradi odstopanja od optimalnega programa proizvodnje, kar je posledica nihanja povpraševanja na tržišču, večje proizvodnje za izvoz, povečanih zastojev na kartonskih strojih, posebno na KS I. Vzrok za povečanje zastojev je v zelo razdrobljenem proizvodnem programu, posebno po intenzivnosti barv kartona, ker zahteva prehod proizvodnje kartona na drugo barvo kartona daljšo proizvodnjo za izmet. Proizvodnja lepenke je bila nižja predvsem zaradi ozkega grla pri sušenju lepenke, zaradi česar so bili tudi proizvodni stroji lepenke slabše izkoriščeni. Izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti je bila letos slabša predvsem zaradi daljšega ne-obratovanja med prazniki, kot v lanskem aprilu, izkoriščenost papirnih strojev pa je bila boljša zaradi zmanjšanja zastojev. Združene papirnice Ljubljana GIBANJE PROIZVODNJE V MESECU APRILU 1967 Stopnja izkoriščanja Plan Doseženo zmogljivosti I.- -IV. 1967 1966 Papir .... 101,9 89,1 85,9 Lesovina . . ... 100 114,6 90,6 90,3 Celuloza . . . . . 100 107,2 Pinotan . . . 109,5 Plan proizvodnje papirja je bil v mesecu aprilu sicer presežen, vendar pa je bil zaradi predvidenega remonta I. papirnega stroja postavljen temu ustrezno niže. Remont I. papirnega stroja je bil opravljen predčasno, že v mesecu februarju. Ker so torej vsi papirni stroji normalno obratovali, smo pričakovali precej večjo proizvodnjo. Zastojev na papirnih strojih ni bilo znatno več, kot v preteklih mescih in zato niso razlog za nizko proizvodnjo, pač pa se je izredno povečal odstotek iz- r DRUGIO NAS Časi »Težko mi je priznati,« je v moji prisotnosti izjavil tov. Sonc, direktor Papirnice Količevo, direktorju Kartonažne tovarne v Ljubljani tov. Zupančiču, »toda vi postajate resnično boljši kot mi.« V Kartonažni tovarni se je skupaj s komercialnim direktorjem mudil zaradi naročil za mesec junij. Papirnica Količevo prosi za naročila. Še pred nedavnim pa je Kartonažna tovarna prosjačila v Količevem za karton ... Položaj teh dveh tovarn se je spremenil za 180 stopinj. To spremembo direktorja različno razlagata. »KRIVE SO CARINSKE BARIERE,« pravi tov. Sonc. »Pri izvozu v Italijo moramo cene kartona znižati za 29 P/o, ker mora kupec plačati poleg 13 P/o različnih davščin še 16 %> carine. Ti dodatni stroški ne smejo bremeniti prodajne cene, italijanski kupec jih ni voljan sam pokriti in ... primorani smo izvažati z izgubo. Hkrati Italija premira svoje izvoznike kartona, naša uvozna carina pa je za odjemalce zelo ugodna; plačajo je samo 8%». Če bi Jugoslavija postavila enako carinsko bariero za uvoz kartona, kakor so jo postavili Italijani, ga naši embalažarji ne bi uvažali, ker bi bil predrag. Premije, ki jih daje Italija izvoznikom kartona, in naše ugodne uvozne carine omogočajo, da dobi Kartonažna tovarna kilogram italijanskega kartona za 210 dinarjev, medtem ko stane v Italiji enaka količina 130 do 195 lir oziroma 260 do 390 dinarjev. Zaradi tega smo primorani naš karton ceneje prodajati, kot nam dovoljujejo odobrene cene, pa ga še težko prodamo.« Količevo 94-odstotno izkorišča stroje in po direktorjevem mnenju ne more produktivno- se spreminjajo sti znatneje povečati, da bi laže preneslo carinsko breme pri izvozu. Izvažati mora, ker potrebuje devize, izvozno zgubo pa s prodajo na domačem trgu vedno teže pokriva zaradi ugodnosti, ki jih imajo izvozniki kartona. »V CENI NI RAZLIKE,« pravi direktor Kartonažne tovarne tov. Zupančič, »je pa bistvena razlika v kakovosti med italijanskim in količev-skim kartonom. Italijanski je veliko boljši. Iz kvalitetnega kartona lahko delavka naredi v eni izmeni 30.000 škatel, iz slabega pa včasih samo osem tisoč... Po 8 do 10 košar pokvarjene embalaže odnese v kanal, če je karton slab. Produktivnost je brez njene krivde minimalna, prav tako dohodek podjetja. Ko smo prvič preizkusili italijanski karton, je delavka v eni izmeni naredila 25.000 škatel, izmeta pa je bilo samo za eno košaro... Potemtakem ni primarno vprašanje cene, ampak vprašanje kakovosti, ki se ji Papirnica Količevo najbrž ni dovolj posvečala zaradi dosedanjega izredno konjunktumega in dolgo monopolnega položaja. Dolga leta smo morali malo manj kot moledovati za karton v Količevem. Bili smo zadovoljni z vsem, kar smo dobili. Odkar lahko kupimo devize in uvažamo, se je naš položaj bistveno spremenil. Uvozniki nam nudijo tudi širok asortiment, tako da laže ustrežemo tudi povečanim estetskim zahtevam kupcev.« Papirnica Količevo se namerava sedaj močneje posvetiti kvaliteti kartonov. Predvsem premazom. V ta namen bo delno rekonstruirala kartonski stroj. Toda čas hiti... Papirnica Količevo v občinskem merilu -•'•semm meta, tako strojnega, kakor tudi v dodelavi. Velik porast smo zabeležili razen na IV. papirnem stroju na vseh strojih, posebno na I. papirnem stroju. Poleg povečanega izmeta pa je na višino proizvodnje vplival tudi asortiment (tanki papirji) in povečana zaloga nedokončane proizvodnje konec meseca aprila. Kljub povečanim zastojem zaradi redukcije električne energije v brusilnici je bila proizvodnja lesovine dokaj visoka in v večjem delu kvalitetno ustrezna. Industrija v domžalski občini je v svojem gospodarskem razvoju dosegla precej visoko stopnjo in spada med gospodarsko precej razvite občine s sorazmerno visokim življen jskim standardom. Zato bo gotovo zanimivo pogledati, kakšno mesto zavzema naše podjetje. Najprej nakažimo nekaj splošnih ugotovitev o lanski izpolnitvi planov. (Podatki so iz zaključnega gospodarskega pregleda za leto il9'66 izdale analitsko statistične službe skupščine občine Domžale.) Ugotovitev, da je fizični obseg proizvodnje v občinskem merilu padel za 3 °/o, nam ne da jasne slike, kajti vrednostni obseg proizvodnje se je povečal kar za 11 %>. Posebno se ta slika izkrivi, če upoštevamo, da se je produktivnost povečala le za 1 °/o. Torej vrednostno povečanje ni vzrok niti večje produktivnosti niti večjega porasta proizvodnje. To je lahko le posledica povečanja prodajnih cen, posebno še, če upoštevamo, da se je število zaposlenih zmanjšalo, kar ima svoj vpliv na rast produktivnosti. Saj vsako podjetje lahko abstrahira vse ekonomske zakone in popolnoma avtomatsko poveča produktivnost tako, da odpusti določeno število delavcev in ker je kazalec produktivnosti merjen na število zaposlenih, oziroma na njihove opravljene ure. le-ta naraste. Druga stvar pri tem pa je, da so zaloge gotovih izdelkov porasle in to za 8 °/o, kar je znak manjše plačihie zmožnosti kupcev in pa večje težnje konkurence. Kljub vsemu temu pa vidimo iz spodnje tabele, da so posamezna podjetja svoj letni plan dosegla, oziroma celo presegla. Naziv podjetja Termit, Domžale Mlinostroj. Domžale Združena Kemična. . . 110 Domžale .... . . 101 Opekarna, Radomlje . . 79.4 LIP. Radomlje . . . . . 108 Papirnica Količevo . . . 101 Tosama. Vir . . . . . 103 In du pl ati, Jarše . . . . 75 Trak, Mengeš . . . . . 105 Univerzale, Domžale . . 153 File. Mengeš . . . . . 129 Usnjarska šola . . . . 105 Toko. Domžale . . . . 99.8 Sončnica. Vir . . . . . 95,8 Melodija, Mengeš . . 100.1 Nekatera podjetja so nastalo Izvršitev plana 96.5 gospodarsko situacijo dobro ocenila. in njihov plan je dejanski odraz dosežene proizvodnje. Druga pa so ali nerealno ocenila položaj na trgu ali pa so njihovi normativi slabo postavljeni. Če v tej situaciji pogledamo naše podjetje, vidimo da smo mi povečali produktivnost za 6.8 °/o. plan smo presegli količinsko za 5,70/<». v primerjavi z letom 1965 pa za l,6°/o, močno pa so pri nas narasle terjatve do kupcev, kar se letos še stopnjuje in je odraz splošne gospodarske situacije, ki kaže. da bo letošnje leto več ali manj skozi celo veliko vprašanje glede likvidnosti podjetja. Izvoz Gledano v celoti je izvoz porasel za 27 °/o. Vendar pa so 3 podjetja v občini dosegla kar 52 °/o Poleg tujih konkurentov jo pričenja ogrožati modema tovarna kartona Umka v Beogradu, opremljena z elektronskimi napravami za kontrolo kakovosti, ki želi prodreti tudi na slovensko tržišče. Papirnica Količevo, ki je nekdaj domače kupce nagovarjala, naj karton uvažajo, ker ni zmogla vseh naročil, pošilja zdaj svoje predstavnike h kupcem z vprašanjem, kaj žele od njih čez kak mesec. Časi se spreminjajo. Mariola Kobal (Delavska enotnost) od celotnega izvoza v občini. Na prvem mestu je naše podjetje, ki je od celotnega izvoza v občini realiziralo kar 25,78%). oziroma nekaj več kot četrtino. Sledi ZKI s 13,71 »/o in LIP z 11.77%. Zandmivo pri tem je tudi, da imajo podjetja skoraj % izvoza na področje s konvertibilnimi valutami, vendar pa je v zadnjem času opazen padec. Od 15 podjetij v komuni jih kar 9 izvaža in vrednostno je bilo tu doseženo 3,205.250 $, od tega pa na konvertibilno področje 2,364.193 $, oziroma 73,8%. Če pa primerjamo, kakšen delež od celotne proizvodnje je šel v izvoz, dobimo naslednje: Leto 1964 1965 1966 Občina Papirnica °/o «/o 9,86 22,15 12,56 25.62 12.62 24,48 Vidimo, da je razlika kar velika in da je trend naše izvozne orientacije dosti bolj strm od občinskega. Osebni dohodki Poprečni osebni dohodek v občini je v letu 1966 znašal 892 N din in je za 29% večji od lanskoletnega poprečja. Če vzamemo samo panogo industrija, je bil osebni dohodek na zaposlenega 766 N din. poprečje Slovenije je bilo 880 N din, naše poprečje pa znaša 885 N din. Torej je naš osebni dohodek na zaposlenega za 15,5 % večji od občinskega in za 0,6% večji od poprečja Slovenije. Zanimivo pa je dalje pogledati, v kakšnih razponih se giblje osebni dohodek. V občinskem merilu je na prvem mestu osebni dohodek v razredu od 800 do 1000 N din, sledi 500—600 N din in kot 5. 600—700 N din. Poglejmo si sedaj, kako je pri nas: Zaposleni in osebni dohodek Papirnice Količevo 1966 Izračun frekvenčne distribucije Osebni dohodek Fk ik qk f°k Sk do 500 — _ 301— 400 — —. 401— 500 10 100 0,1 0,2 0,002 501— 600 421 100 4,2 5,6 0,056 601— 700 1178 100 11,8 15,7 0457 701— 800 1409 100 14,1 18,8 0488 1001—1200 ,2327 200 11,6 31,0 0,155 1001—1200 1359 200 6,8 18,1 0.091 1201—1400 437 200 2,2 5.8 0.029 1401 N 360 = 7501 ? p 4.8 100 ? N = skupno število zaposlenih FK = število zaposlenih v določenem razredu IK = širina razreda Qk = gostota frekvence v razredu F°k = relativna frekvenca SK = gostota relativne frekvence Izračuni QK = FK/IK FoK = FK/N SK = F°K/IK (Podatki — RAD-1166) Iz tega sledi: —■ v skupini do 500 N din nimamo nobenega zaposlenega, prav tako ne prejema nihče do 400 N din; — najnažji osebni dohodek pri nas se giblje med 400 in 500 N din; — največje število zaposlenih prejema osebne dohodke med 700— 800 N din 0,188 600— 700 N din 0,157 800—1000 N din 0,155 Iz tabele je po F0k razvidno, da ima skupina od 800 do 1000 N din največji procent (31 °/o), vendar pa je to nerealen podatek, ker je širina razreda 200, zato tudi pravilno pokaže šele izračun Sk. Naša delitev se torej po razponu osebnih dohodkov bistveno loči od delitve v občinskem merilu. Razpuščanje izmeta bomo modernizirali VEVČE, MAJA —• Mimoidoči člani kolektiva lahko opazijo že zgrajene mešalne kadi z vsem priborom pri glavnem vhodu v tovarno. To je delo naprav za razpuščanje izmeta. Drugi del bo stal na mestu, kjer je sedaj delovodska pisarna. Ta pa se bo preselila v novo zgrajene prostore nad kanalom pred vodno turbino. Razpuščanje izmeta na novi način bo ekonomičnejše in kvalitetnejše. V naslednjem bomo opisali nove naprave, kar bo posebno zanimivo za vse papirničarje, kakor tudi za delavce v vzdrževalnih obratih. Glavni del teh naprav je čistilec snovi »D 1«. Uporabnost: Čistilec »D 1« izloča iz papirne mase z gostoto 6% a. s. večje tuje delce, kot so: vijaki, žeblji, sponke dn druge tujke, katerih specefična teža je večja od vlaken. Pri sedanjih gostotah ca. 4,5 % a. s. pa se izločajo tudi manjši delci, kot pesek in podobno. Čistilec deluje nepretrgoma. Z delovanjem tega čistilca ščitimo vse za njim vključene strojne naprave, tako da njihovo uporabo zreduciramo na minimum. V splošnem uporabljamo čistilec za gostoto snovi 3—6% a. s. Pri gostoti 4 % znaša pretok 400—8001/mdn, pri gostoti izpod 4 % pa 400—700 l/min. Način uporabnosti: Čistilec »D i« deluje po principu centrifugalnega izločevanja. Razredčena papirna snov dobi e izločevalnim rotorjem veliko rotacijsko hitrost. Pri tem so specifično težji delci zaradi centrifugalne sile pritisnejo navzven proti steni, po kateri polzijo zaradi svoje lastne teže in spiralnega gibanja snovi navzdol. V prostoru, kjer se snov zaobrne, se ti delci izločijo. Odlaganje snovnih delcev v zbiralno posodo preprečimo z manjšo količino tesnilne vode. Očiščena snov se nato ponovno zaobrne po izstopni cevi navzgor in izstopi po cevi za dobro snov. Posebna prednost čistilca je v tem, da lahko dosežemo potrebno rotacijsko hitrost z izločevalnim rotorjem in ne s konstantnim višjim natočnim tlakom. Na izločevalni efekt ima tako natočni tlak le manjši vpliv, če vlada med vstopom in izstopom padec tlaka približno 5—7mWS. Vse pretočne odprtine so bogato dimenzionirane, da ne more priti do zamašitve. Roto je tako oblikovan, da ne more priti do spletenja ali spol-stenja vlaken. Dobra kontrola obratovanja ter efikasnega izločevanja, kakor tudi točna nastavitev tesnilne vode je mogoča s pomočjo dveh lučk, ki sta montirani v vidnem konusu in izločevalni posodi. Poleg pridobitve in kvalitete razpuščanja izmeta bo ob novih napravah odpadlo delo stiskanja izmeta v bale in težavno skladiščenje, zlasti kar se tiče prostora, obenem pa bo šel ves strojni izmet, kakor tudi izmet iz strojne dodelave papirja, takoj v razpu-ščevalne naprave in direktno v proizvodnjo. Dosedanje mlelne naprave izmeta bodo služile le pri predelavi barvastega izmeta in kupljenih papirnih odpadkov. Volitve delavskega sveta (Nadaljevanje s 1. strani) od 1002, v Tovarni celuloze Medvode pa je znašala 85 28°/o. to je 249 od 292 volivcev. Najboljša udeležba je bila v VIII. volilni enoti (IV. papirni stroj), kjer je znašala 98,18 °/o. V delavski svet Združenih papirnic so bili v Vevčah izvoljeni naslednji kandidati: Albin ANŽUR, Franjo BELOVIC, Jože GRABNAR, Janez HABIČ, Rudolf MARN. Blažena MARTER, Alojz MORELA, Angelca MRHAR, Franc PAVLIN, Tone PETERNEL, ing. Zoran PRIČ, Anton PRIMAR, Stane ROBIDA. Srečko SMREKAR, Vilma SRCNIK, Jože ZAJŠEK, Anica ZUPANČIČ. V Medvodah pa so bili izvoljeni: Niko DIMC. Roman GABER. Dominik TOMAŽIN, Andrej ROZMAN, Vladimir BUH in Janez GAŠPERIN. V delavski svet papirnice Vevče so bili izvoljeni: Franc AM- BROŽ, Ada BABNIK, Draga BOŠTJANČIČ, Franc BRAJER, Božidar COP, Franc GOLJAR, Stane GRM, Frančiška JAKAC, Ivan KOLAR, Janez KRAŠOVEC, Stane MELJO. Mirko SMREKAR, Štefka SNOJ. Andrej ŠUBELJ, Frančiška TESNER, ing. Franc VIDE, Ljubo ZABUKOVEC. V delavski svet Tovarne celuloze Medvode pa so bili izvoljeni: Ivan BRDNIK, Niko CURK, lože MERJASEC. Zvonimir ŽAGAR, Franc OMEJC, Polde ŠTALC, Jože ČARMAN, Janez GAŠPERIN, Cirila GABER in Ja, kob GABER. Za enoletno mandatno dobo so bili v DS Papirnice Vevče nadomestno izvoljeni: Jože MRVAR, Ciril POTOČNIK, Anica TRAMPUŠ in Frančiška ZUPANČIČ. Novoizvoljenim delavskim svetom želimo, da bi v letošnjem letu uspešno opravljali svoje naloge. Jurij Mušič Iz dela osnovne organizacije Na prvi seji DS Papirnice Vevče je bil izvoljen novi UO VEVČE, MAJA — Predsednik DS Papirnice Vevče je ostal še naprej tov. Ivo Avbelj, izvolili so le novega namestnika predsednika — tovariša Andreja Pirkmaierja. Andrej Pirkmaier je prišel v tovarno pred tremi leti kot gozdarski tehnik. Po običajni praksi na važnejših in drugih delovnih mestih v proizvod-nji je sprejel dolžnosti vodje brusilnice lesa. Upajmo, ;da se bo njegova aktivnost razširila tudi v samoupravnih organih in mu k izvolitvi čestitamo. DS je volil tudi novi upravni odbor. Izvoljeni so bili naslednji člani kolektiva: Franci GOLJAR. Silvo RAZDEVŠEK, ing. Franc VIDE, Franc LAMPELJ. Lado KOCJANČIČ, ing. Branko OCVIRK, Ada BABNIK in Tonca TRTNIK. Namestniki članov UO pa so: Nace ZAJC. Stane DAJCMAN, Srečko SMREKAR, Martin ZOREC. Viktor PENCA. Ivan PETERCA. Franc MIKLAVŽ, Vilma SRCNIK. Novi delavski svet je takoj začel z delom in med drugim obravnaval in potrdil poslovno poročilo za prvo četrtletje 1967. Prav tako je potrdil pravilnik obrata družbene prehrane in dodatek k pravilniku. Zelo živa je bila razprava o dodeljevanju kredita individual- nim graditeljem, o čemer je predlog predložila stanovanjska komisija. DS se s predlogom ni strinjal in ga zavrnil. Komisiji je dal navodila in svetoval, naj se upoštevajo pri dodeljevanju tudi naslednji pogoji: 1. Da se upošteva pri dodeljevanju letošnjih kreditov za stanovanjske hišice le one, ki bodo v letošnjem letu končali z graditvijo in se vselili v nova stanovanja. Ce bo takih reflektantov več, naj bi upoštevali tudi lastno udeležbo, rok vračanja in obrestno mero. 2. Komisija naj ugotovi poprečno višino zneska, ki je potreben za dograditev posameznega stanovanja in naj za vse upravičence določi enak znesek. 3. Točkovni sistem iz pravilnika naj se uveljavi na ta način, da je prvenstveno določiti vrstni red iz prve in druge skupine, kot bodo narekovala denarna sredstva. Sklenjeno je tudi bilo, da naj se ne upoštevajo taki prosilci, ki so v disciplinskem1 postopku zaradi neopravičenih izostankov ali drugih prekrškov zoper delovno dolžnost. Ta sklep je treba vnesti tudj v pravilnik o stanovanjih in dodelitvi kredita kot dopolnilo. KOLIČEVO, MAJA — Sekretariat osnovne organizacije Zveze komunistov našega podjetja je imel po izvolitvi že tri sestanke, na katerih je obravnaval tekočo problematiko dn sprejel okvirni program dela za leto 1967. Podobno kot v lanskem letu so člani sekretariata zadolženi za delo na posameznih področjih, ki so vsebinsko razdeljena na naslednje: — ideološko delo — delo z mladino — samoupravljanje — proizvodni odnosi in gospodarska reforma — delo v osnovni organizaciji ter o pomembnejših zunanjepo-lovanjem z ostalimi družbeno-po-litičnimi organizacijami. Ideološko izobraževanje članov osnovne organizacije bo organizirano v obliki predavan j o aktualnih vprašanjih socialističnega razvoja, o gospodarski reformi ter o pomembnejših zunanje političnih vprašanjih. Enako kot prejšnja leta bodo tudi letos člani naše osnovne organizacije prisostvovali na seminarjih za strokovni kader, ki jih organizira Visoka šola za politične vede. Na sestanku sekretariata je bilo ugotovljeno, da delo mladinske organizacije v našem podjetju ni zadovoljivo, kar posebno velja za njeno vodstvo. Zato predvideva program nudenja pomoči, da bo delo mladinske organizacije zaživelo ter da se bo začela organizirano ukvarjati z vprašanji, kjer je torišče njenega dela. Samoupravljanje mora dobiti, kot eden izmed temeljev naše socialistične družbene ureditve, popolno afirmacijo tudi v našem podjetju. Da bi se to moglo uresničiti, predvideva okvirni program dela, da komunisti, ki so člani samoupravnih in drugih organov, s svojim delom vplivajo na to. da bodo v te organe, kjer se odloča o vseh najvažnejših vprašanjih, izvoljeni predvsem taki člani delovne skupnosti, ki so zmožni samostojno podajati svoja stališča in samostojno odločati o posameznih vprašanjih. Izpopolniti bo treba sistem samoupravljanja in to predvsem na področju ekonomskih enot ter v zvezi s tem zainteresirati člane samoupravnih organov teh enot v vestnejše in kvalitetnejše delo. Odgovornost za opravljeno delo oz. za posamezne odločitve mora dobiti tisto mesto, ki ji v pogojih sedanjega družbenega in gospodarskega življenja gre. Konec je dni, ko smo lahko govorili, da so vzrok slabega gospodarjenja in dela vedno le objektivne okoliščine, za krivdo posa neznika pa smo vedno našli nek opravičljiv izgovor. Dejstvo je, da bo le racionalno in kvalitetno delo omogočilo obstoj in napredek. S tem v zvezi bo potrebno začeti izvajati sprejete sklepe samoupravinih organov, ke se nanašajo na reorganizacijo nekaterih strokovnih služb. Ne moremo in ne smemo čakati, da nas razvoj ostalih proizvajalcev papirja, predvsem pa razvoj naših konkurentov, prehiti. Že sedanji položaj našega podjetja, o katerem so člani zveze komunistov skupno z zainteresiranimi člani delovne skupnosti razpravljali na sestanku dne 27. aprila 1967, kaže, da reforma krepko posega v naše gospodarjenje. Sedanji prosti uvoz nam je onemogočil povišanje cene naših proizvodov, čeprav je bila ta za nekatere artikle odobrena in čeprav so se stroški surovinam ter energije močno povečali. Ugotavljamo, da smo v neenakopravnem položaju z zunanjimi proizvajalci kartona. Naši kupci lahko nabavljajo karton iiz sosednje Italije po nižjih cenah, kot jim ga lahko nudimo mi, in to pred vsem zaradi tega, ker carina omogoča plasma robe po tako ugodnih cenah. Kadar pa se mi pojavljamo kot izvozniki, pa se srečujemo s carinskimi omejitvami do višine 33 %>, kar nam skoraj onemogoča oz. močno otež-koča izvoz. Take razmere imajo brez dvoma posledice tudi v našem poslovanju, posebno še, ker smo prisiljeni vključevati se v mednarodno delitev dela. Zmanjšanje kratkoročnih kreditov ter odvzem denarja iz obtoka povzroča za nas izelo neprijetno situacijo, ker nam kupci ne plačujejo in se naše terjatve do njih stalno povečujejo. S povečanjem terjatev pa seveda rastejo tudi naši dolgovi pri dobaviteljih. Prisilno izterjujemo le terjatve do manjših kupcev, nimamo pa možnosti tega storiti pri naših velikih odjemalcih, ker bi vsaka zaloga blaga imela za nas izredno negativne posledice, ker nimamo primernih prostorov za skladiščenje. Pri analiziranju sedanjega položaja pridemo v vsakem primeru do zaključka, da bomo uspešno delali le takrat, če bomo dosegli tako produktivnost, kot jo dosegajo zunanji proizvajalci. To pa pomeni, da moramo občutno zmanjšati stroške poslovanja, kar bomo dosegli le tedaj, če bomo zboljšali dosedanji način dela, če bomo bolje varčevali s surovinami in kadar bomo spremenili odnos do dela. Zavedamo se, da je to proces, ki se ga ne da v celoti rešiti čez noč, vendar pa je že skrajni čas, de se ga z vso resnostjo lotimo. Pri tem delu pa komunisti ne moremo stati ob strani, ampak moramo s svojim zgledom vplivati, de se postavljeni cilji čim hitreje uresničijo. Letošnja obvezna počitniška praksa dijakov VEVČE, MAJA — Teoretično znanje, ki si ga pridobijo dijaki strokovnih šol, je tesno povezano s praktičnim delom v tovarnah. Tu se na delovnih mestih prepričajo o resničnosti teorije, seznanijo z delovnimi mesti, z ljudmi kakor tudi z organizacijo dela, upravljanja in delno tudi z gospodarjenjem. Zato pošiljajo šole vsako leto svoje dijake v ustrezna podjetja, kjer si v enomesečni obvezni počitniški praksi pridobijo potrebno zvezo med prakso in znanjem, ki so jim ga posredovali predavatelji. Tudi v letošnjih poletnih mesecih se bo zvrstilo pri nas okoli 50 dijakov in študentov strokovnih šol. Med temi je najmočnejše S črnim po belem KOLIČEVO, MAJA - Časopis >Naše delo', ima o Količevem že četrto leto. Medtem ko so bile v začetku strani enako razdeljene na vse tri delovne kolektive, smo danes prisiljeni ugotoviti, da se iz Količevega o našem listu, razen nekaterih častnih izjem, nihče ne oglasi. Nesmiselna je trditev, da kolektiv spi zimsko spanje, saj vemo, da smo vsi v gospodarski reformi, ki prinaša vrsto novih problemov in s tem rešitve ob premagovanju ovir na poti k stabilnosti dinarja ter prilagoditvi novim oblikam gospodarjenja. Predvsem ne smemo zanemariti dejstva, da občutijo krepke gospodarske premike tudi podjetja, ki so 20 let poslovale uspešno na ta ali drug način. Likvidnost podjetij ustvarja probleme, ki presegajo republiške okvire. Pogosto je ob koncu vprašanje, če bo denar za izplačilo osebnega dohodka. Ob osem tem pa v državi ustanavljajo nove tovarne s proizvodnjo enakih oziroma sorodnih artiklov, in tako ustvarjajo konkurenco na trgu. Ugotovitev, da postaja splošna situacija pestrejša, je skromna in lahko ustvari nezainteresirano zmedo. Glede izplačila osebnih dohodkov člani delovnega kolektiva doslej niso občutil težav, kar pa ne velja za komercialno in računovodsko službo. Obe službi si prizadevata obdržati tržišče in s kvalitetnejšimi izdelki obdržati cene. Vzporedno dela tehnično-proiz-vodni sektor, ki spremlja znižanje proizvodnih stroškov, porabe surovin in energije ter pripravlja izboljšanje polizdelkov. Smemo trditi. da se razmere zboljšujejo, vendar še zdaleč nismo dosegli optimalnih možnosti. V oseh poslovnih poročilih zasledimo viden odstotek pojavov nediscipline, kar pa terja intenzivnejše zasledovanje in hitrejše obravnavanje takih pojavov ter izpopolnitev statuta delovne organizacije. Vendar to ni glavni problem. V preteklem letu je bilo končanih nekaj novih investicij, ki neposredno ne prinašajo nove proizvodnje. S kompresorsko postajo smo sicer izboljšali čiščenje kotlov in tako v lanskem letu dosegli doslej najboljšo izparil-nost, to je porabo premoga za proizvodnjo pare. Vemo pa, da nismo odpravili saje, ki se še vedno kopičijo na tovarniškem območju in zasipavajo okolico. Ob lanskem letnem remontu se je podaljšalo popravljanje parne turbine. Ob tej priložnosti sta bila za normalno obratovanje proizvodnih strojev nenadomestljiva novo instalirana Diesel-električna centrala in avtomatski Stembloc kotel na mazutno kurjavo. Omeniti moramo, da sta dva tovariša iz prve ekonomske enote nekoristno in nepreverjeno na sindikalnem občnem zboru lomila kopja na dejstvu, da so tehnični strokovnjaki v tovarni nepravilno in verjetno zapravili 40 milijonov starih dinarjev za že omenjene nove investicije. Vsak ve, kako boleče je, če proizvodnja stoji, medtem pa vsak ne ve, kako drage so kilovatne ure, če jih ni. Energetika ni vodilna služba v podjetju in kalorična centrala ni ključni proizvodni objekt. Spoznanje, da tovarna stoji, če centrala ne dela, pa ni enkratno. Remontne delavnice, ki pripadajo II. ekonomski enoti, so o lanskem letu dobile na razpolago nove adaptirane prostore. Ali je delo sedaj lažje, smotrneje, ali je bolje organizirano ali prostori ustrezajo, o vsem tem še ni bilo sledu niti v debati niti o članku. Jalovo zavlačevanje organizacijske osamosvojitve inštalaterske delavnice je rodilo kup problemov, ki pa so bili ob načrtnem in opravičljivem prizadevanju vzdrževalne službe ustrezno rešeni. Že večkrat smo govorili, da bi se ekonomske enote preimenovale v proizvodne enote, ker za obstoj ekonomskih enot ni meril ali pa so povezane s takimi stroški, ki vsaj trenutno presegajo ekonomsko opravičilo. Vagon s takimi problemi je naložen do vrha in stoji na slepem tiru o družbi s tovorom reorganizacije služb. Že večkrat na samoupravnih in političnih forumih sprožen problem reorganizacije služb ni uspel zaživeti. Vemo, da konkurenčna podjetja rastejo in uspevajo, predvsem z moderno opremo, vendar v oazi zadovoljstva (kot nas je nekoč imenoval časopis Delavska enotnost) še nismo uspeli navrtati vrelec ponovne in podrobnejše, pa čeprav samo kadrovske obdelave znanstveno-ekonomskega tehnološkega procesa. Samo o ilustracijo naj nam bo primer, da delata v računovodstvu in analitiki dva diplomirana ekonomista o bistvu v administraciji, čeprav bi bila verjetno koristnejša na kakšnem drugem delovnem mestu. Več kot pol leta že traja seminar vodilnih delavcev o osnovah tehnične varnosti. Zaostreni predpisi predpisujejo strožje ukrepe in individualno odgovornost v tej smeri. To pa je seveda^ povezano z ukrepanjem in odločanjem. O tem, kakšen bo uspeh usklajevanja pojmov odločanje, samoupravljanje, samovolja in strokovno vodenje, pa bo morda drugič. -el-ko zastopana papirna stroka, nato kemijska, strojna, ekonomska itd. Dosedanje izkušnje kažejo, da se večina dijakov prizadeva vključiti v redno delo in v spoznavanje proizvodnje, sem pa tja pa se tudi najdejo taki, ki imajo manj smisla za uspešnost pri delu in za lastni napredek. Vsekakor pa je naša dolžnost, da bodočim kadrom pri njihovem učenju pomagamo z nasveti in navodili. Ni vseeno, če bo jutrišnji strokovnjak odnesel premalo izkušenj iz počitniške prakse, kakor tudi ne, če bo njegov vtis o podjetju pozitiven ali negativen. Pri tem ni važno ali je dijak naš štipendist ali ne, saj se izobražuje za našo širšo skupnost. Res je, da težko pripuščamo neizkušene ljudi takoj k delu s stroji, kar velja zlasti za papirničarje, vendar je mogoče novince postopoma le uvajati k odgovornejšim nalogam, ki zahtevajo več znanja in mnogo telesnih spretnosti. V tem pogledu je dosti lažje z dijaki strojne stroke, bistveno lažje pa z dijaki kemijske ali celo ekonomske stroke. Poudariti moramo, da je zlasti težko z dekleti. Značaj naše proizvodnje je pač tak, da je le eno ali dve mogoče vključiti v laboratorijska dela, vse ostale pa morajo v proizvodnjo. To velja tudi kasneje pri sprejemu v službo, kjer pride na vrsto komaj vsakih deset let ena ženska s tehnično izobrazbo. K napredku mladega kadra moramo prispevati vsi, predvsem pa posamezniki na delovnem mestu, kamor je praktikant dodeljen. Zato priporočamo vsem sodelavcem, da pri izobrazbi mladine sodelujejo po svojih močeh, da ne gledajo nanje z viška in se zavedajo, da bo vsak njihov nasvet koristil dijakom neposredno, posredno pa tudi njim samim. Seveda je tak uspeh viden šele kasneje. Dejstvo je namreč, da naše strokovne šole, začenši že z osemletko, ne razvijajo pri učencih dovolj smisla za individualno delo in samoizobrazbo, tako po sistemu, kakor tudi po metodi pouka. To bo možno odpomoči na delovnem mestu ob času prakse z najmanjšimi napori in malo dobre volje. S. R. Ali nam uspehi kaj pomenijo KOLIČEVO, MAJA — Velikokrat smo nerealni in neučakani pri ocenjevanju uspehov, ki smo jih dosegli v naši socialistični družbi. V stanju smo kritizirati celo tiste velike uspehe, k; so rezultat skupnega dela in prizadevanja naše nove Jugoslavije. Ne vem točno, kaj je temu vzrok, vendar, kadar se pogovarjam s starejšimi tovariši, je njihov odgovor zelo blizu resnice. Pravijo nekako takole: »Živeti bi morati v časih, ki smo jih doživljali mi, potem pa bi drugače cenili življenje in kruh, ki ga je sedaj neprimerno več, včasih pa je bilo za marsikatero družino kruha premalo.« Ne moremo mirno mimo teh ugotovitev, posehno ne sedaj, ko se je ob hitrem tempu našega razvoja prešlo na intenzivno gospodarjenje in je v marsikaterem kolektivu nastal višek delovne sile. Zato je vprašanje eksistence zopet aktualno. Dejstvo pa je, da imamo danes sistem, v katerem lahko kolektivi na podlagi samoupravljanja sami odločajo o svoji eksistenci, za razliko od sistema iz stare Jugoslavije, ko je en sam človek odločal o usodi kolektiva. Ni moj namen, da danes pišem o teh problemih, vendar sem namerno omenil preteklost, da bomo lažje razumeli besede, ki jih je tov. Edvard Kardelj spregovoril na slavnostmi seji CK ZKS. Iz njegovega referata sem povzel misli, ki osvetljujejo pot doseženih uspehov. On govori v referatu o tem, kaj pomenijo tri desetletja v zgodovini slovenskega naroda in vseh jugoslovanskih narodov, saj o tem govore tudi sadovi povojne materialne graditve. Pravi, če bom omenil nekaj številk, je to samo ilustracija k večini uspehov spričo dejstva, da v bitki z vsakdanjimi problemi velikokrat pozabimo, kaj ti uspehi pomenijo in predvsem, kaj dokazujejo. Ce je mogoče iz teh statističnih podatkov razbrati določene uspehe, naj nam to -omogoči le bolj pravilno ocenjevanje našega družbenega ekonomskega razvoja. V dvajsetletnem obdobju do leta 1966 se je narodni dohodek na prebivalca v Jugoslaviji povečal za dvakrat, primerjaje enako obdobje predvojne Jugoslavije, ter se je v skupni masi v povojnih letih povečal za več kot 3 in polkrat, v Sloveniji pa skoraj 4-krat. V obdobju 1938—,1964 na primer je bila Jugoslavija po razvojnem tempu na četrtem^ mestu med 74 državami sveta. Še leta 1953 je bil družbeni proizvod na enega prebivalca v Združenih državah Amerike skoraj desetkrat večji kot v Jugoslaviji, zdaj pa ga presega za manj kot šestkrat. V istem času se je ta razlika tudi v primerjavi z Italijo zmanjšala na okoli dvakrat. Kakšen je bil v tem jugoslovanskem okviru napredek Slovenije, se nam najbolj nazorno pokaže, če primerjamo poprečno letno stopnjo rasti družbenega proizvoda različnih dežel, ki je v zadnji polovici petdesetih let znašala v Franciji 3,'8; v Italiji 5,1; v Avstriji 5,3; na Poljskem 6,1; na Češkoslovaškem 6,4; v Jugoslaviji 8j2; v Sloveniji pa 9,3 °/o. Industrijska proizvodnja Jugoslavije se je v tem povojnem obdobju povečala sedem- do osemkrat, medtem ko se je med vojnama komaj podvojila. Pri tem znaša delež slovenske industrije petino jugoslovanske industrijske proizvodnje. Kaj pomeni delež v primerjavi s predvojno slovensko industrijo, nam pove podatek, da je industrijska proizvodnja Slovenije že leta 1960 dosegla raven celotne industrijske proizvodnje stare Jugoslavije, leta 1965 pa jjo je za polovico že presegla. V zadnjih dveh treh letih je Slovenija verjetno že presegla tudi poprečno industrijsko razvitost Avstrije in Italije, seveda po obsegu proizvodnje in ne po produktivnosti dela in strukturi. V kmetijstvu smo lani dosegli v Jugoslaviji že za 84 °/o večjo proizvodnjo, kot je znašala poprečna letna kmetijska proizvodnja zadnjih deset let pred vojno, kmetijska proizvodnja Slovenije je zdaj več kot polovico večja od predvojne. Poprečni hektarski pridelki v družbenem sektorju kmetijstva v zadnjih dveh letih že dosegajo in presegajo celo uspehe najbolj razvitih dežel. Ta dejstva popolnoma negirajo absurdne trditve o nepravilnosti in neuspehih naše kmetijske politike. Naša kmetijska politika pa ni pokazala zgolj izrednih ekonomskih uspehov, ampak se je v naših razmerah izkazala tudi za edino mogočo in resnično politiko v interesu delovnega človeka v kmetijski proizvodnji. Zasebnemu proizvajalcu je odprla — kakor hitro so bili za to ustvarjeni potrebni pogoji — v sodelovanju z družbenim sektorjem široka pota iz zaostalosti v moderno in intenzivno kmetijsko proizvodnjo, ki pomeni ne le izboljšanje lastnih življenjskih razmer, marveč tudi znaten prispevek k splošnemu napredku naše družbene skupnosti. Hiter in vsestranski razvoj gospodarstva je omogočil tudi vse hitrejše zboljšanje življenjskega standarda delovnih ljudi. Y Jugoslaviji se je v zadnjih 1:2 letih povečala osebna poraba za približno dvakrat in je v zadnjih 4 letih rasla poprečno z 10°/o na leto. Za koliko se je povečala realna kupna moč zaposlenih v desetih letih do leta 1966. povedo podatki, po katerih je bilo lani jugoslovanskemu delavcu s povečanim osebnim dohodkom potrebno pol manj delovnega časa. kot pred desetimi leti, da zasluži kilogram' polbelega kruha, samo še tretjino časa za kilogram sladkorja, za meter blaga ali par čevljev, le sedmino pa za radijski sprejemnik. Danes se šola v Jugoslaviji že blizu štiri milijone prebivalcev, medtem ko se jih je leta 1939 več kot za polovico manj. Podatki o tem, koliko mladine v Sloveniji zajema šolanje, kažejo, da zdaj nadaljuje šolanje polovica vse mladine med 15. in 19. letom, leta 1939 pa samo okoli ena petina in 7% vse mladine med 20. in 24. letom. Za področje šolstva je bilo v letu 1939 v Sloveniji uporabljeno komaj 2,7